yearxv, ■MU« iu^ar, ltl# »' tk» art »f Omcnm .f Chicago, IU., torek, 12. decembre (Doc. 12), 1022. štev.—NUMBER OSNE ŽIVIL POSKOČILE V DVAJSETIH VELIKIH MESTIH. DELOVODJA JE KRIV SMETI 47 RUDAUEV, SO DOGNALI PREISKOVALO! OKOLI TEGA VPRAŠANJA HO-DUO KOT MAOKA OKOU VRELI KAfiK. POSTAVKI ZA IZVEDB-VOLSTEADOVA ZAKONA SPREJETE. TO NI DOVTIP, AMPAK JE RESNIOA. RWYOR6KI ŽUPAN GRMI *0PET PROtl KUKLUKSOM. Chicago, 111. — Newyoriki žu-P111 Hjlan j« govoril pred členi borze. Pripovedoval * da «o imena vodilnih kukluk-•°v v Ncw Yorku znana veleporo-jj1 ki »i a j preiskuje delovanje Ittklukaklane. Povdarjal je, če «bil« resnica znana, da bi ae iz-da ljudje pripadajo k ki Ščuvajo k jrtememrtdm *rnlwn, da njih politično ložje jntrolira vlado in da oni ložje ■oriicajo ljudetvo. NVlaaal je, da je v ameriškem ^>nju najbolj ranočarljiv fakt, ■ i* kontrole vladne maAine in •taatva v rokah manj kot dveh polkov ljudi Obiral je repu-■««>ee in demokrate in pripo-»e netanori tretje Mka. , 0 dr/.« v nem tajniku Ilugheau JMtvoril kot o nedeljskoftolakem Itockefellerja, 0 tajniku je pa dejal, da je nečel-J* r,!""iinijekeft truata, katere r nori ">lnmeki tartf daruje na ™ H in dvajset miljonov (loler- PROSVETA == PROSVE LASTNIMA NARODU POPTOSI« JBPHOTR NARODNE Poofokkg JtPHOTK Marefcdaa: Zsdlsjsas drtavs(lovsa CMm»0 IMS m leU. $SM m EUu la fl.ZS m trt mnm: Cbic.ce SS.SS as W SS.iS aa pel leta, jlfr u trt ume« tn m (domom*™ IS.OO. m JAVNA GOVORNICA. Glaaovi članov S. N. P. in ditatcljev Proevete. J. TROSVETA" MTHE ENLIGHTENMENT^ •f fkm SabscrUdeai Psfced t*rr M ■ i UniUd Stat— (ticnt Cblcafo) sad Qmm ind fortl^n eooojglse SS.00 p®r jMr. »MEMSKR »I TU rgPIRATED PIKT Cassds Si wm •kUpmi* m. pr. P i* NEPOTREBEN JE PREPIR ZARADI CENZURE KINOFILMOV. r - - ? V časopisju že traja nekaj časa sem prepir zaradi cenzure kinofilmov. Nekateri časniki zagovarjajo cenzuro, drugi pa odločno pravijo, da je nepotrebna, ker že pro-ducenti filmov skrbe, da ne pride nič takega v kinogle-dališča, kar bi bilo treba cenzurirati. Zadnji imajo prav! Kinofllmska industrija je danes potrustjanjena, kot vsaka industrija, ki nosi izredno velik profit. 2e pred tremi leti so postali finančniki v Wall Streetu pozorni na kinofilmsko industrijo. Prepričali so se, da bo dajala ogromen profit, ako se osredotoči v trusfcu, poleg bo pa moralo ljudstvo gledati take slike, ki jih zanje izberejo trustovci. In zadnja leta se je to zgodilo. Treba je na pr. gledati dramo ali igrokaz, v katerem nastopijo stavkujoči delavci. Strajkujoče delavce pokažejo kot nezadovoljneže. Zbirajo se okoli vogalov, iz rok v roke pa kroži steklenica "mesečine". Stavkokazi se prikažejo občinstvu kot nedolžna jagnjeta, ki nikomur ne skale vode. Stavkarje slikajo kot lenuhe, stavkokaze kot pridne delavce. Kadar pride med delavce organizator delavske strokovne organizacije ali pa socialistični govornik, tedaj slika kaže, da delavci zborujejo v kakšni temni kleti, v katero vodijo vijugaste stopnice in se mora človek bati, da si ne zlomi noge, ko stopa po njih nizdol. Kapitalista naslikajo navadno kot razumnega človeka, ki hoče svojim delavcem dobro, toda delavci ga ne poslušajo in se puntajo proti njegovi dobrohotnosti. Takozvane "solzave drame" zopet kažejo, kako duhoven s prijaznimi besedami spremeni najhujiega grelnika v največjega spokornika. Vse konča dobro, nazadnje je ženitev in ohcet. Kinofilmi prikazevajo življenje ravno narobe kot je in v interesu trustovcev in finančnih magnatov. Tak je danes kinofilm! In tak bo kinofilm ostal, dokler delavci ne spoznajo, da se izrabljajo kinogledaliiča proti njim in v korist podjetnikom. Kadar bo delavstvo spoznalo to resnico, bo na glas protestiralo proti takim kinopredsta-vam, ali bo pa prenehalo hoditi v kinogledaliiča. Kadar se to zgodi, bodo pričeli kazati tudi drugačne kinofilme v kinogledaliičih, ki bodo ljudstvu res služili v poduk. Ljudstvo ne potrebuje nobenega cenzorja, da presoja, kaj «me gledati in kaj ne. Ljudstvo je lahko samo cenzor. In sicer lahko cenzurira filme na ta način, da preneha pohajati v kinogledali&ča, ali pa svojo nezadovoljnost izrazi na mestu ali pa v časnikih proti filmom, ki imajo namen alužiti enemu razredu, drugega pa ponižavati. Kadar se to izvrfti, bo uvedena prava cenzura, kateri se bo mogel podvreči tudi kinofilmski trust, ali po moral zapreti svojo "fttacunp". Ljudstvo ne potrebuje nobenih varuhov morale, ne trustovskih in ne zunaj trusta, ker najbolji čuvaj morale je ljudstvo samo. A ljudstvo je potrpežljiva Dolgo časa prenaAa cenzuro in ne reče ničesar. Kadar je pa mera polna, takrat pa spregovori, da ne mara cenzorjev. Tako,, t „ . PM. I u j-a -a ii , . » . .. "ot ©dvetovanje grehov." Tam je na pr. ljudstvo nastopilo proti cenzuri v državi Mas- vlivajo strup v doft« nevednega Hachusetts. Legislatura je sprejela tam postavo, da se in saalepljoaef* ijudatva, uebroj vpostavijo fte uradni cenzorji za kinofilme, ker ae je večini ^^ "E v legislaturi najbrž zdelo, da trustovci Ae premalo strogo auralkaitra nedolžna dekle jo cenzurirajo kinofilme. Ko je pa bilo vprašanje cenzure ^"^iMitr kinofilmov predloženo ljudstvu na sploftno glasovanje, je drugega gorja ao jo vprtaorilo pri bila cenzura odklonjena z večino 838,443 glasov. * 222SŽ "" S tem, da st jt ljudrtvo izreklo proti uradni cenzuri, ^^ubogl™«^ se je izreklo tudi proti cenzuri, ki jo izvaja kinofilmski t#r <»• * trust. Malokdaj st dogodi kot v državi Mamachuaetts, da ^rlg Ima ljudstvo priliko, da (sreče Z glasovnico, kako sodi O a je k veronauku tudi prišel faj-mošter in podučeval da je nekje gori viooko na nebu voogamogo-čen bgg^ ki vse vidi in vae vo; noben človek ne more niieear napraviti brez njegove svete volje, da, njegovo oko vidi eolo v osrčje zemlje; da v nebesih, kjer vlada goapod bog, vlada neskončno veselje brez konca in kraja in da bodo tlstsgs veselja deležni in ga vživaii vai dobri kristjani — po smjrtl, seveda. Rekel je, da ao nekje v sredini mod zemljo in nebom vice, kjer oo čistijo omadeževane dušo, ki ao z malimi grehi odpotovalo na oni svet; doli pod zemljo pa jo pokol, kjer gori večni ogenj. Tam doli, da mrc-varijo vaa grešnike ia grešaiee, ki