OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P. 126 66001 KOPER
3
Primorski c
Poštnina pihana v g0t0Vini	__A
Abb. postale i gruppo Lena 150 lir
nevmk
Leto XXXIII. Št. 28 (9636)
v Govcu Sprt Goran ti ^ebušf^ od^fs ^ sen t emb r a lL^do*	pr®di?odnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob»
—	'	P	‘J 45 v tlskarru “Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v 7.n.<m»njpni Evropi.
TRST, nedelja, 6. februarja 1977
la nadaljnjo krepitev helsinškega duha
^Četudi je do 15. junija, ko naj bi v Beogradu začela ministrska Z0,{erenCa evroPskih držav ter ” Jn Kanade, z namenom da eučijo in preverijo kaj je bilo v ednarodnih odnosih storjenega za JesničeiJanje sklepne listine hel-e konference in izberejo pota 'hil nadalW° krepitev helsinškega . ia- je mednarodna dejavnost že ai v znamenju priprav na beo-0r°Pki zbor.
trrft™0 ne,cai Primerov bo to po-k 1 Bred kratkim se je prav tari l- ^e°oradu končalo srečanje sh'h^ predstavnikov vseh evrop-2^ nevtralnih in neuvrščenih dr-t . (Finske , Švedske, Avstrije, te!Ce\ Jugoslavije. Cipra in Mal-'• ki s0 razpravljali o pripravah j.a ntinistrsko konferenco. Prav v Dr č°,su so 0 pripravah na Beo-Ho dvorili predstavniki zahod-*Vr°Pskih držav in med drugim l^^orili, da je treba delovati ta-d0^ da bo beograjska konferenca eBla (car največ uspeha. Konč-pg’ skoraj noben državniški obisk j,rg Evropi in zunaj nje ne mine rent °memde beograjske konfe-
^Qka naravnanost vrste držav k
Bitnji
konferenci je povsem
r0 ■ • Helsinška konferenca o ev-I** varnosti in sodelovanju je ^ Pnšla v zgodovino razvoja med-rjPslciii narodov kol izjemno po-!s\^nV>en mejnik. Prvič so evrop-„ee države, tako močno razceplje-^ n<j bloke, zmogle — v ozračju ^ščanja napetosti in pojemanja „a*le vojne — začrtati povsem sui)'0 Hmern>ce medsebojnih odno-K ' kratko bi bistvo povzeli v s, "Mt-oi; da gse .to prizadevanja, d. Meriml bi Evropo, ih hkrati tu-r Mednarodne odnose nasploh, Boi rernenM silovitega pritiska ne-no^»U glede miru in zakoličili p,, 0 W sodelovanja med enako-uarodi ne glede na vse in cepitve.
P
!ioi r.ed^d dveletnega vplivanja evropske razmere p(i,
puškega duha in I-, l<ne mednarodne
‘■■ne
lyv-,“e kažejo kaj prida razvese-hr \. sadov■ Har poglejmo samo ^ a,Vanje varnosti. Ali se je kaj Malo oziroma nič. Kitit Vir Tlimeier n‘ premaknilo tja ssnje razorožitve in zmanjšala 0 .r°ženih sil, razmeščenih po (j ?P*' Narobe, tekma v oborože-fcj« raste, število orožja in vo-»oj ® se veča. Brez zmanjšanja 0 1 ih sil pa ni mogoče govoriti varnosti evropskih naro-*tuh ^iro'c tako stanje je v dej-blokovski sili neradi daje-
,r,(o,r°^ reševanie Vojaških zadev n;e :1n’ sami hočeta imeti odloča-V°vsem v svojih rokah.
drugih področjih, gospo-in kulturnem, se stvari
Mint
______
j0 kdove kaj premaknile na bolje. jp v* Zat-o toliko bolj dragoceni in posamični primeri de-
Pov izvajanja helsinških skle-«i tei zvezi zlasti izstopa jav-
iti u 1 sporazumi med Jugoslavijo če avjo kot zgled, kako je mogo-
^snerjali,
n;	1,1 enakopravnega
•oblikovati politiko sodelova-
t^danjem času so v medev-tij(a 11 odnosih zlasti zaostrena vnašanja iz helsinškega do-H0 e'da, ki sodijo v tako imenova-titQB, .reti° košaro», se pravi hu-t>ra^arna vprašanja človekovih iti [,1C’. ^obodnega pretoka idej ti, P'di in p(1dubno. Prav gotovo l(. ^ sinška konferenca bila lista. Stožilo procese v vzhodno-??,) sk\h državah, denimo distino n° češkoslovaškem. Ti pro-^otra^^' naraven in zakonit pojav >tra? n]e®a razvoja v teh deželah, tiQ/t . ^nje po osnovnih svobošči-»emn človekovih pravicah. Je pa helsinška konferenca s sklepi tista, ki daje naj-"ji/ifj. • 0 °ivoro tem procesom in m nosilcem.
>o 9|,r^eno bi bilo kajpada vse de-*Qt)t0 '>0rajske konference skrčiti la ().na dret jo košaro», se pravi \i,j rav,lavo kršitve
Slki^T^a
klij1 le 7,1
človekovih konferenca v zajela celota vpra
">D0n. ! Nadevajo varnost' in sode ^cir,^' I'1 kot celoto bo treba %cn,aV^t‘ v Beogradu pregled iz ^ej-.helsinških sklepov.' Na pri-k tie lS^0 P° nojevsko bi ravnali, niti v ” razmišljanju o utrjena' kn0Hr'iosU v Evropi videli pove-Ni jr' evropskega miru s stanjem edozeinlju. če bi tako ravnali
bi bili podobni tistemu, ki mirno gleda, kako sosedova hiša gori, češ, moja pa ne.
Vprašanje, ki nikakor ne bo moglo mimo beograjske konference, nasprotno, zavzeti bo moralo vidno mesto, je vprašanje položaja in pravic narodnih manjšin. Zagotovitev pravic narodnih manjšin v Evropi in po vsem svetu pomeni namreč neločljiv del splošnega boja za svobodo in neodvisnost narodov, za pravice človeka in za mir na svetu. Prizadevanja morajo iti za tem, da postanejo manjšine most razumevanja in sodelovanja s sosedi, da postanejo dejavnik pri krepitvi evropske varnosti in enakopravnega sodelovanja evropskih narodov v duhu Helsinkov.
DRAGO KOŠMRLJ
POMEMBNA SLOVESNOST BRATSKE IN ČLOVEŠKE SOLIDARNOSTI Z ŽRTVAMI POTRESA
v Mebol i izročenih pet hiš
ODMEVI NA SKLEPE ZADNJE VLADNE SEJE
Odločen odpor levice in sindikatov proti napadu na draginjsko doklado DAR DELOVNIH LJUDI SLOVENIJE
KPI je sporočila, da si pridržuje pravico «a\„jnomno glasovati» v parlamentu o sprejetih ukrepih - Izzivanje spopada s sindikati?
Od jutri dalje plačevanje novih televizijskih naročnin
RIM, 5. — Ministrstvo za pošto in telekomunikacije je danes sporočilo postopek, kako kodo morali naročniki doplačati oziroma plačati višjo televizijsko naročnino (belo-črno) in novo naročnino za barvno televizijo:
1.	Televizijski naročniki, ki i-ma.itt navaden televizijski sprejemnik in ki so že plačali letno. naročnino v dosedanji višini, bodo morali doplačati še 5.755 lir.
2.	Televizijski naročniki, ki so plačal5 letošnjo polletno naročnino po stari tarifi, bodo 'morali doplačati 2.675 lir razlike. ■
3.	Naročnik),, ki pa še niso plačali letošnje televizijske naročnine (belo - črno), bodo morali plačati 25.645 lir naročnine za celo leto, ali 12.825 lir za pol leta.
4.	Naročniki, ki imajo barvni televizor pa bodo morali sedaj plačati za celo leto 49.650 lir, za prvo šestmesečje pa 23.760 lir, če še niso plačali običajne naročnine. Če pa so že plačali letno ali šestmesečno naročnino v dosedanji višini, bodo morali doplačati v prvem primeru 29.760 lir, v drugem pa 13.610 lir.
Ministrstvo sporoča, da bodo imeli poštni uradi v pr b' d-ujih dueli na razpolago zadevne obrazce za dupiačilo naročnine.	t
RIM, 3. — Ukrepi, ki jih je vlada sprejela v petek skupno s fiska-lizacijo socialnih dajatev in ki se neposredno nanašajo na draginjsko doklado in na pogajanja med sindikati in delodajalci v podjetju, so naleteli pri lev il strankah in sindikatih na odločen odpor. Vlada se s temi ukrepi neposredno Vmešava v vprašanja, za katera je Andreotti zagotovil sindikatom, da priznava, da so v pristojnosti sindikalnih organizacij in Confindusfrie. Poleg tega pa vlada nezadovoljstvo tudi zaradi precejšnjega povišanja alikvot IVA, ki je po mnenju vseh mnogo višje, kot je bilo pričakovati. Ugotavljajo, da vlada na sestanku parlamentarnih skupin, ki ju posredno ali neposredno podpirajo, ni sporočila, da namerava sprejeti omenjene ukrepe.
Tajništvo komunistične partije je danes jasno povedalo, da KPI odklanja vsako odgovornost za ravnanje vlade In si pridržuje pravico, da bo v popolni avtonomiji odločala pri glasovanju v; parlamentu. Komunistična partija je sklenila, da bo preprečila uveljavitev ukrepa, ki določa, da povišanje cen, ki izhajajo iz višje n-bremenitve IVA, ne pridejo v poštev pri določitvi draginjske doklade.
Tudi nekatere druge stranke so ostro polemične do krščanske demokracije in vladnih sklepov, da ne govorimo o sindikatih. Član vodstva PSI Giannotta je danes izjavil, da je vlada naredila veliko napako, da je povišala posredne davke za kritje izdatkov za fiskalizacijo socialnih dajatev. Poudaril je. da to ni načrtna politika. da so ti ukrepi samo mašenje lukenj, ki niti zdaleč ne rešujejo perečih vprašanj. Zalo je izjavil, da socialisti ne bodo dovolili, da se v tej zvezi pospeši postopek, ki bi popolnoma spreobrnil odgovornosti.
Ravnanje vlade je danes zagovarjal samo tajnik krščanske de-ma^acije Zaccagrv.iii, ki je izrazil vladi polno podporo stranke in poudaril.'da je sprejela ukrepe v okviru «tehničnih potreb po ozdravitvi gospodarstva na osnovi zahtev mednarodnih organizacij*, član vodstva KPI Napolitano, ki je bil na četrtkovem sestanku z vlado, je povedal, da na srečanju ni noben minister niti omenil, da namerava vlada sprejeti ukrepe, ki se tičejo draginjske doklade in odnosov med sindikati in delodajalci. Socialistični poslanec Signorile, ki se je prav tako udclež'1 sestanka «na vrhu*, je ugotovil, da je prišlo na vladni seji do nepriča-kovanih ukrepov, o katerih ni bilo govora na sestanku z vlado.
Republikanci, ki so danes sklicali sejo osrednjega vodstva, izjavljajo, da ne morejo sprejeti vladne gospodarske politike, ki jo vodijo v zadnjih šestih mesecih, ker ne daje jamstva, da se bodo začela reševati najnujnejša vpra-
šanja,
krizo.
ki pogojujejo gospodarsko
Najbolj ostri proti vladi so sindikati. Glavni tajnik CGIL Lama je dejal, da lahko že sedaj izjavlja, da sindikati zavračajo izključitev [»dražitve potresnega blaga zaradi povišanja posrednega davka iz obračunavanja draginjske doklade. Še bolj sta sindikalni orgatrzaciji UIL in CISL. Prva ugotavlja, da so vladni sklepi v popolnem nasprotju z obveznostmi predsednika vlade Andreottija na' zadnjem srečanju z vodstvom sindikalne federacije. še posebno nevaren je ukrep, pravi UIL, s katerim bi hoteli načeti odpor sindikalnih organizacij proti spremembi draginjske
doklade. Tudi UIL zavrača vmešavanje v pogajanja v podjetjih. Tajništvo CISL pa poudarja, da bo morala sindikalna federacija pogojevati podpis spo -azuma med sindikat: in Confindustrio. spoštovanju zagotovil predsednika vlade v pogledu draginjske doklade in pogajanj med sindikati in delodajalci, ki morajo ostati avtonomna.
CANDIDA CURZI
RIM, 5. — Za sindikalno gibanje bo prihodnji teden izredno natrpan z dogodki. V torek se bo sestalo tajništvo sindikalcie federacije CGIL - CISL - UIL, kjer bodo proučili sklepe petkove vladne seje. Razumljivo je, da bodo sindikati ostro reagirali na sklepe, ki izločujejo načrtovane poviške iz računa draginjske doklade, kakor tudi dejansko prepoved ločenega sporazumevanja po podjetjih. Je že res. da so sindikati bili pripravljeni omejiti ta pojav, vendar so tudi dali jasno razumeti, da ne pristajajo na kakršnokoli omejevanje sindikalnih pravic in svoboščin.
Poleg domačinov prisotni deželni in pokrajinski predstavniki ter predstavniki iz Slovenije in iz Trsta - Ganljiva zahvala mladega vaščana za dragoceno pomoč - V nagovorih poudarjen pomen človeške solidarnosti in zglednega sodelovanja med sosedi
IB % mn
Gostje in domačini na slovesnosti ob izročitvi ključev stanovalcem
delovni ljudje Slovenije
intiii umi n milil ■ ii 11 n i m * 111111 n 11 im i n 11 ■■ m 11 m 111| mm | m mm 111111 m n d m t n n 1111 mm m m im m | im 11 m u,|, m 11 mm, | ,| 11 n 111, m |,, ,| j | m j, ,,,1^,1,11 ii „m, mi n
TRIDNEVNA VSEDRŽAVNA KONFERENCA 0 ZAPOSLOVANJU MLADINE ZAKLJUČENA
Rešitev mladinske brezposelnosti je le v gospodarskem načrtovaniu
Kritik« na račun vladnih ukrepov za poživitev delovnega trga in preosnovo šolstva - Treba jc skrčiti javne izdatke in nastopiti proti davčnim utajam
RIM, 5. — Danes se je zaključila tridnevna vsedržavna konferenca na temo o zaposlovanju mladine v luči zdajšnjih so-cialnogospodarskih razmer, ki jo je priredilo vladno predsedstvo na pobudo predvsem mladinskih organizacij strank • ustavnega loka.
V mladinskih in sindikalnih krogih prevladuje mnetija* da je šlo za hibridno zasedanje, kolikor naj iti vlogo »protagonistke* odigrala demagogija. V resnici so bili posegi poročevalcev, ki odražajo mnenje Andreottijeve vlade, uglašeni na ton nedavno izgla-
IIIIIIIttllllllllllllllllMUllllllllllllllllllUIIIIIINIIIIIIIUIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllUfllllliliiiiiiillllin
PRED ENOTEDENSKO PREKINITVIJO PROCESA V CATANZARU
P0 ZAPLETUAJU S <TIMERJI» JE FREDA SEDAJ PREVIDNEJŠI
Včerajšnja obravnava potekala v znamenju branja zapisnikov Ventura namiguje na spore med Andreottijem in vrhovi SID
CATANZARO, 5. - Fredovi branilci so se po dveh dneh sarkazma in evforije končno zavedli, da jih je predsednik sodišča Scuteri speljal na led. Freda je nastopil samozavestno, ekshibicionistično, prepričan, da bo s svojim leporečjem zmedel sodni zbor in ga speljal na stranska pota. Dejansko pa jc drugi dan zasliševanj padel v huda protislovja in tako dokazal, kako šibka je njegova obrambna linija. Gre predvsem za glavno protislovje v zvezi z nakupom petdesetih «limerjev», s katerimi so bile sestavljene bombe, v Milanu in Rimu. Freda je vedno trdil, da je «timerje» izročil nekemu kapetanu alžirske obveščevalne službe, Hanrdu, za palestinsko gverilo. Zggotgvljal je, da mu jih je izročil junija, medtem ko faktura podjetja jasno dokazuje, da je «ti-merje* kupil septembra. F reda se, izgovarja s tem, da je verjetno bila faktura izstavljena elektrotehniku Fabbrisu nekoliko pozneje, da pa je datum, ki ga navaja točen. Sodniki mu seveda niso verjeli. Gre namreč za splet logičnih zaključkov in jasnili 'iridičev. j j.
Zakaj je Freda kupil1 »timerje*, ki predstavljajo: glavni ■ dokaz o njegovi udeležbi pri pripravah milanskega pokola, septembra in ne prej. kot trdi sarp? V noči med osmim^n. devetim avgustom je namreč Fredova Celica 'organizirala vrsto bombnih atentatov na vlakih. Eksplodirali so skoraj vsv vendar brez človeških žrtev. Bom-
be so bile sestavljene iz kovinske škatle, detonator pa je bil povezan z budilko vrste «rhula». Nekaj teh budilk je odpovedalo. Te-daj je Freda po telefonu izjavil nekomu, da nekaj ni v redu. Elektrotehniku Fabbrisu pa je nekajkrat telefoniral in ga spraševal, ali obstajajo natančnejši »merilci časa*. Končno mu je Fabbris predlagal (očitno ni vedel čemu služijo) «timerje» vrste «diehl». Gre za merilce časa, kakršne vgrajujejo na pralne stroje. Ti so neoporečni in ob določenem času sprožijo mehanizem, ki požene stroj. V tem prilneru peklenski stroj v kmečki banki.
Razumljivo je, torej, da so bili r«timerji» kupljeni septembra in jih Freda ni mogel dva meseca prej izročiti zagonetnemu »alžirskemu kapetanu*. Zmedel se je z datumi, kakor je nekoristno pričala v njegovo korist beneška bivša grofica Mariolina De Portada, znana Fredova prijateljica.
Freda se bo vsekakor lahko od-dalinil. Njegovi branilci so namreč zahtevali od sodnika, naj ne zavaja obtoženca v protislovne izjave in naj mu prej prebere zapi-sni(fej njegovih zasliševanj. Manever je jasen: odložiti »trenutek resnice* č:m dlje. Zapisniki Fredo-vih zasliševanj sestavljajo namreč sveženj enajst tisoč .tipkanih strani. Predsednik Scuteri pa se ni dal ugnati v kozji rog. Sklenil je. da bodo prebrali le zapisnike, ki se neposredno tičejo postavlje-
nega vprašanja. Tako so preostali del razprave posvetili branju zapisnikov izjav dr. Stizu in dr. Am-brosiu o nakupih «timerjev*.
Proces bodo sedaj prekinili za teden dni. Preden so se razšli pa je Giovanni Ventura razdelil izjavo, v kateri namiguje, da je a-retacija Marca Pozzana v Španiji povezana z nekakšnim «bojem med skupino, ki podpira sedanjega predsednika vlade (Andreottija) in njegovimi nasprotniki*. Preprosto povedano skuša Ventura vzbuditi sum. da bi Pozzanov prihod v Ca-tanzaro lahko spravil v zadrego Andreottija. S tem v zvezi Ventu-rovi branilci opozarjajo na dejstvo, da se «vrliovi» SID ne čutijo vezani na Andreottijevo obljubo, da bo umaknil vojaško-politično tajnost. Znano je namreč, da je ravnatelj SID admiral Casardi pisal sodišču v Neapclju, ki se jp ukvarjalo s primerom sestavljanja kartotek sumljivih Fiatovih delavcev v petdesetih letih, da zanj vojaš-, ko-politična tajnost še vedno velja.
(st.s.)
RIM, 5. - Tajnik PSI Craxi je danes sprejel tajnika ljudske socialistične stranke Španije Raula Moroda, ki ga je obvestil o položaju v Španiji v zvezi z nedavnimi dogodki in o prihodnjih splošnih volitvah. Sporočajo tudi. da je Craxi sprejel vabilo tradicionalne španske socialistične stranke, naj se udelež,i konference socialističnih strank južne Evrope, ki bo v Madridu.
sovanega zakonskega osnutka o tem, kako rešiti vprašanje mladinske brezposelnosti (na račun osnutka je padlo nič koliko puščic, češ da ne ustreza dejanskim željam in potrebam diplomirancev, absolventov in mladih delovnih moči sploh), z druge strani pa na struno Malfattijeve reforme šolstva, ki je naletela na odločno nasprotovanje študentov in demokratičnih šolnikov. Res pa je tudi, da je prišlo med konferenco do kakovostnih posegov, tako n.pr. komunista Napo-litana in socialista Signoriieja, ki sta nakazali smernice za zboljšanje vladnih načrtov o zagonu mladinske zaposlitve oziroma reforme šolstva; ne gre namreč pozabiti. da sta vprašanji med seboj neločljivo povezani, a hkrati ju tudi ni mogoče reševati izven o-kvira splošnega problema zaposlenosti in gospodarskega razvoja v državi.
Danes je nastopilo kakih 30 poročevalcev. Ministrica za delo An-selmijeva je pojasnila, da je bilo decembra lani v Italiji vpisanih pri uradih za delo 1.Ž18.000 nezaposlenih (približno 60.000 več kot leto prej) in da je bilo med njimi 435.000 mladih, ki so iskali prvo zaposlitev.
Meglenemu nastopu Anselmije-ve je sledil poseg komunističnega gospodarskega izvedenca Na-politana, ki je navzoče posvaril, da bo imela konferenca pozitivne učinke le, če bo znala vlada res, se pravi konkretno nastopati, da ugodi zahtevam mladine, žensk in delavskega razreda sploh. Napolitano je deloma kritiziral vladni osnutek o mladinskem zaposlovanju, češ da je pomanjkljiv, zatem pa izrecno poudaril, da vidi edino rešitev problema mladinske in splošne brezposelnosti v smotrni gospodarsko - razvojni politiki: v nasprotnem primeru bodo vsi zadevni poskusi propadli. Boja proti inflaciji ne gre po nje-govem omejiti zgolj na omejitev cene dela, temveč ga je nujno treba raztegniti, in to predvsem z rešitvijo kočljivega vprašanja pretiranih javnih izdatkov, kot tudi davčnih utaj.
Socialist Signorile, ki je zadolžen za vprašanja dela in gospodarstva, je ostro kritiziral izjave ministrice Anselmi ter ji očital razločevanje med mladinsko in splošno nezaposlenostjo. Pripomnil je, da vlada nima jasne slike o tem, kaj je pravzaprav potrebno za gospodarski preporod v državi ter predlagal osnovanje posebnega delovnega načrta, okoli katerega naj se razvije tvorna razprava med političnimi in sindikalnimi silami. Nazadnje je navedel problem «črnega dela* kot enega poglavitnih vzrokov mladinske brezposelnosti.
številni poročevalci, kot n.pr. radikalka Lipperinijeva, vsedržavni tajnik mladinske organizacije republikanske • stranke Bianco, predsednik zveze italijanskih zadrug Badioii in zvezni tajnik CG IL Garavini, so ravno tako kritizirali vladne ukrepe, kot tudi potek same konference. Poudarili so nujnost navezavo problema brezposelnosti »intelektualcev* z u-strežnim vprašanjem, ki tare delavstvo ter očitali vladi, da imajo njeni ukrepi na področju zaposlenosti in šolstva zgolj naravo nekakšne podpore, da gre torej za začasne rešitve, (dg)
BRUSELJ, 5. — Kmetijske organizacije gospodarske skupnosti so zahtevale pri izvršni komisiji EGS v Bruslju, naj sprejme ukrepe za poprečno povišanje cen kmetijskih pridelkov v letošnjem letu za 7.4 odst. V tej zahtevi se tudi poudarja, da bi morala izvršpa komisija in ministrski svet gospodarske skupnosti določiti še višje cene kmetijskih pridelkov v državah, kot sta Italija in Velika Britanija, ki preživljata hudo gospodarsko krizo z inflacijo. Lani so povišali cene kmetijskih pridelkov za 7,5 odst.
ČEDAD. 5. — Danes opoldan jc bila v Čeneboli domača prisrčna in skromna a vendarle pomembna svečanost: petim družinam so izročili ključe montažnih hiš, darila delovnih ljudi Slovenije Čeneboli, kot je pričal dvojezični napis na eni izmed hiš.
Slovesnosti so se udeležili župan -občine Fojda Roberto Gelledoni, deželni odbornik za kmetijstvo Erni-lio Del Gobbo, funkcionar deželjie . uprav* dr. Rolando Cian, pokra-’ 'pnšffi svetovalec Pavel Petricig, sekretar SRS za urbanizem Boris Mikoš, podpredsednik štaba SRS za civilno zaščito Vinko Gobec, predsednik komisije za narodnostna vprašanja pri RK SZDL Slovenije Jože Hartman, medobčinski sekretar S7.DL za Posočje Vlado Uršič, predstavniki gradbenega podjetja SGP iz Nove Gorice, generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko, predsednik SKGZ Boris Race, predsednik koordinacijskega odbora za pomoč žrtvam potresa v Beneški Sloveniji Dino Del Medico, predsednik društva »Ivan Trinkn* dr. Viljem Čemn ter številni drugi predstavniki beneškega kulturnega in družbenega življenja.
V imenu vaškega odbora ter v imenu koordinacijskega odbora iz Čedada je slovesnost odprl domačin Ado Kont, nakar je Briški oktet zapel Prešernovo «Zdravico» ter pesem «Stelutis aipiniš* v slovenščini. Po pozdravu gostom in predstavnikom podjetja SGP iz Nove Gorice, ki je pod vodstvom arhitekta Attiiia Zcrattinija zgradilo montažne hiše, je Ado Kont predal besedo županu občine Fojda Robertu Ceiledoniju.
Ta je v svojem nagovoru pourla ril, dh sc je v Čeneboli uresničilo eno izmed številnih dejanj človeške solidarnosti v pomoč po potresu prizadeti deželi. Stanovanja, ki jih je darovala socialistična republika Slovenija, bodo omogočila petim družinam oz. 18 ljudem, da zapustilo svoia cloc-rt-nia 7"si’na bi-
Mladi domačin iz čenebolc, Claudio Petrig, bere v beneškem narečju zahvalo vaščanov za darovane. hiše. Ob. njem domači dekleti. s cvetjem.
darovali
vališča in ponovno zaživijo normalno življenje, omogočila bodo materialni in moralni dvig Čenebole. Ko je poudaril, da gre za prave porabite in trajne hiše, se je župan zahvalil delavcem, ki so sodelovali pri gradnji, slovenski vladi, koordinacijskemu odboru iz Čedada ter vsem, ki so pomagali pri uresničevanju t* pobude. Ob koncu je o-menil še enega izmed številnih ne-reštmjh problemov občine, to je čc-rtebulski 'vodovod, ki ge je potres zelo poškodoval.
Za županom je v imenu vaščanov spregovoril v narečju mladi vaščan - delavec Claudio Petrig.
«Sam ati sin čenebole an vam be teu Jat dve besede. Na šest maja je paršeu potres an s tim jok. žalost an tarplenje. Poires je ložu našo vas na kolena. Danes Čene-bola se klada spet na noge, an da ljudem no hišo.tt Petrig je nadaljeval: «Mttrmo zlo zahvalit RS Slovenijo in nje pridne d eJuce, ke nt-m so šeitkal tole žernado, ke nam so šenkal tele hiše.
Na šest meja naše tarplenje je Wo h rez k- nfiita, danes pomaganje se je videlo čez use kantine.
Tarplenje' nas je narcTio vsili bralre. Hvala, hvala velika e vsth sarcam. dragi brittr? Slovenj, vaše pomaganje nas je puno naučilo.
Upam, de vsi (isti, ki danes pojdejo tu tele lepe hiše, b; jo mlel tu n h sarcih (o danes, (utre an nirnar, de druga naciou nam je pomagala. Zak tel ljudje vedo, de če si bomo pomagal, an če bomo usi bralre, se mormo* tlet radi na svjete.tt
Ključe novih montažnih hiš je fnjdskemu županu izrečil podpredsednik štaba SRS za civilno zaščito Vinko Gobec, ki je spregovoril o pomoči, ki jo je Jugoslavija nudila po potresu prizadetim krajem v Posočju iu v deželi Furlsniji-Julijski krajini. «Hiše, ki jih danes izročamo,* je dejal. «so prve izmed štiridesetih hiš, ki jih Slovenija gradi v p meč prizadetim krajem v Beneški Sloveniji. Pomoč se bo nadaljevala tudi vnaprej, po d;B govoru med državama. Vsekakor pa pomenijo solidarnostne pobude po potresu predvsem poglobitev in razširitev sodelovanja med ljudmi in med državama, ki se je začelo že prej.*
Kot zadnji, je v imenu deželne uprave spregovoril odbornik Del Gobbo, ki je ocenil solidarnost SR Slovenije kot dejanje, ki stremi k sodelovanju med različnimi političnimi sistemi ter izraža voljo po čimboljših odnosih med ljudmi in državami. Poudaril je pomembnost osimskega sporazuma, predvsem njegovega gospodarskega dela ter omenil nekatere manjše že uresničene pobude gospodarskega sodelovanja med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in SR Slovenijo.
Po končanih govorih so Del Gobbo. Vinko Gobec. Dino Del Medico, Boris Mikoš ter župan Cellcdo-ni izročili ključe stanovanj predstavnikom družin, ki bodo v njih živele. V imenu družin so ključe prevzemali njihovi mladi člani, dekleta in fantje, kar je lepo simboliziralo mlado,; novo nado čenebole in vero v prihodnost. Ko je domači župnik Attilio Balbusso blagoslovil stanovanja in je Briški oktet zapel še nekaj ljudskih pesmi, so se vaščani in gostje zadržali v prijetnem razpoloženju ob kozarcu vina in skromnem prigrizku. Marsikomu, predvsem starejšim ljudem, se je oko orosilo, vsi pa so-bili srečni, saj taki trenutki pomenijo velike mejnike v obnovi porušenih krajev Beneške Slovenije.
ŽIVA GRUDEN
/
TRŽAŠKI DNEVNIK
6. februarja 197
NADALJUJEJO SE MRZLIČNA POSVETOVANJA MED STRANKAMI
Jutri v pokrajinskem svetu volitve novega predsednika
Manevri KD za odložitev seje - Socialist Ehersi ima resne možnosti izvolitve
Jutri ob 18.30 se bo v palači na Trgu Vittorio Veneto sestal tržaški pokrajinski svet, da bi nada Ijeval z glasovanji za izvolitev novega predsednika pokrajine. V pri-čaaovanju te seje so se tudi včeraj mrzlično nadaljevali sestanki, telefonski pogovori, sondiranja, izmenjave miinej in sploh posvetovanja med političnimi strankami, da bi končno našli rešitev, ki bi lahko napravila konec večmesečni u-pravno - politični paralizi, istočasno pa preprečila komisarsko upravo.
Položaj je trenutno izredno za pleten, živčnost narašča, napetost se stopnjuje. V teku so tudi manevri, da bi jutrišnjo sejo odložili, kot so že odložili petkovo sejo občinskega sveta, ki ni mogel niti vzeti na znanje odstopa župana Spaccinija. Toda pri tem nastajajo težave s pravilnikom pokrajinskega sveta ki menda ne dovoljuje odložitve seje, ko pa so se glaso vanja začela že prejšnji ponedeljek, po pravilniku pa se morajo nadaljevati v roku enega tedna; ta rok zapade prav jutri. Seveda so možna različna tolmačenja pravilnika, vsekakor pa trenutno ne kaže, da bi se v pokrajinskem svetu lahko ustvarila večina v korist odložitve.
To izhaja tudi iz tiskovnega sporočila liberalne stranke, ki zveni izredno polemično do Krščanske demokracije. Slednja je namreč v svojem zadnjem komunikeju za tisk, ki ga je objavila v petek, mea drugim napovedovala podporo liberalnemu predlogu o odložitvi seje pokrajinskega sveta. Pokrajinsko vodstvo PLI pa sedaj pojasnjuje, da je na pogovorih s KD samo bežno omenilo moinost odložitve in to samo v primeru, da ne bi prejelo od socialistov in drugih laičnih strapk jasnih- odgovorov na lasten predlog o »laično - sociali-stlčnem» pokrajinskem odboru. Toda glede na zadnje stike — pojasnjuje poročilo PLI — so liberalci mnenja, da je treba ohraniti že predvideni dnevni red.
Polemični ton liberalne note dokazuje tudi. da KD ne najde zaveznikov v svojem poskusu, da bi na vse načine preprečila izvolitev socialističnega pokrajinskega tajnika Ghersija za predsednika pokrajine. Socialistično tajništvo je medtem potrdilo, da bo na jutrišnji •seji skupaj s komunisti podprlo to kandidaturo, ter pozvalo PSDI, PRI in. Slovensko skupnost, naj omogočijo sestavo novega pokrajinskega odbora. Tajništvo PSI je tudi izrazilo zanimanje za predlog PLI o »laično - socialističnem* odboru, vsekakor pa je poudarilo nujnost pozitivne rešitve krize, tako da bi se končno lahko lotili politične in upravne akcije glede nekaterih važnih problemov, kot na primer izvajanje gospodarskega dela osimskih sporazumov. V socialistični noti je tudi rečeno, da cilj predloga PSI, ki ga je nato podprla tudi KPI, ni bil izključiti demokristjanov iz pokrajinske uprave, ampak da so se demokristjani sami izključili in da je danes pokrajinski odbor brez KD edina možnost za preprečitev komisarske uprave.
Ob splošnem vrenju je za sedaj nemogoče predvideti,' ali bo jutrišnja seja rodila konkretne rezultate: lahko rečemo, da ima Lucio Ghersi resne možnosti izvolitve, da pa bo za izvolitev odbora, še posebno pa za njegovo učinkovito delovanje, potreben politični ali programski sporazum, ki ga trenutno še ni.
