Leto XYm.
f Celju, dne 27. maja 1908.
Štev. 60
i
Uredništvo
Je »a Schillerjevi cesti št 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za Inserate
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsa. kokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
V občini je moč.
C. kr. okrajno glavarstvo v Celju priznava občini Kokarje z djanjem njeno tolmačenje člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. L, da namreč morajo državni uradi slovenskim občinam dopisovati v slovenskem jeziku.
Občina Kokarje je bila sprejela od glavarstva samonemške tiskovine „Strafregister", ki pa je bil deloma tudi v slov. jeziku spisan z nalogom, naj zasliši nekega podpijonirja zaradi prestopka vojnih predpisov (zaradi prepozne zglasitve).
Župan Blatnik Franjo je vrnil samonemški „Strafregister", rekoč: „da je c. kr. okrajno glavarstvo predalca II. in IV. spisalo tudi v slovenskem jeziku, ne zadostuje, kajti podpisani župan hoče tudi sam vedeti in razumeti, kaj je v nemških naslovih teh in vseh drugih predalcev tiskano ter se prepričati, če se podatki vjemajo s pomenom besedila. Z razsodbo državnega sodišča z dne 3. julija 1906 broj 264 se je razsodilo, da se vse v členu XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1. 1867. za državljane določene pravice nanašajo tudi na občine. Iz tega sledi, da morajo državni in deželni uradi občini dopo-šiljati tiskovine ravno tako v njenem kakor državljanu v njegovem v deželi navadnem jeziku. Naj sa blagovoli ves „Strafregister" preložiti na slovenski jezik, na kar se bode takoj dalje ura-dovalo."
Okrajno glavarstvo je zahtevi ustreglo, kar dokazuje, da postaja ono nasproti onim občinam tudi v jeziko-vem oziru pravično, ki so nasproti samim sebi pravične ter zahtevajo odločno svoje jezikovne pravice.
Možata beseda zavednega župana doseže pri politični oblasti pravico. Zavedni žnpan občine Kokarje je v vseh svojih jezikovnih zahtevah vedno dosleden, zato postaja glavarstvo tudi v jezikovnih ozirih nasproti občini Kokarje pravično. Zavednost in odločnost rodi pravico, nezavednost in zaspanost pa podpira in goji krivico na škodo naroda.
Politični pregled.
Domače dežele.
V pondeljkovi seji je bila nujnost predlogov rusinskih poslancev o dogodkih pri zadnjih deželnozborskih volitvah v Galiciji odklonjena. Za ru-sinskimi govorniki je nastopil minister notranjih zadev, Bienerth, ki je javno branil in zagovarjal korupcijo poljske plemiško-klerikalne klike in grozil radikalnim Rusinom. Jedna roka nmiva drugo. Samo bati se je, da se bo ta kratkovidnost baje pravične in nepristranske naše vlade jednega ali dru-
gega dneva bridko maščevala, kratkovidnost, ki se ne ozira na pravice in blagor slabših narodov temveč podpira le močnejše narode in večje državno-zborske stranke.
*
Državna zbornica se ni zadovoljila z odgovorom domobranskega ministra Georgija zaradi solnograških vojaških vaj. Sprejela je v pondeljek StOlzlov predlog, da se otvori o ministrovem odgovoru v prihodnji seji debata. To je nekaka demonstracija proti vojaški upravi. Ker pa stoje na dnevnem redu nujni predlogi, bo iz te debate težko kaj prida.
Proračunska komisija gosposke zbornice je odklonila v svoji seji zakonski načrt za znižanje davka na sladkor. Gospodje čutijo potrebo pokazati zobe. Utemeljujejo sicer to odklonitev s splošnim slabim finančnim položajem države, ki bo še izdala veliko denarja za kanale in za starostno zavarovanje. Potemtakem se še utegne zdatno zavleči edini ljudski zakon avstrijske »ljudske" zbornice vsled nezadovoljnosti grofovskih konservativcev.
*
V Kremsu na Nižjem Avstrijskem so zborovali nemški napredni kmetje, kateri so ostro obsodili napad zapeljanih nemških klerik. kmetov na graško vseučilišče.
*
Vrlo dobro osvetljuje sedanjo hrvaško vlado slučaj, kateri je prišel pred nekaj dnevi v javnost. Dočim je vlada vzela vsem potrebnim hrvaškim visokošolcem štipendije in podpore, ker se niso hoteli vpisati na zagrebškem vseučilišču, je dobil sin hrvaškega podbana Imbre Cernkovič štipendijo v znesku 1600 K, da študira v Curihu in na Nemškem. Štipendij se ni niti razpisal, niti ne obstoje na Hrvatskem drugače tako veliki
štipendiji. Ta slučaj govori dovolj.
*
Tržaška deželnozborska komisija je imela v soboto sejo, v kateri je sprejela vse spremembe, katere je zahtevala vlada glede deželnozborske volilne reforme razun določbe o volilni dolžnosti. Glede te točke je sklenila italjanska večina, da predloži
zahtevo vodstvu stranke.
*
Poslanci državne zbornice sedaj, živahno razpravljajo različna davčna vprašanja. Ker misli gosposka zbornica znižanje davka na sladkor odkloniti, mislijo nekateri, da bi se prihranjenih 28 milijonov na kak diug način porabilo za ljudstvo. Soc. demokratični poslanci zopet pravijo, da obstruirajo zvišanje davka na žganje, ako ne bo uzakonjeno znižanje davka na sladkor. Govori se o znižanju davkov na poslopja, kmečki in mestni poslanci hočejo doseči sporazumljenje glede znižanja davka na meso.
Pododsek proste zveze kmečkih poslancev je sklenil včeraj resolucijo, v kateri poziva vlado, da naj pospeši svoja pripravljalna dela glede starostnega zavarovanja malih posestnikov in obrtnikov, ker je pododsek sam že napravil načrt za tako zavarovanje in
bo sklepal o njem v prihodnji seji.
*
Državna zbornica je začela včeraj razpravljati o proračunu. Nujnost tozadevnega Steinwenderjevega predloga je bila sprejeta.
Štajerske novice.
—	Glavni zbor zaupnikov „Na-nodne stranke" se vrši v nedeljo, dne 28. junija t. 1. v Celju.