ao odpotovali na oni avet s velikimi grehi. Tam jih mrovari belcebub na iaretan ražnju, peče jih, a nikdar niao spešeni, ker njik trpljenje vlada večno bres konca in kraja. Tako ao naa učili in nam vtepali v glavo veraki humbug, a ne aamo v šoli, tudi dpma So nss atariii o tem podučevali, roditelji ao vedno pazili, da ao otroci znali moliti, ne oziraje ae pri tem, kako ae vadijo v čitanju in piaa-nju. Da si le znal lepo moliti, pa fajmošter zapovodal. si bil dober in priden deček. Gospod so te pohvalili pred ošetom, da ai priden in bogaboječ, oče pa je bil na tako hvalo ponosen in o pokonci glavo prišel domov ter povedal materi in otrokom, da jo govoril a gospodom kaplanom ali pa župnikom in da ao gospod pohvalili njegovega sina radi veronauka. Razume ae, da ao ti potem atariši še z večjo vnemo vtepali v glavo verake bajke, kajti ty ao amatrali za aveto dolžnost, ns glede na to, če v drugih odrih oatanejo otroci tepci. SUriši ao bili vzgojeni v verskem humbugu in ravno v taki neved-noati ao hoteli vzgojiti otroke, da odraatejo v temi vere, kajti aUriši ao hodili v cerkev, kjer ao fajmošter pridigovali, kako morajo stariži vzgojevati otroke, da bodo bogaboječi poslušni in bogu dopadljivi. Drugače torej sploh ni moglo biti, saj goopod fajmo-žter so božji namestnik, od boga postavljen avet mož in takega je treba poslušati. Ako atariši ne učijo tafko avojih otrok, kot učijo goapod, bodo s ta riši pogubljeni ua večne čaae in aam belcebub bo mrevaril njihove duše v.pekiu. Stariii ao verovali in mnogo jih je, ki še danea verujejo v ta največji humbug na avetn. Kor verujejo, imajo goapod i po nekod še dobro čaae in udobno življenje na račun nevednih ljudi, kajti veraki humbug ao je ai, roma k oni tako trdno ukoreninil, da se ga ne morejo otresti. In taki ljudje so siromaki, veliki duševni siromaki, ki jih gospodje lahko izrabljajo pri spovednicah, kjer se dogaja vae* kaj drugega ao gospodje redno pohajali tatn mimo. Kaj ao goepodje la dolali tam v označeni hiŠif Ni je Um cerkve ne kapelice, da bi ataše-vali. ■ Kot aem omenil, je spoved velik humbug, kar sem imel priliko prepričati se, ko aem bil še mal deček. Znano je, da imajo učenci, ki hodijo k spovedi navadno aku-pno spoved in tako seveda tudi dečki drugorazredne ljudske šole, med katerimi sem bil kot velik "grešen kozel". Kakšna je otroška spoved, to malone aleherni ve. Orehi so po navadi taki: SUrišev nisem ubogal, krave aem tepel na pašniku .rujavki aem zvonec pri-\«val na rep, sosedovega pinča aem vrgel v vodo itd. Kot pobo žen deček sem gospodu povedal tudi, da sem izpulil orehovo drevesce v gmajni in ga vaodil doma na sadnem vrtu: * Fajmošter odpre svojo tobaki ro — nosljal je namreč tobak — in ko ai je noanice dodobra na l »a sa i, pravi: "No, no ker 91 dreveaee izpulil ter ga niai uničil, temveč si ga uaadil na aadni vrt, ni ravno greh." — "Ali prosim, duhovni oče, dreveaee sem izpulil v farovfiki gmajni." Pri tem je pa goapod prav pošteno kihnil, v obraz je poatal rdeč in poudaril: "Kaj, v žup-nikovi gmajni si izpulil drevesce! To je pa amrten greh. Ali ne vež, da je to župnikova last in gospod župnik ao božji namestnik. Sam hudobni duh to je napeljal ter dovedel do tega koraka. AU ai povedal očetu, kje si izpulil dre vescef" me je vprašal. Itekel aem, da UKkr ' *• lLe/2? "Ko prideš domov, moraš ta koj povedati očetu. Za aedaj si bo ta greh odpuščen, ali nikdar več se ne smeš dotakniti župnikova laatnine." Začel je krožiti z roko po zraku i^ delati križe kot da izganja muhe iz kolibe, vmea pa je pol glasno mrmral nekakšno latinsko nareče, in sicer: Cim-bula, eimbura, cimbulaciua". Vaaj tako sem ga razumel, in Ifartin je bil odvezan velikega greha ter rešen večnega pogubljenja. Za nameček mi je gospod tudi naložil pokoro, in sicer eel koš očenaiev. Koliko aem jih izmolil, ne vem, vem pa, da toliko ne, kot mi jo S tem je bila komedija v cerkvi končana, ostalo je še vprašanje, kako se bo afera izvršila doma, kajti moj oče ni bil prizanaaw V V izvolitev kandidata, ki ae bo- filmskim tmatovctm, da hode ljudstvo videti življe v kino-filmih take, kakršno j« v resnici, ker 1« resnica uči spoznavati napaka In pripomore, da se odpvavty|» Ijjobljaai in priliko takem oziru. Drugega izhoda eeveda ni bilo kot povedati očetu, kar ao zapovedali fajmošter. Sodba je bila hitro izrečena in kazetn določena. Oče me je namreč prav poiteno nakleatil po tiatem delu, kot je nek dopianik pisal, kjer ae za javnoat dostojno ime neha. AU je bil gospod bog zadovoljen s kaznijo, izvršeno nad menoj, tega ne vem, vem pa, da niaem bil jaz. Torej, ako bi bil izpulil drevesce drugod, ne bi bilo greh, ker sem ga pa izruval v farovški gmajni, je bil smrten greh. To oem potem večkrat še kot deček premišljeval tar smatral korak, ki je napravil fajmošter, za krivičene-ga, kajti če je že greh jo potem ifreh za vae, pa naj bo laatnlna fajmoštra ali koga drugega. Železnikar Aguilar, Golo. — Pred tedni aam čital dopia iz Nevada CHyja, Cal., nanašajoč ae na katastrofo, ki se je pripetila v rovu Argo-nautu, v Jaoksonu, Cal. Po detajlih dotičnega dopiaa konšta-tiram ,da jo bU moj brat John pred katastrofo pri dopianrku. Upam pa še vodno, da njega ni bilo ob onem uaodnem čaau pri rudniku Argonautu, ker prvič, je dosti tfc v Ameriki s imenom Kovoč (slovenski časopisi ao piaali, da imen rojakov ni na li-ati), drugič, pa je bil on izkušen rudar ter ni prijel za delo v vsakem rovu ali pod vsakimi pogoji. Seveda, mogoče pa je tudi, da ja *cl tam delat, a namenom da malo fasa ostane, a je usoda hotela, da js ravno tam dohitela nesreča. Obrnil aem ae io na dotiftno kompanijo s vprašanjem, is js moj brat delsl ob onem usodnem času tam. Opisal sem ga po oaebnoati, toda odgovora niaem dobil. Kot sodim, mi na mojo tozadevno vprašanje ne bodo odgovoriti. kot jo pač navado pri komp«nijak s aločinako nemar-n ostjo. Dotičnega rojaka proaim aa kak nasvet, kako M so ukrenilo* v tej zadevi, ker amni niso kalifornijske paatave popolnoma nič znane Knako mi js. če aporoii tasadevne informacije meni ali pa mojemu bratu Franka v Mie-sonriju. katerega naslov ia ima, kol sam vid si v Proeveti. ^ ? Coisrsdn SŠUia&Jif , do