Nestrpna uradnica v rajonskem uradu
Prejšnji četrtek je moja mati šla v rajonski urad pri Valmadri, da bi dvignila novo osebno izkaznico. Na priložen formular in na dokument se je podpisala s svojim imenom — Marija. Da bo stvar jasnejša, napisala je črko »j* v imenu. Uradnici je povedala, da je Slovenka. Tedaj jo je uradnica, mlada črnolaska o-stro nagovorila in ji rekla, naj »gre v Jugoslavijo*, češ da se mora podpisati v italijanski obliki.
Mati na to ni pristala in je odšla. Vrnili smo se v urad in vprašali
uradnico za ime, vendar ga ni hotela povedati. Pač pa je zahtevala od moje matere, naj ji osebno izkaznico vrne. Ker tega ni storila je stopila uradnica k mestnemu stražniku, ki uraduje v občinski izpostavi, in od njega zahtevala, naj izkaznico zapleni. Ta pa ji je strpno odgovoril, da imajo Slovenci pravico podpisovati se v svojem jeziku.
Zdi se mi nezaslišano, da si lahko občinski uslužbenec dovoljuje ravnati tako svojeglavo in žaljivo. Zato sprašujem občinske upravitelje, s kakšnim kriterijem izbirajo ljudi, ki delajo v uradih in vzdržujejo stike z javnostjo. Mar ne vedo, da živimo v Trstu tudi Slovenci s svojimi pravicami? Ali pa se ne zavedajo, da tako mečejo slabo luč tudi na občinsko upravo, ki tako početje dovoljuje?
Marijan Krpan
• Devinsko-nabrežinska občinska knjižnica posluje ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure, v ostalih dneh, razen ob ponedeljkih, ko je zaprta, pa od 16. do 21. ure, izposojevalnica knjig pa od 19. do 21. ure.
SINOČI V GLEDALIŠČU FRANCE: PREŠEREN
ZELO USPELA SKUPNA PREŠERNOVA PROSLAVA
Proslavo je priredil Koordinacijski odbor prosvetnih društev iz občine Dolina
«Slovenski literarni ustvarjalec je znan po tem, da je z dušo in telesom predan svojemu narodu. Iz ljudstva črpa energijo, da ustvari velike u-metnine, da se bori proti socialnim krivicam, ki nas vse prizadevajo.» Besede je sinoči v svojem govoru na skupni Prešernom proslavi v Boljunču izrekel pesnik Marij Čuk. Prešernova proslava, ki jo je priredil Koordinacijski odbor prosvetnih društev iz občine Dolina je pomenila poklon velikemu slovenskemu pesniku, umetnikom in umetnosti in seveda ljudskemu ustvarjanju in razumevanju kulture. V tem smislu so se v gledališču «France Prešeren» zbrali pevski zbori, recitatorji in ljudje iz vseh vasi dolinske občine. Napovedovalka Damijana Ota je v pozdravnem nagovoru poudarila važnost dogodka, saj so se v novem kulturnem domu zbrale kulturne moči vse občine. Sodelovali sta osnovni šoli «Fran Venturini» iz Boljunca in osnovna šola «1 van Trinko - Zamejski* iz Ricmanj in od Domja. Nastopili so otroški pevski zbor *Slo-venski šopek» iz Mačkolj in recitatorji (prvič) iz Gročane. To je seveda gotovo znamenje, da dobiva kulturno-prosvetno delo v dolinski
uiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiMmiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiniiiHinMiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituitiiiiiiiiiiiiiiiiiiN
Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE V LUKI
Kljub višjim tarifam v januarju občutno povečan blagovni promet
Optimistična pričakovanja tudi za prihodnje mesece - Po nekaj letih zopet pošiljke bombaža, prediva in surovih kož - Industrijska cona na Krasu bo zahtevala podvojitev pomola VII
Na sedežu Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri so voditelji pristaniške uprave orisali lanski razvoj prometa, dosežke, ki so jih zabeležili v letošnjem januarju in nekatere načrte, ki jih namerava pristaniška ustanova uresničiti v prihodnjih mesecih ter na daljši rok.
Kakor smo že zabeležili na tem mestu, je lanski blagovni promet dosegel 36.350.933 ton ter je bil za 12,3 odst. večji od predlanskega. Na razvoj prometa je v glavnem vplival večji dovoz surovega petroleja za Čezalpski naftovod, vendar so tudi druge postavke pokazale določen razmah. Samo pri rudah in premogu so zabeležili nazadovanje (za 15,1 odst.), promet s kosovnimi pošiljkami pa je narastel za 17 odst., promet z žitom in oljčnimi semeni za 61,7 odst., promet z lesom pa kar za 86,1 odst. Zanimivo je, da se je lani povečal tudi promet z nekaterimi vrstami blaga, ki so bile nekdaj močno prisotne v našem pristanišču, a ki so v zadnjih letih skoraj povsem izostale. To velja na primer za bombaž (lani 34.337 ton, 79,5 odst. več kakor v letu 1975), za bombažno predivo in tkanine (18.160 ton, 30,1 odst. več kakor v letu 1975) in za surove kože (11.302 toni, + 137,9 odst.). Končno velja omeniti, da se je število manipuliranih kon-
•iiiiimiiiiiuiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiimiiimiiMiiiniiiiiiiiiuuiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiimimiiiimiHMiiiiin
Predstavniki SSk ocenjujejo razgovore s SZDL Slovenije
ci v Gorici velik napor. Omenil sem tudi vprašanje dvojezičnosti oziroma dvojezičnih napisov, kjer smo v zadnjem času bili priča, da je tudi goriška občina v tem nekaj popustila in postavila v vseh zaselkih slovenske napise.
DR. RAFKO DOLHAR: Kot tržaški pokrajinski tajnik sem smatral za svojo dolžnost, da sem predstavnikom matične domovine obrazložil dva aktualna pereča momenta v življenju slovenske manjšine in sicer reševanje upravno-administra-tivnih kriz v tržaški občini in tržaški pokrajini, ki so zelo zapletene in pri katerih skuša Slovenska skupnost prvenstveno doseči nova priznanja, nove pravice za vso slovensko narodno manjšino. Drugi problem pa, ki seveda zelo.zanima Slovence in ki smo ga skušali z našega stališča predolčiti predstavnikom matične domovine, je problem okrog gospodarskega dela o-simskega sporazuma, predvsem o problemih, o skrbeh, ki nas tarejo v zvezi z lokacijo industrijske proste cone, kajti izkušnje imamo s kolonialističnim odnosom italijanske države do slovenske zemlje in matični domovini smo prodočili ta problem, da bi skrbeli za to, da se ti odnosi spremenijo in da postanemo Slovenci res subjekt tudi pri tem novem perspektivnem razvoju.
Predstavniki Slovenske skupnosti, deželni tajnik dr. Drago Štoka, tajnik za goriško pokrajino Marjan Terpin in tajnik za tržaško pokrajino dr. Rafko Dolhar, ki so bili v sklopu 15-članske delegacije stranke na Obisku pri SZDL Slovenije v Ljubljani, so po povratku v odgovorih na vprašanja urednika tržaške agencije Alpe-Adrija takole o-cenlli pomen tega obiska:
DR. DRAGO ŠTOKA: Slovenska skupnost nedvomno pozitivno ocenjuje to srečanje in prve razgovore med deželno slovensko skupnostjo in Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije. Ocenjujemo jih pozitivno tako s politično-narodnostne-ga stališča, kakor tudi z gospodar-sko-socialnega vidika. Na tem srečanju je bila v vseh niansah poglobljena problematika tako glede odnosa zamejstva do domovine kakor stiki med Slovensko skupnostjo in manjšino v Italiji in v okviru Evrope ter problemi okoli industrijske cone na Krasu.
Na deželnem svetu naše stranke bomo povzeli politične zaključke o tem srečanju.
MARJAN TERPIN: Kar se Gorice tiče smo Socialistični zvezi pre-dočili naša stališča, torej stališča Slovenske skupnosti na Goriškem tako z organizacijskega in tudi splošno-političnega položaja. Povedali smo. kako smo pred dvema letoma reorganizirali našo. stranko in ustanovili sekcije, kar je za našo stranko nekaj novega, posebno na Goriškem. Tako imamo sekcije že v Doberdobu, števerjanu, Sovod-njah, štandrežu, Pevmi in Oslavju, ki je skupna, in v Krminu, kjer je posebno važno, ker je to najbolj o-grožen predel, kar dokazuje proces proti našemu goriškemu predsedniku Miru Gradniku, ki se je končal precej dobro glede pravice rabe slovenščine. Glede problemov, ki smo jih iznesli v Ljubljani, bi navedel samo tri, s katerim’' se najbolj bavimo, in to je razlaščanje in avtoport, o čemer smo vsi Slovenci našli v konzulti za slovenska vprašanja, ki deluje pri goriški občini, skupno stališče, in problem gradnje šol, za kar vlagamo Sloven-
tejnerjev lani povečalo za 54,7 odst. in sicer na 52.041 kosov. Vzporedno s tem se je povečal tudi blagovni promet med pristaniščem in zaled jem, in sicer za 6,8 odst. po železnici in za 4 odst. po cesti.
Kljub, temu, da so v začetku leta stopile v veljavo nove tarife, ki so, kakor znano, v poprečju za 30 odst. višje od lanskih, je tudi januarski promet dosegel novo konico. Če se omejimo na tradicionalne vrste tovora (rude, premog, žita, oljčna semena, les in kosovne pošiljke), je promet v prejšnjem mesecu dosegel 270.000 ton ter je skoraj dosegel povojni mesečni maksimum 289.472 ton. ki ga je pristanišče zabeležilo januarja leta 1958. Sredi preteklega meseca so v pristanišču nastale določene težave zaradi istočasne prisotnosti večjega števila ladij (v pristanišče je januarja prispelo kar 149 ladij, odplulo pa jih je 163). Skupna prizadevanja pristaniške ustanove, sindikalnih organizacij in pristaniščnikov so omogočila premostitev teh težav, tako da se je promet konec januarja odvijal zopet že povsem normalno.
Za prihodnje mesece se v luki obeta nov razmerah prometa, in sicer pod vplivom raznih dejavnikov: tako je na primer pričakovati, da se bo še znatno povečal promet s surovo nafto za Čezalpski naftovod (zaledje pospešuje uvoz v strahu pred novimi poviški cen v državah proizvajalkah), s kavo (iz podobnih/ razlogov) in z nekaterimi drugimi surovinami. Po drugi strani je opaziti, da od-premljata zlasti Zahodna Nemčija in Avstrija v zameno za nafto čedalje več blaga na Bližnji vzhod (kar zadeva Avstrijo, se to pozna pri prometu z lesom, ki je lani dosegel 201.458 ton). Dovoz kave je v zadnjih tednih dosegel tolikšen obseg, da je bil ustrezni skladiščni prostor skoraj v celoti že oddan in da bo treba nove pošiljke (zlasti iz Brazilije) začasno skladiščiti v lopah lasnega pristanišča pod Skednjem.
Kar zadeva nadaljnji razvoj prometa, namerava pristaniška ustanova odpreti nekatera nova predstavništva v tujini, nadaljevati z načrti za posodabljanje tehnične opreme in preurediti delo v pristanišču na osnovi širšega programa, ki ga pripravlja posebna tristranska komisija, v kateri so zastopniki pristaniške ustanove, sindikalnih organizacij in prista-niščnikov.
Na daljši rok pa bo treba upoštevati spremembe, ki bodo nastale v blagovnem prometu v trenutku, ko bo začela obratovati industrijska prosta cona na Krasu, ki jo predvideva osimski sporazum. V tem okviru bo treba najbrž povsem preurediti Staro pristanišče, preusmeriti vse masovne in sipke tovore v Tržič in podvojiti razsežnosti pomola VII. To pa je seveda le ena plat problema, kajti industrijska cona bo narekovala tudi vzpostavitev novih pomorskih zvez in predvsem okrepitev prometnih infrastruktur v neposrednem zaledju pristanišča.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in SLOVENSKA PROSVETA
OSREDNJA
PREŠERNOVA
PROSLAVA
Scenski osnutek: EDVARD ZAJEC
Sodelujejo: MEŠANI ZBOR »REČAN* IZ UES
ORKESTER GLASBENE MATICE IZ TRSTA ČLANI SSG
MLADINSKI ZBOR GLASBENE MATICE IZ TRSTA
DANES, 6. FEBRUARJA 1977, OB 17. URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU
Federacija CGIL-CISL-UIL o osimskih sporazumih
Vsedržavna sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL je izdala tiskovno sporočilo, v katerem potrjuje stališča, ki jih je njen predstavnik sporočil senatni zunanjepolitični komisiji. Sindikalna zveza poudarja pozitivno stališče do osimskih sporazumov v celoti v prepričanju, da bodo njih gospodarski deli omogočili vsestransko sodelovanje in usklajevanje pobud na mnogih področjih, kar odpira za obmejna območja možnost prevzemanja ključne vloge.
V tem okviru bo industrijska prosta cona pomenila perspektivo integriranega gospodarskega razvoja za obmejno prebivalstvo. Obe vladi sta se obvežali izvajati proizvajalne pobude ob spoštovanju naravnega okolja, italijanski in jugoslovanski sindikati so se pa že dogovorili o ustanovitvi mešane komisije za vprašanja delovne sile, ki bo začela svoje delo takoj po dokončni ratifikaciji.
• Letna davčna prijava IVA se lahko predloži tudi na obrazcih, ki jih m izdala davčna uprava, če le u-strezajo po velikosti in značilnostih tistim, ki jih lahko dvignete na uradih IVA.
občini nove razsežnosti in moči. Prav je, da še to pokaže prav na Prešernovi proslavi.
Proslavo je otvoril moški pevski zbor «Fran Venturini* od D&mja pod vodstvom Ivana Tavčarja. Po slavnostnem govoru je nastopil o-troški pevski zbor ^Slovenski šopek» iz Mačkolj, ki ga vodi Ljuba Smot-lak, Magda Maver in Tanja Smot-lak sta recitirali Prešernovi «Neiz-trohnjeno srce* in nUčencu», otroci osnovne šole zFran Venuturini» iz Boljunca pa so pripravili recitacij-sko točko «Otroci pesniku Prešernu». Male recitatorje je pripravil Stane Raztresen. Mešani pevski zbor «Sla-vec* iz Ricmanj je pod vodstvom Vladimira Švare zapel nekaj pesmi, nato so znova nastopili otroci. U-čenci osnovne šole dvan Trinko - Zamejski» so pripravili točko z glasbo in recitacijami, vodil jih je Drago terjal. Alenka Rapotec, Silvana Pe-taros in Mauro Žerjal iz Gročane so recitirali cSonete nesreče», proslavo pa je zaključil mešani pevski zbor «Slavec iz Boršta. Napovedovalka je ob zaključku pozdravila vse nastopajoče in izredno številno občinstvo. Mi lahko zapišemo ugotovitev, da je bila proslava dokaz kulturne zrelosti in moči našega ljudstva.
Prešernova proslava PD Lonjer-Katinara
Prosvetno društvo Ipnjer - Katima-ra je skupno z osnovno šolo tFran Milčinski» in nižjo srednjo šolo »Ciril in Metod» priredilo sinoči v svojih prostorih Prešernovo proslavo, ki se je je udeležilo številno občinstvo. Po priložnostnem govoru društvenega predsednika Radivoja Pečarja so nastopili z recitacijami os-novošolci in nižjesolci, društveni otroški pevski zbor ter godalni trio Jagode in Katje Kjuder ter Alek-sija Kalca.
Pobuda za nov dijaški list
Pred dnevi se je zbrala skupina dijakov liceja vFrance Prešeren» in dala pobudo za izdajo novega dijaškega lista.
List se ne bi omejil le na literarne prispevke, temveč bi obravnaval aktualna vprašanja, ki zanimajo mladino.
Prepričani smo, da marsikdo občuti potrebo po sodobnem,, živem listu, ki bi bil drugačen od že zastarelih Literarnih vaj.
Zopet se bomo sestali v soboto, 12. februarja, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. Geppa 9).
Kdor ima kako dobro zamisel naj se nam pridruži!
Tradicionalni
17 novinarski ■ ples
bo 19. februarja v Kulturnem domu
iiiMiiiiiiriiiiiiiiimiiMimimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiaiiiiiiMiiM
PO KONČANI ZASEDBI UNIVERZE
Univerza mora biti odraz vsega družbenega življenja
V sklepnem dokumentu se študenti med drugim obvezujejo za zaščito in razvoj slovenske narodne manjšine v Italiji
Z javnim zborovanjem študentov, ki je bilo v petek zjutraj, se je zaključila dvodnevna zasedba univerze, ki je tržaškim študentom nakazala jasne smernice nadaljnjega boja. Na zborovanju so študenti izglasovali sklepni dokument, ki je rezultat razprav na fakultetnih zborovanjih in študijskih komisij, ki so razpravljale v zasedeni univerzi.
Prva točka dokumenta govori o čimprejšnjem sklicanju fakultetnih konferenc, na katerih bi razpravljali o odnosu univerze s teritorijem, o zaposlitvi diplomirancev v socialno koristnem delu, o stvarnem izvajanju osimskih sporazumov, o obnovi Furlanije ter, kar je za nas najvažnejše, o zaščiti in razvoju slovenske manjšine v Italiji.
Dokument govori nadalje o sklicanju zborovanj v naslednjem tednu na vseh fakultetah, sklicanju dneva splošne mobilizacije v sredo, ko bo tudi stavka sindikatov tržaške industrijske stroke, o zahtevi rektorju in dekanom fakultet, da skličejo fakultetne svete ter še o nujnosti širše razprave o reformi univerze na podlagi vsedržavne sindikalne platforme o univerzitetni reformi, (d.j.)
dovoljena za tovornjake tiska, radiotelevizije. smčtarske in poštne službe ter nekaterih drugih državnih in pol-državnih služb. Za morebitna izredna dovoljenja je treba nasloviti prejšnjo na prefekturo.
Določila prefekture > za tovorili promet
Tržaška prefektura je izdala dekret, s katerim dovoljnje tovorni promet (vožnjo tovornjakov z nad 50 stoti teže s polnim tovorom) ob naslednjih praznikih: 19. marca, 19. maja, 9. junija, 29. junija, 4. novembra in 0. decembra. Prepoved velja še nadalje ob nedeljah ter 11. aprila, 2. junija, 15. avgusta in 1. novembra, in sicer od 9. do 20. ure. Vožnja je
Literarni natečaj društva «D. Alighieri»
Tržaški odbor društva «Dante Ali-ghieri* je razpisal literarni natečaj za mladino do 21. leta starosti. Poleg italijanskih dijakov se natečaja lahko udeležijo tudi slovenski dijaki, katerim so namenjene posebne nagrade. Natečaj je razčlenjen na tri teme ,in sicer na poezijo, novelisti-ko in esejistiko. Pismena dela je treba poslati v treh kopijah na sedež družbe v Ul. Roma 22, najkasneje do 15. marca letos. Prispevke je treba označiti z geslom. To geslo pa je treba napisati tudi na zaprto kuverto, v kateri mora udeleženec napisati svoje točne osebne podatke. Zo najboljše izdelke bodo denarne nagrade.

OGLASNI ODDELEK Tel. 76-14-70 int. 30
SPREJEMA
oglase
osmrtnice in zahvale male oglase razne objave prispevke
vsak delovnik od 9. do 12.30 in 15.30 do 18. ure. V nujnih primerih osmrtnice do 23. ure na tel. 79-38-08.
GLASBENA MATICA — TRST
s sodelovanjem
STALNEGA
SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
Gostovanje Opere Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane
MARJAN KOZINA
EKVINOKCIJ
opera v 4 dejanjih
Dirigent Ciril Cvetko, scenograf Niko Matul, koreograf Alenka Bartl, vodja zbora Jože Hanc Orkester in zbor ljubljanske Opere
Kulturni dom v Trstu:
V	soboto. 12. 2. 1977, ob 20.30
—	predstava v sezoni Glasbene
matice
V	nedeljo, 13. 2. 1977,' ob116. uri
—	vstopnice s popustom za abo-
nente SSG
Rezervacije in prodaja vstopnic od četrtka, 10. 2., pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734269) od 11. do 13. ure in eno uro pred pričetkom predstave.
PREŠERNOVA PROSLAVA
Učenci celodnevne osnovne šole Ricmanje — Domjo priredijo jutri, 7. februarja, ob 14.30 v Baragovem domu v Ricmanjih
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Ob tej priložnosti bomo predvajali tudi ozvočeni barvni film, v katerem nastopajo naši učenci v dramatizaciji Prešernovega »Povodnega moža*.
Razna obvestila
SPDT obvešča svoje novoizvoljene odbornike, da bo prva seja odbora jutri, 7. februarja, ob 20. uri v .Ul. Ruggero Manna 28.
Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu vabi na predavanja, ki jih priredi jutri, 7., in v torek, 8. t.m., v Mačkoljah (srenjska hiša) in v Prebenegu (srenjska hiša). Začetek ob 13. uri. Predavala bosta dr. Vremec o kmetijski zakonodaji in izv. Zude-nigo o kletarstvu.
V soboto, 12. t.m., ob 20. uri prirejata ansambla Taims in Galebi v Finžgarjevem domu na Opčinah »Vesel slovenski večer*. Prostovoljni prispevki so namenjeni za pomoč pri dograditvi doma handikapiranih na Opčinah.
KROŽEK ZA DRUŽBENE IN POLITIČNE VEDE »PEVKO TOMAŽIČ* v TRSTU
V sredo, 9. februarja 1977, ob 20. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu v Ul. Petronio 4, večer z naslovom:	.
KAKOVOSTNI SKOK PSIHIATRIČNE OSKRBE V TRSTU
Uvodno besedo bo imel psihiater
dr. PAVEL FONDA Sledila bo razprava.
Vljudno vabljeni!
Kino
Ariston 15.00 «11 flauto magico* In-gmarja Bergmana. Barvni film.
Mignon 15.00 «La scarpetta e la rosa*. Barvni film.
Nazionale 15.00 »Piccoli gangsters*. Barvni filjn za vse.
Grattaclelo 15.00 «Sturmtruppen* R. Pozzetto, L. Toffolo. Barvni film
Fenlce 10.00—11.30 matineja »Dudu, il maggiolino a tutto gas*.
Fenlce 16.00 »Suspiria*. Stefani a Ca-sini, Jessica Harper. Barvni film D. Argenta. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelslor 10.00—11.30 matineja »Torna a časa Lassie*. Barvni film.
Excelsior 15.30 »Gli ultimi fuochi*. Robert De Niro, Jeanne Moreau, Jack Nicholson, Tony Curtis. Pre-_ povedan mladini pod 14. letom.
Eden 15.30 «11 cadavere del mio ne-mico*. Jean Paul Belmondo. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.	1
Ritz 15.00 «Febbre da cavallo*. Enri-co Montesano, Gigi Proietti. Barvni film za vse. ;
Aurora 15.30 «Cheyenne». M. Dante in V. Strode. Barvni film. Premiera
Capitol 15.00 «L’innocente». G. Gianni-ni in L Antonelli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Cristallo 15.30 «La professoressa di scienze naturah*. Prepovedan mla dini pod 14. letom. Barvni film.
Moderno 15.00 »Le deportate della se zione speciale SS». Prepovedan mla dini pod 18. letom. Barvni film.
Filodrammatico 15.00 »Voglia di lei* Prepovedan mladini pod 18. letom Barvni film.
Inipero 15.00 »Africa Express». Bar vni film. Igra Giuliano Gemma.
Vittorio Veneto 14.45 »Lo zingaro* Alain Delon in Annie Girardot. Pre povedan mladini pod 14. letom Barvni film.
Ideale 15.00 »La polizia chiede aiuto*. Giovanna Ralli, Mario Adorf. Barvni film.
Radio 14.30 »Bluff — storia di truffe e di imbroghoni*. .A. Celentano, Anthony Quinn. Barvni film.
Astra 15.0(1—21.45 »I! texano dagli occhi di ghiaccio*. Barvni film. Clint Eastwood.
Abbazia 14.00 »Agente 007: Una ca-scata di diamanti*. Sean Connery. Barvni film.
Volta 16.00 «11 coraggio di Lassie*. Elizabeth Taylor. Barvni film za vse.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
Gledališča
SSG
Stalno slovensko gledališče v Trstu
gostuje danes, 6. t.m., ob ‘18. uri v Kavnu pri Piranu s predstavo A. Nicolaja »Stara garda*.
ROSSETTI
Danes ob 16. uri izven abonmaja »Fensaci Giacomino* Luigija Piran-della s Salvom Randonejem in Nedo Naldi. Abonenti 20 odst. popusta. Zadnja predstava.
V torek, 8. t.m. In v sredo, 9. t.m., bo v gledališču Rossetti koncert skupine «Le Orme*. Vstopnina 2.500 lir. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Prbtti.
Od četrtka, 10. t.m. do nedelje, 13. t.m., bo na sporedu delo «Mahagonny» Bertolta Brechta in Kurta Weilla. Režija Virginio Puecher. Predstavo je pripravila zadruga »Atto*. Predstava je izvenabonmajska. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
AVDITORIJ
Danes ob 16. uri Teatro popolare iz Rima predstavlja: Mrožek - «La polizia* in »In alto mare*. Režija Mau-rizio Scaparro. Veljajo odrezki «Ras-segna*. Zadnja predstava.
TEATRO LABORATORIO
Danes ob 16. uri (Ul. Crispi 58) predstavlja »Gruppo popolare di Roma* Brechtovo delo »Poroke malomešča-nov*. Vstopnice in abonmaji se lahko razervirajo pri gledališki blagajni. Zadnja predstava.
SMUČARSKI TEČAJI
V RAVASCLETTU
razne stopnje za odrasle in otroke, 8 ur tečaja v 4 nedeljah, popusti na vlečnicah, zavarovanje, med tednom predsmučarska telovadba, ob koncu tečaja tekma — Informacije: SKI KLUB UNION; Ul. Valdirivo 30 od 17.30 do 19.30; tel. 64459
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
ANONIMO VENEZIANO
BENEČANKA
(La Vencxiana)
Prvič v slovenščini Prevod Ciril Kosmač
Scena	Demetrij Cej
Glasba	Ivan Mignozzi,
Kostumi	Marija Vidau
Režija MARIO URŠIČ
V četrtek. 10. t.m., ob 16. uri ABONMA RED H
V	občinskem gledališču v Boljunca
V	soboto, 12. februarja, ob 20.30 in v nedeljo, 13. februarja, ob 16. uri
SLOVENSKI
KLUB
priredi v toreki 8. februarja,
KULTURNI VEČER
ob 128-letnici Prešernove smrti-
Sodelujejo: Leli Nakrstova
Milica Verč—Kravos Miroslav Košuta Marko Kravos
Začetek ob 20.30	Vabljeni’
Izleti
PD »Valentin Vodnik* iz Doline
ganizira v nedeljo. 13. februarja snl,, čarski izlet v Sappado. Vpisoval pri društvenih odbornikih.
PD in pevski zbor Primorec kata pevovodji Mirku Guštinu gl0’’01 sožalje ob izgubi sestre.
Nenadoma nas je zapustila naša draga žena. teta in sestra:
VIDA GUŠTIN por. ŠKRK
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 7. t. m., ob 14.30 iz hiše žalosti, Salež 18.
Žalostno vest sporočajo: mož Janko, nečak Janko z družino, sestre, bratje . ln drugo sorodstvo
Salež, 6. februarja 1977
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše predrage
STANE MALALAN roj. HRAST
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili pogreba, darovalcem cvetja in tistim, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami v tem težkem trenutku.
Zahvaljujemo se tudi gospodom zdravnikom ter bolničarkam kemioterapevtskega oddelka glavne bolnišnice, dr. Miliču, dr. Hrovatinu in gdč. Nevi Lorenzi.
Svojci
Opčine, Šempeter Slovenov, Codroipo,	•
Modena, Bradford, 6. februarja 1977
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
DANILA PETAR0SA - TJEŠIVOJA ,
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. P0-sebna zahvala predstavnikom družbeno • političnih organizacij, 8°" vornikoma, sovaščanom rojstnega kraja, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
Svojci
Piran, Trst, Boršt, 6. februarja 1977
ZAHVALA
Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sožalja, ki smo ga bili deležni ob izgubi našega dragega
ALOJZA T0MASINIJA
se prisrčno zahvaljujemo.
Posebna zahvala msgr. Kretiču, občinski upravi, nosilcem krst« in vencev, prijateljem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoče družine Tomasini, Miniu**1, Paulina in sorodstvo
Devin, 6. februarja 1977
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvoval ob izgubi našega dragega očeta, tasta in nonota
MARTINA SOSIČA
Posebna zahvala darovalcem cvetja, č.g. župniku in vsem-ki so na kateri koli način počastili njegov spomin in ga spremljali na zadnji poti.
Žalujoče družine Sosič, Kralj in Tretjak
i
Bani, Prosek, 6. februarja 1977
P nrnoriičITfnpv'ii t
NA RADIU TRST A
S PRIHODNJIM TEDNOM NO VE ŠOLSKE ODDAJE
Posvečene bodo jezikovni, glasbeni in tehnični vzgoji
Tudi šolske oddaje na tržaškem °venskem radiu bo od prihodnjega tedna dalje zajela reforma. Ža-o reformi RAI-TV predvideva namreč tudi obnovitev programov *a, šolsko mladino: za italijanske C|daje se bo ta obnova začela šele * prihodnjim šolskim letom, med-eni ko bodo slovenski šolski pro-erami šlj v oddajo že od prihod nJl'Ka tedna dalje.
Odgovorni pri tržaški radijski po-al’ so imeli le malo časa na raz-Poiago. da so izvedli reformo šol-‘. ‘h oddaj, rešiti pa so morali tu-. 1 nekatere kočljive probleme splo-ega značaja, kot na primer dej-, da še niso bili ustanovljeni ■oiski okraji, ki bi morali biti glav-sogovorniki RAI v pripravlja Jo šolskih oddaj, pa tudi, da vse fzavni zakon o reformi sploh ne ojonja slovenskih oddaj.
.j/a pripravo oddaj pa so se pri zaškem radiu odločili, da to pre-Pustijo najbolj kvalificiranim stro-ovnjakom na področju šolstva in Jf°je nasploh. Potem ko so se 'f osili, da bodo za prvo leto šol-oddaje segle na tri področja r, na jezikovno, na glasbeno in na
•*nnično-znanstveno ~ so vsakega
r? sektorjev poverili osebi ali *uPini oseb, izbranih izVen radij 1 e Ustanove. Tako so se za glas-. odda-ie 73 š°ie obrnili nepo-etino na Glasbeno matico in na Jfncga ravnatelja Sveta Grgiča,
I Je sprejel koordinacijo oddaj za Msbeno vzgojo, medtem ko odda-same pripravljata Stojan Kuret nilajše poslušalce (od otroške-S VTtca do 2. razreda osnovne šo-za starejše (do tretjega raz-Kou !’ižjc srednje šole) pa Ravel
.koordinacijo oddaj jezikovne vzgo te Je sprejela Živa Gruden, s ka : ,r° bodo sodelovale za oddaje zg n^ški vrtec Jasna Piščanc in Vil-• ?och, za prva dva razreda o-ji 9y.be šole Nada Martelanc, Vera Jšak, Lučka Barej - Križman, r.Saksida, Lidija Sosič, Marija ' tiig ,‘n Mirjam Mikolj, za zad-l 0 tl-i razrede osnovne šole Lju-Kr .^otlak, Jožko Baša, Bruno r).ra|j in Leli Nakrst, za nižjo sred-šolo pa Robert Petam:-,. Anka f 'uiožič, Marija Cenda - Klinc in d()la Tavčar - Rebula. Končno bo-oddaje za tehnično vzgojo pri-,. ‘,v]jali Aleš Lokar, Vladimir Na-jh Aldo Štefančič, j:	snio omenili, se bodo obnov-
'e šolske oddaje začele prihod-i' teden, ža osnovnošolske otroke Za' ,.°ddaje vsak torek ob 19.30. s nižjo stopnjo osnovne šole ob ob 11,40, za višjo stopnjo °vne šole ob četrtkih ob 11.40. tki. nižje srednje šolo pa vsak pe-°b 11, uri.
ve oddaje so predstavili na lig, rajšnji tiskovni konferenci, na dMC|' je ravnatelj tržaškega sedi,'3 RAI Guido Botteri poudaril, 'bnrigle za »odprte oddaje*, katerim „j-|° lahko dali svoj prispevek za
Nedeljski popoldan na Radiu Trst «A»
Popoldanski program tržaškega radia, ki je osredotočen na oddajo ŠPORT IN GLASBA, obsega danes tudi druge zanimive rubrike. V posebni oddaji, posvečeni najnovejšemu razvoju položaja na Koroškem, boste lahko poslušali magnetofonski zapis, ki ga je pripravil Drago 1-egiša, v pogovorih s predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev Grilcem, s tajnikom Zveze slovenskih organizacij Wieserjem in s tajnikom NSKS Waraschem ter z Marijo Logar. V okviru Športa in glasbe sta predvidena prenosa s tekem Triestina — Treviso in Zarja — Vesna, okoli 17. ure pa se bo začel prenos z osrednje Prešernove proslave v Kulturnem domu v Trstu.
Zlata poroka Gizele in Ninija Sedmaka
• Danes ob 10. uri bo v rojanski sekciji KPI razprava o vprašanjih okolja, kulture in javnih storitev pri Piščancih. Razpravi bosta prisostvovala pokrajinski svetovalec Boris Iskra in občinski svetovalec Lucijan Roncelj.
