^'Morsici dnevnik l,2aCel izhajati v Trstu Drù.,rnaìa 1945, njegov nik PARTIZANSKI . ^NIK pa 26. novem- nad 1943 v vasi Zakriž Cerknim, razmnožen Ciklostil. Od 5. do 17. ^Membra 1944 se je ti-v- v tiskarni «Doberdob» 51 °Vcu pri Gorenji Trebu-18. septembra ti^f0',ma«194®j; Vn L ‘Slovenija» pod °)sk|m pri Idriji, do 8. n J? J 945 pa v osvoboje-^ Trstu, kjer je izšla za-t? 5tevilka- Bil je edini N;:a,» partizanski DNEV-v aasužnjeni Evropi. —: IX: O O' " 'X: O CT5 C X? O i-i Pl —Pj i KŽ — — z: ~ c > c_ o o P7 i> ~ r m cz J> — n z m r_ c_ i—i m f-K z —r—i n T5 3> > ~n C~i ro % množični udeležbi na proslavi 40-letnice Primorskega dnevniku --i o 'O l> 2> !> O' O O o ro o o trdno zasidran v svoji preteklosti S POGLEDOM NAPREJ, ZA BOLJŠI JUTRI Zamejski Slovenci smo sinoči skupaj z rojaki iz matične domovine in z italijanskimi demokrati svečano, a vedro proslavili 40. jubilej Primorskega ■ dnevnika. Nabita dvorana Kulturnega doma je potrdila, da dnevno glasilo naše narodnostne skupnosti v Italiji resnično govori govorico, ki je blizu njenemu srcu in njenemu razumu. V množici niso bili le ugledni zastopniki zamejskih organizacij in ustanov ter naši izvoljeni predstavniki, bilo je tudi zelo veliko tistih mož in žena, ki dan za dnem tiho. in 'skromno delajo za svoj in naš skupen boljši jutri, tistih, ki so jedro in moč naroda, ki živi na svojem in vendar tujem. Poleg njih smo videli visoke predstavnike oblasti ž obeh strani meje, družbeno-politične delavce večinskega naroda in iz matice, predvsem pa, seveda, predstavnike sredstev množičnega obveščanja, prav tako s te in one strani. Uradni del prireditve je uvedel harmonikarski ansambel Glasbene matice s Proseka pod vodstvom Loredane Kočevar. Sledil je pozdrav predsednika upravnega sveta ZTT Egona Krau-sa, slavnostni govor (ki ga priobčujemo na drugem mestu) je imel odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bogo Samsa, nato so po vrsti česti-idli celovitemu kolektivu dnevnika predsednik odbora za sredstva množičnega obveščanja pri SKGZ Sergij Lipovec, predstavnica predsedstva zvezne konference SZDLJ in obenem zastopnica Zveze novinarjev Jugoslavije Dara Janekovič, podpredsednik deželnega sveta F-JK Claudio Tonel, predsednik Društva novinarjev Slovenije Slavko Fras, tržaški pokrajinski odbornik Zorko Harej, predsednik tržaške časnikarske zbornice Italo Sancini in glavni ter odgovorni urednik lista La Voce del popolo Brio Mestro-vich. Vmes je upravnik Primorskega dnevnika Vojko Slavec imenoval raz-našalke in raznašalce našega lista, ki so za svojo neprecenljivo vlogo prejeli posebno priznanje. Na koncu je nastopil mešani pevski zbor Primorec - Tabor, ki ga je vodila Vilma Padovan, nakar je bila bogata zakuska. Ob predčasnem zaključku redakcije so vesti morebiti nepopolne, za kar se čitateljem o-pravičujemo in računamo na njihovo razumevanje. Poziv za skupne Nadaljnje napore ^ BOGO SAMSA V ^morski dnevnik je začel izhajati biki - tu 13. maja 1945, njegov pred-Partizanski dnevnik pa 26. n -fiim ra 1913 v vasi Zakriž nad Cerk-• razmnožen na ciklostil. Od 5. do ^ septembra 1944 se je tiskal v ti-DjxW »Doberdob« v Govcu pri Gore-l* 1 Trebuši, od 18. septembra 1944 rio V>ja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod y Jskim prj Idriji, do 8. maja 1945 pa ^Osvobojenem Trstu, kjer je izšla p. .ja številka. Bil je edini tiskani božanski DNEVNIK v zasužnjeni 1((1 ? Ponosno sporočilo spremlja vsa-gl številko dnevnika natisnjeno poleg t,., Ve na prvi strani. Opozorilo in traj-sjhriča, da je tudi današnji Primor-jjj’ 'Inevnik, ki ga ureja posvem mia-Sv .^akcija, trdno zasidran v svoji Svjv"! borbeni zgodovini, v boju za nodo, obenem pa in prav zaradi tesno povezan s svojimi ljudmi, ,.>1 bralci, usmerjen v prihod-S|01- Primorski dnevnik je glasnik kanske narodnostne skupnosti v lui “ 'i*’ je predvsem dnevnik, ki vsak v domačem jeziku, pošteno obve-loitiC vsem’ k®1- se dogaja P° svetu, e® in še zlasti o vsem, kar nas yj^s^edno zanima. Pošteno, na osoo-(jjr1 časnikarske etike, resnicoljubno, (J:* sprenevedanja. Je pa tudi ne-(,J več: je katalizator, včasih celo j j . Oizator skupnih naporov za bolj-latri, je glasnik boja za vsestran-Se zaščito celotne manjšine, trudi i,]’ da vrši to nalogo ne glede na ploško, politično ali kakršno koli V »«Padnost, v interesu celotne slo-skupnosti ne glede na pokra-v kateri žive njeni pripadniki, sv*** se biti čim tesneje povezan s Vj t'dd bralci, zato tudi dve prosla-dejansko ena, da se omogoči čim v^.rinu krogu bralcev v Trstu in Go-r]'’ da se