korit novi uradniki. Vaaj tako so nam obetali pred volitvami de mokratični kamfcdsri v svoji kampanji. Demokrat je rekel, če bo izvoljen za governorja, da bo odpravil vae žandarjs, in rea, nedavno aem čital v angleškem časopisu, da so po prvem novembru pričeli rezignirati. Torej če od demokratov ne bo druge koristi, bo to velikanakega pomena za nas delavee, da se bo vsaj malo zmanjšala kompanijaka zaščita. . Upajmo, da bodo demokratičnim kandidatom sledili socialistični .potem bomo Imeli kak izboljšek v razmerah. # Martin Kovač. . Barberton, O. — Led je torej prebit in slovenski socialistični klub ustanovljen z 18 člani. Morda bo kdo rekel: Kaj pa boste vi s svojimi 18 člani, toda, komur so znane razmere v Barbertonu, mi bo vsak priznal, da je to sploh večje število kot smo ga pričakovali. Pričstek je pač povsod te žak, posebno pa med' ljudmi, ki še niao epregledali in ne obšuti-jo udarcev biča, ki jih njim zadaja današnji kapitaljotični razred. Delavec, ki ne gleda na to, da bi si izboljšal žalostne razmere, v katerih danea živi, aploh ni vreden, da bi živel v boljših razme rah, aaj obenem priznava, da je še nadalje pri volji, da udano prejema krute udarce od višjih štiri ato. Da ai torej izboljšamo, oz. zamenimo krivični sistem, ki določa, da je na eni atraaii neizmerno bogaatvo in potrata, na drugi strani pa velika revščina in pomanjkanje, je treba, da ae organiziramo politično in nastopimo pri volitvakr vai kot ne mož proti delavskim izkoriščevalcem. In socialistična stranka jo stranka, ki ima na programu, da ae nadomesti današnji družabni nered s pravim redom, ki bo jamčil dober obstanek vsakomur, kdor dela. Zatorej jo moja kakor tvoja dolž-noat, da ao pridruživa k tej atran-ki in ae z njeno pomočjo bojujeva za koriat naa vseh. V ta namen ae je ustanovil tukajšnji aocialiatični klub, in aicor prvič, da ae vsem tistim Slovencem, ki 00 državljani, da pri vsakih, to je: meotnih, okrajih, državnih in zveznih voUtvah potrebna navodila ter ae jim priporoča juje za delavske pravice; drugič, da pomaga rojakom do državljanstva in vzpodbuja one, ki-Še niao vzeli državljanskega papirja, da atore dolžnost, kar bo v njihovo, našo in vaeobčno korist. Ko pridejo volitve je tudi zaveden delavec, če ni državi ian, kakor vojak brez puike na bojnem polju. Slovenci živeči v Barbertonu, in okolica, pristopimo vsi kot en mož k stranki, katera ae bori za našo pravice. Pri tem oe ne ozi-rajmo, kdo je nevernik, ker katoliška vera kakor vaako drugo versko prepričanje je po mojem mnenju privatna atvar. VeČina Slovencev sicer tlači vero kakor politiko vao v en koš, a ti naj ai zapomnijo, da je politika čisto nekaj drugega, vera pa zaaebna zadeva posameznika. Drugače je, kadar je treba naatopiti za izboljšanje našiti razmer. Takrat je treba, da naatopimo vai aložno, kajti izkoriščani amo vai brez izjeme. Pri tem je treba, da upo-itevamo star, a še vedno praktičen slovenski pregovor, ki pravi: Sloga jači, nealoga tlači. Ako smo organizirani in naato-parno organizirano, nam je uapeh zagotovljen. Kadar greš vprašat delodajalca za delo, te ne vpraša, h kateri veri ali narodnosti pripadaš, vss njsgov smoter jo le, da to izkorišča. To je dokaz, da se on ne briga sa tvoje oaebne zadeve in prepričanja. Tako tudi mi, ki amo enaki trpini, bratje, ne prezirajmo drug drugega radi o-sebnih prepričanj, ampak atrni-mo ae kot en mož v boju, kar bo edino v koriat nam samim. Bojuj mo ae za boljši napredek nam in našim otrokom, katerega doeeše mo edino v socialistični atranki. — Anton Fotaik. P. 8. Vsem tistim, ki majo as dopiae v Proeveti is Bar bertona, bi avstoval, da'ai PVo-sseto naročijo, ia tega še niso atorili. To je najboljši in najcenejši alovenakl dnevnik in če se na w»*ijo, jim ne bo treba hoditi od rojaka do rojaka Ur iakati tiati list., v katerem js dopia iz Bar bertona. Enkrat ali dvakrat ao io izpoaodi list, tods čiuti vedno la aa posodo, ni šsnUs- i * m m Mfrl Opica tet ootmim strt - O neki opici, ki je imeUj sebne nadarjenost kot strel drugI bolni opici, pripoved] IMiilM) , ksotogičnega vjj ■PHfelasil. Jenuon.l na opica je bila nameščena zl Ko opico po imenu Seri v isto] 'mmgmm^ i spoznala, da* ao njena tovai ne počuti dobro, ji je j,rjl streči z va<4 opičjo skrUoat Uvidela je, da bolnica ne uvJ pravega ležišča in Ukoj priJ od stene štiri cementne kose, I Hke kakor moška roka, in jih I ložila v vrato; nanje je nalof slagM ia žafcelj, da je bila ■ lja gotova. Napravila je tudii merno vzglavje in prazno p«,l0j nan bolno avojo tovar6ico.il bi ne zeblo njene tovarčn.., postrežljiva Seri pazno vleJ poleg bolnice Jn jo grela a svofl trebuhom vao noč. Vsa ujma I ga pa ni pomagala in ko je tovj šica umrla, je zapuščena yd (Jeorge, bivši angleški ministrski predaednik, je razkačil Francoze, ko je objavil v listih ''l divji", ampak je airomak. J^tovo eo nanj vplivali dogodki, ' ja preeeiil v samoto ia tam ' ' "koal petnajst let. Časniki Izpovedujejo: t">vci, ki ao prihajali na račji ' <>brešje reke Arkanaae, ao ^krat opazili, da jim ja zmenj-U1 živel. Neznanec ee ni nikdar dot ttkail kaj drufega kot živil '" voriee ee švigala, da v tej dšun ph drvji «o4, Id prihaja po iivila. Videli ee m*f m* hitra Japonci izpraznili Kiatov. . Tsingtsv, 11. dec. — Kitajska je včeraj dobila nszej Kiačov in po štiriindvajsetih letih je zopet »vihrala kitajska zastava na po-si op ju upreve, v katerem so bili Nemci in pozneje Jsponci, ki so okupirali mesto meti vojno. Zdaj so Jsponei izpraznili Kiačov. Potres na Japonskem in v Ohila. Tokijo, 11. dee. — 22 oaeb js bilo ubitih in veliko hiš in moetov porušenih, ko jo zadnjo sredo močan potres streeel otok Kjušu. Hoaednji otoki ao tudi čutili po-tree. toda najhujši sunek jo bil na Iljušu Ognjeniki na okoliških otokih so poetali aktivni. SpepolaJalte VareH al gomilami kamenja in grušča, ki ga poznajo geologi z imenom "morain" in kateri se nahaja v mnogih krajih Evrope in Amerike, kjer ga je nanoail led v čaau ledene dobe. Nove klimatične razmera ao tu di naredile epremembo v živalskem in rastlinskem življenju. Prej je bilo naokrog Spicberških otokov belih rib v izobilju, toda letošnje poletje ao jih ribiči za stonj