Glasilo Občine Ormož Številka 47, december 2019 Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Ormoške novice t V: ■ / laj íe v novem letu vam izpolnijo vie íanje . . . In če morda ste pozabili nanje, ne obupajte in Se vrnite vanje. v imo vam in mirne božične praznike ter ravja, Sreče in osebnega za dovoljstva v letu 2020. v Ž upan O. cine K^srmoz z o, bčinsko upravo S g¡a m Ora Ormoške novice 20. obletnica Zgodovinskega društva Ormož Besedilo: Tone Luskovič, Manica Hartman Foto: arhiv društva »Historia magistra vitae est« (Zgodovina je učiteljica življenja) Pogled dvajset let nazaj z vidika zgodovine ni obletnica, ki bi ji bilo potrebno nameniti poseben pomen, je pa dvajset let delovanja nekega društva zagotovo mejnik, ki si zasluži vsaj skromno pozornost, če ne kaj bolj prazničnega. V društvu smo se odločili za slednje, saj smo našo jubilejno obletnico obeležili s slavnostno akademijo 15. oktobra 2019 v Grajski pristavi v Ormožu. Našemu praznovanju so se pridružili mnogi člani društva, predstavniki različnih zavodov in institucij, državni svetnik Branko Šumenjak, predstavnika Občine Ormož župan Danijel Vrbnjak in podžupanja Irma Murad, ter drugi gostje. Dogodek je moderirala novinarka Urška Maučič, za glasbene užitke so pa poskrbeli učenci glasbenega zbora Ormož pod vodstvom zboro-vodkinje Darje Žganec Horvat. Osrednji namen ustanovitve našega društva je bil narediti več na področju raziskovanja lokalne zgodovine. Vodstvo Občine je resda že v devetdesetih letih vsakih pet let izdajalo zbornik Ormož skozi stoletja in tudi institucije, kot sta Zgodovinski arhiv na Ptuju in pokrajinski muzej na Ptuju, so izdajali priložnostne publikacije, vendar pa to za širše območje Ormoža, ki vemo, da je polno bogate zgodovine, ni bilo dovolj. Precej posameznikov se je že takrat ljubiteljsko ukvarjalo z raziskovanjem zgodovinskih dogodkov in zgodovinskih osebnosti, a delo je potekalo neorganizirano, svojih raziskovalnih izsledkov niso imeli kje objaviti, zato je bilo ustanovljeno društvo, ki bi to omogočilo. Ustanovitelji društva so bili: Jože in Nadica Granduč, Franc Krnjak, Rudi Pevec, Samo Simonič, Zvonko Bešvir, Marija Lah, Franc in Vera Šulek ter Minka Rajh. Ob tej lepi priložnosti smo se jim v društvu zahvalili z drobno pozornostjo in podelitvijo slavnostne listine. Prvi predsednik je postal Samo Simonič, sledil je Robert Belec in nato sedanji predsednik Tone Luskovič, s katerim je dobilo društvo novi zagon in prave spodbude. V okviru založniške dejavnosti izhaja enkrat letno strokovna publikacija Zgodovinski zapisi; omenimo lahko, da smo do danes v njej objavili že 176 prispevkov s področja arheologije, etnologije, umetnostne zgodovine ... Novo številko publikacije, že šestnajsto zapovrstjo, smo predstavili tudi ob jubilejni obletnici. Gre za vsebinsko najobsežnejšo publikacijo do sedaj, saj nas na kar 174 straneh nagovori enajst avtorjev prispevkov. Člani društva smo v minulih letih izpeljali okrog 40 različnih večjih ali manjših prireditev (pripravili smo številna predavanja, izvedli ali sodelovali pri izvedbi simpozijev, izdali 16 številk strokovne publikacije Zgodovinski zapisi in kar nekaj zbornikov simpozijev/okroglih miz ...). V društvu radi poudarjamo, da je preteklost potrebno ceniti takšno, kakršna je; ne je cefrati in ne zamolčati. Ali nam je to v preteklih dvajsetih letih uspelo ali ne, bodo presodili vsi, ki nas že dvajset let spremljajo. K svojemu delu smo pritegnili mnogo somišljenikov, česar smo veseli ter tudi ponosni skupaj z njimi in se jim ob našem jubileju iskreno zahvaljujemo. Topla zahvala tudi vsem članom društva, predvsem pa Občini Ormož, ki finančno podpira delovanje društva in vsem ormoškim podjetjem, ki so nam v preteklosti pomagala. Hvala sodelavcem iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in Zgodovinskega arhiva na Ptuju ter društvu Prleški železničar iz Osluševcev. Brez vseh naštetih in še mnogih drugih neimenovanih, bi bilo delovanje Zgodovinskega društva Ormož veliko skromnejše. Še enkrat iskrena hvala. Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 738 Ormoške novice Spoštovane občanke in občani! Obiskal nas je mesec december. Praznični čas, čas v katerem se spomnimo na trenutke, ki smo jih preživeli z družino, s prijatelji, s sodelavci, ... V tem prazničnem času se tudi spomnimo, kaj smo skozi leto delali in kaj ustvarili in to je tudi čas, ko izrazimo svoje želje. Večkrat si zaželimo, da ta praznični december preživimo z najbližjimi, brez stresa, daleč od vsakdanjega vrveža. Gledano skozi oči župana je leto 2019 leto, s katerim smo lahko zadovoljni. Za nami je veliko projektov. Ustvarjali smo na veliko področjih, pri katerih so že vidni rezultati, pa tudi na področjih, katerih rezultati se bodo pokazali v prihodnje. Večkrat smo tudi pokazali, da lahko skupaj ustvarimo več. Pri svojem delu sem se skozi leto srečal z velikim številom ljudi, kateri ste bili pripravljeni sodelovati, pa tudi pomagati na različnih področjih. Vsa ta povezanost nas je pri delu vzpodbujala in dosegali smo skupne cilje. Seveda vedno ni bilo vse popolno, lahko bi bilo tudi kdaj kaj drugače ... Ampak, kaj je v našem življenju popolno? Najbolj pomembno je, da smo se poslušali, da smo se slišali in stvari izboljševali. V letu, ki bo skoraj za nami, sem službeno prepotoval marsikateri konec Slovenije, bil sem tudi v drugih državah. Moram pa povedati, da sem na vseh teh potovanjih, bil ponosen na to, da sem iz občine Ormož. Še zavedamo se včasih ne, kako smo »veliki«. Seveda sem si od blizu ogledal tudi našo občino in pri tem bil večkrat pozitivno presenečen. Kaj vse zmorejo/zmoremo tukaj živeči ljudje ... Z vsem tem zapisanim se že veselim, da vstopimo v leto 2020. Leto, ki bo polno izzivov, leto ko bomo stopili na pot ustvarjanja novih projektov. To bo tudi leto, ko se bomo srečevali in spet skupaj ustvarjali. Ustvarjali pa ne bomo samo za občino Ormož, ampak za vse nas in za vse tiste, ki bodo za nami živeli na tem prelepem, najlepšem koncu Slovenije. Drage Ormožanke, spoštovani Ormožani, želim vam vse dobro v letu 2020. Naj se vam izpolnijo vse želje. Predvsem pa vam naj služi zdravje. Čas vam naj hitro teče ob stvareh, katerih ne marate in čas se vam naj skoraj ustavi ob tistem in tistih, ki jih imate radi. Se vidimo v letu 2020! Danijel Vrbnjak, župan občine Ormož Drage bralke in bralci, leto je pri koncu. Vse, kar je bilo slabega, naj zbledi, kar dobrega, pa še naprej bogato rodi. Ob prihajajočih praznikih vam želim obilo lepih trenutkov v krogu vaših dragih. V novem letu, ki prihaja, pa zdravja, sreče in uspehov, predvsem pa majhnih in drobnih pozornosti, ki nas polnijo z zadovoljstvom. Srečno 2020 vam želim! Alenka Lah, odgovorna urednica Obvestila uredniškega odbora Naslednja številka bo izšla predvidoma januarja 2020. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki ali na e-mail: alenka.lah@ormoz.si , lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/74 1 53 18. Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 6.3.2020. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje. Kolofon Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Odgovorna urednica: Alenka Lah. Uredniški odbor: Tina Erhatič, Nino Miličic, Irma Murad, Barbara Podgorelec. Lektoriranje: Marinka Vnuk. Naklada: 4250 izvodov. Tisk: Tiskarna Ekart d.o.o., Spodnje Jablane 19, 2326 Cirkovce, https://www.tiskarna-ekart.si/ Glasilo Ormoške novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Ormož. Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 3 Ormoške novice Investicije v občini Ormož v letu 2019 Avtobusno postajaliwfrilS Runču jJČI&Rti* »frici ¡¿t HOSTEL IN TRŽNICA ORMOŽ viqfekry^GÎnvafijfaÉWi MOdéînizacTja C|Ste Lešnifa: i Letnokopalisce^OrmdŽv Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 740 Ormoške novice MiSernizacija ceste Libanja Moœrntfl6nlcestilLitri|eijc ModernizaàfiÉfeste Mihovci Plfcéoik 1'iKlfc^ ifc Preplastitev - igrišče Ivanjkovci IPreApstiuS in ¿feliJafšiiBv (Jši&^liimJ^t (^^^Bc Preplastitev ceste Ormož - Sv. Tomaž PreplasfflaWesL«iMf Brehrovnik iOtaraS Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 5 Ormoške novice ^Tuj'istEpâ.b.bv^tilna signalizacija vaški dom Pavlovci Modexnizacij&jaffi^fêflka Nadenj ¿MolspjižacijJ ceSte Vicanci ^PpdernizaCiiajbgatelVitan 'jModirGiZacita CS|te Zasalgi- 6 Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 Ormoške novice Uspešni na razpisu LAS UE ORMOŽ Besedilo: Milena Debeljak Občina Ormož se je prijavila na 3. javni poziv EKSRP pri LAS UE Ormož s tremi projekti in bila uspešna pri vseh treh prijavah, bodisi kot vodilni partner ali kot partner pri projektih. Prijavili so se projekti: AKTIVNO DRUŽENJE ZA KAKOVOSTNO ŽIVLJENJE (AKT Q), ZELENI TRIKOTNIK - GREEN T in UČNA TURISTIČNA DESTINACIJA JERUZALEM SLOVENIJA BREZ EMBALAŽE - TD JERUZALEM 0 W, pri katerih se pričakuje 120.600 EUR evropskih sredstev. Pri projektu AKT Q bo Občina skupaj s partnerji ustvarila podporno okolje za razvoj infrastrukture in program za izboljšanje kvalitete življenja. V operaciji se nameravajo v mestnem parku v občini Ormož postaviti sodobna igrala in fitnes na prostem s pripadajočo urbano opremo, ki jih bodo med drugim uporabljali tudi udeleženci programov skupnih javnih zavodov z območja Upravne enote Ormož, katerih ustanoviteljice so Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. V na novo urejenem okolju in z novo infrastrukturo bodo vsi uporabniki, ranljive skupine in ostali uporabniki, mlajši in starejši, vključeni kot udeleženci na organiziranih dogodkih, usposabljanjih, izobraževanjih in animacijskih dogodkih na igralih in fitnesu na prostem, kot tudi posamezniki v času aktivnega preživljanja prostega časa. Pri organizaciji dogodkov bodo s svojo ponudbo sodelovali lokalni pridelovalci hrane, ki s svojo proizvodnjo ne obremenjujejo okolja. Vse to prispeva k promociji zdravja, aktivnega preživljanja prostega časa za vse generacije, tudi ranljivih skupin oseb - mladih, oseb s posebnimi potrebami, starejših, invalidov, s čimer se izboljša kvaliteta življenja vseh deležnikov. Vodilni partner projekta je Občina Ormož, ostali partnerji projekta so Ljudska univerza Ormož, Osnovna šola Stanka Vraza Ormož in Osnovna šola Ormož. Skupna vrednost projekta znaša 38.031,66 EUR z DDV, višina pridobljenih sredstev Evropskega kmetijskega sklada je 23.864,59 EUR, ostalo bodo pokrili partnerji projekta. Pri projektu ZELENI TRIKOTNIK - GREEN T je vodilni partner operacije EKO d. o. o., partnerji projekta so pa Občina Ormož, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in socialno podjetje Z-ENIAC. V sklopu projekta se bo na točkah zanimive naravne in kulturne dediščine vzpostavil zeleni trikotnik med Grajskim parkom, Ormoškim gradom in Naravnim rezervatom Ormoške lagune in tako povezale vsebine z namenom ohranitve in izboljšanja stanja narave in okolja ter ozaveščanja in ohranjanja okolja. V Naravnem rezervatu Ormoške lagune se bodo na območju rezervata s pomočjo projekta pripravili dodatni inovativni pristopi edukacijske narave za obiskovalce z namenom ohranjanja narave. Spoznali bodo značilne naravne strukture in življenjske prostore ter karizmatične vrste ptic s pomočjo kognitivnih in motoričnih elementov. V ta namen se bo na območju Naravnega rezervata postavil imitacijski element - motorični park, tako da bodo obiskovalci spoznavali vsebine narave preko aktivnosti imitacije narave s specifičnimi elementi. Pripravila se bo tudi idejna zasnova (IDZ) za izvedbo turistično--naravoslovne ureditve za območje Zelenega trikotnika ob reki Dravi. Idejna zasnova je potrebna, saj se bo v tem sklopu pripra- vila celovita ureditev območja, ki bo podlaga za kasnejše naravo-slovno-turistične ureditve. IDZ bo pokrival vsebine za območje zelenega trikotnika in bo temeljil na povezovanju vsebin edukacije narave in ohranjanje narave ter turizma. S tem želimo pripraviti dokument, ki bo elemente narave in naravovarstva s pomočjo interpretacije približal ljudem in pri njih vzbudil kritičen pogled na uničevanje narave, hkrati pa želimo pripraviti dokument, ki bo vključeval konkretne ideje za ohranjanje narave, varstvo okolja, izobraževanje, turizem ... Skupna vrednost projekta znaša 64.544,91 EUR. Višina zaprošenih sredstev Evropskega kmetijskega sklada znaša 46.749,59 EUR, preostanek bodo pokrili partnerji projekta. Tretji prijavljeni projekt je TD JERUZALEM 0 W. Ta projekt se izvaja v partnerstvu, vodilni partner je Občina Središče ob Dravi, ostali partnerji so Občina Ormož, Občina Sveti Tomaž in podjetje Z-Enaic. V okviru projekta TD JERUZALEM 0 W se bodo izvajale aktivnosti, ki imajo za cilj trajnostni turizem, ki bo temelj strategije komuniciranja Turistične destinacije Jeruzalem Slovenija (v nadaljevanju TDJ). V ta namen se bo nabavila oprema digitalni panoji, stroj za pomivanje kozarcev, kozarci, izdelale se bodo vrečke ter izvajale učne prakse za trajnostni turizem; izvajale se bodo animacijske delavnice s prikazom možnosti življenja brez embalaže po principu zero waste, ki ga zagotavlja tudi ponovna uporaba. Slednja bo ključnega pomena pri ozaveščanju in v podporo aktivnostim, ki jih izvajajo partnerji za vzpostavitev trajnostne TD Jeruzalem Slovenija, zato bodo partnerji izvedli aktivnosti, ki podpirajo načelo brez embalaže z izzivi za celotno LAS območje, kot tudi za širšo skupnost. Operacija bo prispevala k večji okoljski ozaveščenosti na območju LAS UE Ormož z animacijskimi in praktičnimi prikazi uporabe postopkov, praks na področju preprečevanja nastajanja odpadkov in ponovne uporabe materialov in odpadkov, kar vodi v trajnostni turizem. Skupna vrednost operacije z DDV znaša 68.447,87 EUR, od tega pričakujemo 49.997,09 EUR evropskih sredstev, ostalo bodo pokrili partnerji z lastno udeležbo. Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 7 Ormoške novice Martinovanje 2019 Zgodbe Destinacije Jeruzalem Slovenija Besedilo: Javni zavod TKŠ Ormož, Andreja Brglez Foto: Blaž Sluga, Valerija Novak in Foto Ema Žalar Martinovanje je naš največji lokalni praznik in v začetku novembra pri nas vse oživi in tudi zadiši - praznujemo ga s hvaležnostjo za vse, kar se je skozi leto dogajalo, pa tudi z veseljem in velikimi pričakovanji, saj je vinski letnik, ki smo ga pridelali, šele začel dobivati svojo pravo podobo. Letos smo v program Martinovanja 2019 umestili tudi dva posebna dogodka, ki sta pokazala, kako pomembno je za nas vinogradništvo in vinarstvo. Vinarju in vinogradniku Stanku Čurinu smo v aleji velikanov pred grajskim poslopjem postavili doprsni kip. Bil je starosta slovenskega zasebnega vinarstva, eden prvih, ki se je podal na to pot in tudi uspel. Spisal je zgodbo, ki je edinstvena - uspel je tako doma kot tudi na mednarodnih ocenjevanjih. Drugi posebni dogodek je bil namenjen umestitvi prvega skrbnika mestnega vinograda šipona pa tudi grozdja in vina, ki bo čez leta v njem pridelano. Martin I. Ormoški bo gospod, ki mu bo zaupano tudi nekaj protokolarnih opravil v času martinovanja, pa tudi v povezavi s promocijo kraja in Destinacije Jeruzalem Slovenija. Razstava potic in pridnih rok, kjer so obiskovalci lahko poskusili in tudi kupili marsikaj od predstavljenega, kot so jo letos v Timi pripravile v Društvu kmečkih žena, je bila prava paša za oči in veliko tega so si skozi oddajo RTV SLO Dobro jutro z Marijo Merljak v petek, 8. 11., slovenski gledalci lahko tudi ogledali. Tudi letos smo v okviru Martinovanja v Ormožu organizirali tako ocenjevanje za Naj Špricar kot tudi Turnir mladega vina. Imeli smo dve komisiji- potrošniško, ki je izbirala svoje Naj Špricar vino, in strokovno, ki je imela svojega zmagovalca. NAJ ŠPRICAR VINO po izboru strokovne komisije je postalo vino zvrst, letnik 2018, suho Vinogradništva Gorjak, Stanovno NAJ ŠPRICAR VINO po izboru potrošniške komisije pa je postalo vino zvrst, letnik 2018, suho Vinogradništva Leskovar iz Lešni-ce. Zmagovalec Turnirja mladega vina 2019 in odlično mlado vino je pa postal Muškat ottonel letnika 2019, polsladko, Vinogradništva Leskovar iz Lešnice. V sobotnem dnevnem prazničnem dogajanju ne moremo mimo „Prleških piskrov". Zbralo se je 11 ekip. Komisija pod vodstvom Nade Pignar - sodelovala je še Metka Lešničar in mladi chef Rene Plavec, ki z velikimi koraki stopa na kuharsko sceno, je zelo dobro pretehtala ekipe in podelila glavno nagrado Društvu za osteoporozo Ormož. Ob podelitvi Prleškega piskra pa je sledilo tudi žrebanje nagrad Destinacije Jeruzalem Slovenija, ki je potekala ob dnevih in vikendih odprtih vrat v letu 2019. V Ormožu pa za Martinovo ne gre brez godbenikov in koračnic. Letos se je zbralo 9 godb in pokal Vinka Štrucla je šel v roke kar trem ekipam. Martinov šotor je v letu 2019 prevzel Denis Ozmec z ekipo iz Gostilne Ozmec. Prvi večer so igrali Poskočni muzikanti, v so- boto pa je bil rock, kjer smo dali priložnost mlademu bendu Majk in ormoškim legendam Orkestru selotejp, na koncu pa je sledilo Zabranjeno pušenje. Tudi čez dan smo poskrbeli za glasbo - Trubadurji so igrali na več lokacijah in naredili res praznično vzdušje. Martinovanje v Ormožu slovi tudi zaradi edinstvenega prikaza običajev - naša folklorna in turistična društva so se res izkazala kot vselej in predstavljajo velik in neprecenljiv zaklad. Tudi kulturniki so z razstavo Malek in Rastočo knjigo dodali svoj kamenček v mozaik dogodkov. Naj tukaj omenimo še MCO in Ljudsko univerzo s programi za mlade in najmlajše. Letos so bili vinogradniki v Unterhundu, kjer je bil Festival vin in 12 vinarjev z obiskom zelo zadovoljni, saj je bilo obiskovalcev več kot kadarkoli. Martinovanje 2019 je za nami. V imenu JZ TKŠ se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli prispevali in pomagali pri tem, da je prireditev v vseh pogledih uspela. Verjamemo da smo s promocijo, poskrbeli, da se je Ormož in Destinacija Jeruzalem Slovenija začela umeščati v krog zanimivih slovenskih krajev, vrednih pozornosti in obiska. Po odzivu obiskovalcev, lahko zaključimo, da smo na dobri poti. 8 Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 Člani Slovenskega centra PEN na obisku v Ormožu in okolici Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek V začetku septembra so Ormož in okolico na pobudo domačina Franca Mikše obiskali člani Slovenskega centra PEN. Med ostalim so obiskali tudi Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož in srečanje zaključili z literarnim večerom v Beli dvorani Grajske pristave. Slovenski PEN je nastal leta 1926, njegov prvi predsednik je bil Oton Župančič. Med ustanovnimi člani so bili Izidor Cankar, Josip Vidmar, France Stele, Janko Lavrin, Fran Šaleški Finžgar, France Bevk, Prežihov Voranc, France Koblar. Med drugo svetovno vojno center ni deloval. Spet je zaživel leta 1962 in svoj ugled ter vlogo stičišča med vzhodom in zahodom potrdil s prireditvijo svetovnega kongresa PEN na Bledu leta 1965. Slovenski center PEN je del mednarodnega združenja pesnikov in pisateljev, esejistov in publicistov, ki je aktiven v mnogih sferah družbenega življenja. Gre torej za pomembno združenje, ki ima tako na slovenskih tleh kot v tujini posebno mesto. Šteje okrog 125 članov, je povedala Ifigenija Simonovič, predsednica Slovenskega centra PEN, ki navdušenja nad Ormožem in okolico ni skrivala. Ideja, da člani Slovenskega centra PEN obiščejo Ormož z okolico, se je porodila pisatelju Francu Mikši, po rodu Ormožanu, ki je - kot je povedal - tik pred izdajo svojega pravljičnega romana za odrasle in otroke, kar bo prvi takšni roman v Sloveniji. Franc Mikša je do pred kratkim bil tudi podpredsednik Upravnega odbora Mednarodnega odbora pisatelji za mir, čigar predsedovanje je letos na Bledu od Slovencev prevzel Francoski PEN klub in mu zdaj predseduje predsednik Francoskega PEN centra. Tako je Mikša svoje stanovske kolege popeljal na ogled etnološke zbirke v gradu v Veliki Nedelji, Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož, ormoškega gradu in muzeja v Ormožu. V občinski zgradbi pa jih je sprejel tudi župan Danijel Vrbnjak. Obisk v Ormožu so zaključili z literarnim večerom v Beli dvorani Grajske pristave, kjer je sodelovala tudi naša domačinka, pesnica in pisateljica magistrica Blanka Erhartič. Večer je z glasbo popestrila harfistka Pia Škor-janec. Glasilo Občine Ormož, številka 47, december 2019 9 Ormoške novice Slavnostna akademija ob 150. obletnici osmega tabora v Ormožu Besedilo: Nevenka Korpič Foto: Ciril Ambrož Občina Ormož in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož sta 7. septembra pripravila slavnostno akademijo ob 150. obletnici osmega tabora v Ormožu (1869-2019). Prireditev se je odvijala pred ormoškim gradom, slavnostni govornik je pa bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je prevzel tudi pokroviteljstvo nad dogodkom. Predsednika republike je sprejel župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak, ki ga je tudi popeljal na prizorišče. Taborsko gibanje je bilo slovensko politično gibanje v obdobju od 1868 do 1871. Prvi tabor je leta 1868 potekal v Ljutomeru, v Ormožu pa leto dni kasneje. Slovesna akademija je v Ormožu potekala v počastitev 150. obletnice ormoškega tabora in v spomin na 8. avgust leta 1869, ko se je v Kečkovem gaju zbralo 9000 Ormo-žanov, Prlekov in Slovencev, ki so prišli v narodno prebujeni Ormož od blizu in daleč. Čeprav je bil Ormož nemškutarsko mesto, je peščici narodnozavednih domačinov uspelo organizirati tabor, na katerem so nastopili narodni buditelji in vodilni štajerski rodoljubi. Na taboru so se odločno izrekli za ideje Zedinjene Slovenije. Ormoški tabor je tako prispeval k nastanku posojilnice, h gradnji mostu čez reko Dravo (1889) in kasneje tudi h gradnji slovenske osnovne šole na Hardeku. Prireditev se je začela z igranjem godbe na pihala Glasbene šole Ormož ter s prihodom praporščakov gasilskih društev Gasilskih zvez Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, predstavnikov veteranskih in borčevskih organizacij, Zveze lovskih družin, Slovenskih sokolov in društva Generala Maistra. Župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak je v nagovoru spomnil, da je taborsko gibanje bilo slovensko politično gibanje v obdobju od 1868 do 1871. Zaznamovala so ga predvsem množična zborovanja na prostem, kjer so zavedni Slovenci izražali podporo jezikovni enakopravnosti in Zedinjeni Sloveniji, na koncu so zahteve zapisali v resoluciji, ki je večkrat vsebovala tudi lokalne zahteve. Slavnostni govornik, predsednik republike Borut Pahor pa je v govoru poudaril pomen taborskega gibanja pred 150. leti, saj je široko ljudsko gibanje legitimiziralo idejo Zedinjene Slovenije in prvič izpričevalo tako politično enotnost okrog temeljnih zahtev Slovencev tistega časa. To je bilo, tako Borut Pahor, neposredno pomembno za oblikovanje narodne in politične zavesti, ki je botrovala ustanovitvi države leta 1991. V bogatem kulturnem programu so sodelovala ormoška domača kulturna društva, godba GŠ Ormož, recitator in gledališki igralec Vlado Novak. Prireditev je povezoval Peter Kirič. Ob slavnostnem dogodku 150. obletnici osmega tabora v Ormožu sta organizatorja izdala tudi spominsko gradivo in sicer spominsko medaljo, znamko, kuverto, dopisnico in štampiljko. V času slovesnosti je na prizorišču delovalo poštno okence, kjer jih je bilo mogoče tudi takoj odposlati. Že 24. junija pa je bila v Beli dvorani na ogled postavljena razstava "Slovenski tabor v Ormožu", ki jo je pripravila Nevenka Korpič. 10 Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 Ormoške novice ga do EU Bogata tradicija jedi, kruha, sladic in potic v Prlekiji ob martinovem in adventna razstava KGZS zavoda Ptuj - JSKS Ormož: Hinka Hržič, inž. kmet. svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji Vsaka dežela ima v navadah in običajih svojega prebivalstva neprecenljivo bogastvo. Bogastvo rodi še večje bogastvo, če truda zanj ne podcenjujemo, ali se ga ne sramujemo. Tudi ta razstava izpod pridnih rok ob martinovem omogoča našim ljudem s podeželja, ob podpori občine, da prikažejo svoje bogato znanje, ki izvira iz dolgoletne tradicije prehran-skih navad ljudi iz posameznih krajev Prlekije. Razstava pridnih rok ni le predstavitev ustvarjalnosti ljudi, temveč ima tudi velik izobraževalni pomen. Kakovost ocenjenih potic je zelo visoka. Tako lahko opazimo velika odstopanja med svežo, doma pripravljeno hrano, v primerjavi s hrano, pridelano v množični proizvodnji. Ocenjevanje in razstava tradicionalnih jedi sta dosegla ne le predstavitev in oživljanje izdelkov z značilno „prleško" kvaliteto, ampak tudi večje možnosti za trženje in hkrati večjo zaposljivost na naših kmetijah. Na letošnji razstavi so posebej predstavljene jedi ob trgatvi. Od zajtrka, malice in kosila za „brače" do večerje za „prešarje". Tako se pri teh obrokih prepletajo mlečni in mesni izdelki, kakor tudi sveža in vložena zelenjava. Posebno mesto ob domačem kruhu iz krušne peči ima potica in „grozdjova" pogača. Ob pestrosti različnih peciv izpod rok naših mojstric je v središču pozornosti martinov pogrinjek. Na razstavi ne manjka sveže zelenjave, vložene zelenjave in sadja. Posebno noto celotni razstavi dodajo članice društva z unikatnimi izdelki. Potica je obredno in praznično pecivo, ki je že nekaj stoletij slovenska kulinarična posebnost in je še vedno na praznični mizi kmeta in meščana. Sredi 19. stoletja so v Novicah o njej zapisali: „Ne bomo potice dali proč iz naše dežele, naša je ter naša bo ostala. Bodi nam Bog zahvalen zanjo!" A že dve stoletji pred tem je Valvazor v svoji Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689 opisal pripravo potice: „Čisto na tanko razvaljajo testo in ga namažejo z zdrobljenimi orehi in medom in ga zvijejo. In, ko je pečena, je to potica ..." Potica je v Prlekiji najbolj značilna sladica ob različnih praznikih. Na našem območju je posebej cenjena ob trgatvah, saj so na kmetijah imeli trgatev za praznično opravilo in še danes nobena ne mine brez potice. Pri mnogih aktivnostih ormoškega martinovanja sodelujejo tudi kmečke žene, ki pripravijo bogato kulinarično razstavo, kjer so na ogled in pokušino tudi potice, s katerimi predhodno sodelujejo na ocenjevanju. Tako letos že osmo leto zapored v organizaciji KGZS zavoda Ptuj - JSKS Ormož in DKŽ Ormož poteka strokovno ocenjevanje potic. Ocenjuje jih strokovna komisija, ki jo sestavljajo Marija Rošar, Metka Lešničar in Jožica Korpar. Članice komisije so navdušene nad mojstrovinami, ki so plod marljivih rok kmečkih gospodinj in so prava paša za oči in usta. S svojim ustvarjalnim duhom in pridihom domačnosti skrbijo, da ta kulinarična dobrota ne bo izumrla, obenem pa preko obiskovalcev te največje turistične prireditve pri nas promovirajo svoj domači kraj. Komisija je letos ocenila 39 vzorcev potic s 14 različnimi nadevi. Po kriterijih je določila prejemnike priznanj. 