1 X.
Zares prijetno je, ko po desetletjih skupnega življenja mož in žena složna obujata spomine in po doživljata vse, ker sta lenega doživela na skupni življenjski poti. Seveda ni bilo vse lepo. Med lepe spomine se vrine tudi kaj mračnega. Toda tudi to prenese složnost, če je iskrena, in če človek v takšnih trenutkih občuti okoli sebe solidarnost in dobrosrčnost ljudi. Tako sta tudi naša slavljenca, zla-toporočenca Gizela in Nini Sedmak v torek in sredo občutila dobrosrčnost prijateljev in znancev, ko sta jima mešana cerkvena pevska zbo
l,kv'V° 'zkbljšanje prav vsv, ki se h:„‘;ar-ia.io z vzgojo mladine. O vse-je govo-ki je prevzel
■bini
■til »llov'h programov pa
l0d Marjan Slokar, ki j_ ,---------
NiL?Vornost 73 nove šolske oddaje. ■kohf°Va 'zvajanja sta na tiskovni Oh l n.ci dopolnila še ravnatelj div ent matice Sveto Grgič in bo	dolinske	srednje šole Al-
stefančič kot eden od odgovor-
nih
7-a sektor tehnične vzgoje.
POZIV
°ds»k za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu vabi vse bivše aktiviste, ki so med narodnoosvobodilnim bojem kovali kot kurirke in kurirji ter vse tiste, ki so delali pri ^dajanju ilegalnega tiska (ciklostilne tehnike in tiskarne), da se ham prijavijo po pošti na naslov:
ODSEK ZA ZGODOVINO
pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu
Trst — Ulica dei Montecchi 6/111
^ dopoldanskih urah je možna prijava tudi po telefonu št. 796 218. p°leg imena in naslova naj kratko označijo kraj svojega med-v°jnega delovanja.
IIIIIIIIIIIHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIimilllllllf <111111111111111111111 lil IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIII, milili lllllllllll
VIKTOR KANTE
SEDEMDESETLETNIK
nem področju se je udejstvoval najprej v mladinskem društvu «Ob-zor», pozneje pa tudi v pevskem zboru. Leta 1934 se je skupno z nekaterimi prijatelji Magdalenčani vključil 'v znano pevsko skupino pri Sv. Jakobu, ki je tedaj pela v tamkajšnji cerkvi in kar je bilo še posebno važno — tudi drugod v metu in na podeželju, kjer je bila v tistih časih , naša pesem prepovedana in preganjana. Bil je'odličen pevec in se je kmalu uveljavil s svojim prijetnim baritonskim glasom, zlasti v nekaterih solo . točkah, kot n.pr. v «Planinski roži*, ali v «Ko-vačevem študentu*, katerega so Šentjakobčani podali na «Lovcu» leta 1938.
Ko se je med vojno začelo tudi v našem mestu razvijati protifašistično osvobodilno gibanje, se je Kante kmalu vključil v nevarno delovanje, ter je bil spomladi 1943 aretiran in zaprt v koronejsko ječo, od koder se je rešil ob razsulu Italije jeseni istega leta. Odšel je v partizane, na brkinsko področje, kjer-je bil v spopadu s nacifašisti precej hudo ranjen, zadet od dveh krogel. Nekaj dni je ležal v začasni partizanski bolnišnici v Padežu, kjer ga je zdravil mladi Šentjakobčan dr. Nadi Šerrfrt. ki mu je kar z navadnim nožem izpulil iz rane eno kroglo, drugo pa Kante nosi še sedaj v prsih. Ker je bil njegov položaj postal zelo kritičen, so ga skrivaj prepeljali v Trst, kjer so ga zdravili in kjer je srečno dočakal konec vojne.
Po osvoboditvi se je spet vrnil na delo v Tovarno strojev, in v javno društveno življenje; vključil se je v novoustanovljeni pevski zbor «Ivan Cankar* ter ponovno nastopal na priljubljenem pevskem področju vse, dokler je v društvu obstajal zbor in petje. Toda ko se stari cankarjanci ob priložnosti zberejo in še zapojejo, Kantejev prijeten glas, kljub «sedmim križem*, še vedno lepo zveni in še vedno vsem ugaja.
Ob njegovem lepem življenjskem doživetju mu želimo, prijatelji in znanci, še mnogo srečnih in zdravih let!
L. P.
Kot je bilo pred tednom dni omenjeno v podobnem članku, je v družbi starih šentjakobskih pevcev letos precej sedemdesetletnikov in med temj je tudi Viktor Kante, ki je pred nekaj dnevi praznoval svoj že kar visoki življenjski jubilej: 70 let življenja, čeprav ga zadnje čase tare nadležna bolezen, je še vedno živahen in mladostno razpoložen, kot je bilo v njegovem značaju v Iclili, ki, so prešla.
Rodil se je 2. februarja 1907 v Trstti, v magdalenskem okraju. Šolske obveznosti je opravil na slovenski Ciril-Metodovi šoli pri Sv. Jakobu. Še mlad se je pozneje zaposlil v Tovarni strojev pri Sv. Andreju, kjer je ostal vse do upokojitve. razen dveh medvojnih let, za-i radi sodelovanja v NOB. Na.kultur -
ZAHVALA
Vaščani z Jezera se zahvaljujejo upravi občine Dolina, ravnateljstvu šole iz Boršta, šolskemu odboru in vaščanom za prevoz otrok v šolo v Boršt.
"■mi
Mario Magajna 5.000, Slavica 5 tisoč lir.	s
V	počastitev spomina dragega moža in očeta daruje družina Le giša (Nabrežina Kamnolom 62 A) 10.000 lir.
V	spomin na drago Mimi Vouk darujejo Marija, Jurij in Boris Volk 10.000 , ir.
V	počastitev spomina Stane'Malalan darujeta Justina in Pepi Dane v
............................... ........................ 10.000 lir.
''''Uih,ii,||llll(,iiii,,■niiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
^a»cs. NEDELJA. 6. februarja	Gaggia, delavec Raffaele Glavina
in trg. pomočnica Sonia Pieretti, uradnik Igor Stossi in uradnica Giu-liana Rigoni.
PD RDEČA ZVEZDA
priredi v četrtek, 10. t.m., ob 20.30 v kleti gospe Vere v Bri-ščikih predvajanje celovečernega filma
«CVETJE V JESEN 1»
VABLJENI!
ra s Proseka in iz Križa zapela več pesmi.
In zakaj? Slavljenka Gizela je bila dolgo let članica domačega cerkvenega zbora.
Gizela Dovšak se je rodila 6. a prila 1902 v Križu v številni dru zini. Po končani šoli sg je izučila za šiviljo in da bi pomagala družini se je lotila dela, kajti v družini je bilo kar trinajst ust. ki jih je bilo treba nasititi, očetova pla ča pa je bila majhna.
Kot vsi člani družine Dovšak, je tudi mlada Gizela ljubila glasbo in že kot otrok začela peti najprej v šolskem nato v cerkvenem zboru. Ko so v Križu ustanovili prosvetno društvo «Vesna», je bila Gizela med prvimi pevkami in je ostala zvesta svoji «Vesni* dokler ni društva zadušil fašizem. Ko ni moglo delovati PD «Vesna», so skoraj vsi pevci vstopili v cerkveni zbor, kjer so gojili nabožne pa tudi narodne pesmi.
Čeprav je bila Gizela zavzeta s svojim delom in s pevskimi vajami, je našla še dovolj časa, da se je učila vlog in vadila za nasto pe, ki jih je z raznimi igrami pri rejal domači ljudski oder, ki ga je tedaj vodil gledališki igralec domačin Just Košuta.
Njen mož Ivan Sedmak se je rodil 8. februarja 1900 v zavedni kriški družini. Z dvanajstim letom, se je zaposlil in se kmalu vrkrcal na ladje Tržaškega Llo.vda. Polnih 48 let je bil zaposlen in šele 1960 stopil v pokoj. Za dolgoletno službo je tik pred upokojitvijo dobil zlato kolajno. Na ladjah je bil natakar in sicer na progi med Trstom in Severno Ameriko, toda plul je tudi po drugih morjih in videl ve liko sveta. Med delovnimi tovariši je bil cenjen- in spoštovan, tudi ker je bil razgledan in ker govori štiri jezike, ki se jih je naučil sam. V prvi vojni je bil «v ujetništvu* v Severni Ameriki, med drugo je bil na ladji «Saturnia», ki je i943 z vso posadko odplula iz Trsta proti ZDA. Šele po voj ni se je vrnil domov ter se k.ot osebni natakar šefov zavezniških oblasti na Trjipškem zaposlil na gradu Miramar ter v Devinu.
Slavljenca sta zavedna in sta tudi svojega sina Milkota vzgojila v zavednega antifašista. Padel je tik pred koncem vojne kot parti zan v boju proti Nemcem v Zgoniku. torej na pragu svobode in blizu svojega rojstnega kraja.
Čestitkam sorodnikov in prijateljev se pridružuje tudi naš dnevnik.	M. M.
Kralj Pust 11. kliče Kraševce in Tržačane na skupno veselo in šaljivo pustno slavje, ki bo v soboto, 19. februarja, ob R. uri na Opčinah. Sedaj, ko smo po tolikih doživetjih dozoreli v resnosti nam pustni kralj narekuje, da se tudi nasmejemo in šalimo. Saj pust, to je tisto enkrat letno sproščeno in brezskrbno, če hočete tudi noro pričevanje, da človek noče umreti od bolezni kateri naši someščani ta ko pesniško pravijo «di crepacuo-re.» Kralj Pust pa pravi «kvišku glave in srca*, smeh je najboljše zdravilo zoper vse bolezni. Kralj Pust vabi zlasti mladino, ki je pred mnogimi desetletji na Krasu in v mestu znala in umela dati pravi pečat temu enkrat letnemu slavju z vsemi lepimi in šegavimi navadami v kraških vaseh. Maškare in še maškare, to je bil vselej privilegij mladine in tudi starejših veselih Kraševcev. Zato v soboto, 19. februarja, ob 14. uri vsi na Opčine.
Pismo uredništvu
Sprememba v «zahvulah»
Navada je, da svojci pokojnega objavijo v časopisju zahvalo po smrti. V teh številnih zelo podobnih zahvalah se mnogi izrecno zahvaljujejo domačemu župniku, domače mu duhovniku, ki je opravil cerkvene obrede. V zahvali pa ni zapisano: zahvalimo se domačemu duhovniku ali domačemu župniku, ampak: zahvalimo se č. g. župniku. Ta oblika več ne ugaja, ker v na vadnem pogovoru ni veq v rabi.
Nekoč pred koncilom smo ško fom pisali: prevzvišeni g. škof ali prečastiti g. župnik, kaplan. Sedaj po vsem krščanskem svetu že mnogo let tako ne govorimo in navadno tako ne pišemo. Vsem pritiče na slov gospod in zato se končno še lahko v zahvali napiše ... g. župniku, bolj človeško bolj iskreno pa je, če pišemo tako: zahvalimo se domačemu župniku ali še lepše zahvalimo se domačemu duhovniku. Časopisi so seveda doslej objavljali zahvalo dobesedno kakor so svojci naročali. Včasih je na pogrebu tudi reč duhovnikov in tako se je zgodilo, da je bilo kar večkrat zapisano kakor splošno ni več v rabi.
Odslej naprej pišimo in naročajmo zahvale kakor navadno govorimo. To želijo najprej naši duhovniki sami, ki so nam to že včasih povedali, sedaj pa je neki duhovnik poslal ta dopis, ki ga rade volje o-b ja vi jamo.
Odprlo pismo dr. Aurclii Gruber - Benco
II l|l II11" >'111111 lil »H I lil llllll II lin lil llllll IIIIII lili Ulil tl IIIIIIII lllllllllll llllll II lili III Hill lit liti II lil lai«m IIIIIHII
Na Opčinah so se poslovili od Martina Sosiča - Francinovega

LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165. Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: te! 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197: Zavije: tel. 213-137. Milje: tel. 271-124.
V četrtek se je na Opčinah in pri Banih razširila vest, da je v tržaški bolnišnici preminil Openc Martin, vaščanom znan s krajšim imenom Nini.
Bil je sin openske kmečke družine. Imel je kar tri sestre in štiri brate, danes sta še živa le brat in sestra. Po šestletni osnovni šoli, ki jo je dovršil v rojstni vasi, se je izuči' za mizarja. V letih, ko je po vsej Evropi divjala vojna vihra in poklicala k vojakom mnogo mladih, je bil med temi tudi Nini. Najprej je bil pri landerkonjenici 'v Dalmaciji, leta 1914 je bil poslan v Srbijo, Romunijo in nazadnje tudi na italijansko fronto v Gorico.
Po vojni se je vrnil v domači kraj in se aaposlil kot tesar v gradbenih podjetjih v Trstu. Poročil se je leta 1922 z Banovko Milko in se tako preselil k Banom. Žena mu je povila pet otrok, a danes živita le Dušan in Anica. Zelo rad se je doma bavil s kmetijstvom in kot mnogi, je imel v hlevu nekaj glav živine.
Zadnja leta je živel s sinom, večkrat smo ga lahko videli na prireditvah ali na praznikih v Prosvetnem domu. Bil je vedno zdrav le zadnje mesece so ga zdravje in moči zapuščale. Dosegel je kar visoko starost, saj je dopolnil 84. leto.
Naj mu bo rahla domača gruda, sorodnikom pa iskreno sožalje.
M. Z.
V	devinsko - nabrežinski občini
Sije krajevnih skupnosti
V	devinsko - nabrežinski občini so se načrtno lotili decentralizacije. Pretekli teden so imeli v nekaterih vaseh javne seje, na katerih so iz volili odbore krajevnih skupnosti. Tako je bi! za krajevno skupnost Mavhinje izvoljen za predsednika Ivan Antonič, za podpredsednika pa Danica Petelin, za predsednika kra jevne skupnosti Šempolaj je bil iz voljen Ludvik Mokole, za podpred sednika Vladimir Kariš, za pred sodnika ly-ajevne skupnosti Nabrežina - kamnolomi je bil izvoljen Al-fredo Burger, za podpredsednika pa Celestin Žerjal.
V	prihodnjih dneh bodo imele se je še druge krajevne skupnosti, in sicer v sredo, 9. t.m., krajevna skupnost Devin (ob 18.30 pri Pie su) ter krajevna skupnost fttivan (ob 18.30 v italijanski šoli v Ribiš kem naselju), v četrtek krajevna skupnost Sesljan (ob 18.30 v italijanski šoli v Naselju S. Mauro) in krajevna skupnost Nabrežina (ob 18.30 v osnovni šoli v Nabrežini). Seje so javne in se jih lahko ude leži vsak občan.
PD LONJER KATINARA
priredi v četrtek, 10. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjerju razgovor na temo
Osimski sporazum in slovenska narodnostna skupniost v Italiji
Razgovor bo vodil predsednik SKGZ
BORIS RACE
Spoštovana gospa dr. Aurelia Gruber - Benco.
Vaši posegi v javne in zasebne debate o osimskem sporazumu naravnost vpijejo do odgovoru, ki ga moja skromnost ne more ne obiti ne zamolčati.
Bilo je pred nekaj leti. Mene in marsikoga izmed naših slovenskih ljudi — predvsem kulturnikov — ste naravnost ganili in preslepili s samovšečnim poudarjanjem o izjemni naklonjenosti in možatem zatrjena nju o Vaši tdrugi* pripadnosti, to je slovanski rasi. . .
Nihče Vas ni po tem vprašal, nih če ni ne terjal ne pričakoval od Vas. da bi kateri od vaših ožiljnih spletov postal slovenski. Nekdo pač od te krvi živi. od nje diha. včasih celo astmatično, vendar bi brez ta ke tekočine omedlel in bržkone shiral. Slovenci nismo od Vas pričakovali nič, razen samoumevnega prijateljstva. Toda Vaš nemirni duh tega ni zaslutil. Vse življenje ste se nekaj šli — na žalost neokusno in dvoumno igro, ki bi jo lahko v Vaši. častitljivi starosti opustili in posvetili preostale energije čemu, kar zahteva manj elastičnosti, manj bombastičnosti. predvsem pa manj spletkarjenja. Toda ne! Vaša «gnada» mora ostati na površju tekočega dogajanja. svedriti mora kot mesečina na še tako razburkanem morju. Čudo prečudo, ko niste uspeli na literarnem področju, ste se znova poskusili s politiko, ]xi z gosprntar šivom, tudi prapor socialnega mesi jaustva ste že vihteli.
Kaj Vas žene, gospa, da ste (prvič) po letu 1954, ko je pa Trst lepo in varno uokvirjen v republiko Italijo, kjer oba prenašava slabo in dobro, spet začeli bruhati svojo neizživetost in grenkobo (zaradi življenjskih neuspehov?) na trmoglave napore demokratičnih in svobodoljubnih ljudi ki hočejo u-Irditi mir med italijanskim in jugoslovanskimi ljudstvi na tem našem razrvanem koščku Evrope?
Da, pred nekaj leti ste mi govorili o svojem občudovanju do Se žanca Srečka Kosovela — zdelo se mi je. da ste mu.bili skoraj dojilja. o nesrečnem pa vendar ple menitem novinarju Martelancu — ki ste ga baje Vi sami razumeli, o Srebrniču in tovariših pa o sestankih v jami nad Solkanom, o Vašem vodenju levičarskih celic od '/.ograja do Beke itd Nato o slo-govnem dopolnjevanju med Silvi om Bencom, Kosovelom in Mušičem. pa o izgubljenih iluzijah ob nastopu fašizma o pregnuianju. ki ste ga bili deležni (o čemer ,sem prepričan), človek, ki veriame v vrednote življenja, ostrmi. Se večji razlog za to je bil Vaš napol pri izdaji dvojezičnih Kosovelovih Integralom, pardon. Vaša *Vmana*, ki ste jo bili prisiljeni zavo Ijo mafijskega odnosa do Vas. u-ki niti. Resnično resnično, človek, ki Vas posluša, spozna, da ima pred seboj dobrodušno in pleme nilo mamico, ki jo ves svet zaničuje, martjico. ki Hi bila zmožna — po vzoru Josephine Baker — posvojili po enega otročička iz vsake izmed šestih republik SFRJ...
Kakšne upe in ambicije ste pa lagali v dejavnost dobe. v kateri ste se tako zarekli, draga gospa? Kakšne zasluge ste si hotelj pridobili pri narodu, kakršen je naš. ki mora sam plačevati svoje prevode v italijanščino, zalo da ga naši so sed je in sostanovalci spoznajo?, fcj se mora za vsako snet pravice vsak dan sproti boriti in sklepati kompromise z vsemi mogočimi Ijud mi, ki morda prav tako kot Vi zatr jujejo o naravni povezanosti z u-sodo našega naroda?
Vse Vaše tedanje zmedene misli sem lepo uredil in jih v obliki inter-
vjuja objavil v ljubljanskih *Raz-gledih*.
Če mi je bilo kdaj žal, da sem komu zaupal in ga upošteval, mi je žal za tisti intervju, draga gospa!
Da niste tedaj morda mislili, da bomo od hlaležnosti za Vaše kramljanje popadali na tla in da bostt Vi ob tem razneženo vzdih'vali: che brata gente, specialmente guel calzolaio, e anche 1'tiomo che mi portava il latte, veramente!? — To je ena izmed osnovnih napak, ki jih Vi in Vam enaki stalno ponavljate. Se zavedate, da so med nami na Tr-žaškem pa tudi v masi Balkancev, ki jih strahoma pričakujete na vzhodni meji. trezni in inteligentni ljudje, ki vedo, kako in kje so meje postavljene?
Ne bom Vam solil pameti, gospa dr. Gruber - Benco, ker je to o pluralizmu neokusno in žaljivo, toda za pošteno ravnanje z našimi tržaškimi delavci so zadolženi sindikati. za gradnjo tovarn in gospodarskih objektov so odgovorni gospodarstveniki in inženirji, za ekota. gijo ekologi in geologi... Kam spadate Vi? čas bi bil, da v kot. pa prepustit* mladim skrb za bodočnost Trsta. Verjemite, da niso več manj pametni kot Vi ali jaz. Zase vem, da sem se odločil za trnovo pot kulture. o Vaši kulturi sem pa razočaral druge in sebe.
S spoštovanjem,
ALEKSU PREGARO
Za nakup oblek pevskemu zboru Fran Venturini
Za nakup oblek pevskemu zboru Fran Venturini darujejo iz Pulja: Mario Švara 1.000 lir, Marija Samec 5.IKK). Franca Micussj 500. Marija Pregare 2.000, Vojko Komar 2-000. Milan Komar 2.000, Ivan Stefani	l.(KK).	Ester	Pregare 500,
Sonja	Pregare	1.000,	Mario	Jaiza
2.000,	Antonija Kral 2.000, Angelca
Prašelj 5,000. Marija Jarcog l.(HK), Egidij	Sternad	3.000,	Vilma	Rosso
5.000,	Lidija Oblak 1.000, Marija
Stranj	2.000, Candido	Cettul	1.000,
Roza Sancin 500. Carlo Doze 4IK). Marino Zullian 1.500, Bruno Pre-ebngani 1.000. Gemma Arancio 500, Bogomil Rodella 1.000, Malia Co-ciani 1.000, Fausta Lomano 1.IKKI. Giovanna Samec 1.000, Oliviero Cossuta 2 000, Lucianu Škerlj 2.0IK). Maria Visintin 1.000. Narcisa Mar-tinotti 500, Mery Arancio 500, Jože Preselj	1,000,	Ivan Macinich	1.000,
Mario Marsic 10.000. Dora Bordon L 000, Al do Memon 2.000. Irma Memon	1.000,	Mirka	Krizma	3.IKK),
Regina	Babic	2.000,	Celeste	Mala-
lan 5.000, Vera Hervatič 3.000. Zorko Hervatič 3.000. Piero Hervatič
10.000,	Vittorio Hervatič 2.0'X). Giu-
stina Ražman 1.000, Komar '1 000, Racear	1.000,	Carlo	Sanci-i	5 IKK),
Stojan Sancin 5.000, Vanilin--Mrmra 3.000 Franco Umar 2.000. Giustpre Umar 2.000, Francesco GiovamiMS 1.0007 Karbonafta 1.000. Stanko Bandi 5.000. Celeste Dobrila 10 IKK!. Guštin Dobrilla 5.IKK). Cvetko Slapnik 3.000 Bernetti 1.000. Ceno Zobin 5.090. Claudio Vatov« 7.000, Pregare 1.000. Danila Vatovec LIKO, Alceo Pregare 1.IKK) Josin Prečare 1 -000, Adrijano Rodeta 2.000. Fcr-ruccio Mauro 2.000. Divis 1.000. Marija Santin 2.000. Bruno Bordon
1.000,	Zdravko Rodeia 3.IKK), Sorgio Marsetti 10.IMM). Olivo Bertesina 2 tisoč, Nerina Zocchi 5.000. Fulgida Divis 5.000, Berto 5.000. Sen;,a Pancrazzi 5.000. Guido Jež 3.OiK). Dino Giacomini 5.000. Mariu Furlan
2.000,	Marino Barno 5.IHK). Arttirn Toffarello 2.000, Aldo Biekcr 1.5«), Mario Cason 1.000, Bigotto 2.IKK), F. U. ,3.000 lir.
.............................................................im............................ .................................................... ........
ZA ŽRTVE POTRESA V BENEŠKI SLOVENIJI
Darovi in prispevki
NEDELJA, 6. februarja
W D0RA
Ir.jj V7>de ob 7.20 in zatone ob Vzjjj' ~ Dolžina dneva 9.58. — Luna Juti-0*3 2®-M* in zatone ob 8.08.
*> PONEDELJEK, 7. februarja
KSENIJA
'tem
e včeraj: Najvišja temperatura 1,5 g.01)'nje. najnižja 3.7. ob 19. uri Pacja 0|)'nje. zračni pritisk 1019.7 mb VVa ,'lr'rzvetI,je. nebo pooblačeno, 6efat 3“'°bstotna. morje mirno, tem-ra morja 9.4 stopinje.
5' februarja 1977 se je v l3 ose^'*0 12 otrok, umrlo pa je
tent?*U SO: 80-lelna Egidia Lau-^°Sa c-rHetn» Rino Tea, 71-letna 86-letni Pietro Stradi, 1 Guido Novelli, 82-letni Gio-^*r°Wak, 73-letna Antonia te$CQK bor. Kaučič, 75-letni Fran-Aveii: Giurgevich, 62-letna Grazia V<1- Casčo, 80-letna Pierina vd, j.0, 67 letna Bruna Paspualini bor. <-?rs°t. 67-letna Luigia Guštin Ojo Tp, 78-letna Carmela Longo. Ko jn U-I: uradnik Umberto Pecen-Uradnica Daniela Lazzari, u-
Krzna
PE,I ELEGANTNI MODEL] MEr»eVlšJA KAKOVOST
JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1
velik PRIHRANEK
Th L,CCERIA CERVO
Včeraj - danes
TEI. 796-301 Settemhre št. 16/111
radnik Roberto Chicco in uradnica Gabriella Citta, radiotehnik Romano Loredan in gospodinja Giovanna Mongiello, uradnik Alessandro Vec-chiet in učiteljica Rosetta Culot. študent Massimo Bordonaro in gospodinja Regina Midolo. delavec Roberto Popovich in, računovodja Patricia Dove, uradnik Lucio Fa brizi in uradnica Ada Gitto, sprevodnik Roberto Varin in uradnica Maura Varin, upokojenec Atma Ma-labotti in gospodinja Bruna Bisia-ni, častnik vojne mornarice Antonio D'Errico in uradnica Gianna Ven-
FOTO - KINO
MATERIAL

tura, strugar Giuliano Ceccolini in uradnica Antonella Parlante, podčastnik Michele Gianfrancesco in gospodinja Anna Mugione, obrtnik Oscar Mucignato in gospodinja Hana Prokesova, mehanik Nicola Sto-covaz in bolničarka Graziclla Mori, delavec Mario Brandolin in gospo-linja Edda Poropat, hrivec Benedet-to Termini in gospodinja Angela Rossini, težak Sergio Kramesteter in gospodinja Manuelita Estarchi, gasilec Waltcr Cjuch in uradnica Nadja Jerman, uradnik Sergio Tro-lis in trgovka Maristella Beggio, u-radnik Iginio Babich in profesorica Patrizia Devide, upokojenec Carlo Vuerich in gospodinja Maria Men-nella, uradnik Ugo Cova in gospodinja Nadia Vecchiet, natakar Claudio Lomintelli in gospodinja Concet-ta Ferrara, uradnik Rosario Man-nello in uradnica Elida Persa. u-' radnik Donaldo Sigon in uradnica Fulvia Favretto, uradnik Giovanni Puliti in točajka Adelaide Iannello. uradnik Luciano Covacci in uradni ca Fulvia Manna, inštalater Vladi-miro Klemen in frizerka Loriana
ZA VAŠO POROKO ..
«FOTOGRAFI A* EE9N
Oglasite se pravočasne Telefon 593-295
TRST, Ul. Orlanl it (Baniera)
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3« do 20.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15. Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15, UL Ginnastica 44.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure; telef. št. 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM. iNADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LOTERIJA					
BARI	86	51	30	17	16
CAGLIARI	13	38	90	6	S$
FIRENCE	35	76	70	80	39
GENOVA	80	42	73	35	14
MILAN	80	49	«1	73	65
NEAPELJ	20	19	37	25	77
PALERMO	69	16	36	65	42
RIM	88	89	44	42	64
TURIN	43	25	4	47	66
BENETKE	83	18	64	37	35
E N A L O T T O					Il i
2 1 X 2 2	1 2	2	X	2 1	2
KVOTE: 12 točk -J 13 495.000: 11 točk — 501.000; 10 točk - 40.400 Ur.
V	počastitev spomina Pina Verča darujejo Josip. Pavle in Peter Merku 30.090 lir za žrtve potresa iz občine Barda.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ SKEDNJA. S KOLONKOVCA
IN OD SV. ANE
V	počastitev spomina aktivista OF tov. Danila Petarcsa - Tješi-voja daruje Slava Slavec 5.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	SAMATORCI
V	počastitev spomina Frančiške Rodica darujejo Angela, Anica in Ivan Colja 20.000 lir ter Ivanka
Škrk (Praprot) 2,000 lir.
# * *
Namesto cvetja na grob Silve Puntar darujeta družini Kapun in Blažon 5.IKK) lir za ŠD Primorje.
Ivan Sardoč daruje 15.000 lir za ŠD Primorje.
V	spomin na pok. Silvo Puntar darujeta Vojko in Anica Bukavee 5.000 lir za ŠD Primorje.
Ob 75-letnici Rozalije Sancin daruje sin Čele z družino 10.000 lir za PD Ivan Cankar.
Namesto cvetja na grob Ivanke Hrovatin vd. Girotto darujeta Justina in Anica Bekarjeva 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah
Ob smrti Nadine mame Francke darujeta teta Pepka in Anica 10 tisoč lir za poimenovanje šole v Ul. Donadoni.
Anton Gregorič daruje 3.000 lir za PD Ivan Grbec.
Namesto cvetja na grob Fianca Žerjava daruje družina Dušana Ko šute 10.000 lir za ŠD Mladina.
V	spomin na pok. Martina Sosiča daruje Zora Hrovatih 5.001) lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčirtah.
V	počastitev spomina Zorke Sto par por Hrobat daruje brat Ivan z družino 5.000 lir za PD I. Grbec
Namesto cvetja na grob Franca Žerjava darujeta Gizela tn Mimi Sedmak 5.000 lir za PD Vesna.
ZA TPPZ DARUJEJO: podnorm člani: Bazovica: Rudolf Marc 10 tisoč, Anton Marc 10 090. Racivoj Čač 10.000, Silvester Kržmančič 10.000, N.N. 10.000, Franc Križ
mančič 4.000, Nevo Kovačič 5.000. Edvard Debeljak 5.04HI Silvester Grgič 5.000, Rudolf Križmančič 5 tisoč', Anton Pečar 5.000, svan Dr movšek 5.000. - Trst: Albin Buh nič 5.000. Miro Kenda 15 000, N. N. 50.000. Claudio Beretto 10.00<> in Josip Pisani 5.000 lir.
V	spomin na pok. Alojzijo Uahar-nar daruje Nada (Trst) 5.000 tir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	»spomin na pok. Franca Žerjava daruje Marija Košuta (Trst)
5.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
« « «
Namesto cvetja na grob tete Jožefe Sedmak por. Košuta daruje družina Sirk (Ljubljana) 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ob 35. obletnici smrti Jožefe Ma gajna daruje sin Albin z družino
10.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. '
Ec jo in Nerina Fontanot daru jeta 20.000 lir za ŠD Breg
Ob 10. obletnici smrti drage mame Marije Grgič darujeta Valerija in. Cveto 10.000 lir za skupnost handikapiranih na Opčinah.
Berto Kralj (Trebče 110) daruje lO.(KK) lir za skupnost handikapira nih na Opčinah.
V	spomin na pok. Martina Sosiča daruje družina Kalc (Gropada) 5.IKK) lir za skupnost handikapiranih na Opčinah.
V	spomin na strica Ninita daruje Viktor Sosič z družino 5.000 lir za SRD Tabor in 5.000 lir za vzdrževanje openskega spomenika padlim v NOH.
Namesto cvetja na grob Silve Puntar darujeta Franjo m Silva Puntar 5.000 lir za vzdrževanje spomenika na Proseku in 3.000 lir za ŠD Polet.
V	počastitev spomina Stane Ma la la n daruje Neva Lavrenčič :>(H)n lir za dum handikapiranih na Op činah.
V	počastitev spomina Picrine Sa razin daruje družina Stojana Uda' viča 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na prijatelja Metoda Maverja daruje Milan Tomažič IC tisoč lir za PD Prešeren.
Namesto cvetja na grob Franca Žerjala darujeta Francka in Karlina Tence 5.000 lir za pevski zbor Vesna.
V	spomin na Bračota Sedmaka darujeta Francka in Karlina Tence 5.000 lir za pevski zbor Vesna
Franc Brus daruje 5.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Franca Žerjala darujeta družini Mnttia Set-timo in Samero 5.000 lir za pevski zbor Vesna in 5.(XX) lir za Dijaški dom.
V	počastitev spomina Pierine Sa-razin daruje družina Marije Kapun 5.000 lir za Dijaško matico.
V	oočastitev spomina Stane Malalan daruje Ivanka Wilhelm 5.00(1 tir za SPD Tabor.
V	počastitev spomina Franca Žerjava darujeta Rafael in Marta Kocijan 5.000 lir za TPPZ in 5.000 lir za PD Vesna.
V	spomin na dragega Pina Verča daruje Celestina Verč 10.000 lir za Dijaško matico in 10.000 lir za SAG.
M. Sancin daruje 1.000 lir za P6 Ivan Grbec.
Za ŠD Kontovel darujejo Alfred Daneu 5 (XX). Virgil Perini 10.1X10. Uči Starc 10.000, Giorgio Rebula 5.(XXI in Danilo Daneu 3.(XX) lir.
Namesto cvetja na grot: Silve Puntar daruje družina Colja 3.000 lir za ŠD Kontovel.
Ob rojstem dnevu pokojnega sina Milana daruje Marijg Starc 10.001) lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Martina Sosiča daruje družina Milkovič Gornik 5.(XX) lir za šolo K. D. Kajuh.
Namesto cvetja na grob Martina Sosiča daruje družina Milkovič (Gropada 23) 5.000 lir za šolo K D. Kajuh in 5.(XX) lir za dem hau-dikapiranih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Stane Malalan darujeta Angela in Pepi Sosič 5.1X10 lir za ŠD Polet in 5.00*' lir za dom handikapiranih na Op činah.
Namesto cvetja na grob Martina Sosiča daruje družina Perei 2lj.'0:iQ lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob strica Ninita (Francina) darujeta Mariia in Slavko Sosič 10.000 lir za ŠD Polet in 10.000 lir za SPD Tabor.