udeleže praznika ob štiri-^tletnici. ‘'tti rdn° zasidran v svoji zgodovini, olj0 rekli, zato je tudi prav, da se S(., tej slovesni priliki spomnimo ti-0(j Ustvarjalcev, ki so mu dali trd-lj Padobo; preminulih velikih časni-èiò °v m vidnih osebnosti Iva Marin-Rada Ravberja, Frančka Kav-On ^ Albina Bubniča, katerih spomi-Se klanjamo tudi ob tej priložnosti. Nadaljevanje na 2. strani Nadaljujejo se avdicije pri ožjem odboru senatne komisije Čimprejšnja uzakonitev globalne zaščite pogoj za vsestranski razvoj naše dežele BOJAN BREZIGAR RIM — Kaj pomeni in koga zastopa Odbor za obrambo italijanstva Trsta? Kje je jedro vprašanja sožitja v Trstu in v deželi Furlaniji - Julijski krajini? Na ti dve zelo široko zastavljeni vprašanji je bil osredotočen včerajšnji dopoldanski del avdicije ožjega odbora senatne komisije, ki proučuje vprašanja v zvezi z zaščito slovenske manjšine v Italiji. Tri delegacije so govorile o ^ tej problematiki: predstavnika Skupine 85 Stello ' Spadaro in Ivan Verč, predstavnika kulturnega krožka Istria Giorgio Depangher in Guido Miglia ter predstavnika Gibanja srednjeevropska omika Paolo Parovel in Giorgio Rdsmann. Predstavniki treh združenj, ki se ukvarjajo s šolsko problematiko, Liliana Mendola za Centro iniziativa democratica insegnanti, Annamaria Mitri za Movimento' di cooperazione educativa in Bruno Pizzamed za Centro di coordinamento per la gestione democratica della scuola, pa so govorili predvsem o šolski problematiki. Začeli bomo seveda pri prvih vprašanjih, tistih, pri katerih se porajajo vse nacionalistične in protislovenske težnje. In začeli bomo pri posegu pred- stavnikov Gibanja srednjeevropska omika, to je pri analizi tržaških nacionalističnih gibanj. Ocena je bila tu zelo natančna, obogatena s številnimi citati in podatki, začenši z nastankom nacionalnega vprašanja v Trstu sredi prejšnjega stoletja. Najzanimivejši pa je seveda del, ki se nanaša na zadnje desetletje, od podpisa osimskega sporazuma do današnjih dni: od nastanka Liste za Trst in obdobja, ko je ta lista imela več kot 30 odstotkov glasov, do upadanja vpliva te liste, izgube rimskega in evropskega poslanca ter zadnjega volilnega neuspeha v okoliških občinah. Odbor za obrambo italijanstva Trsta, ki je trdil, da zastopa vrsto organizacij in širok krog prebivalstva, ni govoril o resničnem zastopstvu, saj je zbral podpise nekaterih voditeljev posameznih organizacij, ki nikakor niso bili pooblaščeni, da v imenu članstva podpisujejo politične dokumente, ta odbor pa obenem na političnem področju zastopa čedalje manjše število glasov. Glasilo Liste za Trst pa z objavljanjem nekaterih člankov potrjuje, da ima stike z nekaterimi begunci iz Jugoslavije, ki kalijo italijansko - jugoslovanske mednarodne odnose. Zakon za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji bi, po mnenju Gibanja srednjeevropska omika, torej lahko samo dokončno pogasil nevarna nacionahstična žarišča ob meji, ki obstajajo za- radi sedanje negotovosti ter škodujejo interesom krajevnega prebivalstva in tudi italijanske države. Po mnenju predstavnikov Skupine 85 je bil pluralizem etnij, kultur in jezikov v Trstu in v dežeh, predstavljen kot potencialna nevarnost za rast mesta in dežele. Gre za pojmovanje, Id so ga uveljavljali tisti, ki niso bili sposobni preiti od zgolj oporečniške pohtike (proti rimski vladi, proti slovanski nevarnosti, proti vsemu, kar je novo in življenjsko) k pohtiki predlogov, osnovani na dejstvih, ki so že dolgo poznana, pa čeprav pogosto prikrita. Vendar kulturni ljudje ne morejo dvigniti na raven skupne zavesti tako kratkovidnih gledanj, omikani Trst se ne more bati stikov med Italijani in Slovenci, ne more se istovetiti z anahronističnimi in skrajnimi nacionalizmi, z namišljenimi nevarnostmi izgube identitete: to bi bila prava kulturna kratkovidnost. Ne gre torej za vprašanje uzakonitve delitve med etničnimi in jezikovnimi skupinami, ampak za to, da postaneta Trst in dežela jedro sožitja, kjer bi se vse skupnosti lahko svobodno in omikano razvijale. Noben razvoj pa ni mogoč tam, kjer prihaja do izraza volja po getizaciji, kjer se postavljajo namišljene pregrade proti šibkejšim. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Čestitke ob 40-letnici Primorskega dnevnika Tienu Vsedržavne zveze časni-' Italije (FNSI) izražava ob ici Primorskega dnevnika pri i njegovemu glavnemu uredniku otni redakciji za informacijsko n za krepitev kulturne istovet-slovenske narodnostne skupnosti iji. Iržavna zveza časnikarjev Raže večkrat v preteklosti obrav- i pomen manjšinskih občil in rila njih vlogo pri oblikovanju ipitvi demokratičnega tkiva ter e soočanja in sožitja. Na tem :u namerava ostati, zvesta du-katerim je pristopila v organila odbor konference o manjsi-i občilih v Evropi. _ iriam Mafai, predsednica hNSl Sergio Borsi, tajnik FNSI 40 letnici izhajanja Vam česti-iz vsega srca. žehmo vam še mnogo, mnogo let uspešnega dela. Zahvaljujemo se vam, da nam pošiljate PRIMORSKI DNEVNIK v šolo, saj ga uporabljamo in prebiramo med šolskim delom. Ob njem se marsikaj naučimo. Otroci osnovne šole FRAN ŠALEŠKI FINŽGAR iz Barkovelj . V imenu Zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in v svojem osebnem imenu vam čestitam ob 40. obletnici izhajanja lista. Vaš kolektiv je v vseh teh letih tudi v najbolj zapletenih mednarodnih okoliščinah vztrajno razvijal in gradil stike in sodelovanje med sosednima državama ter mnogo prispeval, da se slovenska manjšina razvija v pomemben ustvarjalni in samostojni subjekt dobrih sosedskih odnosov. Želim vam, da tudi v prihodnje negu- jete in razvijate ustvarjalne odnose na vseh področjih z matičnim narodom ter da v polni meri uresničujete in izrazite voljo nas vseh, da v duhu Helsinkov , in osimskih sporazumav še naprej razvijamo dobre odnose in sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. Predsednik SZDLJ Marjan Rožič Dragi Primorski dnevnik, prejmi najtoplejše čestitke k tvojemu jubile- ju.. Štirideset let si vsakodnevni prijatelj našega človeka, si njegov informator in spodbujevalec. Na tvojih straneh je zabeležena burna zgodovina Slovencev v Italiji zadnjih štirideset let. Doživljali smo uspehe in poraze, upanjem so sledila razočaranja, toda bili smo skupaj s teboj vedno vztrajni, kar je porok naše bodočnosti. Boris Race V drevišnji povratni finalni tekmi play-offa Jadran spet v boju za B ligo NA 10. STRANI • Poziv za skupne nadaljnje napore NADALJEVANJE S 1. STRANI Spomnimo pa se tudi nekaterih drugih vidnih markantnih preminulih o-sebnosti, kot sta bila ravnatelja Založništva Mirko Kosmina in dr. Stanislav Oblak, upravnik Sergij Pečar, kurir, ki pa je bil marsikaj več, Maks Pečar in znani linotipist Mario Čok. Naj bo spomin na njih trenutek spoštljivega poklona vsem onim delavcem, ki jih v celotnem kolektivu ni več. Treba je še posebej omeniti tudi nekatere druge urednike, ki so ustvarili v dolgoletnem trdem časnikarskem delu tradicije, osnovo razvoja tudi za današnji čas, kot so: Milan Bolčič, Marjan Dolgan, Dušan Furlan, Vladimir Kenda, Egon Kravs, Slavko Štoka in Franc Udovič. Seveda je treba omeniti tudi velik prispevek vseh o-stalih, ki so dnevnik ustvarjali: stavcev, tiskarjev, kurirjev, drugega tehničnega osebja, tipkaric, tajnika redakcije, pa našega priljubljenega fotoreporterja. Še poseben poudarek pa prav gotovo zaslužijo vsi bivši glavni ali odgovorni uredniki: Jože Koren, Ciril Šter, Dušan Hreščak, Branko Babič, Gorazd Vesel in Stanislav Renko. S pogledom v prihodnost smo tudi rekli, in tu smo že v sredini trdih političnih, gospodarskih, socialnih, kulturnih in drugih bojev sedanjega časa. Dnevnik skuša aktivno prispevati na vseh teh področjih, želi biti tesno povezan s slovenskimi gospodarstveniki, njih stanovskimi in drugimi organizacijami, je sestavni del široke- ga kulturnega ustvarjanja Slovencev v Italiji in vedno bolj prisoten v živahnem športnem življenju skupnosti. Dnevnik je v prvih vrstah boja za globalno zakonsko zaščito na vseh področjih: predvsem za zaščito in u-veljavitev slovenskega jezika, za dvojezične napise, za pravico, da govorimo svoj materin jezik povsod: v javnosti, v izvoljenih svetih, pred sodiščem. Z avtonomijo slovenske šole, njeno strokovno izpopolnjevanje in razširitev šolske mreže v videmsko pokrajino. Za socialno gospodarsko zaščito, bil je in bije trde bitke za zaščito našega človeka in celotne skupnosti pred razlaščanjem. Slovenci v Italiji živimo na stičišču dveh družbenih sistemov in kultur, smo aktivni posrednik kulturnega, ideološkega, gospodarskega bogastva različnih svetov in zato tudi tesno povezani s plemenitima konceptoma modernega sožitja, izraženima v odprti meji in za nas Slovence v zamejstvu še zlasti pomembnem enotnem kulturnem prostoru. Primorski dnevnik pa je seveda tudi podjetje Založništvo tržaškega tiska, ki s svojo raznoliko in razvejano dejavnostjo širi slovensko kulturo kot založništvo, z ekonomskimi in drugimi napori pa ustvarja prepotrebna sredstva za gospodarski temelj dnevnika. Pred nekaj leti smo preživljali resne težave, ki pa jih je po zaslugi