—	Slovensko gledališče v Celju. V nedeljo se je vprizorila Meškova dramatska slika „Na smrt obsojeni". Kar se igre same tiče, je prvo dejanje naravnost krasno, potem pa, kakor bi bil pisatelj onemogel, peša kompozicija vedno bolj. — Vpliv tujinstva se zajeda vedno bolj med koroške Slovence in provzroča med njimi narodno nezavednost, gospodarsko odvisnost, pospešuje alkoholizem in s tem v zvezi moralno propadanje. Bogat gostilničar Gelb strahuje vse, vsi se mu klanjajo, dasi je lopov, ker so od njega gospodarsko odvisni. Upira se mu le peščica starejših ljudi, stare grče, pod vodstvom duhovnikov in učiteljev. Gelb nastopi kot kandidat, Seljanu, ki mu nasprotuje, odpove posojilo, toda med tem pride iz tujine Seljanov sin. poravna dolg in nastopi kot vodja slovenske stranke. Vrača se jim pogum in prisežejo si vztrajno delovati. Tu je konec prvega dejanja. Igra doseza tu svoj vrhunec, mi pričakujemo, da bodo zmagali, ali da vsaj ideja zmago-nosno prodre. Toda nič tega. V drugem dejanju je volitev, pride do pretepa in tu ubijejo Seljanovega Ivana. V tretjem dejanju se ljudje odvračajo od Gelba, ki je res postal poslanec, v pijanosti mu eden kmet očita vse njegove grehe, Gelb ga ustreli in žandar pride, da ga uklene. Tako se konča igra, ki nas ne more zadovoljiti, dasi so nekateri prizori, posebno pa skoro celo prvo dejanje naravnost posneti iz pravega življenja. Vprizoritev sama je bila jako dobra. Motilo je, da je g. Danilo nastopil v dveh ulogah, pri ljudskih prizorih bi moral biti oder seveda poln. Ganljiv je bil prizor, ko se snideta oče in sin, nadalje Ivan in Kristina.
—	Slovo ljubljanskih igralcev od Celja. V nedeljo je pel spevokomik slov. dež. gledališča v Ljubljani pri predstavi opere „Mamzell Nitouche" kot Celestin g. Josip Povhe v Celju to-le drastično slovo od našega mesta:
Igralci skoro vsi
ljubljanski smo prišli,
v Celje k Vam krasno, da tu gostujemo. Da nudimo Vam kaj, kar vzdrami Vas iz spanja, kar vzame Vam nemir, in narodni prepir. A tri predstave so skoro prazne b'le, mesto občinstva, stoli sami stoje. Vrag nas oderi ob vznožju celjskih gor, vsi raje gremo zdaj v Maribor.
Bojimo se samo, da bi ne bil g. J. Povhe prisiljen v nedeljo zapeti od Maribora isto poetično slovo.
Koncert v „ Skalni kleti". Kakor že naznanjeno, se vrši ob lepem vremenu v nedeljo, dne 31. majnika ob 5. uri popoldne v „Skalni kleti" pri Celju vrtni koncert „Šentpavelske narodne godbe". —Ker ima godba same dobre moči in je nje vodstvo v spretnih rokah ter razpolaga tudi z dobro izurjenim pevskim zborom, kateri bo nastopil med koncertom z nar. zbori, je pač naša dolžnost, da v prav obilnem številu počastimo naše vrle in marljive Savinčane. — Opozarjamo tedaj naše cenj. Celjane in okoličane na ta koncert, katerega čisti dobiček se podari za aSokolski dom". — Vstopnina 60 vin.
—	Bralno drnštvo za Breg, Za-grad, Košnico In Pečovnik je od c. kr. vlade dovoljeno in ima v soboto, dne 30. majnika ob 8. uri zvečer v gostilni g. Radeja na Bregu svoj ustanovni občni zbor. Na dnevnem redu bo volitev odbora in računskih pregledovalcev, določitev članarine, posvetovanje o nabavi časopisja in slučajnosti. K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor.
—	Odbor »Bralnega društva v Gaberjih" izreka tem potom slavn. odboru občine Okolica Celje za podeljeno podporo v znesku 25 K svojo najiskrenejšo zahvalo. Želeti bi bilo, da bi ta plemeniti čin našel posnemovalcev.
—	Tiskovna pomota. Gosp. Ivan Rebek je nabral pri šmarskih Slovencih za celjski „Sokolski dom" 21 in ne samo 11 K, kakor smo natisnili vsled nejasnega rokopisa.
—	Iz Vranskega. Velika ljudska veselica Ciril-Metodove podružnice se vrši, kakor znano, dne 12. julija. V tako velikem obsegu se dosedaj sploh še ni vršila v Savinski dolini nobena enaka prireditev. Odbor podružnice je pridno na delu ter se trudi na vse mogoče načine, da bode 12. julij za vsakega narodnjaka dan veselja in zabave. Veselica se bo vršila v senčnatem hrastovem gozdiču v Brodeh poleg trga, odkoder je krasen razgled po trgu in Savinski dolini. Na veselici bo svirala dobroznana šoštanj ka narodna godba; poleg te nastopijo tudi druge godbe. Dalje nastopi tudi več pevskih.
zborov, med njimi pevski zbor domače podružnice, ki se že dalj časa pridno vadi. Veselice se udeleže korporativno: braslovški Sokol,' Ciril - Metodova podružnica na Polzeli, požarna bramba v Prekopi itd. Vsa društva, ki se še niso odzvala našemtt vabilu, prosimo, da to v najkrajšem času store.
—	Podružnica sv. Cirila in Metoda na Vranskem priredi dne 28. t. m. izlet k Ceretu na Ločico, kjer bode prosta zabava z godbo in petjem. Vsi prijatelji društva se vabijo, da se nam pridružijo.
—	Y Trbovljah je ustanovil „nad-strankarsko" društvo paznikov znani veleum Terseglav iz Ljubljane. Že Ter-seglavovo ime je porok, da bo društvo klerikalno kolikor se bo le dalo. Seveda, spočetka je treba ljudem nasi-pati peska v oči z „nadstrankarstvom". Menimo, da bodo tudi oni, ki so se že dali ujeti raznim kaplanom, kmalu uvideli, koliko dobička bodo imeli od te „nadstrankarske" organizacije.
—	Iz deželnega šolskega sveta. Premeščena je def. učiteljica gospdč. Ivana Supančič iz Št. Vida pri Planini v Šmarje pri Jelšah. Dovoljenje za zakon se je dalo def. učiteljici na Pri-hovi gospdč. Nat. Krec in nadučitelju na isti šoli g. Lovru Serajniku.