34 potic je prejelo zlato priznanje, 3 srebrno in 2 potici bronasto priznanje. Članice komisije ugotavljajo, da so bile potice na visoki kakovostni ravni, kar je verjetno posledica dobronamernih nasvetov z ocenjevanj in kuharskih tečajev iz prejšnjih let, ki jih je organizirala kmetijska svetovalna služba Ormož. Želijo, da še naprej sodelujejo v takšnem obsegu. Seveda pa ne smemo prezreti delovnega elana, inovativnosti ter izkušenj gospodinj, ki jih žene vodilo, da je v življenju potrebno vsak dan nekaj početi, želeti, Glasilo Občine Ormož, številka 47, december 2019 11 Ormoške novice hoteti, kajti tudi to je del tega, s čimer si polepšamo vsakdan. Članice DKŽ smo zelo ponosne, da smo lahko bile del oddaje Dobro jutro Slovenija in da si je lahko cela Slovenija ogledala del bogate predstavitve naše razstave in naše Prlekije. Zahvaljujemo se ga. Mariji Merljak, KTV Ormož, Občini Ormož, Občini Središče ob Dravi in Občini Sveti Tomaž za vse, kar so storili, da je bil naš košček raja - Destinacije Jeruzalem in Prlekije - poslan v svet. Še posebej se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste pripravili bogato razstavo in jedi ter ročna dela za oddajo in vsem, ki so popestrili uradno otvoritev razstave z bogatim kulturnim programom. Sedaj smo v adventnem času. Letos prvič smo se odločile prip- raviti adventno razstavo. Najprej smo pripravile tečaj izdelave adventnih venčkov, pod vodstvom ANJE GOLOB, nato smo te venčke razstavile v Timi. Razstava je smiselno zastavljena v pretekli čas kjer je prikazano, kako je bila okrašena kmečka hiša ob božiču v preteklosti, drugi del pa je sedanji čas, kjer so razstavljeni predvsem različni adventni venčki. Celotno razstavo bogatijo jaslice, narejene iz različnih materialov kot je glina, krep papir, filc in volna, božična vasica pa je narejena iz medenega testa. To je tudi čas božičnih čestitk, mize so praznično okrašene s prti, ki so jih ročno naredile pridne roke. Skrbne gospodinje so čez leto pripravile različne marmelade, čebelar pa razstavlja med in medeno žganje. Ljubiteljska kultura Besedilo: JSKD, OI Ormož V petek, 8. novembra, so na svoj račun prišli vsi ljubitelji umetnosti. Ormoška izpostava JSKD je v Beli dvorani Grajske pristave v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož enoto Ormož in Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož pripravila odprtje razstave del, nastalih na likovno-lite-rarni koloniji Malek in četrto postavitev Rastoče knjige Ormoža. Kot vsako leto je bila seveda tudi letošnja kolonija Malek, ki že tradicionalno poteka drugi vikend v mesecu oktobru v prekrasni Zidanici Malek podjetja Puklavec Family Wines, prav posebna. Tema, na katero se je ustvarjalo v letošnjem letu, je bila Na sončni strani galaksije, po istoimenski pesniški zbirki domačina, vsestranskega umetnika in vsakoletnega udeleženca kolonije, Denisa Zurana. Odprtje je obogatila vokalna skupina Estrama pod taktirko domačinke Vladke Mori, predstavili smo nekaj literarnih prispevkov udeležencev kolonije, sledil je pa pogovor z Denisom Zuranom, ki ga je pripravila Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož. Slavnostni govornik na odprtju razstave je bil Matjaž Šva-gan, podpredsednik Državnega sveta Republike Slovenije. Foto: arhiv JSKD OI Ormož Foto: Žalar Na Martinovo soboto, 9. novembra 2019, je v Ormožu v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Zveze slovenskih godb, Občine Ormož in Glasbene šole Ormož potekalo že 24. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. Na tekmovanju, ki spodbuja kvaliteto izvajanja programov zabavne glasbe za pihalne orkestre, je nastopilo 9 slovenskih godb oziroma preko 450 posameznikov. V okviru tekmovanja sta bila izpeljana tudi dva skupna nastopa sodelujočih godb na Kerenči-čevem trgu, kjer je sočasno v mestu zadonelo večje število glasbenikov in naredilo vrhunsko predtekmovalno vzdušje. V športni dvorani na Hardeku, kjer je potekalo tekmovanje, pa so poslušalci ter tekmujoči godbeniki v treh tekmovalnih kategorijah, ki so zastavljene na podlagi števila nastopajočih, izvedli tekmovalni del programa. Strokovna žirija, ki sta jo sestavljala dirigenta Gašper Salobir in Mitja Dragolič, je imela težko delo, saj godbe nista ocenjevala le glede na težavnost izvajanega ter pestrost tekmovalnega programa, temveč sta morala v vsej vrhunski kvaliteti nagraditi najboljše izvedbe. V skupnih nastopih so godbe zaigrale naslednje skupne koračnice: Vinko Štrucl - Vivat Holermus, Emil Glavnik - Gremo na Štajersko, ter koračnico Draga Lorbka - Slovenci. Vse koračnice je dirigiral Slavko Petek, idejni oče tekmovanja godb. Tekmovanje je s svojim programom, kjer je zaželeno, da vsak pihalni orkester izvede čim več slovenskega programa in vsaj eno skladbo skladatelja Vinka Štrucla, skladatelja, ki se je rodil v bližini Ormoža in se vedno rad vračal v te kraje, odlično dopolnilo ostale dogodke ki so v Ormožu potekali v okviru Martinovega vikenda. Pokal, ki ga prejmejo zmagovalci 12 Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 Ormoške novice posameznih tekmovalnih kategorij, je delo mlade oblikovalke, ki je hkrati hči Vinka Štrucla, Mateje Kranjc. Rezultati 24. tekmovanja godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla 2019 Kategorija do 34 članov: Pihalni orkester PGD Lovrenc na Pohorju: 92,5 % točk, zlata plaketa s pohvalo in pokal KD godba Komenda: 88 % točk, zlata plaketa. Kategorija od 35 do 41 članov: KD pihalni orkester Tržič: 95,5 % točk, zlata plaketa s pohvalo in pokal. KD godba na pihala Slovenske Konjice: 89 % točk, zlata plaketa. Pihalni orkester Prebold: 88,5 % točk, zlata plaketa. Godba Središče ob Dravi: 86,5 % točk, zlata plaketa. Kategorija nad 41 članov: Društvo Goriški pihalni orkester: 92,5 % točk, zlata plaketa s pohval in pokal. Pihalni orkester Glasbene šole Ormož: 90 % točk, zlata plaketa s pohvalo. Društvo Kmečka godba Pernice: 85 % točk, zlata plaketa. Martinovo sobotno dopoldne so s svojimi nastopi obogatili tudi nastopi ljubiteljskih kulturnih skupin, ki so dodobra ogreli obiskovalce Martinovanja v Ormožu in dodatno. S svojimi nastopi so se na Kerenčičevem trgu predstavili ljudski godci KD Podgorci - Stori čehoki, moški pevski zbor KŠD Dobrava, FS Podkev KTD Miklavž pri Ormožu, ljudski pevci FS KD Podgorci, vokalna skupina Macleki in FS KD Podgorci. Foto: Matej Maček Podelitev priznanj za urejeno okolje v KS Ormož Besedilo: Nevenka Korpič Ze od leta 2015 v okviru krajevnega praznika poteka akcija ocenjevanja urejenosti okolja na območju Krajevne skupnosti Ormož. Omenjeno ocenjevanje je z leti postalo tradicionalno in v sebi nosi zavest pripadnosti ljudi svojemu kraju, željo po prijazno urejenem in čistem okolju, s tem pa po večji kakovosti in kulturi življenja. Komisija za ocenjevanje okolja v okviru KS Ormož je v času od 1. 5. 2019 do 20. 8. 2019 izvedla oglede in ocenila najlepše urejene poslovne objekte oz. javne stavbe v KS Ormož. KS Ormož kot organizator in nosilec projekta je slednje nagradila s priznanji. Urejenost okolja v KS je ocenjevala tričlanska komisija v sestavi: Nevenka Korpič kot predsednica komisije ter člana Metka Lešničar in Vlado Hebar. Pri ocenjevanju poslovnih objektov oz. javnih stavb so upoštevali naslednje kriterije: umetniški vtis urejenosti okolja, lepo okrašeno pročelje, cvetje na balkonih, oknih in gredicah, urejenost vrta in negovanje zelenic, urejenost dovoznih poti. Izkušnje dosedanjega dela komisije kažejo, da splošni vtis KS Ormož kaže prizadevanje domačinov po urejenem okolju in lepo urejenih domovih, stavbah. Zato vsem krajanom člani komisije izrekajo veliko spoštovanje in zahvalo. Hvala vsem tistim, ki na kakršenkoli način lepšajo KS Ormož. Člani komisije želijo, da bi tudi v prihodnje s skupnimi močmi našli pravo vzpodbudo za delo in prizadevanje na tem področju. Prispodoba projekta ocenjevanja okolja v KS Ormož je tudi naslednja misel: „Spomladi si ptice spletajo svoja domovanja in tudi mi z izvoljeno osebo spletemo gnezdo. Naše gnezdo je prispodoba doma, ki ponuja zavetje nam in našim otrokom, pojmuje predanost in pripadnost, pomeni nam mesto, kamor se kot ptice selivke vračamo, kraj, kjer bi radi dočakali starost in ki ga, če je potrebno, branimo z vsemi močmi pred vsiljivci. Kakšno pa je videti naše gnezdece, naš dom, je odvisno od nas samih. Takšni kot ptice smo namreč tudi ljudje. Vse nas druži želja po spletanju lepega, udobnega, urejenega gnezda." Prejemniki priznanj za urejenost okolja v KS Ormož v letu 2019: KNJIŽNICA FRANCA KSAVRA MEŠKA ORMOŽ, ŽUPNIJA ORMOŽ, OBČINA ORMOŽ/ODDELEK ZA UPRAVLJANJE Z OBČINSKIM PREMOŽENJEM, PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ, GOSTILNA PROSNIK, LETNO KOPALIŠČE OR-MOŽ/ŠKRJANEC FRANC, PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LOPERŠICE, BS ORMOŽ - BENCINSKI SERVIS PETROL ORMOŽ, CENTER ZA STAREJŠE OBČANE ORMOŽ, ŽALAR EMA S.P. - FOTO ŽALAR, PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO KLJUČAROVCI PRI ORMOŽU. Glasilo Občine Ormož, številka 47, december 2019 13 Ormoške novice Obrtništvo nekoč, danes, jutri ... Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek V okviru prireditev ob letošnjem krajevnem prazniku KS Ormož je Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož pripravila domoznanski večer Ormož nekoč, danes in jutri. Glede na letošnjo 50. obletnico delovanja OOZ Ormož je bila tema večera Obrtništvo nekoč, danes, jutri. Pred publiko, ki so jo sestavljali nekaj sedanjih in nekdanjih obrtnikov oziroma podjetnikov ter zainteresirana javnost, so sedli: podjetnika Davorin Korpar in Danilo Korotaj, nekdanji sekretar OOZ Anton Kirič, župan Danijel Vrbnjak in moderatorka, bibliotekarka Marijana Korotaj. Skupaj so izpostavili ključne mejnike v polstoletni zgodovini obrtniškega povezovanja. Strinjali so se, da se obrtniki in podjetniki že od nekdaj borijo proti birokraciji, ki se z leti vse bolj razrašča. Trenutno je v Sloveniji 62 območnih obrtnih zbornic, ki kljub prostovoljnemu članstvu še vedno povezuje okrog 25 tisoč članov. Že pred 50 leti je tudi ormoška bila ustanovljena z namenom, da bi obrtnikom pomagali na vse možne načine. In k temu cilju uspešno stremijo še danes. »Od leta 1945 do leta 1967 je kot obrtnik bilo težko preživeti. Obrtniki niso imeli pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. Na različnih obrtniških srečanjih se je nagovarjalo obrtnike, da se je treba povezovati v obrtnih združenjih. In tako se je leta 1969 v Sloveniji ustanovilo 12 obrtnih združenj, med temi je bilo tudi Ljutomersko združenje, v katerega so bili vključeni tudi ormoški obrtniki. A so se že leta 1974 osamosvojili in ustanovili Območno obrtniško združenje v Ormožu.« »Tako se je dvigoval naš ugled, naša organizacija je dobila moč. Naš namen je bil večati članstvo, saj smo s tem dobili še večjo moč,« je dejal dolgoletni sekretar OOZ Ormož Anton Kirič, kar sta potrdila tudi prisotna najstarejša ormoška obrtnika v pokoju, Alojz Ivanuša in Jože Polajnko. »Že takrat je bilo veliko zakonov, ki so omejevali obrt. Prav zbornica je pa bila tista, ki je v teku let poskrbela, da se je začela spreminjati zakonodaja,« je še dodal Kirič.Obrtniki in podjetniki zbornico potrebujejo, saj zraven zastopanja na državni in lokalni ravni opravlja številne druge pomembne naloge s področja svetovanja in izobraževanja. Zbrani so ugotavljali, da se Slovenija sooča s pomanjkanjem obrtnikov oziroma nekaterih poklicev: mizarjev, kovinarjev, gradbenikov, vodoinštalaterjev, kleparjev, krovcev, voznikov, varilcev in podobnih. Menijo, da so spremembe na področju izobraževanja mladih nujne. Sicer se pa OOZ Ormož trenutno ponaša z okrog 100 člani, pred meseci so v prostorih Doma društev skupaj s podjetjem Opsen na Ljutomerski cesti 30 odprli Coworking. »Coworking je sodoben način dela v skupnem prostoru, ki posameznikom in predvsem manjšim organizacijam omogoča, da si občasno ali stalno delijo prostor za delo. Vključijo se lahko iz različnih razlogov; če potrebujejo izmenjavo mnenj z ustvarjalci v drugih društvih, če potrebujejo zgolj prostor za delo ali prisotnost strokovnega svetovanja,« je pojasnil podjetnik Davorin Korpar in dodal, da se pa trenutno ukvarjajo z izdelavo skupne spletne strani, »Busines net Jeruzalem«, s pomočjo katere bo 13 ponudnikov, obrtnikov prodajalo svoje izdelke. Izpostavili so tudi tesno sodelovanje z ormoško gimnazijo in splošno pomoč pri usmerjanju mladih v različne obrtniške poklice ter odlično sodelovanje s sedanjim občinskim vodstvom. Malo gospodarstvo predstavlja več kot 99 odstotkov slovenskega gospodarstva: gre za več kot 117.000 poslovnih subjektov in skoraj 352.000 pri njih zaposlenih. Ustvarijo 68 odstotkov prihodkov in 65 odstotkov dodane vrednosti. 14 Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 Ormoške novice g¡a do Effif 60 let zakonske zveze Besedilo: Sabina Kramar Foto: Sabina Kramar V soboto, 30. 11. 2019, sta po 60 letih ponovno sklenila zakonsko zvezo Olga Kramar in Anton Kramar. Prvič sta se poročila 28. 11. 1959 v Mariboru. V zakonu sta se jima rodila sin in hčerka. Živeli in delali so v Mariboru, kjer sta Olga in Anton dočakala pokoj. Mestno življenje in vrvež sta zamenjala za bolj umirjeno vaško življenje. Tako sta se pred več kot 15 leti preselila na Hajndl. Zdaj s psičko Lauro uživata v naravi. Urejata vrt in okrasno grmovje in se veselita, ko ju obiščemo. Želimo jima še veliko zdravja in skupnega druženja. 500 let cerkve svetega Lenarta v Podgorcih Besedilo: Jožica Megla Foto: Jožica Megla Cerkev svetega Lenarta v Podgorcih ima bogato zgodovino. Kdo in zakaj jo je zgradil, ni znano. Najverjetneje je bila zgrajena v letih 1473-1490, ko je v teh krajih morila kuga. Po ustnem izročilu naj bi bila sezidana iz razvalin sodnega gradu, ki naj bi stal v sosednji vasi Sodinci. Najbrž so jo pa kmalu oskrunili Turki. Zaradi tega je bila ponovno posvečena 22. oktobra leta 1519. Cerkev je posvečena svetemu Lenartu, ki velja za zavetnika jetnikov in priprošnjika za zdravje živine. Slovesnost v ožjem korogu smo imeli že na datum posvetitve, v torek, 22. oktobra, ko je sveta maša prvikrat potekala v obnovljeni cerkvi, čeprav vsa dela še niso bila v celoti opravljena. V nedeljo, 27. 