prizadevnosti, požrtvovalnosti in podjetnosti celotnega kolektiva uspelo premostiti in kreniti po trdni poti gospodarskega napredka. To pomeni tu- di temeljiti preustroj dnevnika. Prvo fazo smo že srečno zaključili z novo tiskamo, z boljšim tiskom in modernejšim manjšim formatom, ki je sprva vzbudil nekoliko nezaupanja, sedaj pa se je že priljubil in postal blizek čitateljem, ker je preglednejši, zahteva kratke članke, zato pa tudi omogoča več vesti in sporočil. Sedaj smo sredi priprav za novi preskok v moderno elektronsko tehniko, ko bomo odstranili stari svinčeni sistem, in prepričani smo, da bomo še bolj ažurni in bližje našim bralcem. Trdno zasidran v svoji preteklosti in s pogledom naprej torej preživlja po večini že zelo mlad kolektiv Primorskega dnevnika svoj štirideseti jubilej. Vseh dolgih štirideset let je Primorski dnevnik tesno povezan z Vami, z bralci, saj je Vam namenjen in upravičeno lahko s ponosom glasno ugotovimo, da je današnja štiridesetletnica v resnici praznik nas vseh: onih, ki dnevnik ustvarjamo in še zlasti Vas, čitateljev. V štiridesetih letih smo skupaj preživeli mnoge svetle, pa tudi zelo težke dni, skupaj smo kovali boljšo usodo in reševali nelahke probleme, ki jih je zastavljal čas. Naj zato tudi današnja proslava izzveni v borbeni poziv za skupne nadaljnje napore za ustvarjanje boljših, bolj demokratičnih odnosov med ljudmi, za boj za resnično sožitje in sodelovanje, za lepši jutri. BOGO SAMSA V teku uradni pogovori v Novem Sadu Za krepitev sodelovanja med Jugoslavijo in EGS • Čimprejšnja NADALJEVANJE S 1. STRANI Problem je v priznanju enakega dostojanstva tuji kulturi, kajti kulturne, jezikovne in etnične značilnosti so dobrina vseh in ne samo skupine, kateri pripadajo. Skupina 85 ni izrekla mnenja o posameznih zakonskih besedilih, vendar pa poudarja, da je tak zakon bistven za omikano in kul-tumo rast Trsta in dežele. Predstavnika kulturnega krožka I-stria pa sta izhajala iz ugotovitve, da je treba ovrednotiti istrsko kulturo ter da se mora tržaška istrska skupnost, ki se je dolga leta sama izolirala in se izživljala v nostalgičnem obujanju spominov na boleč odhod iz domačih krajev, soočati s tržaško kulturo. Nepriznavanje enakega dostojanstva Slovencem in Hrvatom je bila napaka, ki so jo Istrani in Italija drago plačali, saj se je v tiste spore vključil fašizem z uničujočimi posledicami, ki še bremenijo obmejne kraje. Sedaj je govor o zaščiti slovenske manjšine. Tu ni moč ponavljati napak iz preteklosti: zaščita slovenske manjšine je probleih, ki zadeva tudi italijansko večino, saj vrednoti kulturno bogastvo, ki je last vseh. Obenem pa, ne da bi hoteh načenjati vprašanja kake recipročnosti, koristi stvarna zaščita Slovencev v Italiji tudi italijanski manjšini v Jugoslaviji, ki bo tako lahko utrdila svojo prisotnost in kulturno identiteto NOVI SAD — V Novem sadu se je začelo srečanje predstavnikov Evropske skupnosti in Jugoslavije, na katerem razpravljajo o možnostih za poglobitev sodelovanja in skupno nastopanje na tržiščih tretjih držav, posebej držav v razvoju, ki se spopadajo z velikimi gospodarskimi težavami in pomanjkanjem hrane. Član predsedstva gospodarske zbornice Jugoslavije Andrija Mijuškovič je poudaril, da je za Jugoslavijo gospodarstvo izjemnega pomena uresničevanje sporazuma o sodelovanju z Evropsko skupnostjo. V prihodnjem sodelovanju je treba poleg povečanja jugoslvanskega izvoza blaga in storitev v države Evropske skupnosti in občutnega zmanjšanja trgovinskega primanjkljaja vzpodbujati tudi razvoj širših oblik sodelovanja na dolgoročnih temeljih, kar bo vplivalo na celoten razvoj gospodarskih stikov med SFRJ in Evropsko skupnostjo. Vodja delegacije Evropske skupnosti, predsednik komisije skupnosti Albert Maes, pa je podrobneje govoril o sodelovanju med Jugoslavijo in EGS. in dejal, da je Jugoslavija od leta 1973 do leta 1983 podvojila izvoz, da pa še niso izkoriščene vse možnosti gospodarstva Jugoslavije in držav skupnosti za nadaljnjo poglabljanje sodelovanja, (dd) r¥N v • • 1 v lurcija hoče y EGS ISTANBUL — Turčija si že dolgo prizadeva za vstop v Evropsko gospodarsko skupnost. Z njo je že leta 1964 podpisala sporazum, ki načelno predvideva tudi vstop, vendar vsa zadeva tiči na mrtvi točki od leta 1980, ko so prevzeli oblast vojaki, V zadnjih letih pa je Turčija že napravila nekaj korakov v smeri demokratizacije in veča se njen pritisk za vstop v EGS. V tem okviru zdaj dokaj odprto grozi, da bo izstopila iz NATO, če je ne bodo sprejeli v EGS. V teku pogajanja za sestavo odborov