Učen kmet.                                >
JJ*oznaI sem kmeta, po imeni Žirtvnika. Živel je pii Sretem Dulm hlijn^ J? Loke. Po Ižtu in po zimi je iinel za kloliukom šojevo pčrjc in kakšno .? cvetllco, ntrgano kde na travaiku ali izrezano iz papirja ali platiia. Ogruul. [ ae je v črn plašč, ki je znotraj iiael rudečo p6dlako. Ta mož je zrulj čitati, in včdel je iz ust uialo ne vse sveto pismo. Kamor je prižel, tlMBU se je z duhovniki potžzal, kde je to ali '5uo zgodbo najti v .svetom pisni^*' Po litn je kopal in oial, kosil in uilatil, a na zimo se je hodil po s?6ts, prepirat. N^ko zimo pride v ČebSr, kder je tediij vladal bogat, a zel6 čudeii, objiSsten knez, po imeni Parovič, ki je svoja hlapoe tudi pretipal. ie nittJ uijso ug6dili, a potlej Casi njih udarce zamazaval z ik-belimi kri2ev,'u'-i, ¦) akol ga je boljša misel oblet^la. Ta zve, da je znani Žiriivnik v Čebru, in tefa ga mahoma k sebi poklicali na kosito, pri katerem je po nakljutji bil tudi Prczdanski dekan Jlraovič. Kmet Žiriivnik se ne da prositi. Pride ia sMjfj k mizi mej gospddo. Oesar ga je pri jiSdi goapod Jarnovič povprašal o svetej^J pi9inu, vso je piav ter na tanko povedal. Kuez ParoviC jo ta dau bil posebni« dobrovoljen. V slaat je poalušal io potem dpjal: nŽir6vaik! sveto pisra«-znaš, to vidim. 0 čemer te kdo povpraša, odgovarjaš. kakor lii slaino resal A 2daj vprašaj li dekana! Kad bi vidcl, bode li mogel odgovoritt on tebi,| ali ne?" Žirdvnik takiSj na to prisUne tor dekanu reče: ,,gospod dokaoj; ali veste, kiilikSen je Bog ?a Jarnovifi odgovori: nnlj človeka, da bi to tiSdaL^J Zii'6vnik se nasmžbae in veli: Jaz vem! TJlikšen je, da prorok o njein g5jS vori: nebo jo moj pržstol a zemlja podu^žje mojima nogama. — Bog z ro3 kama seza od i5nega koaca do tega po vsem svutu. — A zdaj ugaufLe, gospo4|j koliko sukna Bog potrebuje v svojo obleko, fie je tfilik.šen ?" Jarnovič odgM TOri: jizmčri ga ti, ki vae veš !a A Žirčvnik reSe : rto oij teiška stvav. tM potrebuje ga več, nego ii jaz; kajti dejal je: kar ubozemu človekn stvOi^K v moje ime, to ste meni stv6rili; zatorej, in bodete suknjo dali uaeni, dA^m jo Bogii" — S hrohotom se zasmiSjeta Jirnovifi iu Parovič, katcri napiisl^B teie: ,,go9pod dekdn! 2ir6vnik je sukajo zaslužil, ter oadejem se, Ja iuu M ne l.odete kratili." Poteiu se obrue k Žirijvniku: npridi sredopoatno sredN kadar oblačim svojo dmžitio, da tudi tubi mtTo vzamoiu.1' Žiičmik ja rw piišul io doljil oil gosp'jila Jarncviča zeleuo sukojo a oJ kneza (ra plaač, m jc znotraj iiael rudčiio pčdlako, in vrbu tugn inu je kncz podaril unli klobm s cvetlicaiui in šojevim perjeui za trakoui. Hukiijo j« dal bratu, a v pl«ž« ifl r klobuka se je do smrti bodil prepirat o sreLcm pismu.                        fl
--------H--------                                                                   M
*) Kriieruč je križevuu tolur.                                                              fj^