10. 2019, je pa bil za župnijo zelo lep dan, tako krasno sončen in slovesen. Zbrali so se žu-pljani in številni gostje, sorodniki in prijatelji od drugod. Prisotni so bili župan Občine Ormož g. Danijel Vrbnjak, bivši župan Občine Ormož g. Alojz Sok, podžupanja Občine Ormož ga. Irma Murad, župan Občine Sveti Tomaž g. Mirko Cvetko, izvajalci del, oba domača duhovnika dr. Avguštin Lah in g. Marjan Plohl, prior križniškega reda g. Janko Štampar, naddekan g. Marjan Fesl in mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Ob 500-letnici posvetitve cerkve smo se veselili cerkvene stavbe v novi preobleki.Že pred leti je začelo razpadati dotrajano obzidje okrog cerkve, prav tako je tudi cerkev kazala klavrno podobo. K sanaciji ob- zidja smo pristopili že v letu 2017 in nadaljevali v naslednjem letu. Obzidje smo nadomestili z gabioni in pasove med njimi zasadili. Takrat smo tlakovali tudi dvorišče in uredili odvodnjavanje. Ob jubileju smo se odločili, da obnovimo tudi cerkev. Glavnina vseh del je bila opravljena v zadnjega pol leta. Danes sta cerkev in njena okolica videti zelo lepa. V letošnjem letu smo obnovili ostrešje in namestili novo kritino, vzidali nova okna in vrata, izvedli smo drenažo ob severni in vzhodni strani cerkve, zaradi vlage smo odstranili omet v višini 200 cm in ometali stene z izsuševalnim ometom, prepleskali smo notranjost in zunanjost, naredili nove stopnice na kor, restavrirali in obnovili klopi v cerkvi, oltar in pohištvo v zakristiji, obnovili električno napeljavo, namestili smo novo ozvočenje in razsvetljavo, asfaltirali smo dovoz k cerkvi in še veliko drugih stvari. Cerkev krasi lepa slika blaže- Glasilo Občine Ormož, številka 47, december 2019 15 Ormoške novice nega Antona Martina Slomška, ki jo je narisal in podaril domačin Marjan Roškar. Za izvedbo obnove je bil v februarju imenovan gradbeni odbor, ki je vodil dela. Finančno nas je z izdatnimi sredstvi podprla Ob- čina Ormož, velik delež so pa s prostovoljnimi darovi in prostovoljnim delom prispevali farani. Svečano bogoslužje je v nedeljo, ob somaševanju domačega župnika Jožefa Šipoša in gostujočih duhovnikov, vodil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl, ki je ob tej priložnosti v daritveni oltar vgradil relikvije blaženega Antona Martina Slomška. Obnova cerkve je farane zelo povezala, o čemer je v čudovitem vremenu pričala prešerna volja domačinov in gostov, ki so se po sveti maši zadržali ob dobrotah, ki so jih za ta dogodek pripravile lenarške gospodinje, domači vinogradniki in Turistično društvo Podgorci. 90 let PGD Ključarovci pri Ormožu Besedilo: Sonja Krabonja, tajnica PGD Ključarovci Foto: arhiv PGD Ključarovci Pred devetdesetimi leti, natančneje 24. novembra 1929 je nastalo Prostovoljno gasilsko društvo Ključarovci pri Ormožu. Takrat se je skupina 24 pogumnih in srčnih mož zbrala na ustanovnem občnem zboru v občinskem uradu Šardinje, v hiši župana Franca Kosija. Sprejeli so pravila in izvolili odbor, ki so ga sestavljali prvi predsednik oziroma načelnik Franc Raušl, tajnik Ivan Rajh in blagajnik Gregor Cajnko. Ti možje so pred devetdesetimi leti postavili temelje gasilstva v našem kraju. Pomoč sočloveku ni bilo vprašanje tistega časa in tako smo tudi danes gasilci še vedno pogumni, srčni in povezani kot naši predniki. Zelo smo ponosni na naše dosežke in pripravljenost, da z ramo ob rami rešujemo imetja, pomagamo ob raznih naravnih nesrečah in ščitimo ter nudimo oporo sočloveku. Na prireditvi ob 90. obletnici društva je bila med častnimi gosti prisotna tudi naša najstarejša častna članica Marija Kosi, ki je v gasilske vrste društva PGD Ključarovci stopila davnega leta 1950. V naslednjem letu bo tako praznovala častitljivih 70 let članstva v našem društvu. Prav je, da povemo, da je ravno v njeni rojstni hiši potekal prvi ustanovni občni zbor davnega leta 1929. Ob slovesnosti se je v ta namen v društvu izdelala tudi kronika oz. kronološki pregled zadnjih 10 let delovanja društva. Med večje projekte tako sodijo obnova ostrešja gasilskega doma, izolacija in fasada gasilskega doma, prenovila se je kuhinja, ki smo jo opremili z vso potrebno inox opremo. Dvorano smo opremili z novimi stoli in mizami. Postavili smo tudi dodatno skladišče za kupljeno vrtno traktorsko kosilnico, kosilnico na nitko ter ostalo orodje. Obnovili smo tudi društveni prostor, pisarno in sanitarije. Prav tako smo uredili tudi okolico gasilskega doma z športnim igriščem. Vse to smo tudi ogradili z novo ograjo in postavili razsvetljavo na igrišču in dvorišču. V teh zadnjih desetih letih smo nabavili tudi dve novi gasilski vozili in sicer GVV1 in GVM1. Vseh teh obnov gasilskega doma pa ne bi zmogli brez pridnega in požrtvovalnega prostovoljnega dela naših članov in članic in so-vaščanov, ki so pridno pomagali pri vsaki obnovi in vseh sprotnih popravilih in obnovah doma. Prav tako so nam veliko pomagali donatorji, saj z lastnimi sredstvi vsega sami ne bi zmogli. Najbolj so se pa izkazali ob nabavi gasilskih avtomobilov, kar je tudi največji finančni zalogaj. Ob koncu naj se tako še enkrat zahvalim vsem in vsakemu posebej, ki ste kakor koli pripomogli k dobremu delovanju in razvoju našega društva. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! 16 Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 Ormoške novice PGD Podgorci v letu 2019 z izjemnimi uspehi Besedilo: Dušan Notersberg, poveljnik PGD Podgorci Foto: Dušan Notersberg V PGD Podgorci smo bili tudi v tem letu zelo aktivni. Članska A ekipa je osvojila pokalno tekmovanje GZ Slovenije ter k temu dodala še naziv prvakov podravske regije. Prav tako so pa zmagali na mednarodnem tekmovanju Bogatajevi dnevi zaščite in reševanja v Postojni. Da pride do takega uspeha, mora vsak posameznik oziroma član ekipe za vse treninge, priprave in tekmovanja nameniti veliko svojega prostega časa. Leta 2011 se je v društvu na pobudo Ivana Cajnka porodila ideja, da ustanovimo ekipo članov A, ki bi tekmovala v gasilski vaji z motorno brizgalno po pravilih CTIF, kar predstavlja tridelni napad. Zbrali smo deset naših članov, starih med 16 in 30 let. Naloga je bila kar zahtevna, saj deset tako mladih in razigranih fantov ni lahko motivirati. Vedeli smo, da moramo trdo delati in disciplinirano trenirati, če hočemo doseči uspeh. Po prve tekmovalne izkušnje smo se odpravili k članicam A PGD Majšperk, ki so bile takrat ena najboljših ekip na nivoju GZ Slovenije. Mentorja Cajnko Ivan in Sladnjak Jože sta začela z ekipo trdo delati. Po dveh letih dela smo se leta 2013 prvič udeležili pokalnega tekmovanja GZ Slovenije in med slovensko gasilsko tekmovalno elito osvojili šesto mesto in s tem opozorili, da »na parket prihaja novi igralec«. Leta 2015 smo za prvo uvrščeno ekipo zaostali dobri 2 sekundi in zasedli 2. mesto na tekmovanju za pokal GZ Slovenije, prvič v zgodovini društva postali prvaki podravske regije in si s tem zagotovili udeležbo na državnem tekmovanju. Prvič smo se udeležili tudi mednarodnega tekmovanja Bogatajevi dnevi zaščite in reševanja, ki je potekalo v Murski Soboti. Zasedli smo tretje mesto in osvojili bogato praktično nagrado. Ker smo z uspehi dobivali izkušnje in samozavest ter spoznali veliko gasilskih prijateljev, smo se odločili, da tudi mi pripravimo eno izmed tekem, ki šteje za pokal GZ Slovenije. To nam je s pomočjo GZ Ormož in članov PGD Podgorci tudi uspelo. Leta 2016 smo se prvič v zgodovini društva uvrstili na državno gasil- sko tekmovanje, ki je potekalo v Kopru. Leta 2017 smo osvojili 4. mesto na tekmovanju za pokal GZ Slovenije, v Žižkih nam je uspela vaja s časom 28.13 sekund, kar pomeni zaenkrat najhitrejši čas izvedene vaje na nivoju GZ Slovenije. Leta 2018 smo zasedli 2. mesto na pokalnem tekmovanju GZ Slovenije. Leto 2019 pa bomo v našo zgodovino zapisali z zlatimi črkami. Postali smo državni ligaški prvaki, prvaki podravske regije ter zmagovalci mednarodnega tekmovanja ZIR v Postojni. S tem uspehom je poplačan ves vloženi trud. Poleg tega smo za nagrado prejeli novo motorno brizgalno Rosenbaur-BEAVER. V vseh teh letih smo se udeleževali tudi tekmovanj na nivoju društev GZ Ormož in društvenih tekmovanj širom po Sloveniji. Vedeti je pa potrebno, da gasilska tekmovanja niso prireditev, na katero pridejo gasilci in se tam zabavajo ... Gasilska tekmovanja (citiram) »se organizirajo in izvajajo za preverjanje in pridobitev strokovne in fizične sposobnosti gasilcev, za preverjanje psihofizične in strokovne usposobljenosti operativnih gasilcev, za spoznavanje in utrjevanje medsebojnih odnosov ter izmenjavo izkušenj.« V našem društvu pa zraven članov uspešno nastopajo tudi članice A. Vseh uspehov pa seveda ne bi bilo brez podpore članov društva, staršev, prijateljev, prijateljev gasilcev, sponzorjev, vodstva GZ Ormož ... HVALA! Pred nami so novi cilji: uspešno nastopiti na državnem tekmovanju leta 2020, si s tem zagotoviti vstopnico za kvalifikacije za gasilsko olimpijado ter se olimpijade, ki bo leta 2021 v Celju, tudi udeležiti. Pa končajmo z mislijo desetarja ekipe: »Za uspeh je potrebno veliko dela, odrekanja, prostega časa, da dosežeš to, kar smo dosegli v našem društvu in kljub temu smo vsako minuto pripravljeni pomagati pomoči potrebnim.« Na pomoč! Glasilo Občine Ormož, številka 47, december 2019 17 Ormoške novice Pionirke PGD Velika Nedelja regijske prvakinje Besedilo: Janko Meško Foto: Janko Meško Pionirke in pionirji PGD Velika Nedelja so se udeležili regijskega tekmovanja gasilske mladine Podravja. Na izbirnem tekmovanju GZ Ormož sta si obe ekipi zagotovili nastop na regijskem tekmovanju v Majšperku. Pionirji so dosegli prvo, pionirke pa drugo mesto. Obe ekipi sta se na tekmovanje intenzivno pripravljali dva tedna. Ekipe tekmujejo v treh disciplinah: v vaji z brentačo, vaji razvrščanja in štafetnem teku. Pionirji so med 27 ekipami dosegli zelo dobro 7. mesto. Presenetile so pa pionirke, ki so v kategoriji 15 ekip bile prve in si z zmago zagotovile udeležbo na državnem tekmovanju. Uspeha obeh ekip sta toliko večja, če vemo, da najboljše ekipe v Sloveniji prihajajo prav iz Podravja. Za uspeh je bilo potrebno vložiti veliko truda in prostega časa, kar so zraven otrok najbolj občutili starši, saj so jih skoraj vsak dan vozili na vaje. Veselje številnih navijačev je po tekmovanju bilo povsem upravičeno. Najbolj vesela je pa bila vsekakor »mentorska trojka«, saj ji je po šestnajstih letih ponovno uspelo pripraviti ekipo za udeležbo na državnem tekmovanju, ki bo maja prihodnje leto v Celju. Sedaj sledi malo počitka, po novem letu se pa začnejo priprave za tekmovanje sezone. Seveda tudi na ostale ekipe nismo pozabili in načrt vaj za prihodnje leto je narejen tudi za njih. Srečanje starejših krajanov pri Veliki Nedelji Besedilo: Janko Meško Foto: Janko Meško Srečanje starejših krajanov pri Veliki Nedelji V organizaciji sveta KS Velika Nedelja je v petek, 25. 10. 2019, potekalo tradicionalno srečanje starejših krajanov. Obisk je bil zelo dober, saj se je zbralo več kot 90 upokojencev. Program srečanja je bil zelo pester. Ob 10. uri je potekala maša v župnijski cerkvi, ki so jo vodili vsi velikonedeljski duhovniki. V Elizabetini hiši so učenci OŠ Velika Nedelja predstavili zanimiv program, nato je pa sledil še pozdravni nagovor predsednika sveta KS Janka Meška. Sokrajanom je med drugim zaželel veliko zdravja in dobre volje ter obvezno snidenje prihodnje leto. Spomnil se je tudi tistih, ki se srečanja niso mogli udeležiti. Te bodo obiskali svetniki KS v času pred božičem. Ob koncu nagovora se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri organizaciji srečanja. V zaključku so zapeli še pevci mešanega pevskega zbora DU Velika Nedelja. Sledilo je skupno kosilo in priložnost za kramljanje in obujanje spominov. Obiskovalci so bili zelo zadovoljni, saj jih ni malo, ki se vsako leto srečajo le na tej prireditvi. Zadovoljni so bili tudi organizatorji, ki si želijo prihodnje leto še večji obisk. 18 Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 Ormoške novice Nogometna šola NK Ormož Besedilo: Aleksander Sagadin, Vodja NŠ NK Ormož Foto: Aleksander Sagadin Naša nogometna šola je namenjena tako otrokom, ki želijo narediti svoje prve nogometne korake ter skozi zabavo in veselje spoznati igro nogometa, kot tudi otrokom, ki želijo pridobljena ali prirojena nogometna znanja nadgraditi na višji nivo. V nogometni šoli NK Ormož, delujoči pod okriljem nogometnega kluba Ormož, deluje pet selekcij in sicer selekcije U7, U9, U11, U13 ter U15. Vse selekcije tekmujejo pod okriljem Medobčinske zveze Ptuj. Glavno načelo nogometne šole NK Ormož je pri mlajših selekcijah predaja nogometnih znanj na otrokom prilagojen način, v začetku skozi igro, zabavo in ljubezen do športa brez velike osredotočenosti na rezultate. Pri starejših selekcijah pa se znanje nadgrajuje tudi v taktičnem in tehničnem smislu prav tako se dela na razvoju posameznih sposobnosti igralca. Z delom v nogometni šoli želimo otroke usmerjati v šport ter skrbeti za njihov celostni razvoj, zdrav način življenja in trdo delo. Verjamemo, da če se otroci že v mladosti navajajo na te vrednote, potem bodo vse življenje živeli z njimi. Vadba poteka pod strokovnim vodstvom naših trenerjev, izvaja pa se na dveh vrhunsko pripravljenih igriščih nogometnega klu- ba Ormož. V zimskem času, ko vremenski pogoji ne omogočajo treningov zunaj, se le-ti izvajajo v telovadnicah. Pri vadbi se uporabljajo rekviziti, ki otroke motivirajo in vzpodbujajo k prizadevnemu delu. Vsako leto organiziramo nogometni turnir in nogometni tabor v Ormožu. Turnir poteka 2 dni tabor pa 5 dni. Turnir ima tekmovalni značaj, tabor pa izobraževalno družaben značaj. Otroci se lahko tako več dni družijo, spoznavajo nogometne veščine in pridobivajo na samostojnosti. V času tabora je poskrbljeno za prehrano, zabavo in popolno varstvo otrok, pri čemer nam pomaga ekipa prostovoljcev. Glavno poslanstvo nogometne šole je otroke vzgojiti v zdrave športnike in jim pomagati pri razvoju njihovih sposobnosti. Eden izmed ciljev pa je tudi približati nogomet ne le otrokom ampak tudi staršem, zato organiziramo tudi različna druženja. V novembru se je tako 100 otrok in staršev udeležilo kvalifikacijske reprezentančne nogometne tekme v Ljubljani med državnima reprezentancama Slovenije in Latvije na posebno povabilo NZS. V Stožicah je uradni napovedovalec prav lepo pozdravil, nas Or-možane! Nogometna šola še vedno sprejema nove člane, tako da lepo vabljeni vsi, ki vas nogomet zanima. Več informacij na spletni strani: www.nk-ormoz.net 4. turnir v namiznem tenisu in pikadu za rekreativce v Cvetkovcih Besedilo: Janez Marin Foto: Janez Marin Gasilsko društvo Cvetkovci je v prostorih domačega gasilskega doma v soboto, 2. 