Namesto cvetja za 80. rojstni dan gospe Emo Tomažič daruje družina Jogan 5.(XXI lir za poimenovanje šole v Trebčah po njenem sinu Pinku Tomažiču.
Namesto cvetja na grob Silve Puntar darujeta Pepi in Ivan čuk
10.000	lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Alojza Tomasinija daruje Bogomili- Gerlanc 10.000 lir za dom hanuikapira-nih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob tovariša Danila Petarosa • Tjošivoja darujeta Vlasta in žarko z družino
5.000	lir za TPPZ.
Oh 3. obletnici smrti drage niame in ob 83. rojstnem dnevu očeta daruje hči Olga z družino 10.000 lir za PD Slovenec.
Namesto cvetja na grob Danila Petarosa daruje Slava Žerjal z družino (Boršt 6) 3.(XX) lir za godim na pihala Breg.
V	spomin na prof. Rudolla Marca darujejo profesorji in mučno osebje državnega trgovskega zavoda «Žiga Zois* v Trstu 25 00(1 lir za Slovensko dobrodelno društvo in 25.(MK) lir za Dijaško jnabeo.
Namesto cvetja na erob Danila Petarosa daruje družina Auer 3.000 lir za VZPI ANP1.
Namesto cvetja na grob Martina Sosiča darujeta Nelka SosiL in A niča Stonte z družino 500 NDir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Stane Malalan . darujeta Angelca in Zvonko Malalan 5.000 lir za Dijaško malico.
Ljubitelj petja Karel Furlan daruje 10.000 lir za dekliški pevski zbor Vesna.
V	spomin na drago ženo in ma mo Stano Malalan darujeta mož in sin 10 (RK) lir za SPD Tabor in
10.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
V	spomin na pok Antonik> Brce daruje Francka (Padriče 19) 2 000 hi za dom handikapiranih na Opčinah
GORIŠKI DNEVNIK
' ■ i :f§|
PO SKLEPU GORIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Se vedno se ni polegla polemika o loka ti ji tovornega postaja lista
Doslej ni za štandreške kmete občina poskrbela ničesar . Polemični plakati krščanske demokracije in uvodnik nadškofijskega tednika
Polemika med strankami sredine in desnice ter levice, do katere je prišlo prejšnji petek med razpravo o g rado ji tovornega postajališča na Jeremitišču v štandrežu. se še ni polegla. Stvar je znana. St-anke, ki podpirajo sedanji občinski odbor in desničarji, so odobrile z večino glasov načrt tovornega postajališča - avtoporta, proti temu načrtu pa so bili socialisti, komunisti in Slovenska skupnost. Slednji so se zavzemali za odločitev sklepa, ker je v teku splošna revizija regulacijskega načrta in tudi ker so menili, da je lokacija slaba: bolje bi bilo zgraditi avtoport na nerodovitnih tleh zapuščenega letališča kot pa na zemlji, kjer so rodovitni vrtovi štandrežcev.
Rekli smo, da se ni polegla polemika, ki je bila, kot smo že poročali, v občinskem svetu zelo osi*a. Krščanska demokracija je dala po Gorici nalepiti plakate, v katerih si šteje v čast, da si prizadeva za nadaljnji gospodarski razvoj Gorice, medtem ko drugi ta razvoj zavirajo. Glasilo goriške nadškofije Voce Ison-tina pa objavlja dolg uvodnik o tem vprašanju, izpod peresa županovega tajnika, in seveda podpira stališča župana in sredinske večine, ugotavlja pa to, kar smo ugotovili tudi mi, da je petkovo glasovanje pomenilo razdor med občinsko upravo in slovenskim prebivalstvom v Gorici.
Krščanski demokrati pravijo danes, da bodo podp-li vsakršno, pomoč kmetom, ki bodo zaradi razlastitve izgubili zemljo in nekateri med njimi tudi hiše. Kakšna naj bi bila ta pomoč? Kakšno pomoč je moč dati kmetu, ki bo moral zapustiti sicer staro stanovanjško hišo in gospodarsko poslop' in dobil v zameno borih dvajset milijonov lir? Kaj bo zgradil na novo s tem denarjem ob današnjih cenah? Občina si na eni strani prizadeva, da bi nudila vse možne olajšave nekemu tovarnarju, ki bo moral s prostora, ki je namenjen širjenju Espomega, v industrij sko cono, kjer bo zgradil novo tovarno, na drugi pa pozablja, vsaj tako je bilo dosedaj, na tistih devet kmetov, ki bodo morali iz svojih hiš.
Predstavrrki županstva so se pozanimali kako je z zemljišči letališča, kajti ta zemljišča nameravajo odkupiti od države in morda dati
v zameno za razlaščena zemljišča štandreškim kmetom. Ti pa so že od vsega začetka povedali, da s tem ne bo nič, kajti neobdelana zemljišča letališča ne bi bila kmetijsko rentabilna. V nekaterih drugih krogih pa je govor, da bi bilo treba kme tam dati odškodnino za izgubljena zemljišča v obliki ureditve toplih gred, morda prav na letališču.
Nekaj bo treba seveda nuditi štandreškim kmetom, ki so bili zares s tem sklepom občinskega sveta oškodovani. Občinski birokraciji pa moramo nekaj oč tati: leta in leta se je govorilo o tem vprašanju, ljudem na občini so bile predlagane alternativne rešitve. Za te pa se niso nikdar pozanimali, kot se niso pozanimali za to, da bi pravočasno nekaj nudili razlaščenim kmetom.
Reorganizacija občinskih služb
Občinski odbor v Gorici je ha petkovi seji preučil reorganizacijo občinskih uradov. Ta reorganizacija
je sedaj postala nujno potrebna, ker občina ne bo mogla, do konca leta, upoštevajoč vladni odlok z dne 18. januarja, jemati v službo novih u-službencev. Zaradi tega bodo morali zamašiti luknje, ki bi nastale zaradi upokojitev ali bolezni, tako da bodo z enega mesta na drugo premeščali uradnike, ki so že v službi na občini.
Delegacija v Trs(u zaradi «Nuova Lacego»
V petek so se predstavniki so-vodenjske in goriške občine ter pokrajinske uprave sestali v Trstu z deželnim odbornikom za delo Dal Masom. Predočili so mu še enkrat hud položaj z zaposlitvijo na Goriškem, kjer je ostalo brez dela več desetin ljudi tovarne Nuova La-cego v Sovodnjah. Dal Mas je znal samo povedati, da se za odkup tovarne in njenih strojev zanima več interesentov, da pa je cena, ki jo zahteva likvidator podjetja, t.j. 700 milijonov lir, za- kupce previsoka.
V OKVIRU NOVOGORIŠKIH SREČANJ MALIH ODROV
Jutri v Verdijevem gledališču v Gorici na sporedu Cankar - Tomizzov «Idealist»
LETO DNI PO USTANOVITVI
V	soboto redni občni zbor prosvetnega društva Vipava
V	letu dni so razvili živahno prosvetno dejavnost
Pred letom dni ustanovljeno prosvetno društvo aVipava», ki je po dolgoletnem mrtvilu, obudilo prosvetno delovanje na področju Peči in Rupe, bo imelo v soboto, 12. februarja, ob 20. uri na začasnem sedežu na Peči svoj občni zbor. Na tem občnem zboru bodo predsednik Ivan Petejan in odborniki podali poročilo o dosedanjem delovanju. Prosvetno društvo deluje v tesni povezavi s krajevno sekcijo partizanskega združenja in člani obeh društev, ki so velikokrat isti, pomagajo pri obojestranskih pobudah.
Komaj leto dni delujoče društvo je znalo pripraviti marsikaj zanimivega. Imeli so že nekaj manjših kulturnih prireditev, kot jim pač dopušča skromni sedež, poleti pa so priredili večjo šagro, na kateri je nastopila gorenjska folklorna skupina *Sava» iz Kranja. Uspelo pa jim je zbrati okrog društva zelo veliko mladine in otrok in lani poleti so, v sodelovanju s prosvetnim druš-
Pri Pipanovih v Gabrijah je Milena povila krepkega sinčka DAVIDA
Srečni materi in očetu Davorinu čestitajo prijatelji prosvetnega društva «Skala».
tvom «Oton Župančič» iz štandrežu, priredili uspeli kotalkarski tečaj, kj bo v Štandrežu in deklice in dečki «Vipaue» so skupno s Štandrežci nastopili na več uspelih revijah. To rekreacijsko dejavnost bodo letos nadaljevali, upajo, da bodo imeli kmalu na razpolago novo in pripravno cementno ploščad.
Občni zbor daje priliko domačemu prebivalstvu, da se še bolj oklene svojega prosvetnega društva, tako da bo lahko to razvilo še večjo dejavnost.
Sklicana izredna seja občinskega sveta v Doberdobu
Doberdobski župan -je sklical ** , utri ob 19. uri izredno sejo občin* skega sveta. Na dtjevnem redu st* samo dve točki: najetje posojila v znesku 5.600.000 lir pri Tržaški hra* nilnici za kritje primanjkljala iz 1®* ta 1975 in razprava o osimskih spo-razumih.
IliitiiiiiiliiiiiiiimiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiifiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiifiiiiiiitiiiiuiriiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZ GOVORA DE SIMONA SENATORJEM IN FORLANUU
Dosedanja italijanska zunanja politika je zavrla sporazumevanje na naši meji
Le osimski dogovori odpirajo docela razvojne per-. spektive za gospodarstvo Gorice in Nove Gorice
Na četrtkovem sestanku deželnih predstavnikov z zunanjim ministrom Forlanijem .in člani zunanjepolitične komisije rimskega senata, kjer so se minister in senatorji seznanili z željami predstavnikov naše dežele v zvezi z osimskimi sporazumi med Italijo in Jugoslavijo, je goriški župan De Simone prikazal, kar pričakuje od teh sporazumov Gorica.
Izkušnje tridesetletne obmejne-ita-
Mladinskl center Gorica
vabi v torek, 8. februarja; ob 20.30 na proslavo
SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA
Prireditev bo Svetogorska 84.
v prostorih Mladinskega centra v Gorici,
lijanske politike so, z izjemo izboljšanja odnosov med državama in videmskega sporazuma za maloobmejni promet, splošno negativne zaradi znanega italijanskega stališča, ki je puščalo odprta in nerešena vsa obmejna vprašanja v pričakovanju globalnega sporazuma, do katerega je šele sedaj prišlo. Zaradi tega se ni mogla docela razviti kooperacija med obmejnimi upravitelji Gorice in Nove Gorice, čeprav je bila kooperacija nujno potrebna. Imamo desetine problemov, ki so ostali nerešeni ali so se rešili le delno (ceste in odpadni kanali, regulacijski načrti, dobava pitne'vode, kmečka posest na obeh straneh meje, itd.). Kar pa je najvažnejše, ni bilo moč doslej ustvarili novega obmejnega prehoda zaradi popolne odsotnosti državne uprave in tudi zaradi nesporazuma med državama.
Zaradi tega Goričani pričakujejo
...................................................
PREJŠNJO SOBOTO V NOVI GORICI
Nad 250 bivših partizanskih borcev na tretjem družabnem srečanju
Bivši borci morajo ostati[ tudi danes budni in slediti družbenim dogajanjem - Čez leto dni srečanje v Gorici
Okrog 250 bivših partizanskih borcev, njihovih družinskih članov, predvsem pa mladincev z Goriškega se je prejšnjo soboto udeležilo letos že' tretjega tradicionalnega srečanja v hotelu Argonavti v Novi Gorici. Srečanja so se udeležili tudi številni gostje, tako iz stare, kakor tudi iz Nove Gorice. Med nasmejanimi obrazi smo opazili tudi predsednika zveze borcev iz Nove Geriče Stanka Martinuča ter Silvina Poletta. Srečanje, ki ga je pripravila pokrajinska sekcija ANPI - VZPI je sicer potekalo brez kulturnega programa, kajti prireditelji so hoteli dati poudarka predvsem družabnosti. Pomembno je, da se bivši partizani redno srečujejo, utrjujejo stara in sklepajo nova spoznanstva. Srečujejo pa se tudi njihovi družinski člatii in zlasti mladi, kar je še posebej pomembno, da se novi rodovi vzgajajo v duhu tradicij narodnoosvobodilnega boja.
Srečanje je odprla tajnica goriške sekcije VZPI - ANPI Erika Pavlin, za njo pa je udeležence pozdravil tudi Silvino Poletto, ki je poudaril kako morajo biti bivši part:zani vedno aktivni in pozorni na družbena dogajanja. Omenil je nekatera aktualna politična vprašanja, s kate-
rimi se srečujemo na našem obmejnem področju. Pozdravil je pozitivno razvijanje prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, ki so lahko za vzgled sodelovanja tudi na drugih delih sveta, odnosi, ki so dobili še posebno težo s podpisom sporazumov v Osimu. Obsodil pa je tiste mračnjaške sile, ki rovarijo s takimi ali drugačnimi argumenti zoper sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, pri čemer računajo na domnevne spremembe, ki naj bi se nujno pojavile v bodočnosti.
Poudaril je tudi, kako so italijanski in slovenski partizani, ki so se prekalili v boju proti skupnemu sovražniku, vedno delali za utrditev enotnosti med tu živečima narodoma. Zdaj se spet pojavljajo poskusi, da bi vnesi: razdor med naše vrste, da bi izničili skupne žrtve med na-
KMEČKO - DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH
posluje zdaj po novem urniku in sicer ob torkih, četrtkih in sobotah od 9- do 12. ure.
rodnoosvobodilnim bojem, ko je bila s krvjo postavljena osnova za ka snejše sodelovanje, ki je privedlo končno tudi do sklenitve sporazumov v Osimu.
Na srečanju so se bivši partizani domenili, da se spet snidejo čez leto dni, tokrat v stari Gorici.
(Na sliki: nasmejani obrazi pričajo, da je prireditev uspela).
Enotna sindikalna zveza ob krvavih dogodkih v Rimu
Enotna pokrajinska sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL je ostro obsodila nedavne krvave nerede v Rimu in izdala v tej zvezi tistovno poročilo, v katerem izraža svoje ogorčenje in poziva delavce k budnosti, da osamijo in onemogočijo vsakršen poskus prevratniškega delovanja.
Pojavi nasilja, kakršnim smo bili priča v prejšnjih dneh, je še nadalje rečeno v poročilu, samo zaostrujejo že itak napeto vzdušje državi, ravno v trenutku, ko je treba reševati težka gospodarska in družbena vprašanja. Tajništvo enotne- sindikalne federacije izraža vso podporo žrtvam nasilja, študentom in pripadnikom varnostnih sil in zaključuje, da je najboljši odgovor spričo oživljanja pojavov nasilja, da delavci strnejo svoje vrste in postanejo še bolj pozorni na družbena dogajanja.
Posebno pozornost pa posvečajo sindikati pripadnikom varnostnih sil, ki se v tem težkem trenutku obenem z obrambo demokratičnih ustanov borijo tudi za preureditev in demokratizacijo v lastnih vrstah.
OBVESTILO
Na sedežu v Devetakih štev. 5 bo v petek, 11. februarja, ob 20. uri sestanek članov sekcije VZPI - AN Pl za Dol in Jamlje. Vabljeni vsi člani.
Za jutri zvečer napovedana predstavo Cankar - Tomizžovega Idealista v goričkem Verdijevem gledališču je pri slovenski publiki na obeh straneh državne meje doživela izredni odziv. V okviru novogoriškega srečanja malih odrov, na katerem so poleg slovenskih gledališč nastopala tudi nekatera tuja in gledališča iz drugih jugoslovanskih republik, je napovedana tudi italijanska predstava tržaškega Teatro Stabile del Friuli - Venezia Giulia, ki bo, zaradi izjemnosti, v Gorici in ne v Novi Gorici.
Primorsko dramsko gledališče iz Veliko ljudi je po čakanju v dolgih Nove Gorice je tako navezalo stike; vrstah pred pisarnami avtokluba in
iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiifimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiHi
PRED TEDNOM DNI SO PRIČELI DELITI BONE
Liter bencina proste cone stane še vedno 200 lir
Cena se bo kmalu dvignila - Sedanja nakazila zadostujejo za šest mesecev
rat:fikacijo osimskih dogovorov, je dejal župan, in prepričani so, da bodo ti dogovori dali možnost Gorici in Novi Gorici, da razvijeta tisto obmejno sodelovanje, ki bo prineslo povečanje trgovinskih in turističnih izmenjav.
Zatem je župan senatorje in zunanjega ministra obvestil o programskih točkah Gorice. Osimski sporazumi predvidevajo odprtje novega obmejnega prehoda Štandrež - Vrtojba. Načrt sta skupno pripravili obe občinski Upravi, na italijanski strani bodo kmalu na dražbi oddali zemeljska dela. Ta bi bila lahko že končana, če ne bi bilo prišlo pred dvema letoma do njihove blokade zaradi negotovosti mejne črte. Župan je orisal važnost tega avtocestnega prehoda za promet med Padsko nižino in Podonavjem. Poleg obmejnega postajališča pa bodo zgradili še tovorno postajališče (avtoport), kjer bodo servisne službe za tovornjake in tudi za blago, ki bo šlo čez mejo. Župan je tudi izrazil željo, da bi v okviru tovornega postajališča ustanovili «prosto trgovsko cono*, kjer bi bila olajšana izmenjava blaga.
Goriški župan pa je še dodal, da bi v industrijski coni ob meji zgradili taka industrijska podjetja, ki bi pomenila sodelovanje in izpopolnjevanje med italijanskimi in jugoslovanskimi industrijami.
Seveda je treba v zvezi s tem tudi izpopolniti cestno mrežo, ki je sicer že načrtana in delno tudi že u-rejena. Potrebna je nova cestna povezava z Vidmom (iz goriške industrijske cone preko novega mosta čez Sočo od Ločnika do Krmina), treba pa je tudi dokončati avtocestni priključek med Gorico in Vilešom.
Osimski sporazumi določajo nadalje, je dejal župan, odprtje prehoda v Gabrijelovi ulici, t.j. na dejanski povezavi dveh sosednih mest. Prav tako določajo skupno uporabo voda Soče, kjer bodo zgradili hidro-centralo in akumulacijski jez, ki bo služil tudi namakanju goriško-gradi-ščanskega polja.
Pred zaključkom svojega posega je župan še omenil, da so že na delu strokovne komisije obeh občin izrazil pa je željo, da bi pristojni rimski forumi obvestili o vsakem vprašanju tudi goriško občino in za tem zahtevali tudi njeno mnenje.
s tržaškim Teatro Stabile in ta po vezava se bo bre$ dvoma v prihodnosti lepo obrestovala. Za goriško predstavo vlada veliko zanimanje. Vstopnice so bile tako v Novi Gorici kot v Gorici (zanje je tu skrbela Slovenska prosvetna zveza) takoj razprodane in kot smo včeraj izvedeli, jih je na razpolago še zelo malo. Morda jih bo moč dobili še nekaj jutri v Gorici na sedežu SPZ v Ulici Malta ali pa v blagajni gledališča Verdi tik pred začetkom predstave, ki je predviden za 20. uro.
Na naši sliki je prizor iz Cankar -Tomizzovega Idealista, kakršnega bomo videli jutri zvečer na odru Verdijevega gledališča v Gorici.
drugih ustanov dvignilo v tem tednu bencinske bone preste cone za prvo polovico letošnjega leta. Še več pa je ljudi, ki niso mogli po te bone in ki jih bodo dvignili v prihodnjih dneh.
cena bencina proste cone dvignila od sedanjih 200 na 230 lir. O tem je že bilo govora na seji razširjenega odbora goriške trgovinske zbornice, vendarle sklepa niso še sprejeli. Verjetno bodo sklep potrdili v sredo, ko se sestane ta odbor. Sklep pa ne bo takoj polnoveljaven, kajti
DEŽURNA LEKARNA V1 TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341.
Razna obvestila
Mladinski odsek prosvetnega društva Oton Župančič in ŠD Juventina vabi drevi ob 19. uri na plesno čajanko v Domu Andrej Budal.
Da so se ljndj% tokrat bolj kot, odobriti ga morajo nekatera mini kdajkoli zanimali zato, da bi dvig-1 strstva v Rimu. n.iii bone, je treba pripisati različ- j Zaradi tega naj bodo avtomobilisti nirn cenam bencina. Ljter bencina j trenutno mirni, kajti dokler ne po-v prosti prodaji stane 500, lir, liter j stane sklep trgovinske zbornice pol-bencina proste cone 200 lir. Razlika | neveljaven, bo bencin stal samo 200 je torej precejšnja. Višja od zadnje lir, je cena jugoslovanskega bencina, za katerega je treba sedaj odšteti približno 230 - 240 lir. Nihanje je odvisno od menjalne vrednosti dinar - lira.
Zaradi tega so bile„y januarju na vseh obmejnih prehodih na Goriškem •! dolge vrste avtomobilistov z italijan-, sko registracijo, ki so hiteli k jugoslovanskim črpalkam.
Na bencinski črpalkah pa je prišlo do primerov kontestacije v zvezi s ceno bencina. Časopisi, med temi tudi naš, so poročali, da se bo
S planinskim društvom zopet na sneg
Danes se na Nevejskem sedlu ključi smučarski tečaj za mlade, »* ga je pripravilo Slovensko planinsjjjj društvo iz Gorice. Čeprav je bil® pred začetkom samega tečaja in bf di potem nekaj nevšečnosti, pi^ vsem zaradi vremena, pa so ml*® zadovoljni z doseženimi uspehi. Sn°» ne razmere v dolini pod Kanin0!? so zdaj zelo ugodne, na smučiščjj pa ni prevelike gneče, kot nala»c torej za tiste, ki so že ulovili n*8*®! ravnotežja na dilcah. Zato planins*” ištvo še ne misli prekiniti s zimsko dejavnostjo. Tečaj se si°®_ danes zaključi, vendar so v prih01* njih prazničnih dneh v načrtu si®"' čarski izleti.
Prvi bo že prihodnjo nedeljo, $ t.m., seveda kolikor bo dovolj jav. Sicer pa pri planinskem dr® štvu mislijo, da ne bo težav. M*1" več skrbi bodo imeli le udeležen0« ki se bodo morali vsakokrat P°ri bej vpisati in plačati potnino v V šini 2.500 lir. Prijave za nedelj5* smučarski izlet sprejemajo na dežu planinskega društva v Gob do četrtka, 10. t.m. do 18. ure.
PREJ POTRES, POTEM PA USADI...
Pod Terpinovo domačijo se je utrgala žemlja
Gre za približno 200 metrov širok plaz v Ščednem
«Potres je vzdržala, zdaj pa jo bo odnesel plaz,* nam je dejal Emil Ter-pin iz Ščednega in nam hitel pokazati za pest debele razpoke, ki so zazevale v hlevu, odkar so sredi novembra prvič opazili, da vse skupaj drsi proti pbtočni.
Brda je v zadnjem času prizadela huda nadloga. Lani je precej škode povzročil potres, zaradi obilnega deževja pa so se začeli pojavljati usadi in plazovi. Prve posledice premikanja vrhnjih plasti zemlje je bilo opaziti na cestah, kjer so se pojavile razpoke, kmalu zatem pa
Jutri bo slavil 88. rojstni dan KAREL ČERNIČ
z Vrha. še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu mu kličejo hčerke in sinovi z družinami.
romano donda — a meda meriti
34170 gorica - korzo italia, 45 - telel. 83878
Razstava
orientalskih preprog
ORIENTALSKA PREPROGA
V TRGOVINI VREDNE ZAUPANJA
RAZSTAVA BO ODPRTA DO 16. FEBRUARJA
manjši usadi. Zaradi drsenja tal pa je v nevarnosti tudi nekaj gospodarskih,in stanovanjskih poslopij. V števerjanski občini so usadi povzročili do zdaj največ škode v ‘ Ščednem. Zemlja se je utrgala prav pod Terpinovo domačijo. Razpoka, ki Je nastala na tem mestu gre čez dvorišče, za hišo pa se vzpne v breg. malo niže pa se zaje v vinograd. Zemlja se premika v dolžini kakih 20 metrov. V začetku decembra, ko si pojav ogledali strokovnjaki gozdnega nadzorništva je izgledalo, da se bo dal hlev, v katerem imajo Terpinovi pet glav živine, še rešiti. V naglici so izdelali načrte Za melioracijo. Okrog domačije bodo skopali do 6 metrov globok jarek, vanj pa položili drenažne cevi. Potem pa se je vse zataknilo. Dela naj bi izvedlo neko videmsko podjetje, ki pa se mu očitno ne mudi, saj ni do zdaj pripeljalo niti strojev niti delavcev.
Medtem pa se plaz ni ustavil. Razpoke so vsak dan bolj široke. Vsak teden pa morajo Terpinovi popravljati pretrgane vodovodne cevi.
Gospodarsko poslopje bo treba porušiti, mogoče pa bo isto treba napraviti tudi s hišo, ki je le neka, metrov stran.
V torek v Krminu gledališka predstava
Poročali smo že, da prično z in tenzivnim kulturnim delovanjem t krminskem mestnem gledališču, ki ga je občina po lanskem potresu dala popraviti. Občinska uprava v Krminu je gledališče dala na razpolago tudi okoliškim občinam in skupi nam, lei delujejo na tem področju. V okvir tega delovanja spada tudi gledališke abonmajska sezona, na katero mislijo povabiti razne gleda liške skupine.
Prva predstava v tej sezoni bo že v torek, 8. februarja, ko bo nastopila zadružna gledališka skupina «L’atto». Prikazala bo delo Kurta Weilla in Bertolta Brechta «Maka gonny». Ker bo to edina predstava te skupine v naši deželi, vlada za nastop izredno zanimanje.
Občinski proračun v razpravi na svetogorski skupščini
V teh dneh so pričeli v krajevnih skupščinah (konzultah) z razpravo o letošnjem proračunu go riške občine. V nekaterih skupščinah so proračun že proučili, v drugih pa bo stvar prišla rta vrsto v prihodnjih dneh. Na skupščini za sve togorsko četrt in Placuto so stvar preučili v petek zvečer, številni člani skupščine so ugotovili, da je tudi letos občinska uprava ravnala napačno, ker predstavlja skupščinam proračun sedaj, ko je skoro dokončno izdelan. Praviloma pa naj bi bile skupščine o tem razprav ljale jeseni,, predno prično v ožjem odboru izdelovati načrt. Tako bi bili lahko dali člani skupščin tudi koristne napotke in predloge občinski upravi. Sedaj pa tega ni več mogoče.
Na sestanku skupščine za sveto gorsko četrt je bil govor o šolskih vprašanjih. Prišla pa je na dan tudi zadeva novih predpisov, ki o-nemogočajo občinam in pokrajinam, da vzamejo V' službo kogarkoli, član skupščine I. Komel je dejal, da to ne bi bilo smelo veljati za slovenskega prevajalca na občini, čigar mesto je proste že nekaj let, občinski odbor pa ni zanj doslej hotel poskrbeti.
Jutri ob 21. uri se bo sestala krajevna skupščina v Štandrežu. Preučili bodo občinski proračun. Prav tako jutri bodo o isti stvari razpravljali tudi č krajevni skupščini Rojce, ob 18.30. Sestali se bodo socialnem centru v Ul. Pasubio.
V torek bodo o proračunu občine razpravljali v krajevni skupščini za Pevmo, Oslavje in Štmaver Sestanek bo ob 21. uri v dvorani prosvetnega društva «Naš prapor», Isti večer ob 18.30 bo krajevna skupščina tudi v Ločniku. V sredo pa bosta seji krajevnih skupščin za mestno središče (ob 18.30) in za Podturn - Sv. Ano (ob 20.30),
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci 38, tel. 2268.
iffiTTgrc—
V počastitev spomina, ob šesti obletnici smrti Jureta Tomšiča, daruje mama 10.000 lir za športno združenje DOM, Marija in Franjo Žvanut pa 10.000 lir za dijaški dom.
V Tržiču razstava Noriš Bevilacqua-Ferfolje*
Tržaška slikarka Noriš Bevil®£ qua - Ferfolja bo v torek, 8. * bruarja odprla samostojno SJ*. jj sko razstavo v tržiški galeriji sagittario. Otvoritev bo ob 18-Vabljeni ljubitelji slikarske UItie nosti.
Noriš Bevilacqua - Ferfolja ,ie ^ slej razstavljala na samostojnih r stavah v Trstu, Gorici, Lign*®. Portoguaru, Rovigu, PordenO*. Devinu, Portorožu, Šempolaju, "jj, delovala pa je tudi v skupini razstavah.
Vabimo na
«DIJAŠKI PLES«
Dob"1
v soboto, 12. t.m.,
Andrej Budal v Štandrežu. ■ Igra ansambel THE LOWERS'
Kino
Gorica
VtltDI 14.30-22.00 «Basta che sappia in giro*. J. Dorelli. N- 1 sr fredi, M. Vitti. Barvni film Pr vedan mladini	pod	14. letom-	j
CORSO 15.00-22.00 Disneyeva r>-«11 libro della giungla* in «5 rS zo e l’aquila».	J
MODERNISSIMO 15.00—22.00 che fuggi dal futuro*. R-D. Pleance.	J)
CENTRALE 15.00-21.30 «Un	C j>
due compari, un pollo*. T.
K. Kinski.	Lp
VITTORIA 15.00-22.00 «Liebes C. Caenig, R. Ascott. Barvni ^ prepovedan mladini pod 18-
Tržič
«lnvit°
EXCELSIOR 14.00-22.00 cena con delitto*.
PRINCIPE 14.00-22.00 «Squadr» tifurto*.
Nova Gorica in okolica .	,
SOČA «Let nad kukavičjim	‘f
ameriški film ob 16.00.
20.15.	. t
SVOBODA «Pink Panter	fes*^
risanka ob 16.00. «Tommy» aIT'e film ob 18.00 in 20.00.	/
DESKLE «Peklenski pregon* 81,1 film ob 17.00 in 19.30.
V 76.* letu nas je predvčerajšnjim zapustil naš dragi m0*1 oče in stari oče
MIRKO MARVIN
Žalostno vest sporočajo: žena Marija, sl* nova Mirko in Milan z družino in rodstvo
štandrež, G. februarja 1577
^BmoKEPSnSvBk
KULTURA
0. februarja 1977
■ ■ w
pred GOSTOVANJEM LJUBLJANSKE OPERE SNG V KULTURNEM DOMU
0 skladatelju Marjanu Kozini in njegovi operi «Ekvinokcij»
S tem delom, ki obravnava temo iz vsakdanjega življenja: strasti, duševne stiske ljubezni in ljubosumja ter maščevanja, je Opera iz Ljubljane gostovala tudi v Moskvi, Kijevu, Pragi, Avstriji itd.
V okviru koncertne sezone Glasbene matice po v soboto, 12. in v nedeljo, 13. t.m., gostovala v trpkem Kulturnem domu Opera Slovenskega narod-ne9a gledališča iz Ljubljane z opero slovenskega skladatelja Marjana Kozina «Ekvinokcij» po isto-lrnenski drami Ive Vojnoviča. Ljubljansko Opero smo 'f oošem mestu vedno z navdušenjem pozdravili in tudi tokrat naš dragi gost iz domovine. Skrajšano ponatiskujemo iz gledališkega lista SNG Predstavitev skladatelja Kozine in njegovega opusa t0r vsebine opere «Ekvinokcij».
toDeset 59.
smrt
let je tega, odkar je v *etu starosti, sredi načrtov
zaustavila pero skladatelja domJana fužine. Bil je Dolenjec, č a » Novega mesta. Po konje le ®mnaziji v rojstnem kraju obp^ina študiral matematiko in violino ter klavir na. ljub-dHj em konservatoriju. Ti štu-to č* ga niso zadovoljili in zadiraj na DunaJ> kjer je štu-gUjk^pozicijo na Akademiji za prj jno in gledališko umetnost Marxu, kasneje pa končal ko golo na praškem kon-p atoriju pri Josefu Suku. kij? diplomi je bila sprva kore-ktn h- V tjubljanski Operi, pode direktor mariborske Glasbe-jel ^bce, leta 1939 pa je spre-
i
ja"1
uof
uv*1
sltj i0Centsko mesto na beograj-čani ^tasbeni akademiji. Po kon-Vocjii v°im je leta 1947 nekaj let ven., na novo ustanovljeno Slo-kjs filharmonijo, a že tri leta ko>v,-Je. Postal izredni profesor za benj ficijo na ljubljanski Glasbi) .Akademiji. Marjan Kozina je kartel* redni član Slovenske a-SlehoIJe znanosti in umetnosti. Viftrnemu Slovencu je skladatelj deiibn kozina, če ne po drugih dovih Poznan vsaj po njegovi ču-kora Simfoniji, v stavkih Bova ti (J fjSdlim, Bela Krajina in Pro-nijU ,r)u — občutenim in zanosila hne°m na temo iz slovenske-arodnoosvobodilnega boja. opn?'na je v svojem ustvarjalnem ročja P°sega' na različna pod-bkvar. j3°leg komponiranja se je * Puhi- z Prevodi glasbenih del, ^r^.ti.ko in tudi dirigiranjem. Unj ,.\edjih del, kot so kantata Puha ^ ,a> Balade Petriče Kerem-da ’Suita za orkester, je Kozi-^*lew s*er tudi manjših oblik.