v krajevnih upravah RIM — Po upravnih volitvah je sedaj pred političnimi strankami nekaj zelo pomembnih zapadlosti. Predvsem bo treba sestaviti nove odbore v krajevnih upravah, izvoliti bo treba predsednika republike, 9. junija pa bo referendum o draginjski dokladi, točneje o povrnitvi tistih štirih točk, ki jih je vlada s svojim ukrepom oklestila. Nenazadnje pa se govori tudi o nekaterih delnih spremembah v vladi. Kar zadeva referendum bi se včeraj popoldne morali sestati predstavniki sindikalnih organizacij CGIL Lama, CISL Camiti in UIL Benvenuto z ministrom za delo De Michelisom. Sestanek je odira del in so ga odložili na prihodnji teden, ko bodo skušali doseči kompromis, ki bi preprečil referendum. Do ponedeljka se bodo nadaljevali progovori ministra De Michelisa s predstavniki družbenih sil. Pač pa sta se sestala včeraj namestnik tajnika PSI Martelli s tajnikom radikalne stranke Negrijem. Ocenila sta izid volitev ter politični po- ložaj, ki se je po volitvah izoblikoval. Delegaci ji PR in PSI se bosta sestali spet prihodnji teden, ko bo govor predvsem o referendumu. Vprašanje krajevnih uprav je še zlasti zapleteno v Bocnu. Dosedanja koalicija, v kateri so bili KD, SVP, PSI in PSDI, je izgubila 6 svetovalcev od 31, kolikor jih je imela. Sedaj bi ti štirje hoteli privabiti v koalicijo še republikance in liberalce, tako da bi večina štela 28 svetovalcev. Tako bi oblikovali šeststrankarsko večino, ki bi bila prav taka kot na vsedržavni ravni, le da bi sodelovali v njej še člani južnotirolske ljudske stranke, ki so pravzaprav dali pobudo za tako rešitev. Kar zadeva morebitno delno spremembo v vrstah vlade pa bo treba počakati, tako pravi predsednik senatorjev KD, do izvolitve predsednika republike in do oblikovanja novih odborov v krajevnih upravah. Komaj zatem bo mogoče govoriti o novih imenih, ki naj bi stopila v vlado. Prva skrb evropskega sindikata velja vprašanju brezposelnosti MILAN — V zahodni Evropi je 18 milijonov nezaposlenih, brez službe je vsaka deveta dela zmožna oseba. To je glavni problem, s katerim se sooča evropska sindikalna konfederacija CES, toda učinkovitost njenih prizadevanj za rešitev vprašanja je odvisna od njene pogajalske moči nasproti podjetništvu in njene teže v odnosih z oblastmi. Kongres CES, ki se je končal včeraj, je pokazal, da v sindikatu ni pravega soglasja: Italijani, Španci in Francozi zagovarjajo okrepitev avtonomne pogajalne moči, Angleži, severnjaki in celo zahodnonemški sindikat DGB, katerega vodja je novi predsednik CES, pa so proti temu. Atentat na papeža: druga plat zvona RIM — Pred procesom pròti Sergeju Antonovu zaradi njegovega domnevnega sodelovanja pri atentatu na papeža Wojtilo maja 1981, je založnik Roberto Napoleone predstavil mednarodnemu tisku knjigo pariškega jurista Christiana 'Rouletta »Sled«. Ta izpodbija tezo o vpletenosti Bolgarov v atentat, ki jo je nakazala ameriška novinarka Claire Sterling v knjigi »Zarota«, in časnikarko označuje kot specialistko CIA za dezinformiranje. riporočaino vam HOTEL - RESTAVRACIJA KRAS PRI BOŽOTU REPENTABOR 1 Tel. 227-113 HOTEL RESTAURANT SONIA DOMJO 47 - Tel. 820-229 'Dl#! 'cttirosso !§§§ BORŠT 60 - Tel. 228-151 Tradicionalna kuhinja — kakovostna vina Parkirišče — vrt PONEDELJEK - TOREK ZAPRTO HOTEL - RESTAVRACIJA DANEU PRISTNA KRAŠKA KUHINJA — IZVRSTNA VINA svečana kosila za poroke, krste, obhajila, birme OPČINE - Narodna ulica 194 - Telefon 212141 Gostilna »Pri pošti« SPECIALITETE: divjačina — klapavice — ribe domači kruh in pecivo REZERVACIJE ZA SVEČANE PRILOŽNOSTI Ob sredah zaprt0 BAZOVICA — Ul. Gruden 56 — Telefon 226-125 GOSTILNA »VETO« najemnika Nada Debenjak in Brino Fabrizi OPČINE- Proseška ulica 35 - Tel. 211-629 REZERVACIJE ZA PRILOŽNOSTNA KOSILA postregli vas bomo z domačo kuhinjo in izbranim vinom na vrtu v hladni senci V tem datumu je združenih več pomembnih dogodkov Vrsta prireditev ob prazniku občine Tolmin j. OLMIN — Občina Tolmin praznu-j općinski praznik 25. maja. V tem , Umu je združenih več pomembnih v S°dkov iz NOB na Tolminskem in , zgornjem Posočju. Zlasti se na ta pj1 spominjajo uspešno končanega j *ega pohoda Gregorčičeve briga-v Beneško Slovenijo in Rezijo (25. 