iskali. Tulnji, katerih je bilo vedno dovolj, ao tudi iaginill. Zdi ae, da je morje poetalo pre-gorko za te živali in ao aa umaknile dalje proti tečaju. Meato teh so ee pa pojavile ribe, katerih prej ni bilo v Ledenem morju, na primer slanlkl, ki jih je zdaj vse polno. Normalna poletna tefctpe ratura okrog Spitabergov je bila prej pet etopinj nad zmrane njem, toda letoa je narastla na 28 atoplnj nad omenjeno toško To je nekaj zelo izrednega I Znanstveniki pre vi jo,- da mora led na 8evernem tečaju popol noma izginiti, ako bo temperatu ra trajno naraščala na U način. Seveda ne tako kmalu, toda enkrat gotovo. Ako je prišla tolika sprememba v petdeaetih letih — r živi jonski dobi posameznika I kakšna bo šele v prihodnjih par sto letih f Otok Greenland prvi pokale kopno površje v tem procoeu. To ja največji otok na aveta, deeet-krat večji kot drŽava Penne?l vanija in njega ogromni ledniki se dvigajo 8000 do »000 šavljev visoko v srak. Greenland nam po šilja vsako spomlad plavajoše lednike v Atlantični ocean ,kjor ugrožajo parnike in eden takik ledenih velikanov je pognal plavajočo palačo "Titanie" na morsko dno. Danee je Greenland Še pod mogočno pločo ledu. Slika tega otoka je bila nekoč eSka po-loviee Evrope, Amerike ia Azije v ledeni dobi. Pravzaprav Ia danee živimo na roba tedanje ledene dobe. Od 50,000 de 30,000 let je preteklo, odkar je ledena pšo-če zapustila Aaglijo, Nemčijo ia eedaajo Cehoelovekijo. Pomika a je proti eeverja je bilo salo pe-čaano. Pred 9000 leti ja bil led še aa škandinavakem polotoku ia v Rusiji ter v Kanadi Ako aa bo v tem razamrja pomikal aene prej, lahko oklepamo, da šea 10, 000 let ho Severni teše j Da ao bile nekoč tropične razmere s vročino v severnem pasu, dokas^jajo fosili palm ln drugih t repičnih rastlin, katera so našli geologi pod led6ai: dokasuje tu di premog, ki se nahaja v izobilju na Spioberških otokih in Gre-rulandu. Moderna veda ja tudi odkrila, da je bilo na zemlji več ledenih dob, za katerimi ao vedno aledile dobe vroče klime po vsem svetu. Samo v naši četrti dobi eo bile štiri ledene dobe, ki so trajale približno po atotiaoč let in vmes ao bila enako dolga razdobja tople klime, v katerih je bujno vzevetelo življenje, živalsko io raatlinsko, nakar je bilo zopet zamorjeno, oziroma spremenjeno. lz tega aledl, da smo ae komaj izvlekli is zadnje ledene dobe in bližamo ae ponovni veliki dobi, ko izgine zima popolnoma. Vae to nas uči, da ni na avetu niš stalnega in da ae življenje neprenehoma prilagodijo novim razmeram in večnim spremembam, ki preobrazujejo evet in vaemirje. Sbveiska Ntrodia Uitaa«rii«M i. aprila Podporu Jriaoia] lakavp. IT. Jaalja tae? e dr Uri llliaai«. Nekrvava revolucija, V naši blagoalovljeni, svobodni demokraciji je nekaj političnih piscev in šuraaliatov, ki preklinjajo v dno pekla vsako radikalno gibanje v naši aradi, imajo pa pohvalne beaede o revolucijah, ki ao bile izvršene pred ato leti ali še ae avrše 8000 milj proč od Amerike. Žadnje čase smo pa z veaeljem opazili, da vai plaei našega apo-štovanega tlaka pozdravljajo in se navdušujejo aa "revolueijo", ki je bila pred par tedni zaključena z zmago. To je bila "revoluol-ja" velikega in brezprimernega socialista, sindikalista in kdove-kaj še vae Mussollnlja, voditelja fašistov v Italiji. . Vai podporniki zakona in reda ai ne morejo kaj, da ne bi kratili a "revolucijo" gibanje fašistov, ki so si prilastili diktaturo v Italiji, gibanje stranke, ki ai ja oavojila vlado v "demokratični" in u-stavni državi, čeprav ima ta stranka le 35 poalaneev izmed 550 v parlamentu Toda bila je apoštovana rf*a| Jurija l Sam kralj, vaael tako uspešne revolucija, je poljubil Mu eeolinija na oba lieh in ves par lament, izvzemši eoeialiatov in komunktov, mu je dal zaupnico. To ni bila revoluoija krvižejne drhali, ne revolucija požrešnega prebivaletva, ki hoče uničiti te melj civilizacije: laetnlno boga tinov — ne, bila je nekrvava ra-voluoija, katero ja aprejel vea kapitalistični tisk s hursklici, veseleč ae oevobojenja od teroria-ma socialistov, komunistov itd. itd. * Naredimo mak) primerov. ■ Kdo se ne epomlnja aveta je se slehernega burloaanega zgodovi narja, kadar omenja "krvavo ti renetvo" Pariške komuna leta 1871.? Rea je bik) takrat ekaeku-tiranih dva tueata ljudi, ko je versajleka armada prodirala Pariz. Koliko krika je bilo "rdečem terorju" na Ogrskem aa česa Bele Kuna ln uamrŠenih je bilo le 176 častnikov ln kadetov, ki so hoteli a orožjem v roki nahujskati ljudi proti obstoječi vladi. In freneoeka revolnoijaf Ali bodo zgodovinarji kdaj neha li kkati novih isrezov za opiaova-nje, eeptemberskih maeakrov, ko je giljotina porezala glave kakim par tieoč arietokratom v Parizu T Celo liberalci zgodovinarji na mo rejo odpuatiti veliki zgodovineki revoluciji tega atrašnega greha — Po vpraša i evropeki buržoa še danee poti kurjo pot, ko aa spominja kaj je šltal v šolskih kaji "ah o "groznih čssih" na l)une ju leta 1848,, ko je hllo 13 oaeb ubitih t Iz tega je jasno, da "krvavo tiranstvo''' ia drugi podobni I z rs al aa oa Ušejo števila Irtev, tem veš namena revolaelje. Mueeoli ni ni krvavi tiran in fašizem v I-tali ji ni drhslski teror v očeh na šbi buržoeznih piecev. Fsšiatični puč je bila "nekrvava revolaei- ja"--kljub umu, da ao faši sti maeakrikrall In umorili 2700 oaeb v zadnjem poldrugem letal To priznavajo aend, še behajo v svojem čs»«.pi«jo ' Med Irtvami fešietov je veliko Mevilo organizatorjev in odbornikov delavskih strokovnih unij, aeoialietičnih Ia komuaietišnlh Županov ln odbornikov v melih mestnih in podelelekh občinah, urednikov aoeialiatlšnih listov Ia vediteljsv dela vekih keeperetlv. Umorjena ste bila tudi dva aoeie- clavni stan, aes7-ae ao. lawndali avl. chicago, ilunošs. Izvrševalni odbor t UPRAVNI ODSEK. Pr.a>.4»lh VlM«at Catakar. Am4tmw VMrtek. R. P. D. t, * at. J»h..t«*». Pa., «t taiaOi Mattka« Tarb. ta)« t k balaUkOsa sšdsllm m Nov«k, «1. Mazala!* J.k* Vasriak. «rW ifc |W«tla Jaša ZavaHalh. apeaaitalj aUaUa Filip Ga«aa. POROTNI OD8KK. Jaka Uadararaad, »MŠisAilk. 407 W. Hay »I- »pHMrfl«U, IU., Martle žalaaatkar, B«. m. a*ri>.n.M, Okla. PrW A VMac, Sa« ITI. ily, KMmu Jaka Taršalj. Saa II, NaašarMaallla, Pa., Jaka Oaešak, 414 W. Ney It, S»ri»e'Uld. IU. aOLNUKI OOSEKi OSREDNJI OKROftJEi Sla« Naeak. arad»adalk. 