P' sn njegovi samospevi, zbo-id-|jS|'tsjske miniature, izredne val ,j.'ne pa je Kozina obliko-(Na -U .. kot filmski komponist kec) v°ji zemlji, Dolina miru, Ke-
■ Ekvinokcij je Kozina dejo nira' v Beogradu leta 1942. d!w*a uglasbitev istoimenskega Piij ; kega dela Ive Vojnoviča *i ji, dal režiser Bojan Stupica, Mbrpf dramn prav tedaj režiral. vdjjj ? za opero se je v srbohr-5di ' ‘°til sam, z nasveti pa sta n a^flla prijatelja — reži-*el, v ,°jan Stupica in Erich He-% dJPovič je v drami zasnoval Sši erijo likov, ki ustvarjajo (ji.V °krog osnovnega konflik-®,8jen.t>le- Čeprav so njih teksti Nč 1 na ®kopih besedah je Voj-te n.^dndarle prikazal polnokrv-t?cialn' *n °benem orisal njihov Položaj v tistem času. Shnp Se gocii okrog leta 1860 v ki h..Km Pristaniškem mestu bli-
^“brovnika.
ki jpVaa oseba je Jela. V libreto rr'at|, ki se krčevito bori za HnJojega sina in prerašča iz Jk ii|^ste šene iz ljudstva v ve-T-.JrP^e matere in maščevalci nCl ostali liki so dobro ori-S7*rml ljudje z močnimi ■ kleč Amerikancu Niku se ka-živi - našega človeka, katerega 5tičd^eniska borba v kapitalist 1
✓
J5
val
med’
J
o ti
7 t>oštr.krUt;ne®a‘ fv0 ^ dober sin C delavec. Frano je ozna-vlvljenu ilovek, kateremu sta v
i??astr P°mernbna le denar in *lra-Ustv
Njegova hči Anica pa
J
"iraše~'Ven°. a vsled vzgoje, pre-i’’ DlaJi-.^dkle. Od manjših vlog k>je ivi n<? začrtane tri žene in . vdiir 8vci- zbor je v operi pred-^ Vztp.deke družbene plasti, ki Jtostjo aldo bori s težko vsakda-lf. twVsakdanjost pa ne podle-l5tiiu .^č teži k boljšemu živ-, n Pravici. s
ie zaokrožena in ce-i' 8vno sbeno-scenska stvaritev. *!vljen ava temo iz vsakdanjega i 'P faho so v njej močni i de af.n' prizori; strasti, du-,^’ske ljubezni in ljubo-v v'dok P- maščevanja. «In res je k tlt'kpr5iJ, svojska drama* — je Jjzida intervjuju povedal sam v SraJii *tiha. grajena iz gro-N Jtnih blokov, iz nje diha kraške zemlje, žgoče jnt f.dee. impulzivni tempera-L^e ^ ^rskega naroda, dih ek-ih Pred, Pdjavi Amerikanca Nika silnSem grandiozna paralela ('barji n° nevihto ekvinokcija in i: Rra:v dušah.* Celotna opera jjdtiv ,’1a na treh temah. Prvi 1? dušl/nazarja višek naravnega Jla, ‘ ne,ga ekvinokcialnega vi-ir °tnan® katerem dejansko sloni iJ? Pon?ra<3nta opere. Druga te-trrjZaria takratno siromašil1 zenu-? življenje na dalmatin-h-^thativ ’ dvome ob odhajanju C,i kon?ev v tujino in tretja, kftlost trastna, ponazarja brez-a°*eriškega načina življe-
nja in hlastanja po denarju in bogastvu.
Formalno je opera grajena na variacijskem načinu, prizori se nizajo drug za drugim v neprekinjenem stopnjevanju glasbene in scenske napetosti do končne katastrofe. Harmonsko, instrumen-tacijsko in ritmično kompozicijsko tehniko narekuje skladatelju dramska situacija, dramaturgija Vojnovičevega dela z ene in duševna stanja junakov z druge strani.
Že takoj na začetku v prvih štirih taktih zazveni glavna tema ekvinokcija, ki je ritmično in melodično grajen na besedi ekvinokcij. Iz tega motiva skladatelj gradi celotni orkestralni uvod, tako da gradivo prepleta skozi celotni orkester. Uvod poudari strahoto ekvinokcija in na drugi strani človeka v njem, s čustveno navezanostjo na domačo grudo in morje. Zborovski nastop v začetni sceni ponazarja slovo odhajajočih Dalmatincev v široki svet. Prekine ga scena klepetulj ter izredno doživljena pesem Iva o svoji materi.
Tema ekvinokcija se kot opozorilo pojavlja skozi vse prvo dejanje. Na začetku v Ivovi pripovedi in klepetu žensk na trgu kakor tudi na koncu dejanja, ko Jela spozna, da je Amerikanec Niko njen nekdanji ljubimec in oče njenega sina. To dejanje je v glavnih obrisih grajeno, iz dveh delov. Prvega, ki razvija torno ekvinokcija in drugega, ki s prihodom Nika napetost še stopnjuje;- Oba dela veže lirična medigra dialoga med Anico in Ivom, ljubezenska izpoved, ki pa je stranskega pomena.
Drugo dejanje je oblikovno grajeno iz štirih delov. Aničinega razodetja očetu, da ljubi Iva, dialoga med Franom in Nikom, Nikove izpovedi Anici in dialoga med Jelo in Nikom. Dramaturški in muzikalni vrh dejanja je nastop Jele ter njena zakletev, da se bo maščevala.
Drugo in tretje dejanje sta med seboj povezana z medigro, ki slika divjanje ekvinokcialnega viharja. Grajena je na osnovni temi ekvinokcija, ki se motivično pojavlja vseskozi v celotnem orkestru. Tema je mnogokrat transformirana, jasna je le v .vrhu medigre, ko celotni orkester a-kordično poda temo ekvinokcija. V instrumentacijskem smislu je skladatelj v medigri odlično ponazoril divjanje viharja, valovanje morja in njegovo butanje ob skale s pasažami v godalih in akcentiranjem v pihalih in trobilih.
Medigra se počasi umiri, toda še enkrat se povzdigne v hrumeče opozorilo na vihar. Medigra nima nekega določenega zaključka in se prelije v dogajanje na sceni. Zdaj pa se prične vihar v človeških dušah. Najprej v Ivu, ko izve, da Anica ne more biti njegova, potem ob njegovem naklepu, da u-bije Nika, in končno v Jeli, ko v spoznanju sinove namere razodene svojo skrivnost, da je Niko njegov oče. Jelina izpoved je polna iskrene materinske ljubezni, spremljajo jo akordi v godalih in kasneje v pihalnih. Dejanje zaključi orkester s petkratno ponovitvijo teme ekvinokcija najprej v godalih, potem pihalih in trobilih in Uniscnu celotnega orkestra.
. Četrto dejanje prične uvodna pesem zbora a cappella za odrom. Ta zborovski stavek je trpek in dobro ponazarja vzdušje pred odhodom izseljencev. Kot nasprotje tej trpkosti izzveni orgelska medigra, kot molitev za srečno vrnitev. Dejanje doživi svoj zadnji zaplet, ko Niko spozna svojega sina. Sledi dialog med Anico in Ivom, ki ga podčrtuje napeta spremljava orkestra. Na dialog se naveže Jela z odločitvijo, da ju osreči in jima omogoči skupen odhod v novo življenje.
Ponovno zazveni zborovska pesem, ki pa tokrat poleg slovesa ponazarja tudi zmago ljubezni. Dramaturški vrh zadnjega dejanja pomeni zadnje srečanje Nika in Jele. Jela mu pokaže svoje maščevanje: Iva in Anico na ladji, ko jadrata v novo in srečno življenje. In ko Jela še zadnjič spozna Nikovo hudobo in brezsrčnost, ko jima hoče preprečiti pobeg, ga ubije.
šele s smrtjo nastopi olajšanje, rešitev in mir, ki ga skladatelj doseže z razpotegnjenim ritmičnim vzorcem Nikovega prihoda v spremljavi orkestra. Dramski višek celotne opere pa je zadnja scena, ki predstavlja nekako ljudsko sodišče. Vlado kot njegov za-
stopnik izprosi Jelino izpoved, ki v naraščajočem recitativu ob spremljavi diskretnih akordov v godalih doseže svoj vrh z besedami: «Ubila sem ga, ne očeta,, ampak divjo zver.*
Sodbo izreče Vlado v parlandu brez spremljave, kar daje odločitvi še posebno težo. Jela stopi nekaj korakov proti morju in se zgrudi mrtva. Poslednjič zazveni v orkestru tema ekvinokcija, v duru in zaključi opero.
Krstna izvedba celotne opere Ekvinokcij Marjana Kozine je bila 2. maja 1946 v ljubljanski Operi. Po prvi predstavi je opera doživela izjemno veliko število izvedb. Izvajala so jo kar štiri jugoslovanska operna gledališča, ljubljanska Opera je z njo gostovala v Zagrebu, Celovcu, Moskvi, Kijevu in Pragi in povsod so jo sprejeli z navdušenjem.
Bača Šramel
Množični prizor iz Kozinove opere (Ekvinokcij* z monumentalno sceno v ozadju
NiiiiiiiiiiHiiiiiiiiliiiiiiiiniiiiiiiiiiiifiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiitiiiiiiiiiiiiviiiuiiiiiniiiiiiiiiuiMiiiiiiiiinitvnviiiiiiiuiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiuimimniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuifiiiiuiiiiiiHiMiiiiiimiiiuiiiui
OB 110-LETNICI IZHAJANJA PRVEGA SLOVENSKEGA ROMANA
Josip Jurčič in njegov «Deseti brat»
Obisk v pisateljevi rojstni hiši na Muljavi, kjer je v domišljiji še živ Krjavelj in njegova zgodba iz Obrščakove gostilne
Leta 1866 - 1867 je v reviji «Cvet-je iz domačih in tujih logov* v nadaljevanjih izhajal prvi slovenski roman — Deseti brat. ki ga je star komaj 22 let pisal Josip Jurčič. To je bil za slovensko literaturo izredno pomemben literarni dogodek. Fran Levstik — takrat poznan in spoštovan jezikoslovec, kritik, pisatelj in pesnik — je, o romanu Deseti brat napisal, da je — epohalno delo genialnega očeta. Mladega iti veliko obetajočega pisatelja je poleg tega priznanja v kritičnem pismu opozoril na nekatere napake v romanu, ki naj se jih v bodoče izogiba. Josip Stritar je več let kasneje zapisal o Desetem bratu:
«Koliko je pač pri nas umetniških del, da bi bila tako razširjena, tako povsod znana in brana, po vsej slovenski domovini, kakor je Jurčičev »Deseti brat*...?
Dr. Ivan Prijatelj, ki je uredil Jurčičeve zbrane spise, je med drugim zapisal:
«Kakšro bogastvo in kakšna neposrednost opazovanja sta naložena v njegovem velikem delu! Kako bujen temperament v pripovedovanju, kakšna popolnost v
Rojstna hiia pisatelja in pesnika Josipa Jurčiča na Muljavi
kompoziciji, a koliko dragocenosti posebno v njegovem jeziku!*
Sodobnik Franc Levec —■ dve leti mlajši od Jurčiča — je opazil, da ima mladi pisatelj neko posebno lastnost. Jurčič ima tako prodiren in opazujoč pogled, kakor bi hotel človeku, s katerim govori, izvabiti iz notranjosti tudi najglobljo skrivnost, ki jo sicer tako skrbno skriva v srcu. To je Jurčič kasneje tudi sam priznal z izjavo:
»Opisati pa jaz ne morem nobene stvari, ako je nisem videl s svojimi očmi.*
Zato smo na Primorskem med o-bema vojnama radi brali Desetega brata in še druge Jurčičeve povesti. Skoro vsaka vas je imela svojo knjižnico, dramsko skupino in pevski zbor. številne so bile kulturne prireditve po vaseh, katere smo takrat imenovali «veselice». Ni bilo nedelje ali praznika, da ne bi bili šli v kakšno izmed sosednjih vasi, kjer so nastopale vaške dramske skupine. Največkrat je bila na sporedu igra Deseti brat. Zelo rade so vaške dramske skupine nastopale tudi s Finžgarjevima Razvalina življenja in Divji lovec, ali pa s Sketovo Miklovo Zalo. ,
Od takratnega bogatega in razgibanega kulturnega življenja na Primorskem nas loči že več kot pol stoletja. Takratni doraščajoči dečki .smo postali že stari, vendar je v nas še vse polno tistih mladostnih spominov.
O Jurčiču lahko upravičeno zapišemo, da je pisal iz ljudstva za ljudstvo. Že kot 15-leten dijaček se je veliko raje družil z odraslimi možakarji, kot pa s svojimi vrstniki. Pozorno je poslušal pripovedovanja starejših mož. Zapisoval si je pravljice, bajke, pripovedke, pesmi, doživljaje in anekdote. Kot študent je naravnost «požiral» knjige in si iz njih izpisoval zanimive stavke in besede. Tako je zbiral gradivo za kasnejše pisateljevanje. Lahko zapišemo, da je že v dijaških letih utripala v njem pisateljska žilica. Zelo slikovito je v Desetem bratu opisal svojo rojstno vas Muljavo, ki jo je v romanu preimenoval v Obrhek:
«Obrhek, ves do kraja — s Kr-javljevo kočo vred, je imel dva in dvajset številk nad hišnimi vrati. Da so bile hiše po večini lesene ali samo ometane, da so bili posamezni tramovi čeravno iz bukvine, vendar že črvojedni in črno zakajeni, da so bile nekatere strehe, kakor se je iz zarčz na slčmenu
........m..........................
Zimzelene luči» Milene Merlakove
(Zapis ob njeni pesniški zbirki v založbi «Mladike»)
O božiču 1976 je izšla pri založbi Mladike pesniška zbirka Milene Merlak *Zimzelene luči*. V kratkem uvodu sama avtorica predstavi svoje pesmi; zabeležil pom nekaj stavkov iz uvoda da bo pisanje in branje kritike lažje in jasnejše:
*Ker sem čutila neuničljivo aktualnost vseh prazničnih skrivnosti, se mi je porodila notranja potreba, da bi prikazala, kakšno naj bo njihovo praznovanje v okviru problemov današnjega časa...»
«Dovolite, dragi bralci, da Vam priporočim te pesmi ne samo kot intimno pesniško branje v samoti, ampak tudi kot praktično uporabljiv priročnik zg Vaše javne. oz. privatne in družinske praznične prireditve.»
Uvod brez skromnosti veliko pove; prebral sem zbirko, pesmi so
religiozne, napisane za krščanske praznike. Namen zbirke pomeni breme, bral sem in ostal praznih rdk. Čez boga sem napravil križ z razumom in srcem, v mojem svetu ga ni in vendar ni to vzrok, da iz pesmi Milene Merlak nisem razbral več od verižice lepih besed. Zimzelene luči pomenijo manifest za vero in šotor iluzij. Resničnost je zbirki tuja, pesnica uporablja svet kot okvir za religiozno prepričanje. Sveti prazniki so čarodejni napoj, ki poravna vsa nasprotja. Pesem »Evropski Silvester 1974» je npr. maska, njena svetla podoba je milnat balonček. Politiki vse Evrope se na magični Silvestrov dan zberejo in se cedijo od same prijaznosti: tNocoj roke politikov za $t’sfce niso skope,/smehljajo se. včasih v črn frak oblačijo svoje globoke/poklone.* Na blaženem sestanku rodijo velmožje čudovito
cvetko.* Na Silvestrovo vstaja iz novozgrajenega bazena,/iz sveže klorirane vode, novoletno pomlaje-na/Združena Evropa.*/človek se tu lahko vpraša, zakaj ga prosvetljeni vladarji še naprej lomijo...
Idealni prostor za versko izpoved najde Merlakova seveda na kmetih. Tradicija katoliške domačijske lirike se pesnici in potom nje bralcem kar sama ponuja. Kmetija je idila, lepotna oaza, košara dobrote, dežela, kjer ni ne revežev in ne skrbi. Sveti večer na kmetih je pravljica miru: «Vsa družina se zbere, ko se že mrači./Na belo pogrnjeni mizi stoji poprtnjak,/kozarec blagoslovljene vode, rožni venec in križ./Sveti les že tli in kadilo po celi hiši diši.* Takšne «vrednote» prenese samo papir. (Vem. da so kristjani, ki govorijo resničnejši jezik, ki znajo pokazati na rane sveta). Po klišeju doma-
čijske lirike zoperstavi Merlakova *srečni vasi* Huje mesto*, kjer je seveda vse bolj sivo in manj vredno.
O zbirki bi lahko še pisal. Povedati moram, da le redek drobec nemira in bolečine osvetli pesniški manifest (npr. verzi v pesmi Velik petek 1971), potem je zopet vse belo kot snežna poljana.
Zapisana kritikd izpoveduje nekatera moja načela in lahko velja za celo vrsto pesmi določenega tipa in teženj. Umetnost bi morala odpirati v človekovi zavesti razpoke. vsakdanjost bi\ morala posuti z vprašaji. Ne mislim tu na objokovanje vsega živega in neživega, vendar verzificirane ideologi je in vihtenja zastav ne maram. Barve tu niso važne, važno je, da pesem ne postane reklama.
Ace Mermolja
Josip Jurčič
bralo, že petnajstkrat s slamo prekrite in je skorej sploh že v šestnajsto tu in tam kaka luknja krovca prosila: to nam poterjuje že izrečeno verjetnost, da je bil Obrhek star.*
In še to je Jurčič napisal o starosti svoje rojstne vasi:
«. . .ki dalje časa stoji, kakor bi kopa dedov, zapovrstjo živečih, pomnila.*
Iz lastnih izkušenj vem, da je slamnata streha narejena iz pšenične slame — «škope» trajala od 20 do 25 let.
Kaj vse Je napisal Jurčič
Josip Jurčič je umrl, ko mu je bilo komaj 37 let, v najlepši moški dobi. Njegova prezgodnja smrt je za slovensko literaturo pomenila veliko škodo. Kaj vse bi bil lahko še napisal! V svojem pisateljskem snovanju in zorenju še ni bil dosegel vrha svoje umetniške ustvarjalnosti. Da se je lahko tolkel skozi življenje, je bil polnih dvanajst let urednik Slovenskega naroda, prvega slovenskega dnevnika. Ves kar ga je bilo, se je bil posvetil pisateljevanju in časnikarstvu. Veliko je tudi prispeval k osveščevanju Slovencev s svojimi članki in govori v ljubljanski mestni zbornici. In to v času,, ko so mogočni tujci vedno močneje pritiskali s svojimi raznarodovalnimi ukrepi!
Svoja dela je Jurčič objavljal v Glasniku. Zvonu, Klasju in drugih leposlovnih revijah. V osemnajstih letih svojega izredno plodnega pisateljevanja (od 1863 do 1881) je napisal naslednja dela:
Spomini na deda, Jesenska noč med slovenskimi polharji, Jurij Kozjak, slovenski janičar, Domen, Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Hči mestnega sodnika, Kloštr-ski Žolnir, Deseti brat, Nemški valpet, Božidar Tirtelj, Sosedov sin, Doktor Zober, Med dvema stoloma. Lepa Vida, Cvet in sad. Rokovnjači, dramska teksta Tugomer in Veronika Deseniška.
Razen tega je kot časnikar napi-

Primorske bibliografske vesti
PLANINSKI VESTNIK. 1. f 1977. Prva letošnja številka planinske revije se med drugim spominja nedavno umrlega idrijskega javnega in kulturnega delavca Lada Božiča, ki je bil tudi dolgoletni sodelavec PV. Na straneh 33-36 je objavljen njegov (najbrž zadnji) prispevek Pod oknom, v katerem govori o svoji planinski preteklosti in o krajih med Idrijo in Žirmi. Nekrolog Ladu Božiču v spomin (36-37) je napisal dr. Slavko Tuta, nekaj podatkov pa je dodal še T. O.
BOREC. 1. * 1977. Nadaljuje se razprava dr. Toneta Ferenca Nemška policija v operacijski coni (Jadransko primorje* 1943-1945; objavljeno je 3. nadaljevanje.
Isti avtor je zbral tudi precej dokumentarnega gradiva in predstavil uspešno partizansko akcijo iz junija 1944. Naslov prispevka je (Partizanska pravica udarja brez milosti* (Ubiti nemški major pri Kobaridu) (39-43). Gre za SS-ovskega majorja Franza Steudls (poveljnika esesovcev in policije v Vidmu), ki so ga ob napadu na avto in kamion pri Kobaridu ubili borci patrole Briško - beneškega odreda.
ZGODOVINSKI ČASOPIS. 3.-^1. - 1976. Dvojno številko Zgodovinskega časopisa ob 30-letnici njegovega izhajanja je že ocenil B. Gombač (Primorski dnevnik, 16. 1. 1976), vendar vseeno navajamo nekaj člankov iz tega zvezka.
Graziadio Isaia Ascoli in Slovenci je naslov osem strani dolge razprave (291-298), ki jo je napisal Branko Marušič. O tem goriškem Judu (Gorica 1829 — Milan 1907), znamenitem italijanskem jezikoslovcu, ki je bil med prvimi strokovnimi utemeljitelji furlanščine kot jezika in se je predvsem zavzemal za italijanstvo Gorice, doslej v slovenskem tisku še ni bilo skoraj nič napisanega.
Prav tako je isti avtor napisal nekrolog Dr. Fran Vatovec (323-325) o znanem primorskem zgodovinarju in publicistu, ki je bil rojen v Gradišču ob Soči leta 1901, umrl pa je v Ljubljani leta 1976.
Branko Marušič je skupaj s Smiljo Amon zbral tudi podatke za prispevek Bibliografija objav dr. Frana Vatovca (326-332). Končno je Marušič napisal za zgodovinski časopis še članek Zborovanje ob 125-letnici rojstva Simona Rutarja (349-350).
GEOGRAFSKI VESTNIK. XLVIII. 1976. V tej strokovni reviji ali bolje letnem zborniku sta Lojze Gosar in Lojze Peterle objavila svojo nalogo ali razpravo Analiza avtobusnega prometa na Goriškem (gre za matični del) (111-121), Roman Savnik pa je v nekrologu Radu Bednariku v spomin (201 202) na kratko prikazal svojega prijatelja in stanovskega tovariša.
JUGOSLOVENSKI ISTORIJSKI ČASOPIS. 3.-4. - 1975. Z zamudo je izšel jugoslovanski zgodovinski časopis, ki prinaša tudi doprinos Janka Pleterskega o jadranskem vprašanju prod prvo svetovno vojno Politika (novog kursa*, jadranski kompromis i Skvenci (49-88).
T. P.
sal veliko število člankov.
Naj kot zanimivost iz družine Jurčičev omenimo, da Jurčičev oče — rojen leta 1800 v Jablanici pri Podbočju blizu Kostanjevice pod Gorjanci — ni hodil v šolo. zato ni znal ne pisati in tudi ne brati.
Na Jurčičevem domu
na Muljavi
Vse od zgodnjih šolarskih let, ko sem že prebral Jurčičevega Desetega brata, sem si vroče želel obiskati vas in hišo, kjer se je rodil. Sele več let po osvoboditvi se mi je ta želja izpolnila. V lepem in sončnem poletnem dnevu sem se z ‘družino odpeljal proti Ljubljani ir! od tam naprej na Dolenjsko. Ko je avto obstal na travhiku pod hišo, smo sredi sadnega drevja zagleda, li pritlično in dolgo poslopje. To je torej rojstni dom pisatelja Josipa Jurčiča. Obstali smo pred glavpim vhodom in prebrali napis na spominski plošči na steni:
V	tej hiši je bil porojen'v 4. dan marcija 1844 leta Josip Jurčič, pesnik in pisatelj slovenski. Postavil hvaležni narod 15. avgusta 1882.
Med narodnoosvobodilno borbo so za stoletnico pisateljevega rojstva vzidali na steno hiše še eno spominsko ploščo. Domobranci — čeprav Slovenci! — so ploščo kmalu potem razbili in tako pokazali vso svojo podlost in hlapčevstvo o-kupatorju. Leta 1954 so uničeno ploščo nadomestili z novo, ki ima tale napis:
Za sto let, za čas. ki gre mimo, Tebi, ki kmet si iz nas in naš sin. Med bojem z delom gradimo. V pomladi tik pred svobodo v spomin OF slovenskega naroda. Plošča odkrita 1944. obnovljena 1954.
V	notranjosti hiše je Jurčičeva soba, kjer so razstavljena razna pisma njegovih najožjih prijateljev v rokopisu in drugi predmeti, last pisatelja. Med pismi so tudi rokopisi pisem Simona Gregorčiča, Frana Erjavca in drugih. Drugi prostori so urejeni in opremljeni tako, kot so bili za časa, ko je pisatelj živel.
Na vrtu pred hišo stojijo: čebelnjak, klet za shranjevanje žita. sušilnica za lan in Krjavljeva koča. Vse tisto, kar je bralec lahko prebral v Desetem bratu.
Polni prijetnih vtisov na srečanje s pisateljevo domačijo, smo se odpeljali k glavni cesti, da bi se vrnili proti Ljubljani. Pa nismo mogli naprej, ker smo na veliki stavbi ob cesti zagledali napis: Gostilna pri Obrščaku!
Tako. Tu je Krjavelj pripovedoval dogodivščino, kako je hudiča presekal na dva kosa. In smo vstopili. Na levi strani so bila vrata zaprta in na vratih je bil napis, da je to Jurčičeva soba. Na našo prošnjo, da bi radi tam pospravili kosilo, nam je natakarica takoj odprla sobo. Kakšno presenečenje! Na vseh štirih stenah so bile velike barvne slike s prizori iz Desetega brata. Kako posrečeno! V taki sobi se popotnik, ki mu literatura ni tuja, počuti kar domačega. Gostilničarja smo vprašali, kdo je naslikal tiste prizore, pa nam ni vedel povedati imena. Vedel je le to, da je bil umetnik s Primorskega.
Ko nam je natakarica hitro in zelo vljudno postregla, smo jo še vprašali, če Krjavelj še kaj pride v njihovo gostilno. Kako hitro se' je znašla in odgovorila:
(Pride, pride, še predvčerajšnjim je bil tu.»
Pri Obrščaku je še vedno živ spomin na nekdanjega vaškega posebneža Krjavlja — in prav tako na pisatelja Josipa Jurčiča,
Andrej Pagon - Ogartv
T0USSA1NT HOČEVAR NA NEDAVNEM SIMPOZIJU, KI GA JE ORGANIZIRAL SLORI
Meddržavna prosta industrijska cona s teoretskih in aplikativnih vidikov
naj bi že od vsega začetka bilo aktiven dejavnik pri vseh odločitvah
Slovensko prebivalstvo
Na nedavnem simpoziju, ki ga. je Slovenski raziskovalni inštitut organiziral v tržaškem Kulturnem domu o sociogospodarskih in prostorskih problemih Slovencev v Italiji, je Toussaint Hočevar govoril o meddržavni industrijski coni s teoretskih in aplikativnih vidikov in je v svojem prvem delu referata podrobno nakazal in prikazal prednosti, ki jih imajo industrijske cone, v drugem delu svojega referata pa je govoril o konkretnih vidikih, seveda v zvezi z napovedano prosto industrijsko cono na našem Krasu, na meji med Italijo in Jugoslavijo v smislu gospodarskega dela osimskih sporazumov.
Znani strokovnjak je podčrtal, da so pojav industrijskih con narekovale potrebe po načrtnem u-vajanju in lociranju industrije, nadalje da se za takšne cone opredelijo predvsem področja, ki hočejo privabiti industrijske obrate, nato je prikazal, da se pri takšnih industrijskih conah veliko prihrani zaradi smotrnejšega izvajanja komunalnih storitev. Med koristi javne industrijske cone sodijo še razni dodatni dohodki obstoječega prebivalstva, prejemki od najemnine oziroma prodaje zemljišč ’itd., da ne govorimo o možnosti zaposlitve prebivalstva.
Strokovnjak Hočevar je nato razpravljal o smotrnosti lociranja podjetij v industrijski coni s stališča uiiorabnikov in je podčrtal, da je lociranje podjetja v industrijski coni vsestransko privlačno, seveda če se upošteva vrsta pogojev kot je vprašanje ugodnosti pri najemu ali nakupu zemljišč, da ne govorimo o komunalnih uslugah in drugih servisih. Pri tem imajo velik pomen možnosti neposrednega priključka na različne prometne sisteme. začenši s cestnini prometom oziroma avtomobilskimi cestami, pa tudi povezava z železnico in letalskim prometom.
Toussaint Hočevar je v zvezi s tem navedel nekatere ameriške primere in prišel do sklepa, da kompleksna transportna ureditev sodi med najpomembnejše prednosti, ki jih more neka industrijska cona nuditi. Pri tem je seveda vzel v poštev ne le dovoz surovin in polfabrikatov ter odvoz dokončnih izdelkov, pač pa tudi vprašanja dovoza in odvažanja delovnih sil.
Končno je Hočevar govoril (ned drugim tudi o industrijski coni kot o območju, ki je prosto pa rine. To vprašanje je zelo pomembno iz več zornih kotov, tudi zaradi prihranka pri stroških carinskega postopka pri reekspor-tu kot tudi zaradi tega, ker prosta zona znižuje podjetniške stroške zalog. Zaloga ocarinjenega blaga, ki dolgo leži v skladiščih s plačano carino, imobilizira večje kapitale. Posebno velja to za tiste vrste blaga, na katere je predpisana visoka carina in ki dolgo ležijo v skladiščih, preden v novih izdelkih gredo spet na trg
Cona na Krasu
Potem ko je strokovnjak podrobno analiziral glavne prednosti prostih industrijskih con, seveda s teoretičnega in v nekaterih primerih praktičnega vidika. je prešel na meddržavno industrijsko cono na Krasu, ki je predvidena, kot smo že rekli, v osimskih sporazumih in je v zvezi s tem nanizal naslednje misli.
Glede predlagane meddržavne industrijske cone na Krasu iz povedanega lahko povzamemo sledeče: večina ugotovitev, ki veljajo za industrijske cone nasploh. veljajo tudi glede cone na Krasu. Se pravi, da bi morala odločitev za njeno dejansko uresničenje sloneti na vsestransko zasnovani analizi koristi in stroškov, pri kateri bi morali sodelovati domači in eventualno tuji strokovnjaki z različnih strokovnih področij.
V tako postavljen okvir sodijo topografske in tektonske študije.
na podlagi katerih bi lahko izračunali stroške za pripravo zemljišč ter ugotovili nosilnost tal na posameznih parcelah. Nadalje bi veljalo preučiti preskrbo z vodo ter energetskimi viri, ureditev glede odplak in odpadkov, dodatno obremenitev obstoječih prometnih zmogljivosti ter dodatne investicije v promet ter inter-modalm transfer. Potrebna bi bila tudi analiza obstoječe delovne sile ter dodatnih družbenih stroškov, ki bi jih povzročilo poslovanje v coni.
Na podlagi teh in podobnih študij bi bilo moč določiti uporabniške norme, namreč norme glede maksimalno dovoljene stopnje onesnaževanja ozračja, hrupa in sploh porabe virov. Vzporedno s temi in podobnimi splošnimi normami bi lahko razvili tudi negativno listo dejavnosti, seveda s stališča obstoječe tehnologije.
Tudi bi si morali biti že zgodaj na jasnem o podrobnostih carinskega režima, ki bi veljal za uvoz reprodukcijskega materiala in za uvoz investicijske opreme v obe strani cone. Vprašati se moramo, kakšne bodo eventualne omejitve pri uvozu blaga iz cone v pogodbeni državi, npr. pri živilskih izdelkih; kakšna bodo določila o uporabi in uvozu energetskih virov v cono; določila o zaposlovanju in delovnih pogojih ter določila o poslovanju podjetij, ki so registrirana v eni obeh držav. '
Glede prednosti, ki so merodajne pri meddržavni menjavi s stališča komparativnih stroškov, je v svoji raziskavi o strukturi jugoslovanskega izyoza Aleš Lokar ugotovil, da je na področju intenzivne živinoreje Jugoslavija sicer dosegla komparativno prednost, da pa so nadaljevanje prodaje v Italijo in na tržišče EGS v veliki meri preprečile omejitve s strani EGS. Hkrati je Lokar poudaril, da določa komparativne prednosti poleg klasičnih produkcijskih dejavnikov tudi raven marketinga in da ima Jugoslavija prav na tem področju še neizkoriščene možnosti. Ta hipoteza utegne prej pojasniti, zakaj Jugoslavija v Italijo ne izvaža ti-
VODORAVNO
1. orodje, kramp; 7. poslovni ugled podjetja; zaupanje, ki ga uživa dolžnik; 13. pergamski kralj; 14. resa pri žitnem klasu; 15. francoski revolucionar; 10. posode za cvetice; 17. Dragotin Kette; 18. ki mu ni do dela; 19. ime slovenskega pesnika Bora; 20. I-gor Stravvinski; 21. afriški veletok; 22. ni gost; 23. krmilo pri vozu; 24. Erna Jamar; 25. idol; 26. vek, daljše obdobje: 27. predlog; 28. prvi človek; 29. žensko ime; 31. južni sadež: 33. bebec; 34. pogorje v Dalmaciji; 35. maš
l/ffl it
NAVPIČNO
1. tržaška veleblagovnica; 2. ju-
stega blaga, ki je pomembno v svetovni strukturi jugoslovanskega izvoza ko* pa dejstvo, da i-mata Jugoslavija in Italija komparativne prednosti v glavnem v istih industrijskih panogah.
Možnost jug. uveljavitve
Podobne komparativne prednosti po panogah in celo po blagovnih vrstah namreč nikakor ne izključujejo medsebojne menjave, kot je to pokazala sodobna izkušnja industrializiranih dežel, ki jim je uspelo ob znižanju carinskih pregraj znatno povečati medsebojno trgovinsko menjavo. Torej bi se ob razvitejšem marketingu in prednostih, ki jih ponuja cona, Jugoslavija lahko uveljavila na italijanskem tržišču in drugje tudi v nekaterih industrijskih panogah, pri katerih je raven konkurenčnosti podobna italijanski.
Prednosti cone pa bi lahko izkoristila tudi Italija pri izvozu v Jugoslavijo in v tretje države. Predpostavljamo seveda, da bi do-dajna vrednost ustvarjena v coni, pomenila znaten delež v celotni vrednosti izvoza iz cone in da te vrednosti ne bi carinsko ali drugače obremenjevali v pogodbenih državah.