1943). Cjl °lniinska občina je podelila domi-l haslednjim enotam : Gregorčičevi 'gadi (mišljeni sta 5. SNOB Simo^ Gregorčiča in 17. SNOB Simona /aprčiča). Idrijsko - tolminskem o-aup. Severnoprimorskem odredu, oPyistom OF Zapadnoprimorskega . °žja, prvemu pokretnemu bataljo-... brigade Vojske državne varno; '(VDV), drugem bataljonu 2. bri- VDV, Kobariškemu vojnemu Ii, ročju, Briško - beneškemu odreda1 30. diviziji IX. korpusa NOVJ. .v Počastitev letošnjega občinskega ..arnika so pripravili v tolminski ob-rerf1, VTs';o kulturnih in športnih pri-. aitt'V. že ves mesec potekajo sre-j nia šol »Mladi - mladim«, zmajar-. Pa so se pomerili na državnem yh'enstvu v prostem letenju z zmaji. . Tolminu bo danes tretji plenum Rižanskih učiteljev Primorske, ju-Pa se bodo v Dolenji Trebuši po-?1'To zbrale pevke in pevci znanega .pra »ZSM Vojsko - Črni vrh 1944« . Vsi tedanji aktivisti OF Severno-.PPiorskega okrožja. V tolminskem atskem centru pa bo občinska revija r°ških in mladinskih pevskih zbo-jj V- V knjižnici Cirila Kosmača bo-0 odprli razstavo slikarjev amaterja Tolminske. .. _a sam praznik — 25. maja — bo j ečana seja skupščine občine Tolmin v Proslava ZS-ktnice delovanja to-va'?e Metaflex, dan za tem pa bodo Čadrgu slovesno predali svojemu "jhenu nov vodovod. .yt> prazniku občine Tolmin bo re-jClsko tekmovanje invalidov v bali-"Pju, primorsko prvenstvo za člane in članice v šahu in odprto prvenstvo v namiznem tenisu. J. O. Proslava v Dolenji Trebuši IDRIJA — Odbor aktivistov Osvobodilne fronte za Severnoprimorsko okrožje, ki deluje pri občinski konferenci SZDL Idrija, pripravlja v sodelovanju z družbenopolitičnimi in kulturnimi organizacijami krajevne skupnosti Dolenja Trebuša in občinsko konferenco SZDL Tolmin, jutri ob 11. uri v Dolenji Trebuši svečano proslavo ob 40. obletnici osvoboditve in srečanje aktivistov osvobodilne fronte nekdanjega severnoprimorskega o-krožja. V kulturnem programu bodo sodelovali pevski zbori s Tolminskega, članice bivšega pevskega zbora Zveze slovenske mladine Vojsko -Črni vrh 1944-45, ki ga bo tudi tokrat vodil Albin Završnik, zborovodja, ki je vodil zbor tudi ob ustanovitvi SILVO KOVAČ Razstava o povojnem razvoju slovenske Istre KOPER — Ob 40-letnici osvoboditve odobrava boj zz zahodno mejo, obiskovalcem pa bo na voljo tudi katalog oz. kronologija dogodkov v slovenskem in italijanskem jeziku. V ilustracijo tedanjih razmer bodo v času, ko bo razstava odprta predvsem za šolske skupine, predvajali tri filme in sicer odhod jugoslovanske delegacije na pariško mirovno konferenco, predvolilna zborovanja iti volitve leta 1950 ter prvi obisk tovariša Tita v novopriključenih krajih Jugoslavije. in prazniku občine Koper so včeraj, v pokrajinskem muzeju v Kopru odprli razstavo o povojnem razvoju slovenske Istre (cona B) v letih 1945 do 1954. Gre za prvi poskus prikaza povojnega obdobja lega območja od osvoboditve in mirovne konference v letu 1947 pa do priključitve cone B k Jugoslaviji s podpisom londonskega memoranduma 5. oktobra 1954. Pred stavljenih je pribVžno 300 fotografij, dokumentov in letakov S poudarkom na obnovi in preobrazbi mest in podeželja o slovenski Istri. Razstava je dopolnjena 2 izborom literature, ki tvuiLUi iiaiin lm. g cuiiLZ. arijcu ini isj. djoviuc iv V7 v uuyuiujvuu, ** icuyi Ulio u. olii c-, ivi Fabio Bonini : » Pred nami še dolga pot do demokratične in civilizirane razprave« voljena v videmski pokrajinski svet, ta- liste vasi. iz katere ie. Ostai Kot smo že objavili izjavi dveh slovenskih predstavnikov iz Benečije, Mariniga in Blasetiga, ki sta bila iz- voljena v videmski pokrajinski svet, tako objavljamo sedaj izjavo grmeške-gp. župana Fabia Boninija. Naj zapišemo, da se je tudi v Grmeku kot v Špetru uveljavila napredna občinska lista. »Proti marsikateri napovedi je občinska lista obdržala svoj položaj in se je še okrepila. Če upoštevamo napore liste, ki sta jo sestavljali KD in PSDI, je to zelo dober volilni izid. To, da so brutalno kandidirali predsednika Gorske skupnosti Nadiških dolin Giuseppeja Chiucha, ko je bila lista KD - PSDI že sestavljena in ne da bi za to vedeli nekateri kandidati omenjene liste, ni prineslo do nikakršnega rezultata. Lista KD - PSDI ni bila nagrajena, kot je pričakovala. Po drugi strani, kar je vsekakor negativno, niso zavrnili pristopavca (Chiucha -op. ur.), ki so ga zavrnili celo iz liste vasi, iz katere je. Ostaja dej stvo, da sta krajevni KD in PSDI vdano prenašali tudi to spletkarjenje, ki so ga počeli od zunaj. To pa je jasen dokaz za to, kako malo avtonomije je omenjenima strankama še ostalo. Kot smo že povedali, sta KD in PSDI vložili v vo lilno kampanjo veliko truda; v nekaterih primerih je bilo to delo legitimno, v nekaterih pa vredno najhujše obsodbe. Ni več mogoče, da ostaja še vedno neka skupnost tarča prikritih ali odkritih groženj. Ne smejo se brez kakršnihkoli pridržkov izkoriščati