11. 2019, organiziralo že 4. turnir v namiznem tenisu in pikadu za rekreativce. Turnirja v namiznem tenisu se je udeležilo 35 igralk in igralcev. Pomerili so se v moški in ženski posamični konkurenci. V prijetnem vzdušju je v ženski kategoriji dosegla prvo mesto Nina Venta, drugo mesto Manja Ozmec in tretje mesto Jožica Plohl. V moški kategoriji je dosegel prvo mesto Darko Drčič, drugo mesto David Štern in tretje mesto Vlado Antolič. Na turnirju v pikadu je sodelovalo 16 tekmovalcev. Prvo mesto je dosegel David Kozel, drugo mesto David Bezjak, tretje mesto pa Janez Marin. Glasilo Občine Ormož, številka 47, december 2019 19 Ormoške novice Ljudska univerza Ormož praznuje 60 let delovanja Besedilo: Ekipa Ljudske univerze Ormož Foto: Špela Jambriško Ljudska univerza Ormož letos praznuje 60 let delovanja. Praznovati smo pričeli z družinskim piknikom v grajskem parku, dogajanje se je za odrasle nadaljevalo s kvizom Trivia Night - Zabavno učenje, ki je promoviral vseživljenjsko učenje. Organizirana sta bila dva strokovna dogodka: okrogla miza z naslovom Uspešno po petdesetem, na kateri so sodelovali govorci iz različnih institucij, ki so kvalitetno predstavili različne vidike življenja po petdesetem in izzive starajoče se družbe, ter Sodelovanje v mednarodnih projektih - predstavitev nekaterih primerov dobrih praks, saj je LU Ormož v zadnjih treh letih uspešno izvedla 15 mednarodnih projektov, pri katerih je bila pri polovici prijavitelj, pri drugi polovici pa partner projekta. Večina dogodkov je bilo izvedenih v okviru programa podpornih dejavnosti v izobraževanju odraslih 2019 Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Osrednji dogodek je bil slavnostni večer, na katerem smo predstavili tudi zgodovino Ljudske univerze Ormož, ki se je pričela pisati 30. junija 1959, ko je Občinski ljudski odbor ustanovil Delavsko univerzo Ormož. Sprva so se osredotočili na družbeno, strokovno in splošno izobraževanje. Predavanja so potekala v Ormožu in vseh krajevnih središčih v okolici. Prvi upravnik Delavske univerze je bil Eduard Pajek. Leta 1961 sta se v sodelovanju z Ekonomsko šolo na Ptuju ustanovila dva oddelka Ekonomske šole v Ormožu in en oddelek v Središču ob Dravi. Na začetku je bilo vpisanih 80 slušateljev. Zraven tega so se izvajale še šola za življenje, šola za starše, osnovna šola za odrasle, politična šola, šola za upravljalce, tečaji tujih jezikov in podobno. Leta 1972 je direktor Delavske univerze Ormož postal Mirko Novak in kmalu za tem sta v sklopu univerze pričeli delovati še Knjižnica Ormož in Lokalna radijska postaja Ormož. Tako je bilo vse do leta 1992. Univerza je delovala v ormoškem gradu, kjer je bila vse do selitve v nove prostore na Vrazovo 12 leta 1978 naša edina učilnica viteška dvorana. To je bilo v času direktorovanja Anice Zidarič, ki je ustanovo vodila od 1976 do leta 1988, ko je njeno delo nadaljevala Irena Kumer. Leta 1991 je vršilka dolžnosti direktorice postala Zeljka Nardin Milovanovič, ki je to funkcijo opravljala do trenutka, ko so delavska univerza, knjižnica in radio postali samostojni zavodi, kar je gotovo doprineslo k večji strokovnosti in napredku vsakega izmed njih. To je tudi trenutek, ko se je 28. novembra leta 1991 ob ustanovitvi samostojnega zavoda prvič pojavilo novo ime Ljudska univerza Ormož. Naslednje leto je vodenje univerze prevzel Ernest Vodopivec, ki je vpeljal številne novosti. To funkcijo je opravljal vse do leta 2013, ko je direktorica postala Viki Ivanuša. Pomembno je tudi leto 2015, ko se je LU Ormož pridružila enota Mladinskega centra Ormož. Ekipa zaposlenih se je povečala, obenem pa se je dejavnost razširila na številne mladinske programe. Ljudska univerza Ormož je danes moderna ustanova, ki deluje na treh lokacijah, kar omogoča dobro izbiro prostora za najrazličnejše dejavnosti, ki jih izvajamo. Z 10 zaposlenimi, dvema javnima delavcema, več kot 25 zunanjimi sodelavci, številnimi domačimi in dvema mednarodnima prostovoljcema, lahko pokrivamo široko paleto izobraževalnih želja in potreb okolja. Delo temelji na projektih, saj občine finančno pokrivajo le manjši del dejavnosti. S prijavami na projekte omogočamo izvedbo aktivnosti, ki sicer v našem kraju ne bi bile dostopne, in zagotavljamo njihovo brezplačnost za uporabnike. Zbrane je pozdravila direktorica Viki Ivanuša: »Ljudska je stičišče vseh generacij, generator idej, spodbud in razvoja človeških virov v lokalnem okolju. Ze v gRajskem centru za družine zaobja-memo potrebe družine v vseh življenjskih obdobjih, mladini se posebej intenzivno posveča naša enota MCO, izobraževalni del naše organizacije pa skrbi za svetovanje in povečanje kompetenc zaposlenih, za dodatno izobraževanje brezposelnih, kreativno ustvarjanje vseh generacij ter izobraževalne aktivnosti, ki ohranjajo generacijo v tretjem življenjskem obdobju vedno mlado.« V imenu treh lokalnih skupnosti je čestitke izrekel župan Danijel Vrbnjak, ki je zavodu ob jubileju podaril tudi sliko z naslovom Sreča. Pomembno vsestransko podporo je Ljudski ves čas obstoja nudila zveza Ljudskih univerz Slovenije, kar je predstavil predsednik mag. Bojan Hajdinjak. Nad strokovnostjo izobraževanja odraslih bdi Andragoški center Slovenije, v imenu katerega je sodelovanje predstavil direktor mag. Andrej Sotošek. Tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport se je odzvalo vabilu in vodja Sektorja za višje šolstvo in izobraževanje odraslih mag. Katja Dovžak je poudarila, da ljudske univerze v lokalnem okolju delajo v dobro ljudi in razvoja okolja. Večer je bil prežet z glasbo violinskega kvarteta Lanina in kantav-torja Roka Lunačka s pevko Karmen Kaan in pianistom Matjažem Ravnikarjem. 20 Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 Ormoške novice Glasbena šola Ormož praznuje 60 let 60 Besedilo: Ravnateljica Tatjana Petek Na pobudo Delavsko-prosvetnega društva »Svoboda« Ormož je bila 24. 12. 1959 ustanovljena Nižja glasbena šola Ormož. Glavni zagovornik ustanovitve je bil Alojz Holc, tedanji direktor »Zarja« Ormož. Cilj izobraževanja v glasbeni šoli je bil nuditi učencem možnost glasbene izobrazbe do stopnje dobrega amaterja, usposabljati učence za sodelovanje v raznih komornih in orkestralnih skupinah ter skrbeti za dvig ljudsko prosvetnega društva. Vidno nadarjenim učencem je glasbena šola že v začetku dala tudi osnovo za nadaljnje glasbeno izobraževanje. Skozi leta je najprej leta 1965 nastal oddelek v Središču ob Dravi, leta 1969 pa še oddelek v Miklavžu pri Ormožu. V šolskem letu 1976/77 je bil ustanovljen dislocirani oddelek pri Tomažu in v Ivanjkovcih. Oddelek pri Tomažu je deloval samo pol leta, ker so se učenci zaradi premajhnega števila preusmerili v Ormož. Skupščina Občine Ormož je 24. 6. 1971 sprejela odločbo, s katero je dotedanja Nižja glasbena šola postala Glasbene šola Ormož, s sedežem na Kolodvorski 9. Avgusta 1991 je glasbena šola dobila prostore v OŠ Stanka Vraza. Od leta 2011 je matični sedež Glasbene šole Ormož v obnovljeni Grajski pristavi na Grajskem trgu 1 v Ormožu. Glasbena šola je bila vseskozi in je še zmeraj, po to- likih letih, središče kulturnega dogajanja v naši okolici in upam, da bo tako ostalo. Za to gre zahvala tistim, ki so podpirali takšno izobraževanje in razumeli pomen glasbene šole v kraju. Učitelji so znali učencem privzgojiti pravi odnos do glasbe, do vztrajnosti, odločnosti, trme in še bi lahko naštevala. Prav zaradi tega smo šola kot taka vseskozi vključeni v dogajanje v domačem okolj u. Skoraj ni dogodka, kjer ne bi bili zraven. In prav je tako. Glasba je nekaj, kar nas združuje, vzbuja prijetne, pa "včasih tudi manj prijetne občutke. Je povsod okrog nas. Tudi danes se trudimo, da bi našim učencem privzgoj ili prip adnost , (odgovornost kulturne -mu življenju v domačem okolju. Trudimo se delovati kot dobro uglašeni orkester. Verjamem in želim si, da bi s takšnim odnosom znali dobro prenesti vse dobro, kar je povezano z glasbo, ne mlajši rod in da bodo tudi čez leta ponosni tisti, ki bodo brskali zgodovino za nami. Vsi vemo, da glasbeniki najlepše proslavimo pomembne dogodke prav z glasbo. Letos bomo naš tradicionalni novoletni koncert Pihalnega orkestra Glasbene šole Ormož posvetili 60-letnici Glasbene šole Ormož. Na koncertu bodo nastopili sedanji in upokojeni učitelji, sedanji učenci in bivši učena, ki se z glasbo ukvarjajo amatersko ali profesionalno. Slavnostni koncert bo v soboto, 28. 12. 2019, ob 19. uri v športni dvorani na Hardeku. Pridite. Veseli bomo, če boste praznovali z nami. Mladinska izmenjava AgriCooltura v Ormožu Besedilo: Marijana Korotaj Foto: arhiv Mladinskega centra Omož Ljudska univerza Ormož, enota Mladinski center Ormož, je bila uspešna na razpisu Erasmus+ in v tednu med 21. in 26. oktobrom v Ormožu izvedla mladinsko izmenjavo Agri-Cooltura: današnji mladi za sonaravno kmetijstvo prihodnosti. Projekt je nastal na pobudo mlade prostovoljke, magistre kmetij -stva, Vite Štefančič, ki ima veliko mednarodnih izkušenj. V našem majhnem mestecu, v prijetnem vinorodnem okolju severovzhodne Slovenije, smo gostili 24 mladih iz Češke, Grčije, Italije in Slovenije, ki so se navdušili nad lepotami pokrajine, gostoljubnostjo ljudi ter podjetnostjo in inovativnostjo mladih podjetnikov s širokega področja agronomije. Tudi pri nas se, tako kot po večini evropskih držav, soočamo s problemom brezposelnosti mladih in posledično z njihovim izseljevanjem. Ker pa živimo v okolju, ki ima bogate danosti za razvoj kmetijstva in turizma ter veliko zemlje, ki bi jo mladi lahko obdelovali, a na to morda niti ne pomislijo, smo jih želeli s predstavitvami dobrih praks navdušiti nad kmetovanjem. Udeleženci izmenjave so si tako ogledali primere dobrih praks v lokalnem okolju (Lagune, Zavod 100 % Naravno Botanik Ormož, Center ponovne uporabe Ormož, Turistično kmetijo Ozmec, Eko kmetijo Kosec, Jeruzalem, Turistično kmetijo Hlebec, Kmetijo Ko-larič, Pivovarno Skolibeer, Oljarno Središče ob Dravi, Tržnico Ormož, Zavod NA, Pizza Fabriko, Teto Marto, najstarejšo vinsko trto v Mariboru), spoznavali so sonaravno kmetovanje in iskali možnosti samozaposlovanja v kmetijstvu in turizmu, preverili programe na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, se naučili pripraviti dober poslovni načrt za zagon kmetijske dejavnosti (v sodelovanju z Mrežnim podjetniškim inkubatorjem Ormož), izmenjevali mnenja in izkušnje ter nenazadnje spoznali mlade iz drugih geografskih, jezikovnih in poslovno kulturnih okolij, ustvarjali pristne prijateljske stike in socialno mrežo (nacionalno in mednarodno). Mladim smo v enem tednu aktivnega druženja približali sodobne trende kmetovanja, ki se obrača k sonaravnemu, trajnostnemu, ekološkemu načinu mišljenja in delovanja, hkrati pa uporablja najmodernejše tehnološke in digitalne pridobitve tako v kmetovanju kot v poslovanju, promociji, marketingu. V interaktivnih delavnicah smo jih opremili s potrebnimi znanji, veščinami, idejami in motivacijo za razvoj individualne poslovne poti v domačem okolju ter kot rezultat mladinske izmenjave izdelali štiri poslovne načrte, ki jih bodo mladi lahko udejanjili v svojih okoljih. Glasilo Občine Ormož, številka 47, december 2019 21 g¡a m Oral Ormoške novice Program dodatnega usposabljanja Besedilo: Kristina Podgorelec, koordinatorica projekta Foto: Kristina Podgorelec Na Osnovni šoli Stanka Vraza Ormož smo se v tem šolskem letu aktivno vključili v Program dodatnega usposabljanja. Gre za projekt, ki ga sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropski socialni sklad. Glavni cilj projekta je večja socialna vključenost otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje. Koordinator projekta je Center za rehabilitacijo in usposabljanje Vipava. Zraven naše šole so vanj vključene še Osnovna šola Dragotina Ketteja iz Novega mesta, Osnovna šola Milke Šobar - Nataše iz Črnomlja ter Združenje bodi ZDRAV iz Vipave. V izvajanje projekta so letos vključeni trije učenci 8. razreda. Projekt je sestavljen iz petih modulov, izmed katerih na naši šoli izvajamo tri. Prvi je namenjen pripravi in spremljanju vključenih učencev. Z vsakim učencem in starši smo se najprej pogovorili, kaj vključitev v projekt prinaša. Nato smo skupaj pripravljali življenjske načrte, v katerih je vsak učenec razmišljal o svojih močnih in šibkejših področjih, svojih življenjskih ciljih in željah. Glede na želje posameznika smo iskali zunanje izvajalce za modul sodelovanja v obrtnih storitvah. Imeli smo srečo, saj smo