Napačno bi bilo misliti, da bi omenjeno dodajno vrednost v coni ustvarjali pretežno z živim, fizičnim delom. Tak pristop bi vse preveč spominjal na založništvo zgodnjega kapitalizma in ne bi pomenil trajne osnove za razvoj meddržavne delitve dela. K do-dajni vrednosti pri moderno organizirani produkciji vse bolj prispeva kapitalna opremljenost in vodstveni talent, kar se oboje o-draža v visoki produktivnosti dela. Čeprav je v Jugoslaviji poprečna produktivnost še razmeroma nizka, pa to nikakor ne pomeni, da ne bi bilo panog oziroma organizacij združenega dela s produktivnostjo na evropsko konkurenčni ravni. Takim organizacijam bi obrati v coni omogočali razširitev tržišča, ki v jugoslovanskem okviru ni r ogoča. To pa bi obenem pomenilo osnovo za nadaljnji dvig produktivnosti.
Cona naj bi spodbujala k obo-
goslovanski sosedi; 3. moško ime; 4. Stenmarkove smuči; 5. Abrahamov nečak; 6. Josip Stritar; 7. nasprotno od dolg; 8. je lahko govor; 9. razprava; 10. Daneu Ivo; 11. ameriški praprebivalec; 12. državne pristojbine; 16. francoski filmski režiser (Roger); 19. čr-no-rjav sirup, stranski proizvod pri pridobivanju sladkorja; 21. i-me jugoslovaaskega atleta Steki-ča; 22. naprava za daljinsko odkrivanje predmetov; 23. zemljo obdelovati; 25. «božji kruh»; 26. brezbarvna, lahko vnetljiva tekočina; 29. srobot na pol; 30. ime Karenine; 32. Ancona; 33. kilogram.
(lako)
jestranskemu pretoku kapitala in vodstvenih sposobnosti. Znano je, da italijanska podjetja skupaj z jugoslovanskimi organizacijami združenega dela lahko ustanavljajo mešane družbe v Jugoslaviji, jugoslovanska podjetja pa sestrske družbe v Italiji. Italijanska gospodarska zakonodaja pospešuje ustanavljanje takih družb. Podjetja, ki imajo značaj filial tujih firm, oziroma italijanskih družb, pri katerih ne sodelujejo v Italiji bivajoči italijanski državljani, lahko najamejo v Italiji srednjeročna in kratkoročna posojila do višine, ki odgovarja polovici vrednosti kapitala, ki ga je družba investirala v produkcijske namene v Italiji. Družbe, pri katerih so udeleženi v Italiji bivajoči italijanski državljani, pa lahko najamejo v Italiji dodatna posojila, če jim uspe dobiti enako vsoto na posodo izven Italije.
Vloga slov. manjšine
Slovenski strokovni in drugi časopisi so v zadnjih letih posvetili dokaj pozornosti problematiki, ki jo v svetovna, oziroma meddržavna razmerja vnaša obstoj večnacionalnih družb. Pri tem je prišlo do ugotovitve, da tem družbam nekateri objektivni gospodarski dejavniki omogočajo prednostni položaj na tržišču in da torej ogrožajo tista podjetja, ki ne delujejo v večdržavnem okviru in zaradi tega nimajo podobnih prednosti. Pred takšnim ogrožanjem se ni moč zavarovati s carinami «v primerih oziroma pri tistih industrijskih panogah, za katere je jugoslovansko tržišče že premajhno ali bo postalo premajhno, čim večja bo razlika v tehnologiji, izkoriščanju materialnih in človeških virov, tem večji prednostni položaj bodo imele večnacionalne korporacije na tujih tržiščih in tem večja je verjetnost, da bomo prodajali z majhnim dobičkom ali brez dobička, ali pa sploh ne bomo mogli več prodajati*.
Rešitev, ki jo je nakazal citirani av>or, naslanjajoč se na primere nekaterih slovenskih organizacij združenega delal ki prek sestrskih družb uspešno poslujejo v tujini, utegne biti organizacija produkcije za carinskimi mejami, torej tudi v predlagani coni. Seveda predpostavljamo, da bi bila naselitev v enem ali drugem delu cone dejansko. omogočena slehernemu podjetju, ki bi zadostilo predpisom za poslovanje v coni. Enotna, torej meddržavna uprava cone bi utegnila pomeniti najboljše poroštvo za uresničitev takšnih pogojev.
Jasno je, da vprašanje cone ni moč obravnavati ločeno od naporov za vsestransko reševanje problemov, ki zadevajo slovensko manjšino v Italiji. Že v začetku smo nakazali, da so pri odločitvi za ustanovitev javne industrijske cone merodajne predvsem koristi in socialni stroški tam živečih ljudi. Slovensko prebivalstvo naj bi torej že od vsega začetka pomenilo aktiven dejavnik pri vseh odločitvah, ki zadevajo cono in njeno delovanje.
Spričo znanega zavlačevanja merodajnih dejavnikov., da bi u-vedli slovenščino v poslovanju javnih ustanov na Tržaškem in spričo določb, ki jih nalaga jugoslovanski pogodbeni strani slovenska ustava, bi pričakovali, da ho ta stran vztrajala na vključitvi jasnih klavzul, ki bodo delegatom slovenske manjšine omogočile soodločanje v pripravljalni komisiji oziroma conini upravi in podobnih organih. Med o snovne pogoje, ki naj bi omogočili kar najsmotrnejše zaposlovanje tržaških Slovencev v bodoči coni, pa sodi tudi pogodbeno zagotovljena dvojezičnost v italijanskem delu cone. Le tako bo cona lahko v polni meri izkoristila prednosti, ki’ jih ponujajo okoliški človeški viri in hkrati prispevala k uresničitvi boljših odnosov na stičišču različnih družbenih in gospodarskih sistemov.
Današnja izbira plošč je posebno bogata, kot bralec lahko sam opazi. V času, ko se nisva oglašala ob nedeljah, se nama je nabralo veliko dobrih plošč. Iz kopice sva tako potegnila najbolj bleščeča imena in tu so po vrsti ansambel za ansamblom.
THE EAGLES
Hotel California
(ASYLUM RECORDS 7E‘ 1084)
Široko vrzel, ki so jo zapustili velikani Crosby Stills Nash and Young, so docela napolnili novi predstavniki modernega, country rocka, mislim na ansambel The tiagles. S tem novim delom, ki je že šesto, so pokazali (in mislim dokončno) sposobnosti in vrline, na katere so nas opazarjali v preteklosti. Glasbeni kritiki so se že pozitivno izrekli na račun te plošče, postavljajo jo na raven starejšega albuma vDespera-do» (ki. je ena najboljših plošč v prvi‘polovici tega desetletja), kaskavih kritik bi lahko sledilo še in še, vendar nas te ne zanimajo.
Zanimivejše' so nekatere vidne spremembe v sestavi te skupine, ki šteje pet članov. Pri prebiranju imen nastopajočih ne zasledimo več eklektičnega glasbenika Bernieja Leadona. Na njegovo mesto je prišel odlični kitarist Joe Walsh, ki je posebno navezan na blues. Težko je določiti, kateri od dveh je ansamblu bolj prikladen, osebno mislim, da je Walshov delež razviden, tu pa tam lahko poslušalec zasledi prefinjen blues.
Na ustvarjalni ravni ne zasledimo vseh imen. Nekateri sploh ne nastopajo kot avtorji. To pa je stranskega pomena. Posnetih je osem skladb, vse bi zaslužile krajšo predstavitev, kar pa je nemogoče. Vse skladbe so pete, pri mikrofonu pa si sledijo vsi člani ansambla. Tudi Joe Walsh. ki[ kot vemo, ni sijajen vokalist.
GEORGE HARRISON
Thirtg Three & 1/3
(DARK HORSE RECORDS
W 56319)
Ko sem pazljivo poslušal zadnji Ilarrisonov glasbeni produkt, se mi je zdelo, da bom lahko o njem veliko pisal in ga obširno obravnaval. Zdaj pa, ko to pričenjam, mi ne gre in mi ne gre od rok. Le kaj bi lahko povedal o glasbeno in tehnično neoporečno dobri plošči in katere motivi so prijetni od začetka do konca plošče? Nič, kajne, razen nekaterih suhoparnih podatkov, kot na primer to, da je pri snemanju sodeloval tudi slavni Billy Preston in / da je pri aranžmaju motivov Harrisonu pomagal dober in prizadeven glasbenik, kakršen je Tom Scott.
Vendar pa že dejstvo, da nimam ničesar povedati o tej lepi in prijetni plošči, mi daje misliti, da le ni vse tako lepo in prav, kot kaže. V redu, rekli boste, da je to lahko odvisno od mojega pomanjkanja idej. Mogoče,
toda tudi George Harrison jih ni s to ploščo izrazil preveč. Pokazal je le, da je dober glasbenik in da ni tehnično za nikomer. Toda kako naj bi bil, saj je tudi to ploščo posnel v pravljičnem osebnem studiu v Ox-fordshiru, ki sodi med najboljše na svetu.
Zdi se mi, da je plošča namenjena zlasti tistim, ki imajo radi lepe in melodične skladbe, pa če prav nekoliko plehke. Najbolj idealno tržišče za tako vrsto glasbe so po mojem ZDA. Zato tudi mislim, da ni le naključje, če je na ovojnici naslikan George e naočniki, ne katerih so barve ameriške zastave in letnici 1776 - 1976. Jasno torej, da se je hotel tudi George Harrison pridružiti tistim, ki slavijo 209-letni-co obstoja ZDA. Zakaj? Najboljši odgovor bomo dobili čez nekaj tednov, če bomo prebirali lestvi co najbolj prodanih plošč v ZDA.
LOU REED
Rock and roli heart
(ARISTA 3C 064 92284)
Obravnavani album Reeda je prva velika plošča, ki jo je posnel z novo diskografsko družbo in obenem jasen doknz, kako te določena diskografska družba lahko veže na razne sheme, samo da bi več prodala. To se je zgo dilo s prejšnjo družbo, s katero je bil Reed vezan do pred nedavnim. Kakor pravi glasbenik sam, ima z novo družbo (Arisla)
dosti bolj proste roke, zlasti po zaslugi inteligentnega glavnega direktorja družbe Cliva Davisa.
Rezultati te večje kreativne svobode so na dlani ali bolje — na novi plošči Rock & roli heart. Po mojem predstavlja ta album novo poglavje v glasbi. Loua Reeda. Kot znano, je Lou Reed med najvažnejšimi predstavniki mestnega rocka (punk rocka). No. to zvrst glasbe je z zadnjim albumom Lou Reed še bolj izpopolnil. Naj dodam še to: vsaka pesem je zvočno zelo bogata, Lou Reed pa je s svojim glasom neopredeljiv.
DAVID BOVVIE
Low
(RCA PL 12030)
Tu je dvanajsta zaporedna plo šča tega sposobnega pevca in komponista, kateremu lahko očitamo marsikaj, ne moremo mu pa očitati, da se ponavlja. Ta plošča, ki prijetno diši po novem, pričenja namreč spet novo glasbeno poglavje in priča ,smo novemu preobratu. Po uspelih po izkusih z akustičnim rockom (Space Odditg), s heavy metal rockom se je Botvie zadnje čase predal popolnoma osebnemu rock soulu (Station To Slation, Young Americtms). Ta glasbena zvrst je našla Evropejce popolnoma nepripravljene. z razliko od Američanov. ki so to glasbo sprejeli takoj.
Na lepem pa je David preše netil vse s tem novim albumom, ki pričenja pti njem novo po glavje. David se je pri lem al bumu popolnoma predal elektronskemu zvoku in sam pravi, da je njegov sound dobesedno neka vrsta elektronskega rocka. Da je prišgl do te odločitve,, sta znatno prispevala nova prijatelja in so delavca, to sta Brian Eno (ne kdaj klaviaturist pri ansamblu Roxy Musič) ter Robert Fripp (nekdaj kitarist pri ansamblu King Krimson). Brian Eno je stalno prisoten pri vseh sklad bah, imena Roberta Frippa pa ne zasledimo nikoli, kar pomeni, da ni sodeloval pri snemanju.
Sandi Pcrlot in Pavel Ugrin

KRIŽANKA... z našim krajem
r*	2	3	4	5	6”	1	7"	8	9	10	n	12
br~						U	14					
(15						16					17	
P	IB”				19						20	
21				22						23		
2C			25									C
27”			26					29				30
3T~		32				n	33					
34”							35					Tu"»J
(Rešitev križanke v sredo)
----------------------------------s
SREČKO VILHAR - ALBERT KLIN
Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov 24. na Sardiniji,
Korziki in v južni Franciji
Primorci in Istrani so prihajali v stik z ujetniki drugih narodnosti. Janko Budin je v svojih spominih zabeležil: »Pripadal sem 228. posebni delavski četi. V bližini mesta Iglesias smo delali v rudniku svinčeve rude. Z nami je delalo tudi kakih 20 ruskih in prav toliko grških vojnih ujetnikov. Zaradi nezdravega dela, slabe hrane in slabega ravnanja z nami smo se nekega dne uprli. Tedaj je bil ravno alarm, ker so prišla zavezniška letala bombardirat. Za kazen so nas poslali čistit ruševine v mesto Cagliari. Tu smo bili v veliki nevarnosti, ker so zavezniki to mesto bombardirali skoraj vsak dan.»19)
Angleški vojni ujetniki so imeli veliko taborišče v okolici mesta Cagliari. Njih niso vodili na prisilno delo. Leon Simčič, pripadnik 242. posebne delavske čete, pripoveduje, da so jim angleška letala, ki so prihajala bombardirat Cagliari, dajala v pozdrav posebne znake, kar pomeni, dn sa Angleži, ki so prihajali z letali iz Afrike, dobro vedeli sanje. 20)
V nekaterih primerih so angleška letala pomotoma bombardirala taborišča jugoslovanskih vojnih ujetnikov. Pri nekem takem bombardiranju taborišča «Littoria» je bil u-bit podnarednik Dobrivoje Ristič, deset drugih ujetnikov pa je bilo ranjenih. 21)
Sredi poletja 1943 so začele italijanske vojaške oblasti iznenada v naglici premeščati jugoslovanske vojne ujetnike, ki so prišli na Sardinijo iz velikega taborišča »Bergamo*, v sl aro bazo v severni Italiji. Ker je bila plovba po morju ze lo nevarna, so šle ladje z ujetniki mimo Korzike in od tu v Genovo. Vzrokov te premestitve je več, a na prvem mestu sta bila nevarnost izkrcanja zaveznikov in pa strah, da ne bi ti ujetniki nekega dne z orožjem obračunali s svojo taoo-riščno komanab. Tudi po odhodu te skupine v taborišče »Bergamo* je na Sardiniji še vedno ostalo nekaj teh ujetnikov. Ostali so težji bolniki, ki jih je bilo nekai v vseh večjih sardinskih bolnišnicah, in pa manjše skupinice, ki so spadale pod upravo taborišč v južni Italiji.
Prav take kol so se Primorci in Istrani po vsej Italiji v boju proti fašizmu in za priključitev k Jugoslaviji združevali z jugoslovanskimi političnimi interniranci, zaporniki tir vojnimi ujetniki, so se skupaj z njimi borili tudi na Sardiniji.
OBDOBJE VELIKIH UPOV
VDOR ZAVEZNIŠKE VOJSKE V JUŽNO ITALIJO
Vojna v Afriki se je bila jeseni 1942 odločno obrnila v korist zaveznikov. Po bitki pri El Alameinu oktobra 1942 so se razbite nemške in italijanske divizije umikale proti zahodu in se končno znašle v Tunisu. Prav v tem času pa so tekli tudi zadnji dnevi obkoljeni nemški armadi pri Stalingradu. Iz Italije so hitele v Afriko na pomoč nove divizije, toda obroč se je okoli dveh armad (V. nemške in I. italijanske) kljub temu sklenil. Dne 12. maja 1943 je prenehal v Afriki vsakršen oborožen odpor nemške in italijanske vojske.
Sredi januarja 1943 so na konferenci v Casablanci (Dar El Beida) predstavniki Velike Britanije in Združenih držav Amerike skupaj z vrhovnimi štabi svojih vojsk izdelali načrt za nadaljevanje vojne proti Hitlerju in fašistični Italiji. Načrt je predvideval tudi izkrcanje na Siciliji, to je začetek uresničevanja strateškega plana, ki naj bi pomenil prvi «udarec v trebuh* Hitlerjevi in Mussolinijevi Osi v Evropi. Po zmagi v Tunisu so stopile priprave za zasedbo Sicilije v iazo intenzivnih praktičnih priprav. Zavezniško letalstvo je začelo bombardirati vojno - strateške objekte na Siciliji in Sardiniji. Tačas je stopilo v ospredje vprašanje, kako vključiti v ta načrt močno utrjeni italijanski otok Pantelleria. Nekateri so menili, da bi zasedba tega otoka Nemcem in Italijanom lahko odkrila priprave za izkrcanje na Siciliji, vendar pa je v tem primeru general Eisenhower, komandant zavezniške vojske v Sredozemlju, odločil, da se ta otok skupaj z nekaterimi manjišmi, zasede. Na Pantellerii je bilo vojaško letališče z dobro zavarovanimi hangarji pod zemljo, na obali je bilo razmeščenih 56 baterij ter da otoku 11.000 mož posadke. Po nekajkratnem bombardiranju se je 11. junija 1943 vsa italijanska posadka brez"boja predala zaveznikom. * Ta primer smo navedli, ker je jasno pokazal, kako močno je bila italijanska vojska demoralizirana. .
19)	Janko Budin: Spomini, str. 1. rkp, M ONPPS-PAK.
20)	Leon Sitnčič: Vojni spomini 1943 1945, str. 7, rkp, M ONPPS PAK.
21)	Djurica Labovič: U senci helebarde, Novi Sad 1967 ,str. 153.
* General Bradley je o zasedbi zapisal: «11. junija zjutraj, ko se je britanski bojni čoln približal otoku, se je na griču s semaforom po javila bela zastava. Edina žrtev, ki so jo imeli zavezniki v tej invaziji, je bila v tem. da je pantelWijski osel dregn’1 nekega britanskega vojaka.* (Bradley N. Omar: Uspomene jednog vojnika. Beograd 1954, str. 172;.
(Nadaljevanje sledi)
Nedelja, 6. februarja 1977
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00
12.15
13.00
14.00 14.05. 14.30
15.15
17.10
18.20
18.55
19.00
20.00 20.40
21.50
22.50
9.25
13.00 13:30
15.00
17.00
18.15
18.50
17.50 20.00 20.40
21.50 22.05
Maša
Enciklopedija prirode' Dnevnik V teku nedelje 16.10 Športne vesti Mario in Rippo Santonasta-so, zabavni program Glasbena prireditev Ženska, ki je vedela vse, Moj sin: druga epizoda Zadnje športne vesti Polčas nogometne tekme DNEVNIK POŠTEN ZLOČIN, športna nedelja Napoved programa in DNEVNIK Drugi kanal
Zimski šport DNEVNIK 2 ob 13. uri Ona druga nedelja Neposreden športni prenos Prireditve doma in v tujini
Polčas nogometne tekme Tigrove brigade: lnkogni-to obisk	'
DNEVNIK 2 Športna nedelja Vojak vseh vojn - 3. nad. DNEVNIK 2 - Nočne vesti Dnevnik 2 - DOSSIER JUGOSLOVANSKA TV
8.20
9.30
10.35
11.30
12.20
14.00
15.55
16.40
17.40
19.30
20.00 21.10
21.40
21.55
11.30
20.15
21.50
13.45
15.10
Ljubljana
Metlika
I. Silone: Vino in kruh Raziskovalci:	Krištof Ko-
lumb
Kmetijska oddaja Slalom za moške Prvenstvo v bobu Pisani svet
Cirkus Billyja Smarta Pozno poletje, film DNEVNIK
A. Marodič: Marija, nad. Skopje, drugi del DNEVNIK Športni pregled Koprska barvna TV Slalom za moške SOVRAŽNIK DO GROBA Svetovno prvenstvo v bobu Zagreb Gledalci in TV Nedeljsko popoldne
TRST A
8.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Nabožna oddaja; 10.00 . 13.00 Danes obiščemo. Mladinski oder, Glasba po željah; 13.00 - 15.00 Ljudje pred mikrofonom. Slov. ljudske pesmi. Operete, Orkestri; 15.00 . 19.00 Glasba in šport.
KOPER
7.30, 8.30,	12.30,	14.30, 17.30,
18.30/ 20.30 Poročila: 7.40 Jutranja glasba; 9.15 Poskočne: 10.10 Z nami je...; 10.15 Glasbeni portret: 10.30 Dogodki in odmevi; 11.30 La vera Romagna; 12.10 Glasba po željah; 15.00 Koncert na trgu; 16.00 Umetnost, način življenja; 16.30 Sosedni kraji in ljudje; 16.50 Glasba po željah; 16.45 Modni kotiček; 18.00 Od Triglava do Jadrana; 18.30 Vedri zvoki; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Naši popevkarji; 20.35 Športna nedelja i
RADiO 1
8.00,	13.00, 19.00 Poročila; 8.40 Kmetijska oddaja; 12.(K) Opoldanski lahki program; 13.30 Tajne registracije; 14.45 Vesti in zanimivosti sveta; 15.30 Nogomet od minute do minute; 17.30 Mille bol-le blu; 18.10 Radijski oder; 19.30 Klavirske skladbe:
SLOVENIJA
7.00.	8.00, 9.00, 13.00, 19.00 Po-
ročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.15 Zdravo, vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.10 Skladbe za mladino; 9.05 še poginite, tovariši...; 10.05 Na naši ulici; 13.20 Nedeljska reportaža; 13.45 Pri or-kestru Max Greger; 14.05 Nedeljsko popoldne:	prenosi športnih
dogodkov. Gost popoldneva; Glasbeni trim, Humoreska tedna, ob 17.50 Radijska igra - H. Cecil: O be plati postave; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice:	20.00 V nedeljo zvečer;
22.20 Skupni program.
Ponedeljek, 7. februarja 1977
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti: Ohisk muzej0
13.30	DNEVNIK
17.00	Program za mladino
18.30	Argumenti: Ekonomija
19.00	Daleč od Vietnama: Cerkev
19.20	Furia: Čudna tolpa
20.00	DNEVNIK
20.40 ARMADA HEROJEV.
22.20	Srečanje s sodobniki DNEVNIK in Danes v paf lamentu
Drugi kanal
12.30	Gledališče in prireditve ,
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. ur’
13.30	Vzgoja in dežele
17.00	Program za mladino
18.00	Politehnika
18.25 Rubrike Dnevnika 2
18.45	Karavana:: Zadnja etap0'
19.45	DNEVNIK 2 . Odprti studio
20.40	Črna puščica - nadalj.
21.40	Oko kot poklic
22.20	Vidim, slišim, govorim Na koncu DNEVNIK
JUGOSLOVANSKA Tv Ljubljana
8.10, 9.30, 10.05 in 14.10 TV ^
17.00	Vrtec na obisku	.
17.15	Pod Atlantskim oceani
17.40	Obzornik
17.58 Oh slov. kulturnem pr°z' niku - Prenos slavnosti
19.20	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00' P. Voranc J. Drozg: TRIJE POSVETNJAKI, TV drama
21.00	Kulturne diagonale
21.45	Mozaik kratkega filma Hokej
22.00	DNEVNIK	^
Koprska barvna 'v
19.55	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.35 Neuvrščenost	. ,
21.05 Ansambel «T)ie FundaU°v
21.55	Baletni večer
Zagreb
Živel je car Mladi za mlade Športna oddaja Izkušnie: Aktualnosti ZABLODA, film Kronika Festa 77
18.00
18.45
20.00
20.30
21.10
22.50
12.15-
TRST A
7.00,	8.00,	9.00,	10.00.	... .
15.30, 17.00, 18.00. 19.00 Porod1"' 7.20 - 12.45 Tjavdan, Kramljaj'
Obletnica tedna, Folklora,
Ko!!;
1-15.3«
cert, Glasba po željah; 13.00 Kulturna beležnica, Z glasbo P
zrcalu č3!?.'
svetu, Mladina v itd.: 15.45 - 19.00 Klasični Simf. koncert; Harfistka Kosi, Slov. komorni orkester.
KOPER
7.30.	8.30,	12.30,	14.30,
18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Ju'r. n,ja glasba; 9.00 Lahka .jf
io.io
10.00 Z nami je..
ska šola; 11.45 Orkester: ščih in v telovadnicah’ 14.35 K1

&0
\i
Glasba po željah: 14.00 Na
mo iz...; 15.30 La vera Romu#"1
16.45 Operne uverture: 17.00 ŠP®1
itcY
ni pregled: 17 15 Poje Metka -j. 18.00 Glasbeni koktajl; 18.35 ‘ je izpod Grmrde: 20.00 Jazz
RADIO 1 p,
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19-00. Lj: ročila; 7.30 Kronike in ve-~
luuua, i.au tvromue m • oa-9.00 in 10.35 Vi in jaz; dijske razprave; 11.00 Glas^>*
govorni spored: 11.30 Ital.

■ o. 1.T.00 Ital. in tuje P1.^ 14.30 Strnjena komedija; 15-4®
9
17.30 Prvi.Nip; 18.35 šola '5in0; lo; 19.25 Program za mla“
20.15 Zdravstvene novosti SLOVENIJA 7.00. 8.00, 9.00, 13.00, 15 00, ^ Poročila; C.20 Rekreacija: Dobro jutro, otroci!; 7.20 Na e našnji dan: 7.30 Iz naših sP% dov; 8.08 Glasbena matineja- m Pravljice in zgodbe: 9.20 P«/j/ pesmico; 9,40 Vedre meD>® 11.03 Za vsakogar nekaj: !>tJ Veliki orkestri; '12 30 nasveti; 12.40 Pihalne 4	1
uc A’ 13.30 Priporočajo vam /
materski zbori: 15.45 ZnaospLj-ki pred mikrofonom; 16.00 *
!jak»: 17.00 Studio ob v.-oč 18.05 Iz tuje folklore; 18.2o « ni signali; 19.35 Lahko noč
JUG. TELEVIZIJA OD 8. DO 12. FEBRUARJA ^
TOREK, 8. februarja 8.00, 10.00, 14.00 TV šola: 17.10 Volk išče drva v Črnem potoku; 17.30 Pika Nogavička; 17.55 Obzornik; 18.10 Glasbena oddaja; 18.40 TV trim test; 19.30 Dnevnik; 20.00 Oči kritike; 20.40 H. de Balzac «Blišč in beda kurti-zan»; 21.40 Iz koncertnih dvoran; 22.10 Dnevnik.
21.15 Mussolinijeva rep1- -v 22.05 Miniature: 22.20 DneVn‘
KOPRSKA BARVNA TV,
KOPRSKA BARVNA TV
19.30 Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 šola ljubezni, film; 22.10 Aktualna tema, dokum.; 22.40 Slovenski zbori.
SREDA, 9. februarja
14 10 šola; 17.10 Narodna: Pegam in Lambergar; 16.55 Košarka:	Radnički - Spartak; 18.30
Spekter, mozaična oddaja; 18.45 Glasba, človekova spremljevalka; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Plačilo za strah, film; 22.30 Dnevnik; 22.45 Nogomet: Anglija — Nizozemska.
. M.
19.55 Otroški kotiček. -ju!. Dnevnik; 20.35 Leto 2118- jr 22.10 Onesnaževanje morj^-jr kumentarec; 22.40 Zabavno«1 na oddaja.
PETEK. 11. februarja 7j(
I 8.10 do 14.10 TV šola-Križem kražem: 17.20 Moro" ^ zanima; 17.55 Obzornik; ja folklora: Romi; 18.45 " jj/ vo, iz cikla .Narodni parki: litjčP Dnevnik; 19.55 NotranjeP1’1 komentar; 20.05 »Kopernik*- pe-daljevanka; 21.00 Razg'®"1 ’ plid žela brez primere; 21-46 ev San Francisca, film; 22.30 nik.	,,
KOPRSKA BARVNA 19.55 Otroški
KOPRSKA BARVNA TV
19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Kulturni in zgodovinski spomeniki na Slovenskem. dokum.; 20.55 Nogomet: Anglija — Nizozemska
ČETRTEK. 10. februarja 8.00 - ,10.00 TV šola; 17.10 Mala čebelica:	17.25	Obzornik:	17.40
Kako zakuriti ogenj; 18.35 Cyrano de Bergerac, nadaljev : 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Ronnie prihaja, humor, oddaja; 20.25 O kakovostnih dejavnikih v slov. gospodarstvu v letu 1977;
kotiček:	jj)-
Dnevnik; 20 35 Dolina n film; 22 00 Likovni nokturno-SOBOTA. 12. fcbruarPfjiiH 9.15 Skrivnosti globjkb, gr#
9.40 Psihologija dela: 9-55 ij na pod kamnem; 10.00 Avstrije, dok.; 10.30 KOTjjp nadaljev.; 16.20 S. Pavic- jrt ki je bombardiral Beograd’ jt ma:	17.35 Obzornik; 17.50	M1'(tanina	sestra, film; 19.30	Dn	*\ek
19.50	Zunanjepolitični	P,	jy,
20.00 Mož na položaju,
Dnevnik: 21.45 Pogovor z ci; 22.25 Zabavnoglasbena ^	,
KOPRSKA BARVNA 1 jOJ’ 19.30 Otroški kotiček:., 0 Dnevnik: 20.35 Maščevale1-kriti	tiger, film; 21.25
Ijiva Marisa. film.
»j
4
JlD
.C
In
K,
!i
C,
h
S
s
SE
4
%
5
Si
S
lw 1 jkij
S


v
S
l|)v

s
‘i:1
S*

£
I
C;
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
6. februarja 1977
nogomet
V C LIGI
Triestina danes brez napadalcev
Večinoma so poškodovani, izključeni ali pav slabi formi - Treviso bo nevaren nasprotnik
*n Prihodnl0 nedeljo bo lrJ*u"a odigrala dve zaporedni Pomp •* na domačem igrišču, kar lador'’ da imajo Tržačani možnost, teV a|evati serijo uspešnih rezultate!' traja osem zaporednih današnji nasprotnik je ne-ihI™ Tpeviso, potem pa se bo Trie-sPoprijela z Mantovo.
^ kaže, da bo Triestina imela ko n i u nasprotniku res zelo tež-Junip Ko' Na nedeljski tekmi proti kW|CasaleJu Je namreč sodnik iz-g, napadalca Andreisa, katere-dve Zvezn> sodnik izključil kar za ječanji. Vest o tako strogem •tv« u; Presenetila tržaško vod-erip ’J*1,je takoj vložilo priziv, vse-ko a ma'° verjetno, da bi lah-je .jJpereisu skrajšali kazen. Tako t #rtf^na Pravzaprav ostala brez i>s,iKalcev, saj sta Furlan in Peko Oškodovana, Goffi pa je sla-DriiV1'davljen. Tagliavini bo poleg Uljj verjetno postavil na igrišče M. n a Rossija, ki pa je seveda še iiU. neukušen. Tudi Polittija ne bo. Na* v° mesto pa bo prevzel Berti. P0nt re<nni bo poleg Traininija in '^ral Marcato, lahko pa bi ^ tudi Franca. Videti je to-C5jtn't'ma trener Tagliavini preje težave s sestavo svoje ekipe.
Cej^ad s Trevisom bo torej prelij. J1; kot je bilo pričakovati. ;_Sn je namreč zelo solidna eki-
p, i
lestvi Je trenutno na četrtčm mestu »p»Pi^e- Za domačine bi lahko bil ,i‘v neodločen izid, ki so ga
■d:
<*
«
pvei.
M.
UP/
v&
blik®;
nik
>
<$
&
€
•' %
pne
J*
a-
0/f
ž
tijernam dnse8'i že v prvem letoš-tpdj i ®P°Padu v Trevisu. Vseeno bo ti, j/kfat Triestina skušala zmagali ^ “i tako zadovoljila gledalce, v Zadnjih tekmah bili precej cev t,raP!' Doprinos mladih igralci |Pa bi lahko tudi bil odločilen, 'Ufali ° Rossi, Franca in Marcato branit8 vso moč, da bi lahko tako Sl«,,,'.1 m?sto v začetni postavi. s'a tv Z izkušenimi igralci, kot ^jubain'n' in fontana, pa bi lahko Diatj . ^sotnosti napadalcev) do-Premagali nasprotnika.
®b ^^a se bo pričela kot običajno A. K.
tekme 1. italijanske no-SOLrw,tige bodo sodili ti sodniki: . LugN.A - ROMA:
^oSlLAgndin
. C?™*4 ■
NAPOLI:
AlkVi
Michelotti FV/A - VERONA: ^Nrnesco Panzino - TORINO:
^rsAMPDORB:
G^CATANZARO: JEŠ« Gussoni ' CESENA:
Vittorio Benedetti PERUGIA - INTERNAZIONALE: Gianfranco Menegali
PD IGO GRUDEN In ŠD SOKOL NABREŽINA
vabita
svoje člane in simpatizerje na
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo danes, 6. februarja v društvenih prostorih ob 9.30 v prvem in ob 10. uri v drugem sklicanju.