stari in najbolj izpostavljeni ljudje. Menimo, da, da se ne morejo nekaznovano uporabljati metode in argumenti, ki so na meji hujskaštva in kazenskega zakonika. Ce nam je ostala iz te predvolilne kampanje ena lekcija, je ta, da je pred nami še dolga pot do neke demokratične in civilne razprave. Razstavo, ki jo je pripravila kustosinja Vlasta Beltram, bo odprta do 12. junija, predvidevajo pa, da jo bodo kasneje selili tudi v druge kraje na Primorskem. Glavni vir razstave so črpali iz arhiva Primorskega dnevnika, pokrajinskega arhiva in pokrajinskega muzeja, del podatkov pa so zbrali tudi pri političnih delavcih, ki so delovali v času cone B. Večji del fotografskega materiala bo prvič predstavljen. Vsega gradiva pa še ni zbranega, saj je to šele začetek sistematičnega zbiranja gradiva in raziskav s tega tematskega področja. Problem pa je v tem, da je potrebno gradivo dopolnjevati z arhivskim gradivom, ki je raztreseno po različnih arhivih v Jugoslaviji. ASIA SALATA Tržaški književniki bodo nastopili v Piranu V torek, 21. t.m., bo v Mestni galeriji Piran literarni večer z naslovom »Tržaški ustvarjalni trenutek«. Na večeru, ki ga je pripravila Matična knjižnica Piran bodo sodelovali književniki Marij čuk, Ivanka Hergold, Marko Kravos in Ace Mermolja. V Brixnu zanimiv kongres o problematiki delavcev na jezikovno mešanih področjih s. BRIXEN — Od 2. do 5. maja je bil v tirolskem me-ecu Brixen zanimiv kongres na temo »Problemi dela v-na jezikovno mešanih področjih«, ki ga je organizi-Sna Evropska gospodarska skupnost. Na seminarju so ^delovali predstavniki političnih in sindikalnih organiza-hemške manjšine iz Južne Tirolske, francoske manjši-j6 iz Doline Aoste, nemške manjšine iz Eupna v Belgiji jj slovenske manjšine iz dežele Furlanije - Julijske kra-Slovensko manjšino je zastopal Sindikat slovenske -, Iz poročil posameznih delegacij je bilo razvidno, da j?lva največjo zaščito nemška manjšina iz Južne Tirol-[ 6: zaščitni zakon ima namreč že od leta 1960. Od tega a se praktično že izvaja tudi dvojezičnost. Vse držav- s, e službe pa so še vedno v rokah italijanskega prebival-inVa. Leta 1973 je bil podpisan sporazum med Avstrijo t. dalijo, tako imenovani paket, ko dobi nemška manj- Mti,- - - Ktio nov zaščitni zakon. Šole so za nemško jezikovno sku- v nemškem jeziku, z obveznim poučevanjem italijan- v ltle- Kar se psa tiče zaposlitve v državnih službah, so trf razpoložljiva mesta proporcionalno razdeljena na vse atnične skupine, ki živijo na Južnem Tirolskem; nem-r italijansko in ladinsko. Mesta za državne službe so j."2Pisana z natečaji in kandidati morajo dobro obvlada-°ba jezika: italijanskega in nemškega. Državni usluž-dni prejemajo doklado za dvojezično poslovanje. Iz poročil predstavnikov Doline Aoste je bilo mo-f- tx‘ _razbrati nezadovoljstvo; čeprav uživa francoska - anjšina pwpolno dvojezičnost tako v javnih službah kot " šolskem področju, ostaja ta le na papirju, ker tako v javnih ustanovah, kot tudi v šolstvu prevladuje italijanski jezik in je francoščina vedno bolj zapostavljena. Zanimivo je bilo poročilo predstavnika nemške manjšine iz Eupna v Belgiji. V tej državi živijo tri jezikovne skupine: Flamci, Nemci in Francozi. Vse tri jezikovne skupine imajo iste pravice. Nemška manjšina šteje o-krog 70.000 prebivalcev, ki živijo strnjeno vsi na istem ozemlju. Na kongresu je bila prisotna štiričlanska delegacija, ki je predstavljala najvažnejše politične stranke Belgije. Nemška manjšina nima svoje stranke kot tudi ne svojega sindikata. Vključuje se v vsedržavne stranke in sindikate. Nemška manjšina ima šole v nemškem jeziku in v deželnih svetih so prisotni tudi predstavniki manjšin. Poročilo o prolemih zaposlenosti in o šolstvu v Furlaniji - Julijski krajini je podal tajnik sindikata slovenske šole Škrinjar, ki je povedal da Slovenci v Italiji še ve dno čakamo na globalni zaščiti zakon in to 40 let po osvoboditvi. Edini zakoni v korist Slovencev so na šolskem področju. Ob zaključku kongresa so vse prisotne delegacije sestavile skupni zaključni dokument v katerem zahtevajo, da bi vse zakonske odločbe, ki gredo v korist manjšin, izdajale dežele in ne več države. Vsa delovna mesta na jezikovno mešanem ozemlju morajo biti pravilno razdeljena med večinskim in manjšinskim delavstvom. Manjšinske sindikalne organizacije morajo imeti iste pravice kot vsedržavni sindikat in tam kjer jih ni, morajo vsedržavne sindikalne organizacije zagotoviti manjšini iste pravice na delovnem področju. MARKO PAULIN Studenti ekonomske fakultete v železarni