—	Predkoncesijo je dobil od železniškega ministerstva inženir Probst v Mariboru za gradnjo sledečih normalno ali ozkotirnih železnic s parnim ali električnim obratom: 1. Maribor-glavni kolodvor po Tegetthofovi cesti čez Gradski trg, Poštno in Gosposko ulico, Glavni trg in Koroško ulico v Kamnico; 2. Maribor - glavni kolodvor po Dunajski cesti čez Pesnico in Sv. Marjeto na Pesnici do Št. Lenarta v Slov. gor.; 3. od Glavnega trga v Mariboru in dravski most po Tržaški cesti čez Dobrovce v Šmarjeto na Dr. p.
—	Ljnbeznjiv sin. V Bistrici nad Mariborom sta se sprla pred kratkim v gostilni posestnik Robnik in njega sin Franc. Tekom prepira je udaril sin očeta z vrčkom tako hudo po nosu, da mu je zdrobil nosno kost.
—	Moralnost na Zgornjem Štajerskem. V Ljubnem na Zgor. Štajerskem " so zaprli babici Capellari in Očenašek, ker sta pomagali ženskam iz boljših rodbin odpravljati sadove prepovedane ljubezni.
—	Slovensko gledališče v Mariboru. Danes, v sredo, se predstavlja veseloigra „Ob lastnem kruhu", jutri, v četrtek Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski", v soboto Meškovi „Na smrt obsojeni", v nedeljo pa opereta „Mamzell Nitouche". Vse štiri igre so v Celju zelo ugajale, posebno še »Pohujšanje", „Na smrt obsojeni" in opereta „Mamzell Nitouche". O Meškovi drami priobčujemo itak na drugem mestu daljšo oceno. Želimo ljubljanskim igralcem dobrega obiska!
->- Izlet k Sv. Urbanu priredi »Slov. čitalnica" v Mariboru v nedeljo, dne 31. t. m. Izletnike spremlja pevski zbor. Zbirališče »Narodni dom" ob pol 2. uri popoldne, odhod ob tričetrt 2. nri, prihod v Maribor ob pol 8. uri zvečer. Gostje dobro došli.
-i- Poučno - zabavni večer »Slov. čitalnice" v Mariboru je v četrtek, dne 4. junija v mali dvorani »Narodnega doma ob priliki 400 letnice Trubarjevega rojstva. Govorita dr. Ant. Medved in dr. Ljudevit Pivko o Primožu Trubarju, o začetkih reformacijske književnosti in o kulturnem stanju slovenskega naroda v reformacijski dobi. Vstop prost, gostje dobro došli.
—	Iz Ljutomera. »Murski Sokol" priredi dne 31. majnika izlet k Mali Nedelji. Na vrtu gospe Miki se vrši ob 3. uri popoldne javna telovadba, po telovadbi velika narodna veselica.
—	Avstrijska uradna nemščina.
Graška »Tagespost" poroča: Tekom pravde pred nekim dunajskim sodiščem se je razvil sledeč razgovor: Zagovornik obtoženki, katero je zagovarjal: »Ali ste razumela obtožnico?" Obto-ženka: ,Ne'. Zagovornik: »Kolikokrat ste jo prečitala?" Predsednik sodišča: »Tega vprašanja ne dopuščam !" Zagovornik obtoženki: »Je li čital vaš oče obtožnico?" Obtoženka: „Da". Zagovornik: ,.Ali jo je razumel?" Obtoženka: »Ne." Zagovornik: »Tudi jaz kot zagovornik sem prečital (nemško) obtožnico, pa je tudi nisem razumel." Predsednik »To je državnemu pravdnikuvse-jedno". — K temu piše »Frankfurter Zeit.": »Nerazumljiva obtožnica, ki je slednjič obtoženki prinesla šestmesečno ječo, je bila pisana v tisti uradni avstrijski nemščini, o kateri se je izrazil nek moj literarni prijatelj: Nerazumljivo mi je, kako se morejo v Avstriji — Čehi boriti proti nemškemu uradnemu jeziku. To bi vendar morali storiti v prvi vrsti Nemci sami!"
Te vrstice priporočamo posebej vladi, našim nemškutarjem, zakotnim nemškim lističem, »Štajercu" in nemškim politikom kakor so Marckhl, Do-bernig in tovaršija v pobožno premišljevanje. Ako Nemci s a m i ne razumejo svojega uradnega jezika, kako naj ga razumemo mi Slovenci?
—	Zahteve nemških poslancev naj bodo vodilo nam. Po poročilu listov so se v nemškonacijonalni zvezi poslanci iz alpskih dežel zavzeli posebno za dve zahtevi: 1. da jezikovni zakon, ki ga pripravlja vlada, ne sme biti veljaven tudi za alpske dežele (ker hočejo oni nas še dalje v kalni vodi ribariti) in 2. da se preskrbi za primerno zastopstvo alpskih dežel v resortu nemškega ministra rojaka.
To je za nas jasen migljaj, za čem imamo stremiti mi: prvič, da dobimo tudi mi za naše pokrajine veljaven jezikovni zakon in da se njegova veljava ne sme omejiti le na Češko, in drugič, da se razširi delokrog češkega ministra-rojaka tudi na naše dežele in se mu za to osnuje primerna jugoslovanska sekcija v njegovem ministerstvu, če že ne dobimo svojega ministra-rojaka; sicer ostanemo na milost in nemilost izročeni nemškim sodnikom in nemškemu ministru-rojaku. Od naših poslancev pričakujemo, da se pokažejo enkrat politike in ne samo stran-karje, ki žrtvujejo ves političen boj za par tisoč kron podpore kaki strankarski zadrugi ali organizaciji. Prvo je celokupni narod, potem so stranke in ne narobe.
—	Nemški »Schulverein" ima
sedaj v 1108 podružnicah 110.000 članov. Na Štajerskem ima sedaj 98 podružnic. Kakor je videti, se misli »Schulverein" vbodoče z vso silo vreči na Sp. Štajersko. Resen opomin za nas, da skušamo obuditi vse speče podružnice, ustanoviti kjer le mogoče, nove in se zjediniti pri narodnem obrambnem delu!