8481-80 8. Uw.4aia Av^ Ckicapa, III. VZMOONO OKROSJR« J.cb A«brašl4, Saa 888, Maaa Raa, Pa li Jaaak Asibrašli. Saa 888, Mc------- Jok« Orašalj, 14881 Paepee Aaa., Ctaealaed. O. ZAPADNO OKROSJR i Aataa Salar, Saa 184, Grea«, Kaaa.. sa Kigsaaped. Ma« Mae«, Sa« 188. Raki, Mla«.. «a MvaraaMed. Mika taf«l 8483 8. Wla«k««Ur Si.. Mavrar. Uuk. Nadzorni odbori Preak Zali«, p>«š>s4alk. S8S8 W. 88tk Si., Cklaasa. IU« Peaah 3.air«k. 8SM PraMae Aaa., CUaalaaA O., WtUla» Slllar. 8868 St Clale SU Združitveni odbori Pradsadalki Praah Alaš. 8184 Sa. Crawfaed Aea.. Ckiaafa, UU Jaika Ovaa, 3818 W. Mik Si.. Cklaasa. IU. Ja«. Slrak. 1101 ft. 8Srd St. ClaralaaJ, Oki«. VRHOVNI SDRAVNIKi Dr. P. J. Kam. 8808 StCIalr A«.. CUvalaad, O. POZOR I Ksraspaadeaae e gL •« vrli takale• M 4ela)e v VSA PISMA, ki se nanašale ae p—lm si. >wd««dalka se i Pred«edaUlva S. N. P. JM M87-88 Sa. Uaradsls Aea., Ckiaafa, IU. VSR ZADEVE SOLNISKR PODPORE SB NASLOVE, alllv« S. N. P. J„ 8887-88 Sa. Uvmdale Ava., Ckiaafa. IU. DENARNE POIIUATVE IN STVARI, ki se Hšaja si. tovvšes kara Ia M»»i« vakše se aatlavai Tajništva I. N. P. J.. SSST-St Sa. 4ala A»«., fkl««f. IN. VSR ZADEVE V ZVRZ1 C BLAGAJNIŠKIMI POSLI se aaslavi Blasajalštva S. N. P. J.. 88S7-88 Se. Lavadale Aaa.. V«a aHlaška slede fe^avaaje v ft. lavršsvslaem akkara se saj P vaak Zallsa, »r«4—šsflwi sadearasf« «dk«ra, šifer asslsv |s I V«l arlatal aa fl. paralal ad«ak se aaj eešUjsie sa aaatovi Jeka waad, 407 W. Har St.. Sprlasflald. IU. i * V«1 dapM Is 4rast »pUl. aaaaai C v saasl s iHka jadaata, aaj se k La«a4al« Ava., CkUafe. IU. organiaaeij). Ko ao bila poalopja v plamenu, ao fašiati naredili kor-don okrog ogaja, da ni mogel nihče gaaiti. Oropanih in pošganih je bilo tudi blizu 800 zadružnih prodajalnio. Tlakama in uredniški proeto r i socialističnega liata "Avanti" ao bili uničeni trikrat v Milanu, dva-krav Rimu in tretjič pred par tedni, ko ja bil MussoUnl ša na krmilu vlade. Skupna škoda na razbitih strojih anaša štiri miljo-ns Ur. Vsa materinska škoda na uničenih delavakih domovih, proda-jahiioah, tiskarnah itd., katsro so naredili fašisti, anaša dva mlljar-dl &00 miljonov lir. To je atatiatika "nekrvava ra-voiuoija" v Italiji. Fašiaem ae je rodil ia najetešev, ki ao jih najeli ln plačevali lastniki kovinarskih tovarn a namenom, da aa o-tresejo delavakih organiaaeij, ki ae poetajala zanje premočne. So-cialiati ln komuniati so imeli 160 poslaneev v parlamentu ia veš ko 2000 občin v svojih rokah, vsledčesar jim kapltalfati niao mogli veš do livega parlamentarnim potom; zato ao se poelužili aile ia ao organiairall protlrovo-luoionarno armado fašistov. Prvi fažistl so bili šloveški izmeček, ki se naj4e v vaeh deželah in ki ja sa denar pripravljen na vaai ake* barijo, požiganje ,ropanje, umore in sploh na vaak slošin. Tam ao se pridrulili postopači ln sinovi veleposestnikov, trgoveev in dragih stebrov srednjega etaau, ki ao najbolf v strahu pred soclslno revolucijo. Na šelu fašistov so dosluleni ofiairji in generali red ne armade. Prvo delo MtissoUnija je bilo, da js velel mlnistrt) za proevete postaviti v šote rszpelo in podobo kralja. Drugi šin ja b U, da ja raa-pustil komlaijo, ki ja preiakavala vojne profite, odpravil je 8akon, ki je dološal, da se zaplenijo vojni dobiški nad višino dssstih odstotkov in razveljavil je drugi p^ k on ,ki je bogatinom onemogoča-val goljufati drlavo a neplačevanjem dohodninskega davka. Ali se ^ potem čuditi, da je vea buržoezni svet poln navdušenja zs vsliko, slavno In "nekrvave" revolueH« fsšistov v Italiji na krvavo zato, ker niao bili ubiti dobri bogati ljudjs, paš pa aamo delavei in njih voditelji?! PAMETEN DBLAVBO, H, J. — Eugen rue je oeetni pometaš. Ta 4ai mu povedali, da je njagov brat njegove šeoe, umrl in m« sapuatll eo aalljon Berue je pa odgovorili bom nadalje, ttokler mi ne pološa v roike. Previdnost moje glavno geslo." BUROH JI ZDBAV. • »»>r* h . ..' Las Aagelea, Oal. — Arthur Durch, ain nekega višjega stantovskega duhovna v »u, 111, ki je ata) trikrat porotniki, obtolen, da ja Kennedyja, ki aa je imel y. Obonehainove, ja 8drev I Ve iskal gs ja okrajni proglasil pametnim ki zdravim. ,m.i-i .i Irski repohBšaai poUga^a Dublin, 11. dec; — Repu ao pričeli a roprUmlljaini vladi, ki je dala Sateliti šti bele aadnjl teden. Rehali a bombami in plasifnlao. katerih bivajo ministri, čet, državni porfanei in d aprotnlki repuhlilaaav, ao bllg paljene. Ali vaš, kaj trpi velika aloveaakih delaveev v valed apolnih boUani, Id sa diea občevanja s vlačagami ne veš. aaroši si kajigo ' delci", katera dobi! prt Knjilevni matici S. V. f, i. In ves° HliO« t • ' » • • » ' • 'lf 't K' " M br*»M, •!•*«• I i* e*® aen. U h mmbUrmtU ...... ... PROSVETA ObeMi is Itvljsaje m Spissls češki BOŽKNA NBMCOVA. Poslovni] FRANCI CJBGNAR. (Dalje.) Sicer je opoldne donelo »vonje nje od Zernovsksgs vrha is cerkvenega svonika; danee pa tešeta Jolek in Tonček i ropotuljama na vrt in ropotate, de vrabce na etrehi odplešiU. Popoldne gre fcnbiee z otroki v meeto k božjim grobom molit ln onidejo eo s ma mo mlinarico in očetom mlinar jem. Mama mlinarica pelje bebi eo v izbo, pokole poln poker pir-kov, kolednikom namenjenih, dolgo vrsto kolačev in tolato bravino. Ppda tudi vaakemn otroku potvioe, babici pa ne, ker je vedela, da ona od velikega čstrt^ ka do vatejenje od jutra do mre ka nič ne jo; ona sama eo je tudi aa veliki petek poetila. ali rekla, da ne bi prebila ostroge poste, kakor babica. "Vsak po svojej vo-eti, mila mama; jaz mislim, če ima biti poet, naj bo poet/ Ko pe je umetnijo mlinarjeve ter to in ono pohvalila, privit "M4 bomo pekli jutri, pri' imamo že vee; dsnsšajl je molitvi poevečen." Ta-navada jo bila v Prolkovej hi kjer oo bebičine beoodo vse ve-Ne veliko soboto ps je bilo Prolkovej hiši vle zgodaj ns kakor v mravljišči; v isbi, v na dvoru, pri peči, povsod! ss fibljsjo marljive roke, in h ksterej Ionski koli oo obrnejo otroci so svojimi rečmi, vaaka reče, da no vo, kje jej glava stoji; tudi Barbika ima Uliko posla, ds rtf te In one reči. Zete pe je sveter v hiši še