v lokalnem okolju našli obrtnike, ki so nam prisluhnili in nas bili pripravljeni sprejeti v svoja delovna okolja, kamor sedaj redno odhajajo učenci v spremstvu mentorice in spoznavajo delo, ki ga bodo mogoče kdaj v prihodnosti tudi sami opravljali. Učenci tako v tem šolskem letu spoznavajo delo avtomehanika, cvetličarke, slaščičarke, knjižničarja in učitelja. Učenci na »delo« radi odhajajo. Spoznavajo različne oblike dela, razvijajo svoje ročne spretnosti, posebne poudarek pa namenjamo tudi razvijanju komunikacijskih spretnosti. Začetek je bil sicer kar malo težak, ko so prišli v novo okolje in spoznavali nove obraze; sedaj, ko je začetna trema mimo, se pa z veseljem posvečajo delu, ki jim ga zaupajo mentorji - podjetniki. V okviru modula pomoč pri samooskrbi in gospodinjska dela smo aktivni na več področjih. S pomočjo donacije smo kupili Skupaj ob vodi Besedilo: Danica Rižnar in Roman Bobnarič Foto: Danica Rižnar in Roman Bobnarič Bila sta dva čudovita jesenska dneva. Ne samo dva. Bilo jih je več. A pomembna sta bila samo dva. To sta bila sončna dneva, preživeta na ormoškem ribniku v družbi malih, večjih in starejših ribičev. Odlično sodelovanje več generacij in prenos znanja od starejših na mlajše in obratno. Ob doživljanju tega sodelovanja v prečudoviti naravi te prevzamejo čudoviti občutki. V tem hitrem življenju se vprašaš, ali je sploh mogoče, da doživiš še kaj tako prijetnega. Ob vodi stoji otrok brez telefona, z ribiško palico in gleda starejšega ribiča, ga posluša z očmi in ušesi in se mu nasmiha. Med njima je posebna energija, tke se prijateljstvo in njun trenutek zmoti potopljeni plovec in krik „potegni" ali „pazi". Ujeta riba mladega ribiča razveseli enako kot visoke grede in jih ob strokovnih nasvetih gospe Miše Pušenjak napolnili ter zasadili. Seveda smo grede najprej ob pomoči hišnika sestavili in pobarvali. Tako sedaj redno skrbimo za naše posevke. Obiskali smo tudi Ormoške lagune, kjer smo si ogledali, kaj ponujajo ter opleli zeliščne gredice. Nabrali smo si tudi nekaj zelišč. V okviru tega modula tesno sodelujemo z učenci starejše skupine posebnega programa, ki so zelo aktivni v okviru delovne vzgoje. Tako smo skupaj kuhali marmelado, izdelujemo različne priložnostne izdelke, lotili smo se okrasnih obešalnikov, voščilnic, stojal za pisala in okrasnih posod za shranjevanje. Te izdelke učenci posebnega programa enkrat mesečno ponujajo na lokalni tržnici v zameno za prostovoljne prispevke, ki jih potem porabimo za nabavo materialov za nove izdelke, semen in pripomočkov za obdelovanje gred. Če pa kaj ostane, pa sredstva namenimo šolskemu skladu. Zapišemo lahko, da cilje projekta zaenkrat dosegamo. Seveda se bomo trudili, da bomo pri delu še uspešnejši. Hvaležni smo vsem, ki nas pri delu na kakršen koli način spodbujajo in podpirajo in upamo samo, da bo tako tudi v prihodnje. njegovega starejšega kolega. Tako smo skupaj uživali ob ormoškem ribniku učenci ribiškega krožka OŠ Ormož v sodelovanju z Ribiško družino Ormož. Vsakič, ko organiziramo srečanja, nas ribiči z veseljem sprejmejo v svoje vrste in nam pokažejo čare ribištva in bivanja v naravi. Učenci si tako tudi oblikujejo pristen odnos do narave in vsega živega v njej. Vsi si želimo še veliko takšnih srečanj in sodelovanja. 22 Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 Ormoške novice ga do EU Znanje včeraj za danes in jutri Besedilo: Nina Žnidarič Foto: Špela Horvat V nedeljo, 10. 11. 2019, so na podružnični šoli v Podgorcih obeležili 200 let šolstva v kraju. Slovesnost je spremljala priložnostna razstava in bogata pogostitev za vse zbrane. Ob tem visokem jubileju je bil izdan tudi zbornik. Pred več kot 200 leti je odgovorna in modra cesarica Marija Terezija v naše kraje prinesla tri dobri reči: krompir za lačne hrane, cepljenje za lačne zdravja ter šolo za lačne znanja. Leta 1819 je tako tudi v Podgorcih prvič »zazvonil šolski zvonec«. Od takrat mineva že 200 let. V dveh stoletjih se je v zgodovini šolstva v Podgorcih nabralo mnogo sledi - dogodkov, srečanj, uspehov in rezultatov. Utrip šolstva se je v vseh teh letih v marsičem spremenil. Ravno to je bilo vodilo, ki je povezoval celotno slovesnost. Učitelji in učenci podružnične in matične šole, ki so nastopali v programu prireditve, so z dramatizacijo, plesom in pesmimi prikazali utrip šolanja otrok nekoč in danes. Iz prikazanega je bilo razbrati, da kljub mnogim spremembam političnih in šolskih sistemov, ostajajo vrednote, ki jih šola zasleduje že od njenih začetkov, enake. Na odru so se pa današnjim podgorskim učencem pridružili tudi nekdanji. Po prireditvi so bili vsi zbrani vabljeni še na pogostitev. Gledalci so dvorano napolnili do zadnjega kotička. Mnoge od njih na podgorsko šolo vežejo zelo lepi spomini, zato si je večina obiskovalcev z veseljem ogledala tudi razstavo pred prireditvijo, ki je prikazovala razvoj šolstva v Podgorcih. Obiskovalci so si lahko v živo ogledali prikaz pouka nekoč in danes, ki so ga kot del razstave odigrali učenci in učitelji podružnične šole Podgorci. Vsi, ki so razstavo videli, so bili mnenja, da se je pouk v vseh teh letih močno spremenil. Nekoč je zalegla zgolj palica, danes pa ravnamo po principu, lepa beseda, lepo mesto najde. Ob tej priložnosti je bil izdan tudi zbornik, ki prikazuje zgodovino šolanja v Podgorcih, od njegovih začetkov, pa vse do danes. Pri nastanku zbornika so sodelovali mnogi sedanji in nekdanji učitelji šole ter nekdanji učenci podgorske šole, ki so za zbornik zapisali svoje spomine, ali na fotografijah prepoznali svoje nekdanje sošolce in učitelje. Tako je nastal izjemno kakovosten popis zgodovine lenarške in kasneje podgorske šole. Vsakdo, ki je šolo obiskoval, je v njej pustil svoj pečat. Vsak strokovni delavec, ki je na šoli kdaj poučeval, pa je dodal kapljico v morje znanja in vrednot, ki so jih učenci iz Podgorcev odnesli v svet. Obeležitev tega visokega in pomembnega jubileja je dalj časa pripravljalo veliko delavcev šole in mnogi drugi, ki so se odzvali vabilu za sodelovanje. Iskrena hvala prav vsakemu, ki je prispeval svoj del. Slovesnost je zaključila 200. generacija prvošolcev z željo: »Naši šoli v prihodnosti želimo, da obstane. Da se ne vda in ne klone pod nobenim pritiskom. Želimo ji, da odprtih vrat sprejema še naslednjih 200 in še več generacij. Naj jim posreduje vrednote, ki jih je posredovala nam, in ki jih mi sedaj posredujemo učencem.« Še na naslednjih 200 let! Slovenski tradicionalni zajtrk v vrtcu Velika Nedelja Besedilo: Janja Plohl Foto: Janja Plohl o pomenu čebelarstva in pomembnosti čebel za pridelavo hrane in vsi skupaj zapeli Slakovo pesem „Čebelar". Tradicionalni slovenski zajtrk kot vseslovenski projekt, katerega cilj je povečati ozaveščenost o pomenu pridelave in uživanja lokalno pridelane hrane za naše zdravje, predvsem je pa namenjan ozaveščanju naših najmlajših, je potekal v petek, 15. novembra, na dan slovenske hrane. Gre za projekt, katerega so pred trinajstimi leti pričeli izvajati slovenski čebelarji kot medeni zajtrk. Tako smo se projektu ponovno letos pridružili tudi v vrtcu Velika Nedelja. Otroci so lahko uživali v zajtrku iz lokalno pridelanega kruha, masla, medu, jabolk in mleka. Zajtrk je potekal v večnamenskem prostoru in nekoliko drugače, saj so skupaj zajtrkovali otroci, združeni iz več skupin in tako je bilo vzdušje res odlično. Otrokom smo predstavili pomembnost zajtrka kot najpomembnejšega obroka dneva in jim predstavili pomen lokalno pridelane hrane za njihov zdravje in razvoj. Ker pa večine hrane ne bi bilo brez naše marljive čebelice kranjske sivke, smo otroke ozaveščali Glasilo Občine Ormož, številka 47, december 2019 Ormoške novice Program »Zdravje v vrtcu« vrtca pri OŠ Ivanjkovci Besedilo: Milena Školiber, dipl. vzg Foto: arhiv vrtca V našem vrtcu že vrsto let izvajamo program »Zdravje v vrtcu«, ki je projekt promocije zdravja. Poudarek je na zdravem načinu življenja, zdravi, varovalni prehrani, skrbi za duševno zdravje. Program izvajamo v sodelovanju z Zdravstvenim domom Ormož: • predavanje z vsebino zdravstvene vzgoje za starše, • delavnice z vsebinami zdravstvene vzgoje za otroke po skupinah, in z NIJZ OE Maribor, • sodelovanje koordinatorja na izobraževanjih, • predstavitev primerov dobre prakse udeležencev izobraževanja. Rdeča nit projekta Zdravje v vrtcu v šol. letu 2018/19 je bila MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE. Sodelovanje je beseda, ki jo zelo pogosto uporabljamo, priporočamo, svetujemo. Hkrati pa je sodelovati včasih tudi težko, potrebno je več truda, prilagajanja, opazovanja in sklepanja kompromisov. Ko nam uspe, nam je lepo in je zadovoljstvo bistveno večje, saj ga imamo s kom deliti. Pojem medgeneracijsko ima lahko različne pomene; v našem primeru pa mislimo generacije otrok, staršev, starih staršev in še starejših. Dejstvo je, da postaja naša družba dolgoživa družba (država Slovenija je sprejela strategijo dolgožive družb z vsemi pozitivnimi dejavniki (daljša življenjska doba, znanje, izkušnje in modrost ...) in izzivi (kronične bolezni, osamljeni starejši ...). Če se tega zavedamo in smo čuječi, lahko to sprejmemo z naklonjenostjo in obogatimo naša življenja. Z rdečo nitjo smo skozi vse leto želeli opozoriti na več vsebin: • da je staranje neizbežen naravni proces za vsa živa bitja (otroci so se o tem učili, naj se ne bojijo starejših, ne govorimo o zaključku življenja), • v vsakem okolju so tudi starejši prebivalci (otroci so lahko raziskovali v okolju, jih poiskali, ne zgolj v DSO, lahko v ulici, naselju), • starejši imajo določena znanja, izkušnje, čas, ki ga lahko name- nijo mladim (otroci so tako pridobili nova znanja, ki jih morda ne bi in si tako širili obzorja), • starejši so lahko osamljeni, otroci jih lahko razveselijo (otroci so razvijali empatijo, prostovoljstvo, pomoč, samozavest), • pri tem pa so pridobili tudi starejši, ki so bili sprva morda celo presenečeni. V vrtcih po Sloveniji tako poteka že veliko aktivnosti za ali s starejšimi. Večkrat smo se spomnili na stare starše otrok v vrtcu in smo jih na skupne dejavnosti s starši vedno povabili zraven k sodelovanju, katerih so se z veseljem udeležili in s svojimi vnuki aktivno in sproščeno sodelovali. Vedno smo dobili tudi pozitivne povratne informacije, kar nam je v vednost, da to sodelovanje obdržimo tudi v bodoče. Seveda pa imata zraven vsega opisanega še vedno prvo mesto GIBANJE in ŠPORT, kar v našem vrtcu v sklopu usmerjenih dejavnosti in področja Kurikuluma redno vsakodnevno izvajamo. Vsaka skupina s svojimi vsebinami glede na zmožnosti in želje otrok. Redna telesna dejavnost, zdravo prehranjevanje, varno okolje in preventivno ravnanje so ključni dejavniki, ki med odraščanjem mladim zagotavljajo optimalno rast in razvoj, prispevajo k njihovemu dobremu počutju ter dolgoročno krepijo zdravje ter povečajo kakovost življenja. Zato je posebej pomembno, da otrokom v vrtcu ponudimo dejavnosti, ki dolgoročno pripomorejo k preprečevanju in odpravljanju negativnih posledic današnjega načina življenja in jih spodbujamo k zdravemu življenjskemu slogu, s čimer lahko pozitivno vplivamo na njihovo telesno in duševno zdravje. Različne dejavnosti s področja Gibanje in zdravje za dobro psihično in fizično počutje morajo biti dostopne vsem otrokom, saj z njimi vplivamo na zdrav telesni, čustveni, kognitivni in socialni razvoj posameznika. Z načrtovanimi cilji otroci: • ozaveščajo pomen telesnega in duševnega zdravja za dobro počutje in kakovostno življenje; • vse bolj razumejo pomen vsakodnevnega gibanja, uravnotežene prehrane, zdravega in varnega okolja, sprostitve in počitka; • spoznavajo in se aktivno vključujejo v različne gibalne dejav- 24 Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 Ormoške novice nosti, razvijajo navade zdravega prehranjevanja, sodelujejo z drugimi ter v okolju ravnajo varno in odgovorno; • pridobivajo znanje o preventivnem ravnanju v skrbi za zdravje in varnost; • oblikujejo pozitiven odnos do gibanja, zdrave hrane in uravnoteženega prehranjevanja, okolja, samega sebe in drugih ter razvijajo s tem povezana pozitivna stališča, navade in ravnanja. V Letnem delovnem načrtu vrtca imamo opredeljeno vsebinsko področje, v katerem načrtujemo in izvajamo ter evalviramo gibalno športne dejavnosti. Ob izvedbi samih dejavnosti upoštevamo in vpnemo tudi rdečo nit projekta Zdravje v vrtcu. Izvedli smo več dejavnosti na ravni celotnega vrtca in tudi na občinski ravni seveda v sodelovanju s starši in starimi starši otrok. Na tak način sodelovanja smo izvedli projekt Trajnostna mobilnost, Dan brez avtomobila, športno dopoldne v vrtcu z različnimi športnimi aktivnostmi, Tek podnebne solidarnosti, Svetovni dan zdravja, Svetovni dan družine, MIKS-gibalno športna prireditev štirih vrtcev, Svetovni dan športa, program Mali sonček ter Mini olimpijada vrtca Ormož. Naš moto je Gibanje za ohranjanje in krepitev zdravja in če bomo s temi dejavnostmi vsaj delno prispevali k ozaveščanju le-tega tudi širše, je naš namen v celoti dosežen. Praznovali 60. obletnico zaključka osnovne šole Besedilo: Marija Torič Foto: Žalar 14. novembra 2019 so se v Cvetkovcih v gostišču Ozmec zbrali učenci 8. a in 8. b razreda z namenom, da proslavijo 60. obletnico zaključka osnovne šole. V letu 1955 so pričeli šolanje v takratni Nižji gimnaziji v Ormožu. Zaradi sprejetega Zakona o reorganizaciji osnovnih šol, so osmi razred zaključili kot osnovnošolci. Ker je takratna gimnazija omogočala vpis v srednje šole, so se nekateri učenci vpisali v Ormož, in sicer iz vseh osnovnih šol takratne občine. S ponosom in istočasno s strahom pred profesorji in novimi znanji, so pričeli šolanje ob novih sošolcih in ga v letu 1959 tudi uspešno zaključili. Obletnice se je udeležilo 19 učencev, vabilu na srečanje se je z veseljem odzval tudi razrednik, profesor kemije Anton Lorger. S svojim optimizmom in vitalnostjo ob častitljivih letih nas je prijetno presenetil in obljubil, da se naslednjega srečanja sigurno udeleži. Prvi trenutek snidenja je bil zanimiv in prisrčen, saj se nekateri sošolci niso videli od zaključka šolanja, sledili so pozdravi in objemi. Kljub naši starosti so oživeli mladostni spomini na šolske dogodivščine, na profesorje in sošolce, ki niso bili z nami. V primerjavi z današnjim razkošjem, nismo imeli nič, pa kljub temu vse, in sicer veliko energije in želje po znanju, po prijateljstvu, medsebojni pomoči /prepisovanje domačih nalog, prišepetavanje/ - nismo se ocenjevali po bogastvu, bili smo spoštljivi do profesorjev in do sošolcev. V glavnem smo vsi nadaljevali šolanje ali si ob delu pridobili izobrazbo in omogočili dostojno preživetje. Ves čas srečanja je bilo veselo, izmenjanih je bilo veliko dogodivščin iz dolgoletnega življenja. Z dobrim vinom smo nazdravili in tudi zapeli; »Kolko kapljic, tolko let...» V spominku, ki so ga prejeli vsi udeleženci, je bila napisana in tudi prečitana pesem, primerna za obletnico: »Se še spotiš kaj na me? Tak? Podočki kda pa kda? Pa se tUdi pitaš te: Kama vrogi cajt je ša?