—	Ukradla sta oče in 17 letni sin Paulin v vasi Kraubat bi. Knittel-felda na Zg. Štajerskem ponoči iz hleva 9 glav goveje živine. Imela sta paj smolo, da ju je orožništvo kmalu ujelo
—	Slovenščina pri graškem nad-sodišču. V pravdi, v katerej sta bila nasprotna zastopnika mariborska odvetnika dr. Glaser in dr. Rosina, sta oba sporazumno zahtevala slovenski referat in razsodbo, ker sta bili obe stranki samo slovenščine zmožni in se je cela pravda pred mariborskim okrožnim sodiščem kot prvo inštanco vršila izključno v slovenščini. C. kr. nadsodišče je odbilo ta predlog. Na priziv tožiteljev pa je razsodilo c. kr. najvišje sodišče s sklepom z dne 14. aprila
1908 Z. R. VI. 126/8, 1 de in to 1. maja 1908 opr. št. Cg I 120/7, 26 od besede do besede popolnoma jednako, kakor v slučaju priobčenem v »Slov. Pravniku" natisnjenem na strani 47 ex 1908. Odločbi c. kr. nadsodišča in c. kr. najvišjega sodišča sta se na slovenski priziv izdali izključno v nemščini. Do-tični najzanimiveji del se glasi v izvirniku:
Dariiber aber, wie die Sache auf-zurufen, in welcher Sprache das Referat zu erstatten sei, welches ohnedem in jedem Falle schriftlich hinaus zu geben ist, bestehen Verordnungen nicht. Derartige Weisungen, welche den bisherigen Gebrauch der Sprache andern wurden,kOn-nen aber nur von Seite der Ju s t i z v e r w a 11 u n g erteilt werden. Die Rechtsmittelin-stanz jedoch kann nur dann dariiber entscheiden, ob ein VorgangdenbestehendenVor-schriften zuwid er I auf t, was vorliegend nicht behauptet werden kann.
Uboga c. kr. justična logika! Na Češkem se odločuje celo proti jasnim obstoječim naredbam, ako se gre za to, da se odbijajo češke vloge, a pri nas se sklicujejo na naredbe, katerih ni. To nemško birokratstvo sč bori že na smešen način! Ali naši politiki iz tega razvidijo, kje imajo iskati rešitve tega vprašanja, ki je za nas večje važnosti, kakor se marsikomu na prvi pogled dozdeva!
—	V Št. Jurju' ob Pesnici je umrl včeraj dopoldan krčmar in posestnik Kammerer star 54 let. Pokojni je bil jedna slavnih opor nemštva v zgornji Pesniški dolini,
—	Za »Družbo sv. Cirila in Metoda'1 so darovale rabljene poštne znamke gospodične Ničica, Petka, Ruša, Milena in Deša Majdičeve. Srčna hvala!
Š. Hrašovec.
—	Za družbo sv. Cirila in Metoda so nabrali: star denar ' - Julij Sevnik in Radivoj Tušak, učitelja na Polzeli, jubilejne in druge znamke — mala Stanka Tratnikova, Rudolf Pevec v Mozirju in Jožek Tušak, trgovec pri Sv. Antonu v Slov. gor.; odrezke smodk g. Kraigher v Postojni.
—	Za družbo sv. Cirila in Metoda je daroval R. Samo Svobodojevski 5 K mesto štafaže na Dunaju.
—	Za družbo sv. Cirila in Metoda so nabrali gimnazijci na maj-niškem izletu 3 K 14 vin.; drugim je pa ostalo od majniškega izleta 2 K 20 vin. — Živili mladi rodoljubi!
—	Popravek. Objavila so se imena Spečih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda v nekaterih listih. Naveli sta se med temi tudi podružnici Rečica in Velenje na Štajerskem, to pa pomotoma, ker ne spita več, marveč sta se zbudili k živahnemu delovanju, imata delavna odbora in sta tudi uže izkazali gmotnih uspehov. Rečica 1. jan. t. 1, 52 K, Velenje 21. maja t. 1. 100 K. Nadejajoč se, da vrli rodoljubi teh podružnic ne zamerijo radi omenjene pomote, želimo le, da so rodoljubi po vseh krajih, kjer naše podružnice spe, ali jih še sploh ni bilo, ogorčeni radi nedelavnosti teh tako potrebnih podružnic ter nam dajo prijetno priliko prav kmalu, da sporočimo slovenski javnosti o oživljenju slovenske misli, o pokrepljenju dela za narodni blagor.
—	Narodni davkoplačevalci v korist družbe sv. Cirila in Metoda zbrani okrog nabiralne pole g. Franjo Majerja v Mariboru, so izgubili v zadnjem času po krivdi usode kar troje marljivih tovarišev. V nadomestilo za to izgubo stopili pa so v omenjeni rodoljubni krog štirje čestiti tovariši in sicer: gg. Rud. Jakhel, Ivo Zemljič,
dr. Ant. Prus in dr. Srečko Rakovec. Rodoljubom — rodoljubna zahvala!
—	Zima v Švici. V nedeljo so v Švici dobili nenadoma — zimo. V soboto je kazal toplomer še 28 stopinj, v nedeljo pa že samo 3. V nedeljo zvečer je potrla v osrednji Švici toča skoro vse pridelke, nato pa je začelo deževati in snežiti. Razsajal je tudi grozen vihar, ki je trgal drevje iz zemlje, zlasti sadno in naredil z dežjem in težkim mokrim snegom škodo, katero cenijo na 7 milijonov kron. Od 1. 1865 ni bilo enake nesreče v deželi.
—	Primcezinja na begu. Najmlajša hčerka podpredsednika avstrijske gosposke zbornice, princezinja Amalija Furstenberg je zbežala, kakor poroča »Zeit", z Dunaja v London, da se tam poroči z nekim Kocijanom, ki je bil poprej častnik, a je sedaj uslužben pri neki nemški automobilni tvrdki. Prin-cezinjo spremljata na begu Kocijan in njegova mati. Angleški listi že vedo povedati, da je rodbina princezinje dala obvestiti vse policijske urade v Evropi, da ujamejo bežečo princezinjo.
/ Dopisi. ,
Protestno zborovanje svo-bodomiselcev v Gradcu proti klerikalnim napadom na vseučilišča.
Gradec, 24. maja 1908.
Veliki reklami in mnogoštevilnim pozivom je tudi odgovarjala ogromna udeležba na protestnem zborovanju svo-bodomiselcev (»Židov" bi rekel »Slovenec"). Obsežne dvorane v »Industrie-halle" so bile polne do zadnjega kotička. Vse sloje si videl zastopane: vseučiliškega profesorja in ljudskošol-gkega učitelja, kmeta, meščana in delavca in šeVeda v velikem številu tndi dijaštvo.
Proti pol 9. ure zvečer je otvoril predsednik nemškega ljudskega društva zborovanje, pozdravil došle drž. in deželne poslance itd., med drugimi tudi zastopnike slovanskega in italjan-skega svobodomiselnega dijaštva kot dobrodošle goste in soborilce v borbi za svobodo in napredek šolstva. Slov. dijaštva je videl poročevalec kaj malo, sicer pa se te nebrojne množice 3000— 4000 ljudi ne da pregledati tako lahko.