povsodi vse v reda, in babica, Barbika in mati gredo k vstajenju. Ko pe v raz svitljenej, s pobdšnim ljudstvom napoljenl cerkvi is vseh grl za doni veličastna pesen: • 'Zveličar gre is gmba — v vesčh js smrt, trohnobe — velikonočno jsgnje bil — ss nse je drago kri prelil I Alelujel" tu provsemo deklico močna šnvetva, srce se jej širi. Še-ae jo ven, ven v žimi proetor, kjer bi mogle is polne duše sa vri- skati Vso veŠer jej srce kipi in ko jej leli babica lahko noč, obje me jo Barbika in apuati ee v jok. "Kaj ti je, zakaj plakešf" vprala babica. —'"Nič mi ni, bebire, veselje imam v srcu, de moram plakati," odgovori deklica. In babi ca ae pripogne, poljubi unukinjo v čelo in poboža jo po lici, pe ne —{spregovori nobene beeediee. Posnela je svojo Bsrbiko. Veliko nedeljo vzame babice k blagoslovu v cerkev seboj kolsč, vins in pirhov. Ko pe jih domov prinese, rszdele ee blegoslovljene reši; vsak izmsj domsčih dobi kos kolače in jsjce in melo vino. Perutnine in živine dobi tudi kole če, kekor o božiči, "da bi dajale domu rade in dober užitek *s k le jo," govori bebiee. S XIII. Pomlad naglo nastopi; ljudje vže delejo po polji, na rebri se eo ločijo kuščarji in kače, katerih se vselej vstrešijo otroci, kedsr gredo ne vrh nad grad vijolic in šmarnic iskat f babice pa jim govori 4s so jih ni treba bati, ker do svetega Jurje nobena šival nima strupa, da se smo v roko vzeti, in prietevi: "ali koder je eolnee vle viooko, toda j ps imajo strup." — Na loki sa jezom cveto marje-tice, tlstice, na brdu plevo podle sM in rumene trobentiee. Otroci nabirajo mladega lietja sa juho; kopriv nosijo goššetom, in koderkoli gre bebiee v hlev, obečs tiski, da pojde skoro na pašo. Dre-vees se kaj naglo odevajo s listjem, komarji sa veeelo igrajo v r-raku, škrjanee se dvige pod obleke; otroei slišijo, sli redko kdsj vidijo malsgs pevčks, poslušsjo tudi kuksvioo in kričs v les: "Ku-ksvics povedi nam, koliko let bomo živeli f Včasih zakuka, včasih ps ne, in Nelika se togoti, de nsvlsšč noče sskukati. Dečka učita Nešiko svijeti vrbove pi-IČelke; koder pe ji noče piščalka plakati, dolšite jo, da ni prav go-voHle, ko jo jo svijela. "Ve deklice le pilčalk no snete svijati," smeje ee Jolek. — "To ni naž posel; ti pe no snsš takega lo klobuka splestit" odgovori Bsrbiks, kasoč is bUk spleten klobuk. "Hm, to sns vsakdo!" poklma i glavo deček. — "Jas znsm, ti ps no," Nin«je ss Bsrbiks in gre delat še oprevo ze gospo is bresoVe-gs stršens. Jolek ps nsloži šib Nežiki na kolone in govori: "Po elufcj in glej, keko to storim," in začne viti piščalko in govori: "Cela, cela--svetege Jurja pela;" — piščalka je svita, dobi pisek in lepo pišče. Tonček pa meni, da nikakor no ftišče tako le po, kakor Vaclevova svirelka, ne ljubi se mu več delati piščalk in naredi si is protja voziček, vpre ee vanj in začne dirjati po loki pea za njim. Barbika da sestri opravljeno lutk,o, rekoč: "Ng, sli nauči se sama to delati; kdo ve bo de s teboj igral; ko začnemo mi v šolo hoditi, oetanoš eama." — "Babica bode pri meni," odgovo ri deklica, na obrasi pa se jej vidi, da se te eamote ne veseli, pa ker jej oetane babice, de jej oeta-ije vse. Zdej pride oče mlinar mimo, poda Berbiki pismo in reče t "Tecite I njim k memi, reeite, da jo bil mali hlapec v meetu in da ao mu ga na pošti dali." — "To je od očka I" sakličejo otroci in teko domov. Pr očkov a gospa s veselim licem čite pismo in preči tsvŠi ga pove vsem, da prid g oče sredi maja z gospo kneginjo. "Kolikokrat pojdemo še spet?" vprala Nelika. — Okoli štirideset krat," reče Barbika. "Oh je, te ga le dolgo no bo" — želu je dok lice. — Veš kaj," svetuje Tonček, "jez naredim štirideset črt ns dvori, in vselej, ko sjutrsj vsts-nem, eno zbrišem." — "Stori to, čas ti mine," smejo so mati. Oče mlinar gre od jesa in po-stoji. Na lici mu so bere skrb, ne nsmusne oe, ne nsmežikne, tobeč-nico drli v roki, ali no toči je, le včasih z dvema prstoms vs-njo seže: "Veste kaj novegs, ljudje božji f" reče v izbo stopivši. "Kaj se je sgodilof" povprašata babica ln goapa, obe kmelu, vide, de oče mlinar ni, kakoršen je aicor. — "Imeli bodemo gorsko vodo." — "Bog ne dej, de bi bila nagla in huda," reče prestrašena babica. "Bojim se tega," odgovori mlinar; "imeli smo vže mnogo dnij tople vetrove, ns to se je vlil dež v gorah; meljsči, ki so od tam prišli, pravijo, de so se neki vže vsi potoki čres bregove izlili in ds sneg nsglo kopni. Letoe, mislim, ne bode dobro. Jas pojdem sds j precej domov, in nsglo sprsvimo zlemu gostu vse s poti. Svetovni bi, ds tudi vi poskrbite; previdnost nikjer ne škoduje. Opoldne pridem pogledat. Pazite, keko vode raste — vi ps, mali otročiči, ne hodit« k vodi," pristavi oče mlinsr, vščipne Neliko v lice in odide i* bile. Bsbics gre gledst k jezu; ns strsneh jeza sta ograji brestovih debel, med ksterimi rsste prsprot. Ns ogrsjinih ste nah vidi bsbics, ds jc vods ns rasla; nsjnižje stoječa praprot je že v vodi. Polena, rušo in drevesne veje noei kalna deroča črez jez. V skrbeh se vrne babice domov. Ko nosi voda ledene škrili, prigodi se rado, da se nskopičijo ob jezu in divja voda poslopja za topi, povsodi je strah, Jco ee začne led kopičiti; mllnarjevi vedno sto je na straži, da se odvrne nesreča, ako bi bilo mogoče, in da se pre trgsjo ledene škrili. Ali gorskej vodi ni brambe. Kakor na divjem konji pribuči z gora, vsame se sc boj se, kar jej je na poti, jezove raztrge in bregove razkoplje; podere drevesa in poruši poslopja, in vee to v takej naglici, da se ljudje še rasbrati ne morejo. Zato tuili svetuje izkušena babica pre cej, ko domov pride, naj se eneac na breg vee, kar sc je tudi precej zgodilo. Zdaj pride lovec, ki jc grede is lesa pri pili le slišal, da pride velika voda, in paiil, kako reka raete. "Otroci bili bi vem lo ne poti, in ako bi hudo prišlo, kaj I njimi f se seboj jih na breg vzamem," reče in gospodinjs rs ds privoli v njegovo ponudbo. Od naše in pospravlja se, perutnino odženo na pogorje in Lisko k lov e*. "In vodvo idite zdej zs otroki," reče bsbics hčeri in Jerici ko je bilo vso storjeno; "jsz oeta nem tu s Uriiko. Pride li voda do hiše, pojdeva na hrib, in take nesreče morebiti Bog ne dopusti, da