« Ob slovesu smo srečni odšli vsak na svoj konec Slovenije in tudi izven domovine, z željo, da se ponovno srečamo, vsaj v takšnem številu ali pa še večjem. Pri preštevanju namreč ugotavljamo, da nas je, žal, vedno manj. Glasilo Občine Ormož, številka 47, december 2019 25 Ormoške novice XXV. državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RKS Besedilo: Maja Botolin Vaupotič, RKS OZ Ormož Foto: Maja Botolin Vaupotič Letošnje, že XXV. državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije je potekalo 5. oktobra v Ormožu. Med štirinajstimi ekipami so se kot najbolj usposobljeni izkazali člani ekipe RKS - OZ Zagorje ob Savi II, ki so osvojili prvo mesto. Drugi so bili člani RKS - OZ Novo mesto - 1. ekipa, tretji pa člani ekipe PGD Cerknica. Uradna otvoritev preverjanja usposobljenosti je potekala v petek, 4. oktobra, v prostorih Osnovne šole Ormož. Po nagovoru župana mag. Danijela Vrbnjaka, predsednice RKS mag. Vesne Mikuž in vodje Strokovnega centra za prvo pomoč RKS Eve Pogačar, dr. med. spec. anesteziologije in reanimatologije so ekipe izžrebale vrstni red tekmovanja. Program, v katerem so sodelovali učenci OŠ Ormož pod vodstvom mentorice Metke Lesničar, je povezoval Ervin Čurlič. Naslednji dan (v soboto) so na sedmih deloviščih v mestnem središču Ormoža od 9. do 14. ure člani ekip preverjali svojo usposobljenost z ukrepanjem ob prometni nesreči, razlitju nevarne snovi, požaru v objektu, nesreči pri lovu divjadi, posledicah prekomernega uživanja nedovoljenih poživil, teoretičnem preizkusu znanja prve pomoči in množični nesreči. Preverjanje usposobljenosti so si, v družbi vodje preverjanja mag. Stanislava Lotriča iz Uprave za zaščito in reševanje RS, predsednice RKS mag. Vesne Mikuž in generalne sekretarke RKS Cvetke Tomin, ogledali tudi župan Občine Ormož mag. Danijel Vrbnjak, direktorica Urada za preventivo, usposabljanje in mednarodno sodelovanje Olga Andrejek in številni predstavniki sodelujočih izpostav Civilne zaščite ter območnih združenj Rdečega križa Slovenije. Ob deloviščih in prikaznih mestih so se ustavljali tudi mimoidoči. Na prikaznih mestih so se z zaposlenimi ter prostovoljkami in prostovoljci Rdečega križa Slovenije pogovarjali, kakšna znanja med ljudmi širi Rdeči križ Slovenije, kako poteka iskanje pogrešanih, mnogi so si v skrbi za svoje zdravje pri prostovoljkah izmerili sladkor v krvi, holesterol in krvni tlak, pri Društvu Spominčica so izvedeli o demenci in oste-oporozi, se pozanimali o organizaciji letovanj in socialni pomoči, pri krvodajalskem avtobusu Centra za transfuzijsko medicino Maribor pa se seznanili s krvodajalstvom. Rezultate so ob 16. uri svečano razglasili na dvorišču Grajske pristave v Ormožu, kjer so podelili tudi nagrade. Letos prvič še nagrado za največ znanja o Rdečem križu. Tudi tukaj se je najbolje odrezala ekipa RKS - OZ Zagorje ob Savi II. Davorin Jurgec - najmlajši stokratnik v UKC Maribor Besedilo: Maja Botolin Vaupotič, RKS OZ Ormož Foto: Rebeka Gerlič, UKC Maribor Kri je nenadomestljivo zdravilo in vsakdo med nami je potencialni prejemnik krvi. Pomagamo si lahko le ljudje med seboj. Dajanje krvi temelji na načelih prostovoljnosti, anonimnosti in brezplačnosti. Za potrebe zdravstva potrebujemo kar 400 krvodajalk in krvodajalcev na dan in kar 105.000 na leto. V torek, 10. septembra 2019, je v prostorih Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor svojo kri daroval že stotič Davorin Jurgec iz Mihovcev pri Veliki Nedelji. S tem je postal 180. in hkrati najmlajši vitez krvodajalstva na Centru za transfuzijsko medicino (CTM) UKC. 26 Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 Ormoške novice »Dobro je, če lahko narediš nekaj za druge ljudi,« je bil njegov odgovor na novinarsko vprašanje - zakaj je postal krvodajalec - nato pa nadaljeval: »in ker nikoli ne veš, če boš kri potreboval sam ali kdo od tvojih bližnjih.« Ob svečanosti, s kakršno se v UKC Maribor že tradicionalno zahvalijo krvodajalcu stokratniku, so se mu za dobrodelnost zahvalili tako sodelavci CTM kot zaposleni na RKS OZ Ormož, predstojnica oddelka Bojana Bizjak, dr. med., spec. transf. med. pa je med drugim povedala, da so najbolj dragoceni prav redni krvodajalci, saj je z njihovo pomočjo sistem stabilen, zraven tega predstavljajo gonilno silo in so zgled ostalim ter kažejo, da kljub temu, da daruješ kri, ohranjaš zdravje. V Sloveniji je krvodajalstvo preraslo v pravo solidarnostno gibanje, ki temelji na največjih in najpomembnejših vrednotah. Akcij, ki jih organiziramo na našem področju se udeležujejo številne krvodajalke in krvodajalci, ki s svojim humanim dejanjem pomagajo zagotavljati, da imamo v naši državi vedno dovolj krvi. Za njihov prispevek se jim iskreno zahvaljujemo. Dogodki v Centru starejših občanov Besedilo: Tone Pučko, oskrbovanec Centra starejših občanov Ormož Dogodki v Centru starejših občanov V javnih občili je zelo malo zapisanega o Domu starejših občanov v Ormožu, čeprav se dogodki vrstijo in so za nas varovance zelo pomembni, verjetno pa za javnost niso zanimivi. Že v uvodu lahko zapišem, da se v našem domu dogaja marsikaj, kar nam olajša naše starostne težave in popestri življenje. Opisati želim le najpomembnejše. Menim, da je bil najpomembnejši dogodek predavanje o Alzheimerjevi bolezni, o kateri nam je gospa Nataša Čavič, do podrobnosti, z izredno strokovno razlago predočila bolezen, na dokaj razumljiv način. Takšnih strokovnih predavanj si želimo še več. Pogosto nas obišče tudi katera izmed glasbenih skupin, ki nam z izvajanjem vokalne in instrumentalne glasbe polepšajo življenje. Prepeval nam je tudi gospod Ivan Švajgl. Zanimivo predavanje o čebelah in čebelarjenju pa nam je pripravil gospod Jože Brumen iz Gornjih Ključarovcev. Tradicionalni dogodek za to področje je trgatev. Tudi v domu smo imeli trgatev. Pomembno je, da nam je bila pričarana prava tradicionalna trgatev s trgači, putarjem, prešarjem harmonikarjem in zaključno pojedino. Omembe vredno je praznovanje rojstnih dni, katere praznujemo enkrat mesečno. Zelo lepa in pomembna gesta, ob kateri se slav-ljenci spomnijo na preteklost, vsi drugi jim čestitamo in zaželimo še mnogo let. Pomembno je, da nas vedno ob praznovanju obišče katera izmed glasbenih skupin in nam z izvajanjem aktualne glasbe pričara resničnost, tako da se orosijo oči večine. Čustveni govor direktorja ali koga drugega izmed vodilnih v domu je uvod v podelitev cvetja slavljencem. Kakor je ob takšnem praznovanju običaj, sledi torta, žlahtna kapljica ali sok. Na slovesnosti so prisotni vsi varovanci, ki to zmorejo, tiste, ki se žal skupnega pra- znovanja ne morejo udeležiti, pa osebje pogosti v sobah. Napaka bi bila, če ne bi omenili zabavne dejavnosti - tombole. Enkrat mesečno nam služba fizioterapevtov priredi tombolo. Karte so brezplačne, vendar pa vsi prisotni v tišini napeto sledijo izžrebanim številkam. Tisti, ki zadenejo dobitke, so jih veseli, drugi pa zadovoljni ob prijetni igri. Še večja napaka bi bila, če ne bi omenil mladih prijetnih ljudi iz organizacije Gradimo prihodnost skupaj iz Ormoža, ki so nam priredili tombolo. Vsak prisoten je bil deležen pozornosti z darilom. Dobitke in darila so prispevali ormoški podjetniki. Verjemite, da smo jim vsi, ki se zavedamo njihove dobrote, neizmerno hvaležni. Pogosto radi rečemo, če kakšen dogodek izstopa, da je to začimba za vse drugo. Takšna začimba v Centru starejših občanov je praznovanje pod naslovom »Pozdrav jeseni«. Praznovanje je v domu tradicionalno, letos smo ga praznovali 4.10. 2019 (v vinotoku). Gospod direktor dr. Bojan Burgar je za uvod pozdravil prebivalce doma, družinske člane in goste, ki so bili na prireditev povabljeni. Prisotne je v imenu občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi pozdravil gospod Danijel Vrbnjak. Zaželel nam je prijetno bivanje v centru in umirjena starostna leta. Uvodnim govorom je sledil kulturni program. Nastopili so učenci Osnovne šole s Koga. Nastopili so pevci, plesalci in talentirani harmonikaš. Po kulturni prireditvi je sledila pogostitev, ki nam je pričarala simboliko jeseni, deležni smo bili mesa iz tunke, slaščic in že za Prlekijo tradicionalne potice. Vsega je bilo dovolj, za varovance, njihove svojce in dobrodošle goste. Za vse potrebno za praznovanje in pogostitev je poskrbelo vedno prijazno osebje, zaposleno v domu, katerih ravnanje je vedno vzorno, saj nas ob svojih težkih delovnih nalogah presenečajo s svojo prijaznostjo. Ob koncu lahko smelo zapišem, da je lahko Center starejših občanov Ormož za vzgled drugim podobnih ustanovam. JEIHJZALEM SLOVENIJA Glasilo Občine Ormož, številka 47, december 2019 27 g¡a m Ora Ormoške novice V Zdravstvenem domu Ormož vzpostavljena centra za krepitev zdravja in duševno zdravje Besedilo: Center za krepitev zdravja V Ormožu je v četrtek, 17. oktobra, potekalo srečanje lokalne skupine za krepitev zdravja in zmanjševanja neenakosti v zdravju, ki sta ga organizirala Zdravstveni dom Ormož in Občina Ormož. Številni eminentni gostje so predstavljali Center za krepitev zdravja, projekt Ormož zdravo mesto in Center za duševno zdravje. Centri za krepitev zdravja in Centri za duševno zdravje pa tudi projekti, kot je Ormož zdravo mesto, so del pomembne preventive, saj je pomembno, da o zdravju razmišljamo še preden je prepozno. Hiter tempo življenja nam to velikokrat onemogoča in prav zato so tukaj ustanove, ki morajo ljudi vzpodbuditi tudi k zavedanju o pomenu zdravja. Zdravstveni dom Ormož z novimi investicijami še bliže pacientom Za prelomno obdobje v Zdravstvenem domu Ormož lahko štejemo zaključek novogradnje novembra 2018, s katero so doprinesli k boljši dostopnosti prebivalcev občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. V okviru tega so slovesno odprli nove prostore prizidka in prenovljeno mansardo, v velikosti tisoč kvadratnih metrov dodatnih površin. V prizidku je nove prostore dobila urgentna služba, v ostale prenovljene prostore pa so se umestile splošne ambulante, ambulanta družinske medicine in speci- alistične ambulante. Novi prostori v mansardi služijo za namen Centra za krepitev zdravja in dejavnosti otroškega ter šolskega dispanzerja. Strmenje k izvajanju dejavnosti na lokaciji Zdravstvenega doma Ormož je doprineslo tudi k selitvi okulistične ambulante, ki je bila predhodno v zunanji ambulanti. V mesecu maju 2019 so zaključili s preureditvijo prostorov bivšega Centra za socialno delo, ki je v bližini Zdravstvenega doma in katerega namen je izvajanje dejavnosti Razvojne ambulante z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo. Če se dotaknemo še projektov, so z mesecem februarjem 2019 zaključili evropski projekt Medgeneracijskega medobčinskega centra, katere namen je bil iskanje možnosti za pomoč ranljivim skupinam vseh treh občin. EU projekt v katerega so še vključeni je SOPA (»Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola«). Prav tako pa nadaljujejo z EU projektom »Nadgradnja preventivnih programov v lokalnih skupnostih ...«, skupaj s Centrom za krepitev zdravja. Letošnje leto zaključujejo z vzpostavitvijo Centra za duševno zdravje odraslih, skupnostne psihiatrične obravnave v okviru centrov za duševno zdravje in centra za duševno zdravje za otroke in mladostnike. To sta bili tudi temi oktobrskega srečanja lokalne skupine za krepitev zdravja in zmanjševanja neenakosti v zdravju, na katerem je bil predstavljen tudi projekt Ormož zdravo mesto. Analiza poslanskega dela za leto 2019 Besedilo: Jani Ivanuša, poslanec Spoštovani! Leto, ki se izteka, je bilo zelo delovno in uspešno. Že ob nastopu poslanske funkcije sem si zadal, da bo moja prvotna naloga skrb za lokalno skupnost in vzdrževanje dobrih odnosov z njimi. Ljudje iz lokalne skupnosti se namreč vsakodnevno obračajo name z raznovrstnimi problemi. Gre predvsem za probleme, ki so povezani s pomanjkanjem delovnih mest, mačehovskim odnosom države do podeželja, nizkimi pokojninami, dolgotrajno oskrbo ipd. Boli jih predvsem to, da se čutijo zapostavljene in neslišane. Na Vlado Republike Slovenije oziroma na posamezna ministrstva sem naslovil kar nekaj pobud in vprašanj, ki zadevajo širše območje Ormoža. Zavzel sem se za razvoj podeželja, saj menim, da mora podeželje tudi mladim nuditi primerno infrastrukturo in dovolj dohodka, da se sploh odločijo ostati. Zavzel sem se tudi za nadaljevanje gradnje hitre ceste Hajdina - Ormož, za ureditev mejnega prehoda Ormož, za obnovo viadukta Sejanca, ... S podporo proračunu za leto 2020 in 2021 smo Občini Ormož na račun dviga povprečnine zagotovili približno 186 000 evrov dodatnega denarja. Zelo odmevna je bila tudi moja pobuda o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka. Namen oziroma cilj pobude je, da se mladostnike seznani z osnovnimi varnostnimi in bivanjskimi vprašanji, navadi na red in disciplino ter privzgoji ljubezen do domovine. Konec septembra sem na Vlado vložil pobudo za dvig višine zagotovljene pokojnine, in sicer na 700 evrov, saj se zavedam, da je dvig minimalne pokojnine nujen. Seveda je tu še veliko zadev, ki smo jih v Slovenski nacionalni stranki predlagali za dobrobit slovenskega naroda. Želim pa poudariti, da je Slovenska nacionalna stranka opozicijska stranka in zato so naši predlogi, žal, le redkokdaj upoštevani. Ob iztekajočem se letu se vsem skupaj zahvaljujem za podporo in zaupanje, ki ste mi ga izkazali. Srečno in zdravo v letu 2020 vam želim. Lep pozdrav! 