Predsednik da besedo dr. Pot-petschniggu, ki se je ozrl v svojem govoru na dogodke na graški univerzi v prošlem tednu in dokazoval na podlagi dejstev, kako se naša boječa, na vse strani obzirna vlada umika korak za korakom pred grabežljivostjo kle-rikalizma in kako mu žrtvujejo postojanko za postojanko svobodomisleci vseh narodov sami; z ostrimi besedami je okrcal postopanje takozvanih naprednih nemških politikov, poklicanih zastopnikov svojega naroda, državnih poslancev, voljenih na svobodomiselni program, ki so jim jezikovni prepiri vse, svoboda znanosti pa le — sredstvo za kompromise. — Povdarjal je, da protestno zborovanje nikakor ni naperjeno proti kmetom, kakor lažejo klerikalni časopisi, ampak proti njih zapeljivcem v črnih in svetlih suknjah.
Zastopnik nemškega dijaštva se je bavil z znano zadevo »Caroline" in klerikalnih dijakov sploh, kar pa za nas nima pomena.
Oglasil se je k besedi burno pozdravljen I. podžupan graškega mesta Magg in na podlagi par drastičnih vzgledov iz Wahrmmidove brošure dokazoval za kaj vse se kaznuje avstrijskega visokošolskega profesorja; niti naravnega zakona ne sme človek zgo-voriti in tolmačiti po svoji najboljši vesti, če mu ni dala klerikalna cenzura svoj »imprimatur"; sicer ga proglasijo pred vsem svetonf, posebno pa zunaj na kmetih, kadar so gospodje
sami s svojo čredo in ni človeka, ki bi jim mogel stopiti na lažnjivi jezik, za brezverca, neznaboga in prijatelja krivonosih ■ sinov Abrahamovih. Povdarjal je solidarnost graškega prebivalstva z dijaštvom o zadevi svobode vseučilišča in stavil konečno dolgo resolucijo, v kateri precizira shod svoje stališče napram visokošolskemu vprašanju, protestira proti načinu boja klerikalcev proti prostosti vseučilišč in poživlja konečno vse napredne poslance brez razlike strank na krepek, brezobziren odpor proti brezobzirnemu, nevarnemu in zahrbtnemu sovražniku.
Učitelj Otter je izrazil svoje veselje in zadoščenje nad dejstvom, da se je po zaslugi klerikalcev vendar enkrat vzbudil svobodni srednji stan k boju in uporu proti tisti temni moči, ki se bori ž njo ljudskošolski učitelj že celih štirideset let odkar so prvotni svobodni šolski zakon z različnimi odloki in naredbami zaklavzirali, da se
i
že skoro ne vš, kdo je gospodar v šoli, ali učitelj — ali vsemožni duhovnik. Šola naj ne bo stvar cerkve in kon-fesije, ampak stvar javnosti, države!
(Pa ne ko bi naš dični „Slovenec" •e comp. bella naših „dobrih", res miroljubnih časopisov za te besede delala odgovorno naše napredno učitelj-stvo, kakor se je to skoro zgodilo — iPri umoru portugalskega kralja!)
Govorilo je na to več govornikov raznih slojev, ki so vsi izražali svojo simpatijo s postopanjem dijaštva. Posebno mnogo navdušenja je vzbudil govor kmeta Dengga, predsednika krščanskega „Bauernbunda" za Štajersko, ki je ob velikem pritrjevanju navzočih povdarjal, da niti petero izmed onih 200 kmetov, ki so prišli na ■Tiaiverzo „ščitit" klerikalne akademike, ni vedelo, za kaj se prav za prav gre. Odločno je naglašal, da tudi svobodni kmetje ne bodo nikdar nehali stati na braniku prostosti in napredka našega šolstva.
V dolgih govorih so razlagali nato poslanci dr. Hofmann pl. Wellenhof, dr. Sommer, Wolf, Marckhl, Einspinner in Malik svoje stališče v vseučiliških vprašanjih in se rotili na vse mogoče :načine, da v tej stvari ne poznajo nobenih kompromisov in koncesij klerikalcem, da bodo držali „prav za gvišno" dano besedo. No, slušateljstvo menda vendar le ni bilo prav prepričano o pristni barvi vseh teh pisanih obetov, zakaj nemaloštevilni „pa tudi držati" izmed poslušalcev so spremljali te obljube; menda se že poznajo! — Poslanci so govorili, kar se nacijo-nalne stvari tiče, še precej trezno in strpno, le znani poslanec Wolf je v svojem govoru čutil potrebo, dotakniti se jezikovnih bojev; predsednik shoda pa je bil vendar toliko takten, da se je javno na shodu opravičil zaradi nekaterih pregorečih besed Wolfovih pred zastopniki drugih narodnostij, ki so prisostvovali kot gostje, izgovarjaje ga z njegovim znanim temperamentom. Da W. ni manjkalo v njegovem govoru onih proslulih slavospevov „an das Sonnenvolk der Germanen" in različnih globokih vzdihov in milih pogledov v blaženi „rajh" (kjer so pa klerikalci še bolj mogočni, ko pri nas) je samoumevno.
Kaj naj rečem o Marckhlu in Ma-liku? Dočim so se vsi drugi govori odlikovali kolikor-toliko po neki večji prostodušnosti in jasnosti, se je pokazalo pri naših dveh „dobrih znancih" Marckhlu in Maliku znano špisarstvo naših posilinemcev. Posebno pri zadnjem. Uvod: obligatna jeremijada, kako nečuveno je ta nesrečna volilna reforma oškodovala plemeniti narod nemški. Potem se je na dolgo in široko bavil z Wahrmundovo zadevo (s svojega stališča seveda) in koval pri vsaki
priliki svoje ,,zasluge", prototip špi-sarja brez zadostne izobrazbe. Nazadnje je še obljubil ,.zdatno" pamoč, ki jo ima pričakovati misel svobode od njegovih in. Marckhl o vih spodnješta-jerskih mest in trgov. Ha, ha, da se ne smejemo, naša nemškutarska gnjezda
—	pa protest, prav kakor žrebec in kravica v jarmu! Wolf in Malik sta nazadnje še z živo besedo slikala vse dobrote, ki jih obljublja nemškemu narodu deviza: „Proč od Rima!" (uso-jamo si dvomiti nad temi dobrotami)
—	in našla je med poslušalci vsaj za ta večer čudno obilo odmeva. A je že tako in čudili bi se, če bi se zborovanje ne končalo s kako banalno reklamno pangermansko frazo.