bi naju vzel voda s hišo vred, ni smo tsko nizko, kskor mlinsrjevi, ti ubožci so ns hujem." Proškova goapa dolgo neče privoliti, da bi mati tam oetale; ali ker si ne ds dopovedati, mora se udati. "Ds vama paa ne pobegnete," opezi hiše grede. — "Ne boj so tega, ta dva dobro vesta, kje si poiščete pribežališča, no skrbi sa nes." In sares sta. Sultan in Grivec babic vedno sa petami in ko sode z vre-tonom v roki k oknu, ekosi ketero se jo videlo ns reko, ležets k nje nima nogama. Uršika, navajena vednega iskanja, pomivanja in 1 Ivai Erazem Taftaabal Historičen roman Ig 17. vska slovenske sgodovtne. h. Josip Jurčič. * kom. (Dalje.) Sdaj jo duševno vlsdsl nsd Tatonbs-Biatrook jo bil dovolj, ds jo vso sltusoijo Skal Tstenbsk ni dan dani bilo po spodsrjs, v društv spregledal in ljiuty epesovel tako, kakor toga hI-tro eduievljlvi, nagli a vaadar površni pleme-mogel. Teko je uvidol tudi ta lititao od etreni njegovega go-^^ vu nezanesljivih mol preveč is- I posedovati. fte bolj pa je bil v brlgi, ko mu Je bal U dan konjiški oskrbnik Simon Stupan prinesel poročilo, da ae eesarski sodnik celjski Psvel Ahac ss-vsemlje sa saprtega Rlbljs, da torej to grofovo nssilje nI ostslo skrito. Rudolfi jo namreč dobro f vedel, da Ribelj posne vso saroto ,da jo mnogo najvalnojšik pisem pissl aa grofa on, de torej moro vse isdsti, oko pride do sodnega lapraševa-' nje. De pe Pevol Ahac to oodno preiskovanje lok-M doseže in tudi koče doseči, to mu jo bilo tudi (los pod a gostje eo bili lo veeell pri polnih čeŠeh vina, ko Jo Rudolfi grofa poklical ns etren. Razložil mu js sumljlvoet Ijoeenštajnovo jo takoj domlalll mnogih anemonj Taten- beh eo je takoj domlalll mnogih anemonj ln in-dUlj v LooonHejnovem vedenju, teko de je bil brl prepričan, da Ima ajegov sluga Rudolfi dobro sodbo. V Stoji naglici js hotel dirjsti v eo ia ogleduhe s najkrajšim postopkom Is dralba. previdnejšemu Itslljsnu se je pe pearečilo, grela utolsliti in ns premltljsnejto pot navesti, te js, naj ga na miru pusti ln ne govori o vežni stvori To je bUe tem lele, ker mu je tskoj povedsl drugo etveri kar oe tile Riblje. V tej etveri js imel Tatonbeh sam alabo vest. Zaradi proote do-klioo, se katero mu ni bilo mnogo, je bil lagubil prej nsjpotrebnejlega sluge. In bal te aluga je mogel nejveč proti njemu lapovedeti. De eo s feavlom Akačsns al lelitl, to je tudi vedel. Keko te stvar popre viti t "Ispnetite gs Is seporsl" jo evotovel Rudolfi narevnoet, da si js Riblje oovrelll kot tekmeca pVejege. A bel potem ml nejveč Ikoduje," pravi Te- "PUetile te meni. Ribelj lo ne ve, de nem je veren. Tndi gs sds j n« moremo lekko uničiti da bi nihče ne vedel. Oe ae bode bel dol-Jes ei apam od ajege dobiti prisego, denarje m« morete deti toliko, bede mogel, ia dstele strani in da bode boteL" "Delaj, kakor kofc*. Donerje dobil, kolikor prevt Tstenbsk Vsa*lise na rraJHajnu js minile preeej v ns-■ft govoril nt*oesr vsi pa ae je odpravil presoj dragi dan v štirinajsto poglavje. Proti odpreti greda trdna vrata. > V' z- Prešeren. Bilo jo 8. dne marca meeeoe 1670. 1. Tatenbah je bil v Mariboru in je stanoval v svoji hiši, katere ime se je s nemškim priimkom do denašnjegs dno ohranilo, "Freihsus," kasneje Isstnlns Lsnthierijevs. Mariborsko mesto je bilo tedsj psč ss tri četrtine msnjše nego dsneo. Ali vendsr je bilo v črtolu Tstonbshovom, polastiti ee tudi toga mesta. Ker je vedel, de so msriboraki molčanje boječe duše, keterim vlada tisti, Id ima lo malo oblaeti, kopo oborolenih lju-di, ni oe bal mnogo brigal sa mariborsko prebi-vslstvo. Pridobil jo bil na svojo etran najvplivnejšega meščana, nekegs Bernsrds Paumgartnerja. Temu je ssupal vos in U mu jo obotsl vso pomoč, ker se je po oni strani bal mogočnega Tatenbaha, po drugi pa je pričakoval is gotove isvrlitve vee-ge čctrla dober dobiček. Prebivalstvo mariborskega meeta je bilo tačeo izključno oloveneko. Paumgartnor eam jo bil sieer naaeljenec, a udomačen. Ker jo bil kot bogatel prvi mootni sveto-velse in poleg tegs po tolah izobralen človek, je razumljivo, da ga je TsUnbsh izbral za svojega faapnlks. Ob tem šsau je vUdel le v vsem slovensko-štajerskem prebivalstvu nenavaden duh. Narod nI vedel ,kaj ime priti; ali kakor ao pred viharjem čuti tešek srsk .tako je bilo tudi te dni čutni, de ae pričakujejo velike reči, daei ljudje ni-eo mogli vodeti, kaj pride. V Tatenbahovi hiši v Mariboru oo jo skrivej rezal in cokel svinec v kroglo, speljevalo so je vkup oroljo, strelivo Itd. Vee te ee jo godilo tej-no, vendar pred vsemi ljudmi ni moglo ostati skrito. Temne in samolkle govorice oo eo tirile med ljudmi, tode po večjem jo bilo vse Tetenbe-hu ugodno, ker nesadovoljnoat jo bila velika, oo-sobno cessrskih oblastev meščani in ljudstvo nlao mogli preneleti. Mod prvimi, ketero eo eovrelli, je bil mogočni meetni piser Jskob Koder v Ms r i boru. V zadnjih dnevih ao ee pe prigodils possbno tri reči, ki eo vabudlle velik nemir ne eamo po vso* dolenjem štajerskem, temveč tudi smedle one mole, ki so prav slutili, ksj se godi in pripravijo. Znnjakega vojaki, posebno joedeoi so bUi namreč ne neglsm Is Cskovoa prodrli v slovsnsko Atsjerako in ee ressuli povsod, ogleduje in opešajo. Kjer eo jim ni nlkče uatavljal, ts... ao bili prijatelji s Ijadmi, s kjer so nsšll bran. Um eo eo hrvsški vojni ki tndi v aloveneki semlji nosili kot oovrelnlki V Svetinjek in v Meli Nedelji se so jim do-mečlni postavUi aa pot Kečel ee je bil boj. krve-šks rojaka Krlnjskegs js nsasmiljeae vrgU ob tU od nemlkik greššekov vojone aerasamns »o-venee, in MeU Nedelja je ksgubile mnogo ljudi U blaga, ia u*d nevednim U nepoučenim ljud etvnm. oe jo širil etrak. « (Dmljs ometanja, čisti prazne hleve, de a kaj dela, pa ne misli, da bodo morebiti v eni uri .