Vojna Zapadno bofišce Razgibanost nemškega letalstva Poročilo iz Pariza z dne 14. novembra pravi, da je bilo nemško letalstvo 13. novembra najbolj razgibano in najbolj delavno od začetka sovražnosti na zapadnem bojišču. Predvsem so izvršili ta dan štirje nemški bcmbniki dvakrat napad na angleško šetlandsko otočje in so vrgli skupno 12 bomb, od katerih je bila vsaka težka najmanj 250 kg. štiri bombe so padle v morje, štiri približno 800 metrov proč od šole, v kateri se je vršil pouk, a niso povzročiie škode, pač pa so izkopale 3m globoke in 7 m široke tijake. Istočasno, ko so letela nemška letala nad Šetlandskimi otoki v severnem delu Velike Britanije, je nemško letalsko poveljstvo poslalo več ogledniških letalskih skupin nad severovzhodno Prancijo. Dve skupini letal sta prispeli 13. novembra zjutraj in popoldne do Pariza. Tu jih je pregnal protiletalski ogenj ter so se vrnila preko Belgije v svoja oporišča. Zaradi megle, ki je ležala ves dan nad Francijo, prevladuje prepričanje, da letala niso mogla zbrati dosti podatkov in narediti večjega števila fotografičnih posnetkov. Neir.ei odložili načrt vojnega pohoda preko Belgije ter Hoiandije Zadnjič smo poročaii, da sta naslovila beigijski kralj in holandska kraljica na voiskujoče se države mirovno poslanico, katera je bila v naprej obsojena v neuspah. Belgija in Hclandska pa sta izpustili v svet mirovnega goloba predvsem radi tega, da bi opozorili javnost, ker jima grozi nevarnost, da si izberejo Nemci ravno ti državi za pozorišče velike ofenzive proti Angležem ter Francozom. Časopisje je tudi poročalo, da je Nemčija zbrala na mejah Belgije ter Holandske kar največjo vojaško silo in jo oskrbela z vsem potrebnim za napad. Nemških napadalnih priprav so se Belgijci in Holandci tako prestrašili, da so ukrenili po svojih močeh vse, da onemogočijo tehnično najbolje opremljeni nemški armadi tako zvani bliskoviti pohod, katerega se je poslužila napram Poljakom. V očigled nemški nevarnosti so šli Holandci tako daleč, da so segli po svojem skrajneir. obrambnem sredstvu — poplavi. Holandija leži meter in še več niže nego morska gladina. Dvojna črta nasipov in utrjenih delov obale jo varuje pred morjem, a to ne zadošča, kajti deževnica se ne raore nikamor odtekati. In tako delujejo podnevi in ponoči, leto za letom velikanske črpalne postaje, ki spravljajo vodo iz tisočev prekopov in skozi cevi na drugo stran nasipov. Holandci imajo tri pripomočke, da svojo deželo poplavijo: če prebijejo nasipe, če odprejo zatvornice in če ustavijo črpalke. Vsak izmed teh pripomočkov bi že sam zase zadostoval, da spremeni vso de- želo v ogromno močvirje. Vsi trije skupaj obložijo deželo s povprečno dva metra debelo vodno plastjo, ki mora v njej utoniti vsako vozilo, tudi največji tank. Sarao holandski jug, od Masstrichta do Tilburga, bi ostal nad vodo, a v središču dežele bi ostali nad njo zvišani bregovi prekopov, železniški nasipi, cestni nasipi in mostovi. Na te črte je postavljena holandska armada. Holandska vlada je izvedla izpraznitev tistih obmejnih krajev, ki se dajo poplaviti. Tehnične čete so podrle prve jezove in spustile vodo, ki je poplavila veliko ozemlje, čez katerega je vsak promet nemogoč. Odrejeno je vse potrebno za poplavo večjih pokrajin. Vse vojaško važne točke so staino zastražene. Holandci izpopolnjujejo utrdbe in postavljajo topove za obrambo pred letali. Ko se je nemško vrhovno poveljstvo prepričalo, da so pripravljeni Belgijci in predvsem pa Holandci na najbolj resni ter nezjomljivi odpor, je opustilo za enkrat svoje načrte za odločilni vojni pohod preko Belgije ter Holandije in zatrjuje obema državama nedotakljivost od svoje strani, dokler bosta znali obvarovati strogo nepristranost. Največja in najbolj resna napetost med Nemčijo, Belgijo in Holandsko je ob pričetku minulega tedna popustila in 15. novembra so že ugotovila francoska izvidniška letala, da ob nemški meji z Belgijo in Holandijo ni opaziti nobenega posebnega premikanja nemških čet. Tudi na železnicah in cestah, ki vodijo k meji, ni opaziti posebnega prometa. Važna sklepa