28 Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 Ormoške novice g¡a do Effif Moje delo v vlogi poslanca in občana Besedilo: Aljaž Kovačič, poslanec Preteklo je dobro leto od prisege vlade Marjana Šarca in odkar sem sedel v poslanske klopi Državnega zbora RS. Moje delo obsega sprejemanje zakonov, ki izboljšujejo vsakodnevni položaj vsakega posameznika v naši državi. Ker se mora delo splačati, smo dvignili minimalno plačo, ki bo z novim letom znašala 700 € neto. Z dvigom minimalne plače se bo zvišal tudi regres, ki ga je vlada Marjana Šarca razbremenila vseh davkov in prispevkov. S spremembo dohodninske lestvice, s katero smo razbremenili bruto plače, smo naredili naslednji korak k zniževanju obdavčitve dela. Na področju družinske politike smo poskrbeli, da je t. i. porodniška ponovno 100%, dodatek za veliko družino prejemajo prav vse družine, ne glede na cenzus, višji so tudi otroški dodatki, obenem pa smo poskrbeli, da je do državne štipendije upravičenih dodatnih 8000 dijakov in študentov. Slednjim smo zvišali tudi minimalno urno postavko za štu- dentsko delo. V proračunu smo namenili 200 mio € za poroštva za stanovanjske kredite za mlade in tako mladim omogočili lažji dostop do prvega stanovanja. Poskrbeli smo tudi za najstarejše, saj bo minimalna zagotovljena pokojnina prihodnje leto višja za okrog 50 €, za redno in izredno uskladitev pokojnin je v letošnjem letu namenjenih več kot 140 mio € in še dodatnih 17 mio € za t. i. regres. Moje delo se ne konča v Državnem zboru, saj delo poslanca razumem kot povezovalni člen med lokalno skupnostjo in državno politiko. Vsako pobudo vzamem zelo resno in prizadevam si, da so problemi občanov in občine slišani na ministrstvih. To je tudi moje poslanstvo in le tako se marsikateri projekt ali pobuda lahko uresniči. Naj omenim financiranje Gimnazije Ormož in šolske prevoze njenih dijakov, povečanje števila mest v Glasbeni šoli Ormož in reševanje tožbe med občino in pristojnim ministrstvom glede gradnje širokopasovnega omrežja. Za prihodnji dve leti so v proračunu zagotovljena še dodatna finančna sredstva za gradnjo Urgentnega centra na Ptuju. Hitra cesta Ormož-Ptuj bo financirana iz Darsa, prav tako je zagotovljen denar za odkup še potrebnih zemljišč za omenjeno cesto. V proračunu so med drugim sredstva namenjena tudi za rekonstrukcijo mostu čez Dravo v Ormožu, vzhodno obvoznico ter kolesarsko povezavo med Ptujem in Središčem ob Dravi. Življenje v našem mestu poskušam izboljšati kot poslanec, občan in aktivni član društva Gradimo Prihodnost Skupaj (GPS), kjer skupaj s svetniki in ostalimi zainteresiranimi iščemo in ponujamo rešitve, kako izboljšati kvaliteto življenja v našem mestu. Spoštovane občanke, spoštovani občani! Besedilo: Mojca Žnidarič, poslanka DZ Minilo je leto in pol odkar ste mi zaupali vaše zastopanje v Državnem zboru RS. Moja poslanska pot se je pričela junija 2018, ko sem bila izvoljena na listi Stranke modernega centra. Tako sem koalicijska poslanka. Vendar pa sem v prvi vrsti poslanka, ki mi skrb za lokalno okolje in našo širšo regijo pomeni zelo veliko. Zato poleg dela v Državnem zboru, kjer delujem kot podpredsednica Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, članica Odbora za zdravstvo ter članica treh drugih komisij, posebno pozornost in aktivnosti posvečam lokalnim temam. Kot poslanka sicer zastopam vse naše državljanke in dr- žavljane, a se dobro zavedam, da imam do našega območja še posebno odgovornost. Ves čas spremljam in opozarjam na pomen naših skupnih projektov, kot so Urgentni center Ptuj, »hitra« cesta Ormož - Hajdina, s katero se intenzivno ukvarjam že zadnja 4 leta in na številne občinske projekte občin, posebej seveda naše. Pri tem mi veliko pomeni pripravljenost za sodelovanje predstavnikov na občinski ravni. Le odprt in konstruktiven odnos med državo in lokalnimi predstavniki namreč lahko prinese prave rezultate. Ormož je trenutno lep primer tega, saj je komunikacija z našim županom in občinsko upravo zelo dobra in korektna. Skupaj z našima SMC svetnikoma, ki konstruktivno delujeta v občinskem svetu, aktivno spremljamo vse občinske projekte in naloge. V parlamentu smo v tem mandatu sprejeli kar nekaj zakonov, ki bodo izboljšali življenjski standard naših državljank in državljanov. S 1. 1. 2020 se bo ponovno dvignila minimalna plača in iz nje bodo izločeni še vsi preostali dodatki. Odpravili smo obdavčitev regresa in popravili dohodninsko lestvico, da bo vsem ostalo več. Od 1. 7. 2020 se bodo upokojenci, invalidi in vojni veterani z javnim prevozom vozili brezplačno. Konec novembra smo sprejeli tudi spremembe pokojninske zakonodaje, ki bodo vodile v bolj dostojne pokojnine in nagrajevale tiste, ki bodo prostovoljno podaljšali svojo delovno aktivnost. V tem zakonu sem osebno Glasilo Občine Ormož, številka 47, december 2019 29 Ormoške novice dosegla tudi enakopravno obravnavo zaposlenih in brezposelnih invalidov. V naslednjih tednih pa bomo obravnavali Zakon o finančni razbremenitvi občin, s katerim bomo občine razbremenili določenih stroškov. Neposredno izraženo mnenje vseh naših državljank in državljanov mi ogromno pomeni in ga razumem kot pomemben doprinos k svojemu delu poslanke, zato se z vami z veseljem srečujem v svoji poslanski pisarni. Vsi, ki bi se želeli pogovoriti z menoj, mi lahko pišete na Mojca.Znidaric@dz-rs.si. Dogovorili se bomo za srečanje v poslanski pisarni v Ormožu, na Ptujski cesti 7 oziroma po dogovoru tudi drugje. Dragi občani, cenjene občanke, želim vam čaroben december, v letu 2020 pa vsega kar si sami najbolj želite, predvsem pa veliko sreče, zdravja in uspehov. 40. planinski tabor „Maks Meško" Ormož Besedilo: Ciril Ambrož Foto: Ciril Ambrož V daljavi drage ste planine ... Težko bi začel z lepšim uvodom, kot je pred dolgimi desetletji v pesmi Planinam, zapisal naš planinski predhodnik, po katerem se planinsko društvo Ormož tudi imenuje, Maks Meško. Tako, kot je bilo to veliko hrepenenje po višjem svetu od naše prekrasne Prlekije, močno v njem, je uspel to in še več prenesti na svojo družino in na veliko okoličanov, ki so to prenašali dalje, da je zadelo tudi nas, ki to počnemo že desetletja ter za drage planine uspešno navdušujemo mlade in njihove starše, da se pridružujejo na teh poteh. Štirideseti zaporedni planinski tabor smo uspešno izvedli letos. Pred desetletjem, ko sem pisal o tridesetem, se mi je zdel čas štiridesetega silno daleč. Minil je prehitro. V tem času se je zvrstilo desetletje krasnih doživetij, nekaj sto otrok, ekipa je toliko izkušenejša, a se je pomladila z novimi močmi, da še vedno vse teče kot mora in je red. Vsa ta leta smo uspešno hodili za lepoto. Veliko se je v teh letih spremenilo. Zvonko, ki je bil prvi organizator, pobudnik in gonilna sila prvih taborov, nas je pred leti za vedno zapustil, prav tako kuharica Štefka, ki je skrbela za nas v skoraj polovici taborov, tudi Lojz, ki je leta skrbel za tehnične stvari v taboru, je pred leti za vedno zaspal v planinski sobi. Sedaj so vsi nekje v planinskih nebesih, ki so jih iskali, si jih želeli in si jih z dobrimi deli v taborih in tudi izven zaslužili. Ekipa se je v teh letih menjavala, vendar ne v celoti. Prišli so novi, ki jim je planinski svet svet in jim ni težko nekaj narediti tudi za druge. Skoraj vso drugo polovico taborov nam kuha naša Micka, letos osemdesetletnica, ki vsa leta prenočuje v šotorih, prva začne dan in ga zaključi, ko smo vsi siti. Čudimo se, veseli smo njene energije in radostimo se z rezultati njenega dela in tistih, ki ji pomagajo. Kako to, da smo vztrajali tako dolgo? Tako dolgo kot nobeno planinsko društvo v domovini. Zato, ker med nami ni nobene sebičnosti, koristoljubja, nevoščljivosti ter zato, ker so vodilo prej opisane drage planine. Za drage pa vedno želimo najboljše. Izkušenim je vedno veliko lažje. Micka in Marjan sta že veliko pred taborom naredila spiske hrane in ko je bilo število znano, je bilo veliko lažje izvesti vse nabave. V nedeljo smo vse naložili v dva kombija in na prikolico ter v ponedeljek še pred soncem krenili na pot. Vremenska napoved za popoldne namreč ni bila najboljša, mi pa smo želeli v suhem postaviti domovanja. Uspelo nam je. Razdelitev po šotorih, po željah in redu ter vselitev je bila uspešna. Vsi smo in so takoj domači, tabor oživi in vse začne teči sproščeno, veselo, letos brez posebnih težav z domotožjem in is- planinskega društva kanjem ter klicanjem mam. Hitro smo pripravili drva za večerno peko klobas, s severa se je že oblačilo in preden se je peka zaključila, je dež že gasil žerjavico, da se je para dvigala nad ognjem in nad šotori. Še v dveh nočeh nas je poškropilo. Tokrat nismo prenočili v planinski koči, saj smo vse ture opravili v enem dnevu. Glavna tura je bila čez planino Kal na Kofce in naprej na Veliki Vrh. Precejšnja višinska razlika za mlajše od deset let, a krasno vreme, lepota poti, čeprav čez Kal blatne, in razgledi, so hitro celili žulje ter pregnali utrujenost. Po kosilu v dolini je bila žoga hitro poživilo in pokazatelj, da mlado telo hitro pozabi na utrujenost. V petek smo želeli še na Begunjščico, vendar nas je slaba napoved obrnila na Prevali. Kako naprej, seveda ni vprašanje, kakor tudi ni vprašanje s kom. Vsa leta že v tem julijskem tednu tečejo misli in besede proti novemu taboru. Vedno nas vleče v visokogorje, verjetno zato, ker so drage planine v daljavi in se zato hrepenenje in nižin dviga v višave. Skoraj vsako drugo leto smo bili v Julijcih, ostale tabore pa malo bližje in tudi za naslednje leto smo temelj že postavili. Evropi zaradi pohlepa zvezde odpadajo, mi smo pa dodali novo, štirideseto na zvezdnato nebo taborov, da bo sijala med ostalimi in z njimi spomini tisočih, ki so skozi vsa leta nekaj doživeli v tednu, ki v delu našega društva zahteva in da največ. 30 Glasilo Občine Ormož, številka 46, september 2019 Ormoške novice Rešitev križanke - geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do petka, 10.1.2020 pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Sponzor nagradne križanke je Vinogradništvo in sadjarstvo Hržič David, Velika Nedelja. 1. nagrada: dve buteljki in jabolčni sok 1 l 2. nagrada: ena buteljka in jabolčni sok 1 l 3. nagrada: zaboj jabolk in jabolčni sok 1 l Rešitev križanke SEPTEMBER RIBNICA, OROŽNIK, VEL, ULM, PICERIJA, ORN, NOTA, GRABLJE, BINE, LAMPE, DAN, JO, AT, AKT, MIREN, DIOR, ULAKA, FRKOLIN, VRH, MIKUŽ, ŠKUNER, IKA, IMPERIJ, LANINA, AKER, EC, VALTER, NO, NIŠA, AAL, LOČ, JEKAVKA, ESK, JAN, CIAN, ATA. Vodoravno: GESLO KRIŽANKE: PICERIJA OB PARKU Nagrajenci: Nagrajenci so že bili obveščeni po pošti. 1. nagrada: Mira Bratuša, Skolibrova ul. 6, 2270 Ormož, 2. nagrada: Črešnjevec Erika, Strjanci, 2273 Podgorci, 3. nagrada: Emil Fekonja, Kajžar 20, 2275 Miklavž pri Ormožu Glasilo Občine Ormož, številka 47, december 2019 31 v v Ormožu. WELLNESS hiSamdaril • • • • Cvetličarna IRENA isf Ptujska cesta 15, 2270 Ormož ▼ t: 031 613 919 Vabilo Vas vabi na svečanost ob državnem prazniku dnevu samostojnosti in enotnosti v ponedeljek, 23. decembra 2019, ob 18.URI v Beli dvorani Grajske pristave Ormož. Program svečanosti: Koncert zasedbe Maja Keuc - Amaya in Soul Out. Vljudno vabljeni! Po končanem koncertu ste prisrčno vabljeni na sprejem s pogostitvijo. župan Občine Ormož DANIJEL VRBNJAK Najava 4. javnega poziva LAS UE Ormož iz EKSRP Javna razvojna agencija Občine Ormož obvešča zainteresirano javnost, da bo v začetku januarja 2020 objavljen 4. javni poziv LAS UE Ormož za izbor operacij, ki bodo prispevale k uresničitvi ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS UE Ormož in bodo sofinancirane iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Okvirna višina razpoložljivih nepovratnih sredstev za sofinanciranje operacij znaša do 220.015,08 €. Delež sofinanciranja upravičenih stroškov operacij znaša 85 %. Podpora bo namenjena naslednjim ukrepom SLR: > Ukrepu 1.1.1 Spodbujanje ustanovitve partnerstev za hitrejši razvoj gospodarstva, > Ukrepu 1.2.1: Spodbujanje partnerstev za podporo podjetništvu in kmetijstvu, > Ukrepu 1.3.1. Spodbujanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter aktivnosti promocije in trženja > Ukrepu 2.1.1: Podpora razvoju infrastrukture in programov za izboljšanje kvalitete življenja in > Ukrepu 3.1.1: Spodbujanje operacij za ohranitev in izboljšanje stanja narave in okolja. Razpis bo objavljen na spletni strani LAS http://www.las-ue-ormoz.si/razpisi/ Javna razvojna agencija Občine Ormož Vodilni partner LAS UE Ormož Tel: 02 741 53 52 info@las-ue-ormoz.si www.las-ue-ormoz.si