Skoro vsi govorniki so povdarjali, da papirnate resolucije nič ne pomagajo, le malo tudi parlament, ako ne gre razumništvo, voljno dela in požrtvovalno do skrajnosti, ven med ljudstvo, kjer je vendar tekla in še teče zibelka večine naše inteligence, ven med narod, ki ga politikujoči duhovniki imenujejo verno, dobro, zavedno ljudstvo. Le človek ustrajnega, neustrašenega dela, mož, žena z veliko dušo in odprtim srcem, ki ga ne potare vsaka grož-njica nasprotnikova, more biti voditelj in učitelj svojemu slabejšemu bratu na potu do napredka, bratu, ki ga je njegov politični izkoriščevalec za ceno duševne odvisnosti napravil zavednega" — ali bolje: zavedenega. Menda ne bi škodilo, ko bi pri zadnjih besedah velik del našega slovenskega razumništva potrkal na prsi in povprašal, ali je že res za vedno zaspalo in poapnelo sreč, ki je nekdaj — pogosto ob praznem želodcu — bilo za svete ideale svoje, za povzdigo prosvetnega nivoja svojega naroda . .!
Kakor rečeno, slov. akademikov je bilo opaziti malo na shodu; manjkalo kaj pak tudi ni naših ljubih tovarišev, slovenskih akademikov (vsaj maturi-tetno spričevalo jim je dalo pravico do tega naziva), špicljev „Slovenčevih". Oh, oh, vi pošteni, dobri, kaj vas je neki napotilo, da ste priši na tako po-hujšljivo zborovanje — menda ven-darne groši iz uredništva „ Slovenca" ? Z veliko vnemo je švigal in štrigal okoli znani apostol in vodja krščansko-socijalnih kurzov in prav svetlo gledal; no, svinčnika ni ravno imel v roki, a mislimo, da ima za številke in imena vsaj tako dober spomin, da si je zapomnil imena (imena onih pregrešnih slovenskih akademikov razven sebe seveda in morda še koga drugega), ki so se upali še razven njega k temu „framasonskemu" shodu. Gotovo jih že ima brumni „Slovenčev" urednik pred seboj na papirju, da jih po možnosti denuncira pri „svojem" ljudstvu, id est: pri kaplanih in župnikih, ki še univerze nikdar niso videli od znotraj, da lahko porečejo poslanci „ljudstva", „kadar bodo prišli prosjačit s skriv-ljenimi hrbti službic" (glej „Slovenca" 3. t. m.): marš, svobodomiselna zalega, marš preč od državnih, deželnih jaslij, ki so pripravljene le za tiste, ki plešejo in preobračajo kozolce kakor hočejo „gospodje". Na delo torej, kato-liško-narodni akademiki; denuncirajte, prodajajte hinavščino, lažite naprej, dve muhi zadenete na jeden mahljaj: zvijete si nevenljiv venec iz listja gotovega drevesa in napravite pot in prostor za svojo modrost in zasedete mesta, ki vam jih bodo dali — vaši poslanci; samo glejte, gospoda, da se ne preobjeste!
Iz Gradca. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu je priredila dne 23. maja veselico s plesom. Na vsporedu je bil koncert in gledališka predstava „Dve tašči". V koncertu je nastopil ženski zbor (12 dam) z dvema točkama pod vodstvom
g. Bogataja. V drugi točki se je prav občutno opazilo pomanjkanje tiste vražje „zadnje pile"; sekundaren naglas se je v metru in taktu tako impertinentno vsiljivo povdarjal, da se je pesem čula ko kak marš. Gdčna Hermann je nastopila kot solistinja s tremi točkami; na klaviru jo je spremljal g. jur. E. Bunc, ki je h koncu igral Mozartovo „Sonato v f-duru". G. tehn. V. pl. Joa-neli (gosli) in g. jur. E. Bunc (klavir) sta nastopila dvakrat. Žal, da so bile instrumentalne točke z ozirom na skoro neznosno vročino zelo neekonomično izbrane; bile so predolge in občinstvo je postajalo nestrpno. Aplavza je bilo toliko, da so bili lahko vsi godci in pevci zadovoljni. V igri smo zopet občudovali (poročevalec je premalo žurnalist, da bi bila ta fraza pri njem stereotipno — brezbarvna) igralsko rutino dveh naših starih, ljubih znancev, dr. Živca in „babice", ki je imela sicer neprimerno vlogo, ki pa je kot najstarejša tašča dosegla velik uspeh in gotovo vsestransko priznanje. Umevno je, da se proti dvema takima partnerjema drugi igralci, naj so še tako spretni, težko uveljavijo. Pohvale in ploskanja je bilo obilo. Nato je sledil ples. Z začudenjem in veseljem smo opazili, da je bila vkljub času, ki je za take prireditve skrajno neugoden, dvorana polna. Veselilo nas je tudi, da se je ženski podružnici posrečilo v Gradcu zbrati toliko in tako odlične družbe, kakor smo jo videli na tej prireditvi. Pač lep d«kaz, da je podružnica popolnoma na svojem mestu, da vrši svojo nalogo in da ji je nadaljni razvoj zagotovljen. Pač najlepše zadoščenje za trudoljubnost in požrtvovalnost „babice", ki je to, gotovo ne lahko nalogo zmogla. — Kakor čujemo, bo dobila družba sv. Cirila in Metoda, v katere prid se je ta veselica priredila, dobrih par kronic.
Druge slovenske dežele.
—	Silno sušo imajo na Primorskem. Povsod primanjkuje vode, katero morajo ljudje dovažati ure daleč,
—	Pogorelo je 5 oralov mladega, lepo zasajenega gozda posestniku Kli-nariu pri Jesenicah. Zažgali so najbrž pastirji, kateri so kurili na paši.
—	Vlomilce v Jebačinovo blagajno v Ljubljani (vlom se je zgodil v noči od 17. na 18. decembra 1. 1.) se je sedaj posrečilo najti. Je to ključavničar Koren iz Trsta in njegova družba, najbrž neki Jedrejčič, dva Ko-renova brata in neki Arzon.
—	Notranjska sokolska društva imajo julija v Logatec skupen izlet. Vrši se tudi javna telovadba.