*£* SNEŽNE *** RAZMERE ***
TRBIŽ	110 cm
ŽABNICE	120 cm
VIŠARJE	350 cm
OVČJA VAS	120 cm
NEVEJSKO SEDLO	160 cm
AMPEZZO	40 cm
FORNI AVOLTRI	20 cm
FORNI Dl SOPRA	110 cm
PRAMOLLO	300 cm
STUDENA	50 cm
RAVASCLETTO	75 cm
ZONCOLAN	310 cm
SAURIS	210 cm
MATAJUR	150 cm
VELIKA PLANINA	140 cm
KRVAVEC	200 cm
VOGEL	340 cm
BOHINJ/	50 cm
KOBLA	100 cm
ZELENICA	275 cm
KRANJSKA GORA	50 cm
MARTULJK	50 cm
ZATRNIK	70 cm
POKLJUKA	160 cm
STARI VRH	70 cm
GOLTE	110 cm
POHORJE	50 cm
KANIN	510 cm
LIVEK	35 cm
ČRNI VRH	12 cm
SMUČARSKI TEK
ČEZ DVA TEDNA V ČRNEM VRHU
Letos veliko zanimanje za 4. trnovski maraton
Organizatorji bodo ob tej priložnosti podpisali tudi listino sodelovanja s SFZ in ZSŠDI
Po posredovanju jugoslovanskega konzulata v Trstu in ob prisotnosti konzula Vlada Plečaša so se v torek sestali na sedežu ZSŠDI predstavniki organizacijskega komiteja 4. trnovskega maratona, odbora ZS ŠDI in njegovih članic, ki gojijo planinsko smučarski šport (Devin, SPDG in SPDT), Na tem srečanju so organizatorji «4. trnovskega maratona*, ki bo v nedeljo, 20. t.m. ob 9.30 v Črnem vrhu nad Idrijo, o-brazložili potek te množične manifestacije in povabili k sodelovanju Čim večje število zamejskih ljubiteljev rekreacijskega smučarskega teka. Za Tržaško in Goriško sprejema prijave do 15. t.m. urad ZSŠDI, ki
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiMMimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiMii
5. REDNI OBČNI ZBOR SPK ČUPfl IZ SESLIflNfl
Vprašanje društvenega sedeža ostaja še vedno brez rešitve
Kljub vsem dosedanjim zagotovilom je Čupa še vedno «na suhem> Plodno in uspešno delovanje - Sodelovanje s TPK Sirena iz Barkovelj
V ponedeljek je bil, ob dobri udeležbi članov, 5. redni občni zbor Slovenskega pomorskega kluba ČUPA iz Sesljana. Občni zbor se je odvijal v dvorani Prosvetnega društva v Berkovljah, ker klub, ko vstopa v peto leto svojega plodnega delovanja, nima še lastnih prostorov, kjer bi se lahko shajali člani.
«Ko podajamo poročilo o delovanju našega kluba v preteklem letu, ostaja pred nami še vedno odprto glavno vprašanje društvenega sedeža. Zelo radi bi tu povedali nekaj konkretnega, toda na žalost trenutno ne vemo še nič pozitivnega.* S temi besedami je začel svoje poročilo Niko Kosmina, predsednik od u-stanovitve dalje. Te besede sintetično izražajo stisko, v kateri živi Čupa, ki je še vedno brezi primernega sedeža. Zemljišče v Sesljanu, kjer ima klub začasni (in komaj i-mena vreden) sedež, je zopet menjalo lastnika. Nova družba je pred-ložilg občini Devin - Nabrežina nov zazidalni načrt, ki predvideva turistično naselje z okoli 3.000 turističnimi ležišči in drugimi infrastrukturami in to v malem Sesljanskem zalivu. Razprava v občinskem svetu, ki bi morala biti že novembra lani, še ni prišla na dnevni red. De-
vinsko - nabrežinski župan je sicer
ROD MODRECA <
l
TABORNIŠKI
KOTIČEK
CORICA
H
8
H
Živka Lovšeta
Wfl°Pu raznih aktivnosti in de-Nove^j. °dredov Zveze tabornikov *i poteRa tekmovanje za * t>re„i-lvka Lovšeta. Tekmovanje tožnih ce'otnega delovanja po-5 vi)]; ' odredov. V tekmovanje ? erio^e-n' vs' odredi. Letos je L Speljalo tekmovanje do i 1 L u Predstavlja približno 50 % slovenskih enot. Odredi !>avl' vse *et0 dokumentacijo SeBSenem delu na posameznih )iebiai ' Področja so obsežna, saj y kar 16 poglavij: organi-3 rt.,11.. množičnost, delo vodov, 3«h..nj*ln. čet in klubov, unifor-
VVz?°ja kadrov, tisk in : de* , obujanje tradicij NOB, i I>otBi!OVens*dh tabornikov, pohod pil (Hn Partizanske Ljubljane, 22. 3i taL,/n. tabornikov), mnogoboji, ? spr.,<lrd■ Športne aktivnosti, roč-• ^ ‘dosti, pionirska dela, osta-Ppazimo iz naštetih tem je
res vsestransko in zah-cjaiova?- kor>cu naj omenim, da je 3ti ,,aJe dobilo ime po enem 3iC ,rioviteljev in Prvih Pred" 2i„i Zveze tabornikov Slove-ZlvkU Lovšetu.
J'o^sdk°Va plaketa Sj^t i« °sti Podelitve Bloudkovih L^sta^agrad so se udeležili tudi Si >,.n’k* škofjeloških taborni-
J
Louza tabornikov občine Škofi hu.Je namreč prejela Bloud-(i v°iu »l10 Za izredne uspehe pri Ti, taborniške dejavnosti v ob-
, df' Jr
i
9
V
.K
p«*1
I
l c,tg»ni!a*50rnikov občine Velenje t^aiza^.fala seminar za mentorje C^tnfri’. 111 so se ga udeležili iif' To^ij^avci iz Velenja, šošta-e' Mn, SlCe' Griž, Prebolda, Pol-^ ZlrJa, Luč in Ljubnega.
J>jr8,«nje
3» ifc}ja odreda Ljudske pra-ti^lavp Gandave se je udeležila tijola j oti obletnici mesta Bačka t? s tnh.?e dogovorila za pobrate-^0r.amkajšnjim odredom Peti "
Uh'
^aJt v kratkem.
Razstava gob
Taborniki odreda Žitnih plavic so pripravili razstavo gob. Namen razstave je bil seznaniti obiskovalce s pestrostjo gob ter za boljše poznavanje gob.
milan pahor
Delovanje ZSŠDI
V pokrajinski komisiji CONI, ki pripravlja organizacijsko-program-ski del letošnjih mladinskih iger, zastopa slovenske športnike Emil Bole kot predstavnik ZSŠDI. Po priznanju pravice, da ima ZSŠDI svojega zastopnika v deželni komisiji za šport, je kooptacija našega zastopnika v komisijo CONI še en zgovoren dokaz, da se slovenski šport in z njim krovna organizacija: uveljavlja in dobiva življenjski prostor tudi tam, kjer so do danes bila zaprta vrata.
* # #
Na sedežu ZSŠDI so se sestali predstavniki društev, ki sestavljajo ustanovni odbor elitnega društva Jadran, ki goji košarko in uspešno nastopa v promocijskem prvenstvu. Trener Peter Brumen je nazorno o-risal z organizacijske in tehnične plati dosedanje delovanje, ki je vsekakor zelo pozitivno in daje že vidne sadove. Treba pa bo še izboljšati celotno strukturo (padli so že razni konkretni predlogi) in povečati število sodelavcev, o čemer bodo čimprej razpravljali na sestanku društev, ki gojijo košarko.
« • •
Kot je bilo dogovorjeno na nedavnem občnem zboru Odbojkarske zveze Slovenije, je ZSŠDI poslalo v Ljubljano na skupne priprave mladincev (od petka do danes) perspektivnega igralca Krasa Jordana Rebulo. V novem duhu medsebojnega sodelovanja med obema krovnima organizacijama pa bo predvidoma marca letos prišlo do odbojkarskih srečanj osnovnošolske mladine (do 15. leta starosti) iz Slovenije ter s Tržaškega in Goriškega.
Na zadnji seji je odbor ZSŠDI imenoval za odbojkarskega referenta prof. Ivana Peterlina, ki bo kot strokovnjak vodil tehnično plat delovanja, v tesnem sodelovanju z odbornikom za odbojko Borisom Si-moneto.
*-b» —
predstavnikom Čupe zagotovil, da je seznanjen s problematiko društva ter se bo to pri razpravi tudi upoštevalo. Zato je predsednik predlagal sestavo posebnega odbora, sestavljenega iz strokovnjakov, to je pravnikov, arhitektov in v katerega bo društvo povabilo tudi slovenske politične predstavnike, katerim je do tega, da pripomorejo po svojih močeh do rešitve največjega problema društva.
V	nadaljevanju svojega poročila,
ki ga je dopolnilo še tajniško poročilo, je predsednik prikazal delovanje društva v preteklem letu. Društvo se je obogatilo z novimi aktivnimi člani, posebno razveseljiva je bila ugotovitev, da so bili jadralni tečaji dob”o obiskani s strani šolske mladine (43 tečajnikov); v bodočf bo treba privabiti tudi delavsko mladino. Povečala se je društvena imo-vina, posebno s pomočjo prispevkov iz javnih virov, tako da ima Čupa sedaj kar 9 društvenih jadrnic, od katerih so tri tekmovalne — laser in 2 optimista	Kosmina se je
izrecno zahvalil predsedniku ZSŠDI Vojku Kocmanu, za podporo v deželni komisiji za šport in rekreacijo ter članici gospe Albi Rosman - Da-nese, ki je društvo gmotno podprla in dala na razpolago svojo jadrnico za organizacijo jadralnih tečajev.
Čupa je že lani zaprosila za vpis v FIV — Federazione Italiana Vela, da bi omogočila svojim članom sodelovanje na regatah, posebno mladim, ki so obiskovali jesenski izpopolnit-veni tečaj: toda po enem letu ni FIV odgovorila uradno drugega kot to, da je vnovčila ček za 150.000 lir, ki je hil priložen prošnji. .. Čupa vsekakor ne bo odnehala pri svoji zahtevi in če bo potrebno, se bo po-služila vseh možnosti, ki jih predvidevajo pravilnik FIV ter zakonski predpisi za včlanjenje.
V	nadaljevanju svojega poročila se je predsednik dotaknil še drugih problemov društva. Društvo bi se moralo bolj posvetiti mladini in to predvsem z organizacijo jadralnih tečajev — kar je povezano tudi z določenimi težavami, ker društvo ne razpolaga s primernim pomožnim plovilom in je zato odbor, naslovil prošnjo za materialno pomoč >ri nabavi primernega motornega čolna -
Pokrajinska turistična ustanova, ki upravlja plavajoče pomole v Sesljanskem zalivu, je obljubila dodelitev novih privezov, tako da bo Čupa razpolagala z 9 do 11 društvenimi privezi.
Predsednik je pozdravil ustanovitev, pravzaprav obnovitev barkov-ljanskega kluba Sirena ter mu zaželel obilo uspeha pri nadaljnjem delovanju. Čupa in Sirena sta imeli že nekaj skupnih sestankov ter se dogovarjali o skupnem načrtovanju de lovanja.
V	novembru je bil sestanek : ZSŠDI, na katerem je društvo seznanilo Združenje s svojimi problemi, predvsem glede prostora za sedež, mladinskega delovanja in stikov s sorodnimi društvi v matični domovini. Predlog včlanjenja dru štva v ZSŠDI je občni zbor soglas no odobril.
Tajniško poročilo je obsegalo kronološki pregled enoletne; a delovanja društva in članov. Vpisanih članov je 7fi. Tri jadralne tečaje je obiskalo skupno 43 tečajnikov, na društve nih regatah je tekmovalo 22 čolnov Člani društva so se udeležili tudi zimskih iger kjer so ekipno zasedli 4. mesto med društvi, Mirandr. Vodopivec pa prvo mesto med članicami. Člana Bensi in Malalan sta se z labodom in jastrebom udeležila mednarodnih jesenskih regat v Izoli v razreču 470, nekateri člani pa regat za jadrnice s kabino v Trža škem zalivu, bodisi na lastnih čolnih ali kot posadka pri drugih kr marjih. Memorial Darija Starca za čoln, ki vsako sezono odpluje najbolj daleč iz Tržaškega zaliva, je bil podeljen v prehodno last jadrnici Dolini II krmarja Glavine za križarjenje do Zadra.
Po prečitanju blagajn'škega poročila (poslovno leto se je zaključilo z majhnim pribilkotn) so prisotni dali razrešnico staremu odboru in po kratki diskusiji izvolili novi odbor za dveletje 1977-78. V glavnem so
bili pot-jeni prejšnji odborniki, le Stojan Kuret je bil na novo izvoljen. Popolnoma pa je bil obnovljen nadzorni odbor, katerega sestavljajo Vojko Mijot, arh. Darij Jagodic in Bruno Volpi.
Začrtane so bile tudi smernice delovanja društva v prihodnji sezoni. Čupa bo organizirala začetniške in izpopolnitvene jadralne tečaje za mlade, društvene regate za male jadrnice in «kab'nate» ter razna predavanja. 'Skušala bo tudi navezati tesnejše stike z obalnimi jadralnimi klubi v Sloveniji ter bo vse delovanje načrtovala in usmerjala skupno
obnovljenim Tržaškim pomorskim klubom Sirena v Barkovljah.
V petek se je sestal na redni seji novi odbor in soglasno razdelil funkcije. Za predsednika je bil potrjen Niko Kosmina, podpredsednik je dr. Edi Germani, tajnik Ivo Magajna, blagajnik Darko Malalan, gospodar morja Darij Bensi ter gospodar sedeža in načelnik mladinskega delovanja Stojan Kuret.
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 6. februarja 1977
KOŠARKA
MLADINCI 11.00 na Opčinah
Polet • Juventus * * •
11.00	v Dolini
Bor - Don Bnsco
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Dolini .
Breg - Bor
' • • •
11.00	v Trstu, Miramarski -drev.
Ferroviario • Polet DEČKI
11.00	v Trstu, Ul. della Valle Chiadino - Bor A
« • *
16.30	v Trstu, Ul. della Valle Italsider - Kontovel
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Dolini Breg • Zaule
* * *
15.00 v Bazovici Zarja • Vesna
• • •
15.00 na Proseku Primorje - S Marco • « «
15.00	v Villanovi	s
ViUanova - Juventlna
* * *
3.	AMATERSKA LIGA
9.30	na Padričah San Vito - Primorec
• • «
12.00	v Trstu, stadion »1. maj* Union - Dulno
, . • • .
10.00	na Proseku
Kras • Gaja
• • •
KADETI
10.30	v Bazovici
Zarja • Libertas • « •
NAJMLAJŠI
11.00	v Trebčah
Primorec - Primorje • • •
NARAŠČAJNIKI
15.15	v Trebčah Primorec - San Sergio
• • •
ZAČETNIKI
12.15	na Proseku
Primorje - Giarizzole B • • •
15.45 v Trstu, Campanelle Soncini - Kras
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
10.00	v Comu Esperia - Kras
ATLETIKA
POKRAJINSKI KROS
9.00	v Bazovici Nastopa tudi Adria
nudi vsa potrebna pojasnila zainteresiranim slovenskim smučarjem, vendar pa se lahko prijavijo tudi tekmovalci italijanske narodnosti.
Smučarski tek ni tekmovalnega, temveč zgolj rekreacijskega značaja, v duhu prijateljstva, tekaške steze pa potekajo po poteh, kjer so med NOB hodile in se borile enote 9. korpusa NOV. Udeleženci lahko nastopajo v eni izmed sledečih petih kategorij:
1.	maraton — smučarski- tek na 42
km,
2.	mali maraton (30 km),
3.	vojaški smučarski tek na 10 km,
4.	pionirski smučarski tek na 10 km,
5.	družinski smučarski tek.
Organizator je poskrbel tudi. za
zdravstveno službo, ki bo delovala pred in med tekmovanjem ter ima pravico, da prepove nadaljevanje teka, če sodi, da bi to lahko škodovalo zdravju udeleženca. Vsi nastopajoči bodo pred startom prejeli startno številko v trajno last, po prihcdu na cilj pa še biltem trnovskega maratona 1977 in spominsko značko, ki jo bodo prejeli le udeleženci in ne bedo v prodaji. Vsi zamejski Slovenci in družinske ekipe bodo prejele še posebne spoftiinske diplome za udeležbo. Poleg zdravstvene službe bodo delevale tudi o-krepčevalnice in servisna služba. Dajali bodo tudi navodila za mazanje smuči.
Na predvečer tekmovanja bodo podpisali »listino sodelovanja* med organizacijskim komitejem koroško SFZ in našim ZSŠDI, da tako celotna prireditev dobi pečat tesnega vzpostavljanja stikov med Slovenci iz matične domovine in iz zamejstva, z obujanjem spominov na NOB.
Med našimi društvi je »Trnovski maraton* vzbudil veliko zanimanje in se prjčakuje res množično zastopstvo naših ljubiteljev snega. Tudi ANPI-VZPI se bo udeležila tekmovanja s svojimi starimi borci, ki so bili ravno tam vključeni v 9. korpus NOV. ZSŠDI priporoča ljubiteljem rekreacije, da se udeležijo te edinstvene prireditve, rok za prijavo pa poteče 15 t.m	—bs —
TENIS
ZRN — Španija	2:1
Madžarska — Poljska	3:0
Vel. Britanija — Jugoslavija 3:0 Za naslov evropskega prvaka se bosta borili Švedska in ZRN, za obstanek v prvi skupini pa Poljska 'n Šoaniia.
BOKS
Anglež Minter je novi evropski prvak srednje boksarske kategorije. V Milanu je premaeal do-eda,njega prvaka Italijana Valsecchija

ŠAHOVSKA PANORAMA
DRUGE ŠPORTNE VESTI NA ZADNJI STRANI
ŠtiriinŠtirideseto sovjetsko državno šahovsko prvenstvo je bilo konec lanskega leta najmočnejši turnir na svetu v letu 1976. Poprečen rating 18 udeležencev je bil kar 2548. Če pa bi upoštevali sovjetske ratinge, zra-čunane po zadnjih rezultatih, torej realnejše, pa bi bil poprečni rating turnirja kar 2560.
Najprijetnejše presenečenje prvenstva Josif Dorfman ima tako po ratingu FIDE 2405 točk, po sovjetski cenitvi pa 2518, točk. Prvenstvo je bilo tudi izredno borbeno. Niljče ni ostal neporažen in samo prva dva, Karpov n Balašov, sta zgubila le po enkrat. Remijev je bilo samo 61, to je še malo manj kot 40 odstotkov. Največ zmag je dosegel Karpov — osem. Nekdanji brezkompromisni borec Mihajl Talj je bil spet kralj remi >ev z 12 neodločnimi Tezultati. Največ porazov pa si je nabral Kuprej-čik — 10. Anatolij Ka-pov je držal obljubo, ki jo .je dal v času, ko je brez boja dobil naslov svetovnega prvaka. S hrabro in ostro igro je postavil na kocko ne samo laskavi naslov, ampak tudi težko pridobljeni ugled. Najtežjo preizkušnjo je premagal prav na sovjetskem šampio-
S.Z. BOR
R ST
(43-pr
ATLITIE d ecernber 10 ?
A
Panatta izločen
RICHMOND, 5. — Na mednarodnem teniškem turnirju v Richmondu je v četrtfinalu moških posameznikov Amerikanec Gerulatis premagal Italijana Panatto s 6:3, 4:6 in 6:3
V	polfinale pa se je uvrstil Bara-zutti, ki je premagal Avstralca Ros-sa s 6:4 ih 6:1 ter se bo zdaj srečal prav z Gerulatisom.
» »
V	nadaljevanju teniškega tekmovanja za evropski pokal so dosegli te izide:
■ ItlMIIIIillimmiltlllllllllllHIMIHlIlNIIIIIIIIimiimillMIIMIMIimifllllllltllllllMniiilltlltlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllltllMIIIIIIIIIIIIIIIlIltltlllllllllllllllllllHI
POD POKROVITELJSTVOM NAŠE OSREDNJE ŠPORTNE ORGANIZACIJE
Pred kratkim je atletska sekcija SŽ Bor priredila za svoje članstvo in prijatelje družabni večer, ki'je odlično uspel/ Med drugim je velik uspeh doživel film o lanski sezoni. Film, katerega je posnel ih sestavil trener Vojko Cesar, je zgovorno prikazal vse vrline in tudi slabosti raznih atletov in atletinj ter ovekovečil tekmovalno najvažnejše trenutke in najlepše uspehe. Ob tej priložno-
I
sti je bila izdana tudi brošura »Atletika*, ki vsebuje vse rezultate drugega dela sezone ter precej drugih zanimivost4 in sestavkov, za katere so poskrbeli atleti sami. Brošura vsebuje tudi razvoj vseh ženskih in moških rekordov Bora in je bogato o-premeljena z aktualnimi in arhivskimi slikami.
(Na sliki: »Atletika*).
naslovna stran brošure
natu, na katerem je igralo 12 velemojstrov ter 6 mednarodnih in nacionalnih mojstrov. Karpov je tako postal tudi sovjetski prvak, kar ni uspevalo svetovnim prvakom že četrt stoletja.
Po vseh šahovskih pokazateljih je 25-letni svetovni prvak presegel svoje slovite nasprotnike iz sestava sovjetske višje lige. Med 17 partijami jih je 8 dobil, prav toliko remiziral in samo enkrat izgubil, z vselej nevarnim veteranom Efimom Geller-jem. če pa bi upoštevali samo vele-mojst sko konkurenco, je bil Karpov še posebej na ravni naloge. V 11 partijah z velemojstri je bil sedemkrat zmagovalec, trikrat je remiziral in enkrat izgubil. Med nasprotniki so b;li trije bivši svetovni prvaki, en kendidat za svetovnega prvaka in cela vrsta mladih velemojstrov, da,fp i’veUpvi’0.	,
Drugo, merda še bolj priietno presenečenje pa je pripravil prav tako 24-letni moj: ter Dorfmaii, prvak sovjetske armade, ki je zasedel peto mesto, pred številnimi zelo znanimi šahovsVmi imeni, kot so Smislov, Tali, Geller, Romanišin, Vaganjan in drugi. Mnogo več so pričakovali od Vavanjana. pa tudi od mladega Olega Romanišina, ki mu mnogi prerokujejo bleščečo šahovsko prihodnost. Teda kljub temu, da se ni u-vrstil najbolje, pa je bil eden i»> med najbolj p-iljubljemh pri občinstvu v Moskvi. Prav vse partije, ne glede na nasprotnike, je igral na zmago. Tako tudi ni nič čudna njegova bilanca 7 zmag, prav tolika porazov in samo trije remiji. Samo v zadnjem kolu ni bil zvest samemu sebi in je remiziral brez pravega boja ter si tako zagotovil mesto med deseterico v viš4i ligi. Prav sedaj smo priča njegovi p-odorni i-gri na turnirju v Hestingsu.
Sovjetske propozicije namreč določajo. da prva deseterica ostane v višji ligi, šesterica naslednjih preide v nižji rang, prvo ligo, zadnja dva pa morata začet: že piri polfinalih. Tako bodo v višji ligi prihodnje leto ostali Karpov, Balašov, Pe-t-osjan, Polugajevski, Dorfman, Smislov, Talj, Geller, Romanišin ter Svešnikov, v prvo ligo se bodo preselili: Gulko, Vaganjan,’ Grigorjan. Raškovski, Tajmanov in Ceškovski, še n'že pa sta padla Zaharov in Ku-prejčik.
Končni vrstni red 44. šampkma-ta SZ:
1. Karpov	12
2. Balašov ,	11
3. Petrosjan	10.5
4. Polugajevski	10,5
5. Dorfman	9,5
6. Smislov	9
7. Talj	9
8. Geller	8.5
9. Romanišin	8.5
10. Svečnikov	8.5
11. Guljko	8
12. Grigorjan	7.5
137 Vaganjan	7.5
14. Raškovski	7
15. Tajmanov	U7, 7
16. Oeškovskt	6.5
17. t Zaharov	6.5
18. Kuprejči1:	6
1. šampiona! SZ —	MOSKVA 1978
ifi amaterjev z man v organizaciji lonjerske Adrie za «1. trolejo ZSSOI»
Tekmovanja, ki bo na sporedu 6. marca, se bode udeležili množično tudi najboljši jugoslovanski kolesarji
Danes sestavljajo deželna kolesarska društva svoj koledar'tekmovanj za letošnjo tekmovalno sezono. Na srečanju v Tržiču bo prisotna tudi lonjerska Adria, ki si je letos pripravila zgoščen spored nastopov, tako v kategoriji veteranov, kot med a-materji. Lonjerci bodo uvrstili v tekmovalni koledar štiri dirke: klasično dirko veteranov za «11. pokal Lo-njerja*, ki bo na sporedu 15. maja, dve deželni dirki veteranov, med katerima bo tudi 5. dirka za »Pokal Adrie* ter dirto amaterjev z mednarodno udeležbo, ki bo na sporedu 8. marca.
Ta dirka, ki bo rezervirana za kolesarje prve, druge in tretje kategorije, bo potekala pod pokroviteljstvom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in bo veljala za «1. trofejo ZSŠDI*. Prireditelj je doslej stopil v stik z nekaterimi dobrimi kolesarskimi društvi, predvsem pa si je zagotovil nastop najboljših jugoslovanskih amaterjev, med katerimi so lanskoletni državni prvaki v raznih kategorijah in sploh najboljši jugoslovanski kolesarji. Na' startu v Lonjerju bi se moralo predstaviti okrog štirideset kolesarjev iz matične domovine, ki trenutno trenirajo v Poreču. Vabilu lonjerskih kolesarskih delavcev so se doslej odzvali že slovenski klub Rog in Astra iz Ljubljane, Sava iz Kranja, Metalliacommerce iz Zagreba, Siporex iz Pulja, reška Rijeka, srbska, makedonska in bosenska reprezentanca. Verjetno pa bo domačim športnim delavceni, ob pomoči voditeljev slovenskega športa, uspelo privesti v Trst tudi zahod-nonemške kolesarje amaterje, ki bodo od 20. februarja dalje trenirali na istrski obali pod vodstvom nekdanjih nemških asov Altiga in Junkermanna.
Če bo lonjerskim športnim delavcev res uspelo predstaviti na cilju elito jugoslovanskega kolesarstva, nemške kolesarje ter vse najboljše domače tekmovalce, ki bi morali prvo nedeljo marca praktično pričeti z letošnjo tekmovalno sezono, bodo zabeležili res izreden uspeh, saj bodo privedli na progo kako-
vostno karavano okrog sto kolesarjev, ki se bodo borili za končno zmago po cestah kraške planote, s ciljem nad Lonjerjem. Dokončna proga še ni izdelana, vendar pa bi se morali tekmovalci po startu (ob 13. uri v Lenjerju) podati skozi me sto do Barkovelj, kjer bi bil uradni start te otvoritvene letošnje kole sarske dirke, nakar bi vozili skozi kraške vasi in se v zaključni fazi podali preko Opčin in mimo Obeliska do kamnoloma Faccanoni, s ciljem pri lonjerskih kamnolomih, na cesti, ki pelje v Bazovico.
R. Pečar
ZA PET SREČANJ DESETIH EKIP
Razpored tekmovanj v šahovski interligi
Primorska šahovska zveza in Šahovska federacija za Furlanijo-Ju-lijsko krajino sta se dogovorili, da se prične tekmovanje v šahovski interligi 13. februarja v Trstu. Do določenega roka so se k temu tekmovanju prijavile ekipe iz Idrije, Tolmina, Pirana, Nove Gorice in Portoroža, ki bodo zastopale Primorsko šahovsko zvezo in iz Trsta, Vidma, Čedada, Pordenona in Gorice, ki bodo zastopale šahovsko federacijo Furlanije-Julijske kraji ne. Žal, se kljub vabilu in predhod nim dogovorom niso prijavile tudi ekipe iz slovenskega- dela Koroške.
Žrebanje za razpored tekmovanja je bilo v nedeljo, 30.' januarja v hotelu »Sabotin* v Solkanu.
Razpored tekmovanj je naslednji:
Prvo kolo bo 13. februarja v Trstu in se srečajo: Triestina - Portorož, Čedad - Nova Gorica, Videm - Rudar (Idrija), Gorica . Tolmin, Pordenone - Piran.
V drugem kolu (popoldne) igrajo: Portorož - Piran, Tolmin - Pordenone, Rudar (Idrija) - Gorica, Nova Gorica - Videm, Trst . Čedad.
Tret ie kolo bo 13. marca v Novi Gorici (hotel *Sabotin») in igrajo: Čedad - Portorož, Videm . Trst, Gorica Nova Gorica, Pordenone -Idrija, Piran r Tolmin.
Četrto kolo (popoldne) igrajo: Portorož . Tolmin, Idrija . Piran, Nova Gorica . Pordenone, Trst -Gorica, Čedad - Videm.
Peto kolo bo v Trstu 17. aprila in se srečajo: Videm . Portorož, Gorica - Čedad. Pordenone - Trst, Piran Nova Gorica, Tolmin - I-drija.
Šesto kolo (popoldne) igrajo: Portorož . Idrija, Nova Gorica - Tolmin, Trst - Piran, Čedad - Pordenone, Videm - Gorica.
Sedmo kolo bo v Piranu (hotelsko naselje «Bernardin») 15. maja in igrajo: Gorica - Portorož, Pordenone . Videm, Piran - Čedad. Tolmin -Trst, Idrija - Nova Gorica.
Osmo kolo (popoldne): Portorož -Nova Gorica, Trst Idrija, Čedad -Tolmin, Videm - Piran, Gorica • Pordenone.1
Deveto in zaključno kolo bo v Gorici v nedeljo 12. junija (na go-riškem gradu) in se srečajo: Por-1 denone - Portorož, Piran - Gorica, Tolmin - Videm, Idrija - Čedad, Nova Gorica - Trst.
Dogovorjeno je, da se začne vsako kolo ob 10. uri, konča ob 13. uri in naslednje popoldan ob 14.30. Vse prijavljene ekipe so se obvezale, da se bodo vseh srečanj, ki bodo mesečno po enkrat (ob nedeljah), tudi redno udeleževale. Tekmovanja v šahovski interligi, ki so organizirana pod parolo prijateljskega sodelovanja šahistov z obeh strani meje, so letos že tretjič, kar samo dokazuje, da postajajo 'prijetno tradicionalno srečanje športnikov ob meji.
B. F.
OBVESTILA
ZSŠDI obvešča, da bo skupščina društev v petek, 11. t. m., ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini.
A. KARPOV - J. DORFMAN
Sicilijanska obramba
1. ei c5 2. S]3 d6 3. d4 cd4 1. Sd4: S]6 5. Sc3 e6 6. g4 V tej partiji je Karpov želel zmagati, zato je tudi razumljivo to nadaljevanje v ševeniški varianti sici-lijanke. Nadaljevanje, ki ga je v prakso uvedel pokojni sovjetski velemojster Paul Keres, j. sovjetski šampion z uspehom uporabil tudi v partiji s HORTOM na memorialnem turnirju Aljehina v Moskvi 1971. leta.
6. .. Lel 7. g5 Sfd7 8. h4 Sc6 9. Le3 a6 10. De2
Razvoj dame na to polje je povezan z motivi napada po odprti e liniji.
10 . .. D c7 11. 0-0-0 b5 Tudi 6-ni ne čaka pasivno v o-hrambi, temveč provocira belega s tem izpadom na damskem krilu, kjer se je beli rokiral. Karpov je bil na to pripravljen in za iniciativo žrtvuje konja.
12. Sc6: DcS: 13. Ld4 b4 Črnemu ni bila pogodu pozicijska metoda borbe, ki bi nastala po 13... e5 14. Le3, saj bi imel črni slabo točko na polju d5. Po odigrani potezi pa nasprotnika težita k brezkompromisni borbi.
14. Sd5?! edS 15. Lg7:
Žrtva skakača odigrana v cilju, da se odprejo linije in diagonale in tako omogoči napad na črnega kralja. Za belega ni bilo dobro 15. ed5 Dd5: 16. Lg7:? zaradi 16... Dhl—: in črni ne bi imel v nadaljevanju
tCŽHV.
15..	. TgS 16. ed5 Del 17. Lf6 Slabše je 17. Tel, saj ima črni ved
obrambnih možnosti.
17..	. Se:
Karpov bi imel lahko delo, če bi mu nasprotnik nadaljeval 17... Sb6 ali 17 . .. Sc5.
18. Le5: de„ 19. f4 L/5 Na 19.,. e4 bi bil črni izgubljen v par potezan. Tako pa ima še dobre obrambne možnosti. Karpov je ob žrtvi skakača moral zelo točno oceniti vse te obrambne možnosti črnega.
20. Lh3
Poteza, ki je v analizah partije razburila mnoge komentatorje. Mnogi so smatrali za boljše potezo 20. fe5, vendar pa tudi igrana poteza pospešuje razvoj belih figur, ki zagotavljajo prednost svetovnemu prvaku.
20 , .. Lh3: 21. Th3: Tc8 22. feS Dc4 23. Tld3 Df4+
Za oceno pozicije sta zanimivi nadaljevanji za črnega 23 ... Da2: 11 pa 23 . .. Tg5:. V turnirski partiji pa je zelo težko predvideti vse posledice, ki bi nastale po odigranih potezah.
24.	Kbl Tc4
Nasprotnik svetovnega prvaka skozi vso partijo ne kaže nobenega spoštovanja do velikega nasprotnika in tudi v obrambi je do sedaj pokazal veliko iznajdljivosti in poguma.
25.	d6 Te4 26. The3 Te3:
Tudi v nadaljevanju 26 ... Tg5: Komentar: SILVO KOVAČ
(Nadaljevanje na zadnji strani)
V
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS . 61000 Ljubija'*
Oglasi
Založništvo trža5kega tiska, Trst 11-5374
Stran 8
6. februarja 1977
Žiro račun 50101-603-45361 »ADIT*
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, viSina 43 mm) ob o lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finarično-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm vl5i|’ v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško' goričko pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh dru5 pokrajin Italije pri SPI.