zavezniškega velikega vojnega sveta V Londonu se je sestal 17. novembra veliki skupni zavezniški vojni svet. Ob tej priliki sta bila storjena dva zelo važna sklepa: 1. angleško in francosko svetovno vladarstvo se združita gospodarsko za dobo vojne; 2. Angleži prevzamejo vrhovno poveljstvo zavezniškega letalstva. Ako bi se sprcžila velika odločilna bitka v zraku, bo naletel sovražnik na edinstvo v vojskovanju zavezniškega letalstva. Dogrodlci na morju Črai dan za angleško mornarico. Poveljstvo angleške mornarice je objavilo 14. novembra, da je zadel angleški rušilec ob nemško prosto plavajočo mino in se potopil. Pri nesreči je bil ubit en član posadke, šest jih pogrešajo, 15 članov posadke, med njimi trije častniki, pa je bilo ranjenih. Okoli 70 preživelih čianov posadke je bilo izkrcanih v neki angleški luki. Angleži trdijo, da ta izguba ni velikega pomena, ker ima Anglija okrog. 200 rušilcev. V bližini mesta, kjer se je potopil ornenjeni rušilec, je bila ponoči potopljena tudi 8000tonska angleška trgovska ladja »Matra«. Dva člana posadke sta bila ubita, 22 rešenih mornarjev je ranjenih. Nadalje je neka nemška podmornica potopila angleško ribiško ladjo »Craswell«. Od 13 mož posadke jih pogrešajo sedem, ostale je vzela podmornica na krov in so bili potom druge ribiške ladje izkrcani v Angliji. Nič boljši dan nemške mornarice Angleška vojna mornarica je prestregla dne 13. novembra velika nemška trgovinska parnika »Mecklenburg« (8000 ton) in »Parana« (6000 ton). Posadki obeh ladij sta se izkrcali v rešilne čolne, nakar so angleške vojne ladje obe ladji potopile s topovskimi streli, da ne bi ovirali plovbe. Norveški parnik »Jenny« je 14. novembra priplul v portugalsko pristanišče Oporto. Parnik je med potjo ustavila nemška podmornica ter zahtevala, naj ji da živež, če ne, bo torpediran. Kapitan je Nemcem dal krompir, sladkor, kruh in druge potrebščine, nato so ga Nemci pustili dalje. Čez čas pa so s parnika videli, kako je začela podmornico preganjati an- gleška bojna ladja ter vrgla proti njej več podvodnih bomb. Kmalu so se na površju pokazali veliki madeži olja, iz česar sklepajo, da ie bila podmornica uničena. Razen podmorniee, katero ornenja kapitan parnika »Jennv«, sta bili potopljeni še dve nemški podir.ornici v Severnem morju v boju z angleškimi oboroženimi trgovskimi ladjami, katere sta napadli. Neka angleška trgovska ladja se je borila z nemško podraornico pet ur in jo je nazadnje le zadela v polno, da se je pogreznila za vedno. V desetih tednih vojne zaplenjeno za Nemcijo namenjeno blago Angleške nadzorne postaje za vojno tihotapstvo javljajo, da je bilo v teku desetih tednov vojne skupno zaplenjenega 426.000 ton blaga, namenjenega v Neročijo. Med tem blagom je 3500 ton kave. Razmerje med angleško in nemško vojno mornarico Po najnovejših podatkih poseda -Anglija 14 velikih vojnih ladij, Nemčija 5; Angleži imajo 5 nosilcev letal, Nemci nobenega. Težkih križark ima Anglija 15, Nemčija 2. Drugih križark ima Anglija 43, Nemčija 6; rušilcev Angleži 179, Nemci 22. Nemčija prekaša Angleže v podmornicah, katerih ima 65 nasproti 57 angleškim, ter v torpedovkah. Pač pa so Angleži naročili v Ameriki 1000 malih lovskih ladij na podmornice, ki bodo dva- do trikrat hitrejše od nemških podmornic in bodo pravi strah na morju. Holandsko potniško ladjo potopila nemška mina Nad osem tisoč ton velika holandska potniška ladja »Simon Bolivar« je v noči na 19. november blizu angleške obale zadela na nemško blodečo mino in se potopila v najkrajšem času. Ladja je bila na potu iz Amsterdama v osrednjo Ameriko in holandsko Indijo. Na ladji je bilo okrog 400 ljudi. Po prvih poročilih je izgubilo živIjenje ob sami eksplozdji 140 ljudi in med temi tudi kapitan ladje. Ranjenih je bilo okrog 90 ljudi. Potapljajočemu parniku so takoj priplule na pomoč razne ladje, katere so prepeljale rešene potnike na angleško obalo. Število rešenih znaša 230 odraslih in 15 dojenčkov. Ranjence in med temi otroke izpod deset let, so oddali v londonske bolnišnice. Več rešenih potnikov trdi, da je bil »Simon Bolivar« torpediran.