že zatopljeni in seliti. Pomreči se, voda lo raste, struga je vle polna, oka sa jezom že pod vodo, in kjer nifo vrbe na poti, vidi bebica skosi okno, dasi hiša nisko stoji in je bres reke visok ksko se v slovi pode. Odloži vreteno, sklene roki in zsčne moliti. Tudi Uršika pride v izbo. (Dalje prihodnjič.) spodinj. Ta prasnik je bil 1. ca, ki se jc vsled Uga imenoval Kalendae feminarum; po pravljici se je ustanovil v opomin ne cakon, latcrega jc Romulua osnoval do-tični dan. žene ao ovenčano korakale k svetišču Junone Lucine na eakvilinako goro Ur poklonile ondi boginji rože proseč za zakonsko srečo. Gospe so pogoetile in obdarovale tegs dne avojo služkinje Ur aame dobivale Uga dne avoja darila od ovojih eoprogov in sorodnikov. Enek praznik je bil dne 7. julija na čast Junone K a protine (Ceprotine, kosja Junone) t. j. praznik kaprotinakih Non; U praznik ae je obhajal od strani soprog v družbi služkinj jri kozjem močvirji, sraven kosje amokve (caprificus) Ur ae tudi« oziral na zakon. Vsled grškega bajeslovja je posula J uno Saturnova in Opina (Ope) hči, (sa Uga del Seturnie) Ur Jupitrova sestra. -Dvomljivo je, ali se je Juno od nekdaj smatrala sa, Jupitrovo soprogo; z njim in Minervo sUji pri Rimljanih v tesni sveži; razmer je, kUro sc pri Grkih glede Here in Athe-nc ne nahaja. Rimakemu svojstvu jo tudi posebno, da jo bila Junoni posvečena goa. 3. Minerva. Tretja ,kapitolinska, mesto braneča boginja, je Minerva, koje ime je izvedeno od besede miner-vare, ki Ima sorodno deblo z besedama mena in memini. Vsled Uga je ona misleča, izmišljajoča in is-umeča boginja. Pod zavetjem modre boginje sUje vae obrtnije, umetnije in vede mož. kakor vsljsrji, čevljarji, zdravniki, ju-čeniki, podo barji in posebno tu3i godci, slednjič vse ženske spretnosti. Od 19. marca naprej se je obhsjsl pet dni trsjsjoči praznik Quinquatrus, kterega so se vdele žili šolska mladina, ki je imela U dni prosto, ženska dela učeče sc deklice, rokodelci in umetniki različnih vrst. Zadnji dan se jo darovalo v črevljarski dvorani (atri-um sutorium) Ur obhajslo čiščb nje trob (tubilustrium) ; ksjti tro-ba je bila posvečena Minervi in pod njenim posebnim varstvom sUls družba verskih opravilih, niti pri daritvi, niti pri mrtvaških sprevodih. Kakor so imeli piakači pri poznejšem dne 13. junija prt. znovanem prazniku, ki se je tudi sval Quinqustrus, pa je samo trii dni trajal. V posnejši dobi so prenesli n? Minervo nekatere nazore o grški PaUadi n. pr. ozir na boj, zmago in plen. Grški vpliv ae tudi pozna v zvezi Itinervini s Neptunom, kterima se je po bitki na traii. nunskem jezeru razgrnila ekupnJ blazina. Pallas in Poseidon sta se pri Grkih »družila čeaUkrat koti ippioi Trojanski Palladium je bi baje od Kneje v Iulijo preusšea ter v Rimu spravljen v naj not ra' njšem delu Veetinega svetišča (Dalje prihodnjič.) Ali veš, sakaj se tvoj deček tako rad poUpa s drugimi dččki in uganja rasne "porednosti"? Odgovor na to in mnogs uganke v obnašanju otrok najdsš v knji gi "Zakon biogenesije", kstero dobiš pri Književni matici SNPJ. BOŽIČ SE BLIŽA! Kakor druga leta bode t« gotovo Udi letoe poalali svojcem primerno* denarno darilo sa božič. . Wf< , Nsšs bsnks pošilja denar r stari kraj hitro, ssnssljlvo in po nizki cesi. Polog tega Je letoe atorils šs posebne odredbe, ds bodo božične denarne pošlljatve točno dostavljene. Prejemniki dobe denar ns svoji domači pošti bres vseke-gs odbitks. Ako ps sts namenjeni potovati sa božič v stari kraj, tedaj ee posluiite naše banke, ako hočeta biti točno poetre-ženL Za nadsljna pojasnila ss obrnite ns ' *•"\£.(".v SLOVENSKO SANICO Zakraišek & Češark. 70 —- Oth Aeo., New Vork,N.Y '/.'i NJIG Književne Matice S. N. P. J. Rimska Mitologija. (Dalje.) S. Juno. Juno je nasprotna podoba Jupi trova od ženske strani, kakor isra nasprotna podoba Zenove. fjeno ime ima leto deblo, ki sna-čl nebo in semljo in ki ss ob jed-nem v imenu "Jupiter" nahaja. Ona jo nebeška kraljica, kakor Jupiter nebeški kralj; toda pri njej se je skoraj popolnoma izgubila naravna stran, njen delokrog obeega malo, ne samo človeško ivljenjo. Z Jupitrom vred poleg kterega je bfie ne KapiUUji skupno češčene kot Kapitolina, imela je nadzorstvo nad rimskim me atom in krsljestvomj kot Regina jo Častila med drugimi ne Aventinu, kamor je prineeel is Vejev Kamillua njeno podobo in nlužbo. Isto tako je imele ooobito politični pomen Juno Sospite, koje glavno bogočastje je bilo Uvlniji, kjer je osUlo še v oni •lobi, ko eo jo bili premoatili Rim. Mimo države ae je Juno posebno brigsls se dom in Ionski spol Kskor je na pomoč klical mol svojege Genija, tako lena Junono, kot svojo ooobiU zavetno boginjo kuri je tudi rojstnege dne dero-vaU. Juno pomaga lenakem 1 vseh razmerah livljenja, one jo Virginenoio I Mstrons, sevetniee devic In len. Ona je peoebno bre idls zakon, kakor grške Here; sa voljo tega oo sove Pronuba, Juge ali Jugalis, Doasndues (isto tako J ep Domiducne), kot boginje, ki spremlja nsvssU ns ženinov dom, Unaie, ker jo ovUe nevaeU otepe joče v šsninov dom p<>.n»oje a vol-netim Irakom ter jih masiliU s oljem ;kot Lswiae j« pospelsveU Tndi kol akrnnftUljiee je bOa I ill sna snsko grški Književna matica Slovenske narodne podporne jednote je izdala in ima v zalogi sledeče knjige: Slovnnako-angleška slovnica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 s pofitnino vred. -Jimmie Hifgina. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškega proletarijata za časa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 s poštnino vred. Zajndalci. Spisal Ivan Molek. Povest iz doslej skritega kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.75 s poštnino vred. - Zakon biogenezijn. Spisal Howard J. Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiga, ki tolmači mnoge naturne zakone in pokazuje, kako se splošni razvoj ponavlja pri posamezniku fizično in duševno. S slikami. Trda vezba. Cena $1.50 s poštnino vred. Zadnji dve knjigi, naročeni skupai, dobite za tri dolarje. Vse štiri knjige za šest dolarjev. Vredne so! Naročbe, s katerimi je poslati denar, sprejema Književna Matica 2657-50 So. Lawndalo Ava* Chicago, III. Rojaki, ki bivajo v spodaj omenjenih naselbinah, lahko kupijo knjige no isti ceni od sledečih naših zastopnikov: ^ CLEVELAND, O. Frank Čorao, trgovina z urami in zlatnino, 6033 St Clair Ave. VVilliam Sitter, trgovina z urami in zlatnino, 5805 St. Clair Ave. Lmlvik Medvedšek, 1140 Norwood Road. DETROIT, MICH. Jnrcn, 1529 Cortland Ave. CHISHOLM, MINN. Frank KKns, Ujnik društva štev. 110 SNPJ. JOHNSTOWN, PA. Andrej Vidndi. OHIO. Anton lawkmw*, Id obišče vm naselbina. ZAPAD. H