—	Martinček odkril skrit zaklad. Nekega popoldneva minul teden so se igrali otroci na poti pod Kostanjevico pri Gorici. Na zidovju neke podrtine se je prišel gret martinček. Ko so ga otroci zagledali, so ga hoteli ujeti. Pa martinček je smuknil nazaj v luknjo. Otroci so začeli grebsti in so naenkrat zagledali pred seboj — srebrn denar. Stariši so izvedeli od otrok za denar in naznanili to stvar policiji, katera je našla tam okrog 300 K denarja. Najbrž si jih je kdo na istem mestu skril.
—	Ali je Nemcem res vse do voljeno i „Slov. Narod" poroča, da razpošilja „Siidmark" po Kranjskem se-zuamke zanesljivo nacijonalnih trgovcev in obrtnikov in roti kranjske Nemce, naj kupujejo in naročujejo samo pri teh trgovcih in obrtnikih. To je tedaj organiziran bojkot; vlada se ne gane! Kranjski klerikalni poslanci so izrekli tej vladi zaupanje — čemu torej nastopati proti „Sudmarki".
—	Vipavsko vino se prodaja sedaj po 24—30 K hektoliter.
—	O romanju v Lurd je prinesel „Slovenec" od 12. t. m. uvodnik, v katerem pravi: „Gotovo pomeni lurdsko romanje v naših dneh sijajno manifestacijo vere v nadnaturna dejstva, nadčloveške idejale, nadzemska razodetja. Priča, da za puhli materijalizem in svobodomiselstvo, ki se s samozado-voljstvom ponaša s svojo revščino in bornostjo, slovensko ljudstvo nima smisla in ne bo nikoli imelo. . . . Tudi katoliško izobraženstvo se pridružuje lurškemu slavljn. Načelnik S. L. S. dr. Šusteršič se je tudi podal v Lurd. Krščanstvo in demokracija, to sta in bosta tudi stranki vseskozi vodivni ideji." Temu nasproti omenjamo dejstvo, da je romarska cerkev v Lurdu, oziroma red, kateri jo ima in vodi, iz te „vere v nadnatorna dejstva, nadčloveške idejale, nadzemska razodetja" nabral že na stotine miljonov premoženja in da je iz te vere napravil sebi in cerkvi bogat vir prav navadnega materijalnega bogastva. Da se je g. dr. Šusteršič pridružil slovenskim romarjem, iz tega se še nikakor ne da sklepati o čisti, sveti nesebičnosti one krščanske demokracije, katero S. L. S. zastopa. Saj je še vsem iz polemik med „Slov. Narodom" in „Slovencem" v spominu, da si je ta vodja slovenskih krščanskih demokratov v idejalno kratki dobi nabral idejalno veliko posvetno premoženje. Bolje bi bilo torej ne pisati takih uvodnikov, sicer ljudje kmalu ne bodo več razločevali vere od podjetja. To bode pa veri in morda tudi stranki na škodo.
—	Močno žilo premoga so našli v občini Sv. Križ na Vipavskem.
—	Klerikalci v tržaški okolici. V Škednju pri Trstu so klerikalci ustanovili neko „Kat. izobraž. društvo". Ustanovni zbor je bil precej buren. V „Edinosti" čitamo sedaj izjavo izvoljenega odbornika R. Sancina, da se odpoveduje tej ,.časti" in da je bil izvoljen proti svoji volji.
—	Cena črešnjam na goriškem trgu je padla od 2 K na 30 vin. za kilogram.
—	„Slovenčeve" častikraje. Proti ljubljanskemu „Slovencu" je vložil zaradi častikraje tožbo dr. Gregorin iz Trsta. V ,.Edinosti" pravi dr. Gregorin v neki „Izjavi" sledeče: rNa drug način (kakor s tožbo) nisem smatral za potrebno odgovarjati listu, ki je dosegel rekord v častikraji ne le na Slovenskem nego menda v Avstriji sploh; kajti kakor je podpisanemu znano, je bilo uvedenih proti „Slovencu" v zadnjem času 13 kazenskih pravd radi častikraje, od katerih so viseče še tri, dočim je v desetih pravdah ..Slovenec" preklical žalitve ter plačal dotične kazenske stroške, da se je rešil kazni." Pripomnimo, da „Slovenec" brani po Slovenskem vero in moralo . .
—	Za glavno skupščino nemškega „Schulvereinaft je dovolil deželni glavar Goess veliko dvorano — deželnega dvorca. Tretjina koroškega ljudstva je slovenska, a vkljub temu si jo upa Goess na tak način izzivati!
—	V Bistriei v Rožu na Koroškem so pri zadnjih občinskih volitvah zmagali zopet nemškutarji. Slovenci so vložili ugovor.
— Hudo sušo imajo po Dolenjskem. Zemlja poka, vse se suši fn zaostaja. No — tudi pri nas po Štajerskem ni nič boljše!
Svetovne vesti.
—	Jeden posvetni slušatelj na zagrebškem vseučilišču. Na zagrebškem vseučilišču se je dosedaj za poletni tečaj vpisal — jeden slušatelj, filozof Steinfela. Ban Rauch besni vsled odpora dijaštva.
dva vlaka skupaj. 38 oseb je ubitih, 95 pa težko ranjenih. Med težko ranjenimi pa je do polovice takih, o katerih ni upati, da bi okrevali.
— Oblak se je utrgal na severozahodnem Češkem. Voda je narastla na poldrugi meter in je silila v stanovanja. Laba prinaša iz Krkonošev mrtvo živino, pohištvo; voda je naplavila tudi neko mrtvo žensko.
— O razvoju zadružništva v Avstriji. Leta 1873., ko je stopil v veljavo zadružni zakon je bilo v Avstriji skupaj 1550 zadrug, koncem 1906. leta je naraslo njih število na skupaj 11,683. — Posebno razvile sj se kreditne zadruge, katerih je bilo 1873. 1. — 943 a koncem 1906. 1. — 7886. Število članov kreditnih zadrug je znašalo 1903. 1. 1,643.375 — hranilne vloge 1453 miljonov, izplačana posojila pa 1281 miljonov. Konsumna društva so imela 1905. leta skupaj 240.799 članov. Med konsumnimi društvi je najmočnejše „Prvo dunajsko kon-sumno društvo"', ki je imelo 1905. 1. že 45.000 članov ter jih šteje danes gotovo nad 50.000.
Društvene vesti.