. 1 I7TT	Č>*n italijanske
1,a k W	zveze časopUnif
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska P
lTrst ‘založnikov FlEG
POGOVORI TAJNIKA OZN V SIRIJI
IValdheimova misija na Bližnjem vzhodu
Izredno zanimive izjave Sadata o možnosti miru
DAMASK, 5. — Generalni tajnik Organizacije združenih narodov Kurt VValdheim je danes v glavnem mestu Sirije nadaljeval s svojimi pogovori o možnosti za ponovno sklicanje ženevske mirovne konference. Waldheim je prispel v Damask včeraj, pred tem pa je bil, kot smo že poročali v Kairu. V teku današnjega dne se je tajnik Združenih narodov že drugič »estal s sirskim zunanjim ministrom Kadamom, kasneje pa še s predsednikom Hafezom El Asa-dom.
Sirski zunanji minister Kadam se je pred pogovorom 9 tajnikom svetovne organizacije sestal s predsednikom PLO Jaserom Arafatom, najbrž, da bi zagovarjali skupno stališče v pogovorih z VValdhei-mom. Kasneje je prišlo tudi do se Stanka Arafat - VValdheim, ki je bil napovedan že dalj časa. Pred tem sestankom pa so Arafatu izročili osebno poslanico egiptovskega predsednika Sadata.
Iz sirskih krogov se je zvedelo, da sta zunanji minister Kadam in tajnik OZN govorila o možnosti skorajšnjega sklicanja mirovne konference o Bližnjem vzhodu ter o vprašanju prisotnosti palestinske delegacije na konferenci. Palestin ska prisotnost je. kot znano, kamen spotike med Izraelci in a-rabskimi državami. Izraelci namreč trdovratno vztrajajo pri svoji trditvi da Palestinci ne smejo imeti dostopa, vsaj ne kot- ramostoj na delegacija temveč, da se naj udeležijo konference v sklopu n.pr. jordanskega predstavništva. O istili vprašanjih .je Waldheim kasneje izmenjal mnenja tudi s predsednikom Asadom.
Omenimo naj še izjave, ki jih je e giptovski predsednik Sadat dal nekemu ameriškemu tedniku. Po njegovem mnenju je mir na Bližnjem vzhodu sedaj mn:>go bolj dosegljiv ' kot je bil kdajkoli prej. Te priložnosti ne gre nikakor zamuditi, je dejal Sadat, ki je obenem pozval novoizvoljenega ameriškega pred
sednika Carterja,' naj se resno po sveti temu vprašanju. Dobro se zavedam, pravi egiptovski predsednik,, da je Carter komaj prevzel svojo odgovorno funkcijo in da mp-ra vso zadevo še temeljito pro učiti. Kljub temu ostajajo ZDA e-den pomembnih faktorjev pri iskanju miru na Bližnjem vzhodu in zato je nujno, da pride čim prej do neposrednega pogovora med Sadatom in Carterjem.
V nadaljevanju svojih izjav je Sa dat izrecno poudaril, da je pripravljen podpisati mirovni sporazum, ki naj prizna, da je obstoj Izraela dejstvo. Gre za izjavo, je poudaril Sadat, ki .je še noben arabski vodi tel j ni izrekel. Potem .je dejal, da bi se raje pogajal z Goldo Meir. kot z Rabinom, slednjemu pa je priznal, kljub temu da ga imajo za •»jastreba* da je zelo pogumen.
Egiptovski predsednik je nato spregovoril o odnosih med Egiptom in Sovjetsko zvezo, ki so še vedno napeti. Sovjetska zveza nam noče dobaviti vojaškega materiala in nadomestnih delov za orožje, ki nam ga je dobavila pred časom, je potožil Sadat, poleg tega se Sovjeti nočejo pogajati o dolgovih, ki jih imamo do njih.
Kar zadeva Američane Da je njihova pomoč, po mnenju Sadata, ne obhodno potrebna, da bi dosegli sporazum na Bližnjem vzhodu. E-gipčani ne zahtevajo od ZDA, d/ spremenijo svoj odnos do Izraela, Egipt si samo prizadeva, pravi Sadat. da bi se odnosi med Kairom in Washingtonom izboljšali. S tem v zvezi je izrazil upanje, da se bo ameriška pomoč Egiptu, ki je lani znašala 900 milijonov dolarjev, povečala, (if)
TRŽAŠKI DNEVNIK
ZANIMIVA OKROGLA MIZA 0 INDUSTRIJSKI PROSTI CONI
Besen in konstruktiven pristop k uresničevanju osimskih pobud
Mnogo koristnih znanstvenih posegov, a tudi nekaj kvalunkvističnih in samo čustvenih
Podpredsednik senatne komisije za ekološka vprašanja Claudio Vil-li. docent na pad-ovski univerzi, Tržačan, ki je bil izvoljen kot neodvisen na listi KPI in je včeraj predsedoval okrogli mizi znanstvenikov o industrijski prosti coni v krožku «Rinaldi». je na začetku pozval poročevalce in zelo številno kvalificirano publiko h konstruktivnemu prispevku. Nista namreč na mestu niti politični dekadentizem, niti bitke med umikom, tržaška skupnost mora nasprotno izraziti stvarne predloge za tako izvajanje osimskih sporazumov, ki bo zanjo koristno.
WASHINGTON. 5.	- Predsednik
Carter je imenoval Richarda Parkerja za novega veleposlanika v Bejrutu. Parker sledi Francisu Meloyu, ki je lani zgubil življenje v atentatu. Novi veleposlanik je že bil ameriški zastopnik v Alžiriji.

PRIHODI/JI ČETRTEK
V V
SPANSKI KRALJ OBIŠČE VATIKAN IN ITALIJO
Resničarski pritisk na špansko vlado
MADRID. 5. — V četrtek bo pa pež Pavel VI. sprejel na uradni obisk v Vatikanu španskega kralja Juana Carlosa Burbonskega. Po srečanju s poglavarjem katoliške cerkve se bo španski kralj sestal tudi z italijanskim predsednikom Leone jem in predstavniki ita li.anske vlade.
Ni izključeno, da se bo kralj, verjetno pa nekdo iz njegovega spremstva ob tej priložnosti razgo varja) z italijanskimi voditelji o izročitvi štirih fašistov, ki so od prejšnjega tedna v madridskih za porih.
S tem v zvezi naj omenimo pri tisk ki ga španska in druga desnica skuša izvajati na madridsko vlado, da bi osvobodila zaprte italijanske fašiste. Znani fašistični te rorist Salvatore Francia, ki tudi živi v Španiji, a je ‘na svobodi, je pisal Juanu Carlosu pismo, v ka terem ga opozarja, da so on ir. njegovi kameradi le «borc; proti komunizmu* in da jih v Italiji preganjajo «z metodami sovjetske KGB*. kakor «če bi komunisti bi li zares na vladi*
Francia poziva kralja in premiera Suareza, naj italijanske fašiste pomilostijo ali vsaj ne izročijo italijanskim oblastem. Pismo so v Madridu objavili desničarski časopisi. kar pomeni, da skuša Francia vzbuditi (Jri reakcionarnih tunk-cionarjih policije sočutje do zaprtih fašistov.
španske demokratične sile obtožujejo. da je provokatorska iip služi le desnici, (st.s.)
Medtem pa prihajajo drugi pri tiski s strani evropske desnice. Vo dja konzervativne skupine evropskega parlamenta Spencer je y svo ji izjavi obtožil Carrillove komuniste. katerim sicer vsi priznavajo zelo zmerno zadržanje in skrajno odgovorno vedenje, da »so soodgovorni za incidente v Madridu*.
Spcncpr je pozval španske zmer ne kroge, naj ne nasedajo tezam o pomiritvi in,nlij se zavedajo,, da «ni mogoče živeti v demokraciji skupaj z komunisti*.
Podobno izjavo je dal tudi duhovni vodja desničarske »Alianca popvilar* Manuel Fraga Iribarne, bivši notranji minister iz Francovih časov, ki .je izjavil, d-, je za demokracijo, vendar brez komuni stov.
časopis »Informaciones* medtem poroča o tem. da so zaprli nekega Luisa Alonsa Ribeira. člana »rde-ie pomoči* in neke skrajno levičarske skupine.
Ribeiro naj bi bil pomemben člen v organizaciji GRAPO ki je svoj čas ugrabila bivšega ministra O riola in generala Villaescuso. Ri-•oeiro naj bi razkril policiji oreani-»acijsko mrežo te skupine, ki jo
Ameriški
veleposlanik v OZN na obisku v afriških državah
ZANZIBAR. 5. — Po enournem se Stanku z ameriškim veleposlanikom pri OZN Andrevvom Youngom, je predsednik Zambijo Kenneth Kaunda izjavil časnikarjem, da bi si ZDA morale več prizadevati, da bi dosegle rešitev vprašanj v Rodeziji, Namibiji ter v sami Južnj Afriki. Izrazil je dokajšnje zaupanje v noyo ameriško upravo.
Young je prispel v Zanzibar v četrtek in se je med tem časom sestal z vrsto afriških voditeljev. Danes sc je pogovarjal tudi s predsednikom Somalije Barrejem, včeraj pa je imel daljše srečanje s tanzanijskim predsednikom Njererejem, s katerim se bo predvidoma spet sestal v teku jutrišnjega dne.
VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE"
Prof. Pavle Merku
o pomenu
ljudske pesmi
V	petek zvečer % študijski center Nediže iz špetra organiziral preda vanje profesorja Pavleta Merkuja o vrednosti ljudskega ustvarjanja v glasbenem delovanju. Predavatelj je poudaril pomen ljudske pesmi, iz ka tere črpa svoje življenjske tokove tudi umetna glasba. Zato je treba ljudsko pesem ohraniti in razvijati. Marsikje so ljudsko pesem ovrednotili, jo uvedli v šolo in iz nje gradili umetno glasbo. Ta proces se danes začenja tudi v Italiji.
Predavatelj je svoja izvajanja podkrepil z zgodovinskimi dejstvi, predvsem pa je orisal razvoj ljudske in umetne glasbe ter poudaril medsebojne vplive med obema vrstama.
V	debati, ki je predavanju sledi la so prisotni, seveda predvsem tisti, ki se z glasbo pobliže ukvarjajo, načeli nekatere probleme glasbene dejavnosti v Beneški Sloveniji, pred vsem pa spregovoril: o dilemi, ali naj zbori izvajajo pesmi na ljudski način, ali naj se poslužujejo umetnih priredb. S tem v zvezi je bilo poudarjeno, da resne priredbe pripomorejo k temu, da ljudske pesmi sprejmejo tudi v širšem krogu poslušalcev.
Na žalost pa njegovega poziva niso upoštevali niti vsi številni večji ali manjši strokovnjaki, ki so posegli v razpravo, niti vsi poročevalci. Delovni Trst, ki bi imel pravico pričakovati od strokovnjakov pozitiven prispevek njihovega specialističnega znanja k skupnemu napredku, je lahko ob nekaterih od njih upravičeno razočaran.
Med posege, ki izražajo konstruktivno prizadevanje prispevati s pogledom naprej k novim perspektivam, gre prištevati poročili prof. za delovno medicino Gobbata, ki je poudaril, da je združenje teh strokovnjakov z dokumentom podprlo ratifikacijo, v prepričanju, da tehnološki razvoj omogoča industrijo ne samo po meri človeka, ampak tudi okolja in da dozorelost demokratične zavesti zagotavlja možnost nadzorstva ter inž. Coste, ki je poudaril potrebe in možnosti produktivnega razvoja v našem mestu, po resni analizi razmerja med družbenimi cenami in koristmi, ki jih določen poseg prinaša in ki predvsem ne smejo iti v škodo Kraševcem. Med diskusijo so pozitiven odnos do vprašanja pokazali še prof. Coletti, ki je poudaril neokrnjene pristojnosti krajevnih ustanov, dr. Klug-mann, ki je bil mnenja, da Trst potrebuje industrijo, ki ga bo premaknila iz kulturne apatije, prof. Čer-nigbj, po katereiii mora znanost prispevati k uresničitvi zgledne industrijske cone. V to skupino spada tudi poseg prof. Giorgettija, ki se je zavzel za resno analizo tipa industrije in svaril pred načinom u-
pravljanja cone, ki si ga zamišljajo nekateri krogi, in v dobri meri tu-
di prof. Budini, ki se je zavzel za sodelovanje med znanstveniki in podjetniki na obeh straneh meje. Prav tako konstruktivna sta bila posega sindikalistov Calabrie in Treua, ki sta zagovarjala potrebo po novem produktivnem razvoju in oporekala «neoekologom» odsotnost v dolgoletnih borbah proti onesnaženju.
Prof. Hackova se je omejila na (»navijanje skrbi za astronomsko (»družnico pri' Bazovici, oceanograf Mosetti je zatrjeval, da ni mogoče graditi nad kraškimi jamami in predlagal premestitev industrijske cone v Osapsko dolino, v Štandrež, Do-be-do-b ali med Fužinami in Ratečami. Po njegovem ne potrebujemo delavcev, pač pa intelektualcev, ki jih je primerjal s smetano, prve pa s kislim mlekom. Tudi drugi izvedenci so z zgrešenim pristopom, ker ga niso opirali na svojo specializacijo, prav malo prispevali k jasnosti, prej narobe. Inž. Tassinari je pozival k nezaupanju do vseh, tehnikov in politikov, prof. Poldini, prof. Baldini, dr. Perco in dr. Qua-drifoglio pa so izhajali iz psevdo-kulturnega gledišča,o »našem Kra-su», «zeleznih pljučih* in podobnem.
Okrogla m:za in razprava, ki ji je sledila, pa sta bili nadvse koristni,
saj je vsekakor odločno prevladalo stališče, da je treba resno proučiti vse možnosti za koristno uresničevanje perspektiv, ki jih odpira o-simski sporazum, odtod tud: sklep, da se bodo podobne razprave nadaljevale.
Obvestilo KZ kmetovalcem
Lanska pomladansko - poletna suša je nedvomno prizadela domačemu kmetijstvu veliko škodo. Ministrstvo za kmetijstvo je zato izdalo poseben dekret, s katerim priznava tudi za tržaško pokrajino izredno
stanje zaradi vremenskih neprilik. Na podlagi tega dekreta in v skladu s členom 7 zakona št. 364 z dne 25. 5. 1970, lahko vsi kmetovalci vložijo prošnjo na Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu za petletno posojilo po nizki obrestni meri (4,5 odst.). Posojilo je soražmer-no z obdelano površino in škodo, ki jo je posameznik utrpel. Rok za predložitev prošenj zapade 17. 3. 1977. Za vsa nadaljnja pojasnila in za izpolnjevanje prošenj se prizadeti lahko zglasijo v iradih Kmečke zveze — Ul. Cicerone 8/b s točnimi podatki posameznih obdelanih površin. (V poštev pridejo tudi jusarska zemljišča in zemljišča v najemu.)
Tajništvo Kmečke zveze
iiinMitiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiviMiiiimiiiimiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiimitiiii
S CANKARJEVIM «II)EALISTOM»
Tržaško stalno gledališče bo gostovalo v Jugoslaviji
Gledališče bo obiskalo Ljubljano, Zagreb in Beograd
Tržaško stalno gledališče odpotuje danes na pomembno turnejo po Jugoslaviji. V Jugoslaviji gostujejo z «Idealistom», ki ga je po Cankarjevem romanu »Martin Kačur* dramatiziral Fulvio Tomizza. Italijansko gledališče bo najprej gostovalo v Novi Gorici, nato bo šlo v Ljubljano. Tu so predvidena srečanja s kulturnimi in političnimi predstavniki Slovenije. Posebno slavje pripravljajo na Vrhniki, kjer bodo igralci položili venec ob spomenik Ivana Cankarja. Gledališka skupina, kjer med drugimi nastopajo Corrado Pani, I^eda Negroni in Carlo Cataneo bo nato gostovala v Narodnem gledališču v Zagrebu. Predstavi, ki bo v Narodnem gledališču v Beogradu bo prisostvoval tudi minister za turizem in predstave Da-rio Antonipzzi. Minister bo predstavljal italijansko vlado, ki z zanimanjem spremlja kulturne izmenjave med obema državama. V Beogradu bo »Idealista* snemala italijanska televizija.
Gostovanje Tržaškega stalnega gledališča sodi v okvir pogostih kulturnih izmenjav. V Trstu bodo namreč nastopili ljubljanska Drama, Narodno gledališče iz Zagreba in' Narodno gledališče iz Beograda.
Finančna nakazila za družbo «Navigazionc Allo Adrialico»
Podtajnik ministrstva za trgovinsko mornarico je te dni pismeno odgovoril na vprašanje parlamentarcev Cuffara in Panija v zvezi s problemi pomorske družbe «Navigazione Alto Adriatico*. V odgovoru je poudarjeno, da bo družba »Navigazio-ne Alto Adriatico* v smislu zakona štev. 169 iz leta 1975 prišla 1. januarja 1978 pod okrilje Tržaškega Lloy-da. Ministrstvo je med tem časom pripravilo osnutek sporazuma, na podlagi katerega naj bi družba nadaljevala s svojim rednim poslovanjem do konca 1977. leta. Osnutek sporazuma mora še sprejeti zakladno ministrstvo. Kot začasno rešitev je ministrstvo nakazalo družbi «Na-vigazione Alto Adriatico* prispevek 452 milijonov lir za vzdrževanje prog
II llllll llllllll llllllll I lllf MIMI II lllllllllllllllllll
VČERAJ POPOLDNE PRI SISUANU
Avtobus do smrti podri žensko iz Slivnega
Na križišču, kjer se odcepi pot za sesljanski portič, je prečkala cestišče
Pr! Sesljanu se je včeraj popoldne pripetila smrtna prometna nesreča: linijski avtobus je podrl priletno žensko iz Slivnega, ki je prečkala cesto. Nesreča se je pripetila malo pred 18. uro na križišču državne ceste, kjer se odcepi pot za sesljanski portič. Žrtev tragične usode je bila 69-letna Ema Urdih vd. Kralj iz Slivnega št. 6.
Vse se je pripetilo v enem samem trenutku, tako da se sam šofer avtobusa, 49-letni Risveglio Zambon iz Čedada, sprva sploh ni zavedel, kaj se je pravzaprav pripetilo. Nesrečna ženska, ki je bila namenjena domov, se je na križišču odločila, da prekorači cestišče, ravno tedaj pa je privozil Zambon s svojim avtobusom, ki je bil namenjen v Tržič. V zadnjem trenutku je skušal zavreti, a je bilo prepozno. Silovit sunek je žensko podrl na asfalt, kjer je z glavo udarila ob tla in obležala mrtva. Ko je kmalu nato prispelo na kraj nesreče osebje Rdečega križa, ni zdravniku preostalo drugega, kot da ugotovi njeno smrt. Na kraj so prispeli tudi karabinjerji z na-lirežinske postaje ter namestnik, dr-
žavnega pravdnika dr. Coassin, ki je izdal dovoljenje za prevoz trupla nesrečnice v mrtvašnico.
Trčenje fiatov 127 osem lažje ranjenih
Na ovinkasti cesti Trst - Opčine, nekoliko više od kamnoloma Fac-canoni, sta včeraj zjutraj trčila fiata 127, eden sarajevske registracije, drugi pa tržaške. Končen o-bračun nesreče znaša osem ranjenih. od katerih so na srečo sprejeli le dva v bolnišnico. Bila je še skoraj popolnatema, ko se je 40-letni Jovan Sakovljevič peljal s tremi sopotnicami — 50-letno Radmilo Kne-sič, 68-letno Vukoslavo Ivankovič in 45-letno Dušanko Lansevič — proti mestu. Na ovinku gaj je zaneslo na levo st-an cestišča, kjer je treščil v nasproti vozeči fiat 26-letnega Franca Skrdnicha iz Ul. Tor San Piero, s katerim so se peljale še njegova žena ter tri dekleta. Vsi, razen Sakovljeviča so se pri trčenju več ali manj potolkli in so jih zato odpeljali v bolnišnico, kjer pa so pridržali zaradi hujših udarcev le Ivani kpvičevo in Lansevičevo. .
v času od 1. julija 1975 do 31. decembra istega leta ter nadaljnji prispevek v višini 825 milijonov za vzdrževanje prog od 1. januarja 1976 do 31. decembra 1977. Družbi so bile priznane tudi olajšave, ki veljajo za pomorske družbe pretežnega državnega pomena, se pravi izplačevanje mesečnih predujmov do višine 90 odst. nakazanih sredstev. «Navlga-zione Alto Adriatico* je tako iahko kasirala 126,6 milijona lir, tako da zdaj nekoliko mirneje lahko počaka na dokončno ureditev omenjenega sporazuma. Kar zadeva prehod pod okrilje Tržaškega Lloyda in vprašanje osebja družbe »Navigazione Alto Adriatico*, je ministrstvo že navezalo stike z obema družbama, tako da na tem področju niso predvidene posebne težave.
Odgovor podtajnika na koncu omenja, da je družba «Navigazione Alto Adriatico* pred časom prodala motorno ladjo «Ambriabella», ker je v smislu zakona štev. 169 nekoliko skrčila obseg svojega poslovanja. Glede na to, da do prehoda pod okrilje Tržaškega Lloyda niso predvidena nova krčenja v poslovanju, je brezpredmetna tudi vsaka skrb kar zadeva usodo delavcev, zaposlenih pri družbi «Navigazione Alto Adriatico*.
Naročilo iz Peruja
za Grandi Molori?
V tovarni Grandi Motori pri Bo-Ijuncu dokončujejo serijo 15 motorjev, ki jih je svoj čas naročilo po djetje Ganz Electric iz Budimpešte Skupna zmogljivost motorjev, ki ji!; bodo namestili v razni!) dieslovih centralah na Madžarskem, znaša 47.000 kWh. Vodstvo tovarne je med-
tem vzpostavilo stike z neko druž bo iz Lime, ki naj bi v kratkem naročila izdelavo , 5 dieslovih agregatov za proizvodnjo električne e-nergije. V ta namen je pred dnevi odpotovalo v Peru predstavništvo vodstva tovarne.
Važno obvestilo obrtnikom
Kdor ima katerokoli proizvodno ali predelovalno dejavnost (obrt, malo ali veliko industrijo) in se pri tej dejavnosti porajajo odplakne vode (katerekoli, tudi iz sanitarnih naprav), ki se odtekajo bodisi v javno kanalizacijo, v greznične jame, ali kamorkoli v podzemlje, mora najkasneje do 9. 2. 1977 zaprositi na pristojnih občinskih, oziroma pokrajinskih uradih, predpisano dovoljenje. Kršilci bodo kaznovani z globo od 500.000 do 10 milijonov lir.
Zgoraj navedeno obveznost predpisuje zakon št. 319 z dne 10. 5. 1976 in ga je parlament sprejel za preprečevanje onesnaževanja okolja. S to prvo obveznostjo .ki jo predpisuje zakon, smo seznanili obrtnike že avgusta lani ko je prvič zapadel rok za predložitev zadevnih prošenj. Rok je bil nato najprej podaljšan do decembra, nato pa dokončno na 9. februar.
Ker pa je še veliko takih, ki te obveznosti niso izpolnili, opozarjamo vse zainteresirane, da to čim-
prej naredijo, kajti globe so zelo visoke.
Za vsa potrebna pojasnila in za sestavljanje prošenj še lahko podjetja obrnejo na Slovensko gospodarsko združenje v Trstu. Ul. Cicerone 8-b. v uradnih urah.
Mali oglasi
PORT ŠPORT ŠPORT
ODBOJKA
V MOŠKI B LIGI
POL URE ZADOSTOVALO ZA PORAZ EKIPE BORI
CUS je bil za naše fante tokrat premočan
NA KltASl! najamem nitneu m: kmečko poslopje z enoletnim predujmom. Tudi kupim. Tei. 755926.
C MtLI VIRGILIO vas vabi, da obiščete Aulosalone Trieste za nakup novih avtomobilov FIAT vseh vrst. Imamo tudi rabljene 500 68 70. 850 coupe 69, 127 71. 75, 12« 71, 72, o-pel !000 71. 1300 66. l.M 69. sipica 1000 70 mercedes 220 D 69. capri 1500 71, 124 coupe 69. Obiščite nas v Ul. Giulia 10 »CliROI-.N* - mehanična delavnic? Cavalli, tudi drugih avtomobilov ~ Ul. Rittmayer 4/a.
ŽELITE se poročiti? Informacije a gencija « Conoscersi ». Ul. Fellicce rie 6. Videm — odprto ob sredah sobotah popoldan in ob Pedeljab do poldan. Tel. 65923.
Agenzia ALFA, V.le S. Marco 55, TRŽIČ Tel. 41-807
Kupujemo in prodajamo po najugodnejših cenah nova in stara stanovanja, zemljišča ter montažne hiše.
sveže pražena kava = prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da več skodelic
okusne in dišeče kave.
C REMCA llft praži kavo vsak dah in jo sproti vsak dan dostav/ju ,, omc *	Vam daje vedno vse najboljše
CR EMC A E FE
ffanUMjji
PRIMO ROVIS
PRAZARNA: UL. PIGAFtliA 6/1 - lel. 820-74/ . industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29-210
DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - TEL. 703-73-*i - 750-57?
Barve Tv C PHILIPS izstopajo na prvi pogled
Modele od 14 do 26 palcev dobite v trgovini s specializiranim servisom
Aldo Colja
Kontovel 134 - tel. 225-471
AUTORALLY
PAHOR G I O R G I O Ulica Zonta 3ja, tel. 69-250
•	Nadomestni deli za: fiat -austin - renault peugeot -ford volkswagen asu opel
•	Oprema za rally
•	Gume: Michrlin - Uniroyal ■ Kleber - Dunlop
•	Originalni nadomestni deli: Lucas Marelli Eerodo * Aharth VIDO
Bor — CUS Trst	0:3
(4:15, 2:15, 2:15)
BOR: Kodrič, Kralj, Milič, Neubauer, Požar, Špacapan, Zadnik, Ži-vec.
CUS: A. in R. Pellarini, Sgomba, Gerdol, Tiborovvski, Tippi, Lodes, Maggi, Gurian.
SODNIKA: Fini iz Ravene in Ra-gni iz Gorice.
Precej številni gledalci, ki so se zbrali v nabrežinski telovadnici, praktično niso videli ničesar. 35-mi-nutni monolog tržaških vseučilišeni-kov in srečanja je bilo konec. Dejstvo, da so borovci zbrali le osem točk v treh setih jasno govori, da naših fantov na igrišču sploh «ni bilo*. Pred tekmo je bilo logično pričakovati, da bodo naši someščani tisti, ki bodo bolj občutili važ nost dveh točk. Nasprotno pa so bili «p!avi» veliko živčnejši, čeprav so obstajali vsi pogoji, da bi zaigrali sproščeno, ker niso imeli česa izgubiti.
Poleg psihološkega faktorja, ki je lahko vplival do določene mere, pa so tu še nekatere komponente, ki tudi imajo svoj pomen. Predvsem je CUS izredno dobra ekipa in predstavlja v B ligi razred zase. Kako bi tudi ne bilo tako, saj razpolaga z igralci, ki so dolgo vrsto let nastopali v A ligi. Tu je nato še Poljak Tiborowski, ki odlično režira igro in je obenem tudi trener ter tako uspešno prenaša svoje izkušnje na ostale igralce. Poleg tega razpolagajo odbojkarji z. dobrim športnim objektom, kjer vsak dan vestno vadijo. Društvo razpolaga s precejšnjimi finančnimi sredstvi in posledica tega je tudi solidna organizacija, ki je za visoke cilje in večje uspehe nujno potrebna.
Kako je z vsem tem pri nas pa smo že večkrat zapisali. Iskati razlog za ta nečastni nastop bbrovcev samo v slabi psihološki pripravi in tehničnih elementih, v katerih so vendar italijanski vseučiliščnik' nedvomno bolje podkovani, bi bilo torej povsem zgrešeno in do naših fantov tudi krivično.
Mig
MOŠKA A UGA Novalinea - Česa
3:0
0:3
ŽENSKA B LIGA Breg - Sokol (4:15, 6:15, 11:15)
Bor - Libertas Pordenon	1:3
(11:15, 15:10, 11:15, 7:15) MOŠKA C LIGA Kras - Mira	0:3
(15:6, 15:5, 15:8)
1. ŽENSKA DIVIZIJA Sloga - Kontovel	3:1
(15:8, 15:12 11:15, 15:10)
ROKOMET
12. KOLO	(
1. ZVEZNE ROKOMETNE 1$* V Beogradu:
Crvena zvezda - Celje
22:1*
Vodita Partizan in Crvenka 18
Celje je z 10 točkami deveto.
NOGOMET
Na Reki se je začel tradicional®
gometni turnir za »Jadranski P°
Zagrebški Dinamo je premagal L bodo	z	2:0, Rijeka pa beograjski	r*
tizan	z	1:0.	t
Jutri bosta v finalu igrala Dit's in Rijeka.
SMUČANJE	.
Na	državnem prvenstvu	v	alPs'...
smučanju za mlajše mladince i° dinke na Kogli nad Bohinjsko , strico je bil včeraj veleslalom' TJ mladinci je zmagal Franko (01’Tj
ja) iz Ljubljane, med mladij
pa Klajnščkova (Maribor). Dane* še slalom.
ST. MORITZ, 5. - Na sveto«^ prvenstvu v štirisedežnem bobu * , Moritzu je lestvica po prvih “ vožnjah taka:	,1(vl
1.	NDR (Nehmer)	2'20 £
2.	ZRN 2 (Resch)	2'7fSv
3.	Švica 2 (Scharer)	2’20 »J,
4.	ZRN 1 (Gaisreiter)	2’20j|
5.	Švica 1 (Torriani)	2'2l.f,
6.	švedska (Ericson)	2'21 Jj!
7.	Italija (Alvera)	2'2l
ST. ANTON, 5. - Zaradi mo^ sneženja so morali danes odpove° • smuk za svetovno .prvenstvo v ok-kombinacije »Kandahar*. Ker Je « nes ob vznožju prug tudi de^Uj še ni gotovo, če bodo lahko "
izpeljati slalom.
Šahovska panorama
(Nadaljevanje s 7. strani)^
2> f
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Jadran • CUS Trst 87:76 (37:30)
27. hg5 Lg5: črni ne bi rc: loža ja.
27. Te3: Dhi : 28. D/3	, . ir
Kaipov izkorišča slab polo*aA^ nega kralja in ne želi vzeti 1® e na polju c7. Dorfmanu ponuja * ta na polju go. katerega lahko me s tremi figurami.
28... Dg5; 29. Tel	^
Pričakovati je bilo nadaljeV% 29. Dc6+, vendar tudi na videz ^ poteza s trdnjavo poslavlja Pre° nega težke naloge.-	’ fjl
29. . . Dg2 30. D/5 Tg6 P-Dd!> 32. de7	. $
Končno se je beli odločil nje lovca in vzpostavljanja niaF nega ravnotežja. Sedaj bi ni odigral zanim vo nadalje^fj!, 32 . . . a5 33. Dh5 hG 34. e6!! ki je vredno analizo.	nkri
I 32 . . . Ke7: 33. Of4 o5 34■
KeS 35. Dh7: Df3	..J
Dorfman išče priložnost za ta ^ no igro na prvi vrsti belega-
Jugoslovanski
šport
KOŠARKA
16. KOLO
1.	ZVEZNE KOŠARKARSKE LIGE
Brest - Partizan	84:66
Kvarncr - Industromontaža 116:94 Bosna - Iladnički	107:103
Rabotnički - Jugoplastika 85:99 Crvena zvezda - Zadar	94:80
Cibona - Igman	02:55
Beko - Metalac	.	91:89\
LESTVICA
Bosna 30. Partizan 28. Jugoplastika 26 itd. Ljubljanski Brest je z 8 točkami enajsti.
2.	ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA ZAHODNA SKUPINA (MOŠKI)
Triglav - Medveščak	76-75
Ilirija - Šibenik	97:76
Puljanka - Celje	104:88
Dalvin * Maribor	58:91
Slovan - Oriolik	92:93
ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA ZAHODNA SKUPINA (ŽENSKE) Ježica - Brest	54:77
HOKEJ NA LEDU
Prva polfinalna tekma za jugoslovanski pokal na Jesenicah:
Jesenice - Medveščak	8:5
je beli kralj slabše zavarovan- j*
38. Dh8+ Ke T (Kd7?) v
KeS 38. Uc4 Db7 39. b3 apr»' Karpov je svojemi kralju, lT|Hj vil »ventil* za umik pred sa!rojt'* prvi vrst:. S tem pa je tudi p™ trdnjavo iz obrambne funkcije'
39 ... Te6 40. Tgl	,
Beli je imel na razpolago s®. časa za razmišljanje, vendar 0 ^ go razmišljal in se odločil. Vpi črnemu kmeta na polju e5-. ./ je dobil možnost napada tudi z® ^ jo trdnjavo. Svetovnega prvak® )j5t-tokrat ni zapustila intuicija v ni oceni.
40... Tq5: 41. Tg8+ ^
V tem položaju je Karpov * jjpir potezo in prekinil partijo. v “ t-ir či analizi se je prepričal v P pi' nost svoje odločitve, ki tnu J
povedovala sigurno zmago. , Dr
41..	. Ke7 42. Dh4+ Kd7 Te7
Tudi črni se je v domači 8Jj-ej' prepričal, da ni boljše 43 • • • {$ 44. Kb2 Dc7, prav tako ne 43... Dc7.
44. DJ5+ Kd6 45. Daš:
Dd8+ KeS 47. Kb2
Zopet ena od tihih potez. gel*
47..	. }6 48. T]8 Dg7 49.
Kd5 in črni se vda.	^it
Zanimiva in lepa partija n šampiona SZ.
Kras (na sliki med tekmo z ACL1 >• je tudi sinoči ostal prazB^