—	„Klub slovenskih kolesarjev Celje" vabi na II. občni zbor, ki bode danes, dne 27. t. mes. v „Skalni kleti" ob 8. uri zvečer z nastopnim vsporedom: a) Volitev odbora, b) pregled in odobrenje letnega poročila, c) volitev dveh računskih preglednikov, d) določitev letnega doneska oziroma odobrenje odborovega predloga, da se to leto udnina ne pobira, ker ima klub dovolj aktivnega imetja, e) slučajni predlogi. Po občnem zboru je kegla-n j e. — P. n. člane in prijatelje kluba vabi k obilni udeležbi	odbor.
—	Izobraževalno društvo v Št. Petru v Savinski dolini ponavlja dne 31. maja v prostorih g. Žganka veselico z gledališko predstavo „V Ljubljano jo dajmo", petjem in drugimi zabavnimi točkami. — Začetek ob 3. uri popoldan. Vstopnine: Sedeži 60 h, stojišča 20 h. Posebna vabila se ne pošiljajo. K obilni udeležbi vljudno vabi
odbor.
—	Čebelarska podružnica pri Mali Nedelji priredi v nedeljo, dne 31. t. m. po rani maši predavanje v šoli. Predava g. Jurančič.
—	Akademično tehnično društvo »Triglav" javlja, da je bil na drugem občnem zboru pri nadomestnih volitvah izvoljen predsednikom tov. Tajnšek Vinko, cand. med.; podpredsednikom tov. Pirkmaier Otmar, stud. iur.
Sprejme se čvrst
deček
14 let star, zmožen slovenskega in nemškega jezika za večjo trgovino. Biti mora poštenih starišev. Ponudbe pod „E 100" na uprav-
ništvo „ Domovine
312 6-5
Sprejmem takoj
čenča
za mizarsko obrt M. Pernovšek, mizarski mojster, Celje, Brunnen-
gasse št. 7. 318 3-3
Prodajalka
dobro izurjena v trgovini mešanega blaga in vešča slovenskega in nemškega jezika se sprejme v trgovini mešanega 317	blaga	3—3
Slavinec&Šeleker
Šmartno pri Litiji, Kranjsko.
Kupujte narodni kolek!
Išče se
malega ali srednjevelikega, dobro upeljanega
z upravo vred ter primernim dobro
ohranjenim
't
kolesljem an kočijo
Ponudbe sprejema upravništvo »Domovine" v Celju.	311 3 3

Kmetska posestva na Štajerskem.
1.	73 oralov z velikim stanovališčem in hlevom (10 glav živine), gozda s črnim lesom je 60 oralov, cena 28.000 K. To posestvo leži v konjiškem okraju na Pohorski planini.
2.	146 oralov, 25' oralov travnikov in njiv, drugo je gozd (šuma) s črnom lesom. Stanovališče in hlevi v dobrem stanu, 2 žagi, jedna s cirkularjem, cena 80.000 K. To posestvo leži v ribniškem okraju pri Mariboru 2 ure od južne železnice na Pohorski planini.
3.	112 oralov samega črnega lesa, cena 80.000, na Pohorski planini pri Mariboru, 3 ure od južne železnice.
4.	59 oralov, ki odpade na travnike 13 oralov, vinograda 3 orale, njiv, 4 orale, velika nova zidana hiša in hlevi, 1 uro od Poljčan ob južni železnici cena 40.000 kron.
Tudi so tukaj druga večja posestva pa tudi novonapravljeni vinogradi na prodaj. Popraša se pismeno na:	325 3-2
»Posestvaprodajalec" (Postfach 63) Celje.
Bencin-motor
20 HP.
samo štiri mesece v porabi, izvrstno ohranjen se vsled nabave električne moči po ceni proda, Vprašanja na
železnarno A. Pogačnik,
320
Ruše pri Mariboru.
3-3
Naznanilo
Kdor hoče kupiti in prodati dobičkanosna posestva v lepih okrajih blizu cest in tik cest. različnih velikosti in cen od 6000 do 40000 K v ugodnih plačilnih obrokih po primernih razmerah vrednosti in izbrana boljša zemljišča in poslopja za katere prevzame posredovanje Rok Lončar, posestnik v Ivenci. pošta Vojnik, okraj Celje. Ako pa kdo hoče prodati kako boljše posestvo, naj se pismeno naznani.
313 5-5
Letovišče „Grič" pri Brežicah
onkraj Savskega mostu ob obalih Krke in Save.
Moderno urejen hotel, izvrstna kuhinja, vedno sveže pivo in najboljši Bizeljanee. Na razpolago večja in manjša stanovanja s kuhinjo kakor tudi popolnoma meblovane in separlrane sobe. V neposredni bližini hotela ob bistri Krki je kopališče s 18 — 20° R toplo vodo. Oni, ki ljubijo veslanje v čolničklh in plavačl najdejo tukaj prijetno zabavo. Četrt ure oddaljena je znana akratotherma „Čatežke toplice" z 40° B vročimi kopelji. Prijetni izleti, krasni sprehodi po zelenih tratah ter smrekovem in bukovem gozdu. Ugodna železniška zveza z Gradcem, Ljubljano In Zagrebom; omnibus in drugi vozovi za osebni promet med kolodvorom v Brežicah, Narodnim domom ter hotelom „Grič" vedno na razpolago. — Cene sob oziroma stanovanj, jedil, pijač in kopališč jako nizke. Ker je bilo letovišče že lansko leto izvrstno obiskano, se opozarja slavno občinstvo, da dotični, ki hočejo tudi letos najeti stanovanje, to pravočasno javijo. Vsa natančneja pojasnila daje
287 10-4	Posojilnica v Brežicah.
M*M
Jtcdjenpfcrd
lilij no mlečno milo Najmilejše kožno milo.
MM
Zvezna tisbarna
Moje j svoji
delu obflSD8 in pe konSDKBifc © Hib. ©
Savinski
izkuševališču
preiskan in preizkušen na ces. kr.
poljedelskem pre-na Dunaju.
Savinski liker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
YINCENC KVEDER dolini, Štajersko.
13 130—54


ar
24 24—58
Nova vinska postava IČŽJTZ Zvezni trgovini v Celju
Cena 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah.
15!


je ravnokar izšel, ceua kartoniranemu izvodu K 1*20, po pošti K 1*30. Založila Zvezna trgovina v Celju.
K
B
Vozičke
za otroke, korbe in kovčege za potovanje, taške za v roko, palice, dežnike in galošne, priporoča
P. Kostič v Celju.
Q'5SHSHSESHSS£H5HSH5HSSSESH5HSHSESESHSHSEL5SSHSSSHSESHSESESHSHS5SHSESSSH5ESHSS5SSSSESESSSESES5SHSESčL5HS'