Pittini v Osoppu GORICA — Pred nekaj dnevi je skupina slovenskih in italijanskih študentov ekonomske fakultete tržaške univerze v spremstvu profesorja Vladimira Nanuta obiskala železarno Pittini v Osoppu. Obisk na terenu je sledil predavanju, ki ga je glavni direktor tovarn Pittini, inženir Mašera, imel nekaj dni prej na univerzi. Inženir Mašera je študentom najprej orisal zgodovino tovarn Pittini, katere je leta 1976 hudo prizadel potres. Furlanski podjetnik pa si je hitro zavihal rokave in obnovil ter posodobil tovarno ter ji dal nov elan, investiral veliko kapi-ta'a in sprejel skupino zelo pripravljenih kadrov. Sadovi tega težkega dela so hitro obrodili, saj je od leta 1976 do leta 1984 povečal krožni promet za tristo odstotkov, število u-službencev na 650 ter avtomatiziral dober del proizvodnega procesa. Poudaril pa je predvsem sposobno kadrovsko organizacijo, ki je dandanes neobhcdno potrebna za uspešno in sodobno podjetje. V Osoppu so študenti lahko vse to videli na licu mesta. Nekaj direktorjev tovarne je spremljalo študente v ogledu tehnološko napredne železarne. Pittini kupuje železo in podrtije ter jih predeluje v treh fazah v različnih delih tovarne. Najprej v železarni stalijo železnino pri 1700 stopinjah ter jo spremenijo v pregrade. Te pregrade gredo v fazo izdelave laminatov, kjer jih v povsem avtomatiziranem procesu predelajo v železo, ki je primerno za gradbeništvo ter za lahko industrijo. Del te proizvodnje gre v prodajo, velik del te pa gre v tretjo fazo in sicer v predelavo železa v e-lektrodno spojitev železnih niti v mreže za gradbeništvo. Te prodajajo po vsej Italiji in tudi v tujino za skupno 160 milijard letno. Sledil je pogovor o tehnični organizaciji vodstva podjetja, kjer so poudarili važnost tehnoloških inovacij kot je na primer informatika ter primerne kontrole poslovnega vodstva, odgovornosti raznih direktorjev in finančnih investicij. ALEKSANDER WALTRITSCH BERITE Navi Matajur MIŠKO KRANJEC Povest o dobrih ljudeh 3. . Vse to sega do jarka. Ta je prostran, širok kakor ! ruga Mure, vendar že zdavnaj zamlajen. Samo še po ' edi teče voda, ki nikdar ne zamrzne. Nad tem jar-|;0rh si je drevje napravilo nekake gomile in tam stoji jrrri za grmom, v katerem raste po deset, da, celo po Vajset jelš. Med jelšami je tu pa tam nizko grmov-> vseh mogočih pritlikavcev, vmes raste visoko šerje. . °^a, ki teče med drevjem, se tu pa tam nenadoma a2širi v majhno prelepo jezerce s sinjo vodo, kjer ne-,Ostano skačejo ribe nad gladino za mušicami, kjer Se Poletje ribarijo čaplje in divje race, ki niso po-Me na sever, in kjer cveto čudovite bele rože lok-^bji. Jaj-gk se vleče v polkrogu okoli te zemlje; izha-Mure in se vrača vanjo. Na videz tako lep in mi- ■ ves prerasel z drevjem ehdar grmovjem in šerjem, je lridar nevaren. En sam prehod vodi sem; kdor bi I drugod in se ne bi pravočasno spametoval, se ne Bikdar več vrnil. Njegov krik bi se pomešal s kli-Bi čapelj in zamrl v gozdu. Nekoč, takrat, do kamor 'BBiin komaj še sega, je bil tu del vasi, osem hiš, Bo se je ohranilo v sporočilu pri Koštrčevih; ko pa Prišla povodenj, je Mura spremenila svojo pot in odnesla sedem hiš. Sam0 Koštrčev rod se je rešil, ki je potem ostal tu vse do naših dni in si postavljal na vsake tri rodove novo hišo. Pri tisti nesreči so se rešili komaj starejši ljudje, otroci so vsi potonili. In od tistih dob cvetejo po teh vodah beli lokvanji: to so otroci, ki jih je vzela voda. Voda ničesar ne skrije, ker mora biti vedno čista' Stare ljudi vrže kjerkoli na obrežje, ko se jih naveliča, otroke pa spremeni v prelepe bele rože lokvanje in jih raztrese po kotanjah v teh jarkih, kjer cvetejo vse poletje. Vendar so prenež-ni, da bi jih ljudje smeli trgati; v človeških rokah takoj pomrejo. Zdaj stoji tu samo še Koštrčeva hiša. Dalje od tega jarka je drugi, novejši, ki še ni tako porasel, podoben je podolgovatemu jezeru; kmetje so ga obdali z nasipom, da jih brani pred poplavami. Za nasipom — od tod je dobra dva streljaja, ali še več — stoji šest hiš, ki so se nekoč tudi rešile pred novo strugo Mure. Tja vodi dobra cesta, in od tam ali pa z nasipa je vidna vas, ki je pol kilometra daleč; vas s cerkvijo in s starikavim župnikom, šola z mladimi učitelji, or-ganistova hiša s starim dobrim organistom, in vas s kmečkimi hišami in s kmečkimi ljudmi. Ampak tisto je že docela drugačen svet. Tam ni povodnji, tam ni tolike revščine, a tudi ni že zdavnaj več nikakih pravljic. Tisti ljudje hodijo mnogo po svetu, a to ne kakor Ivan Koren, ki se vsako jesen vrača, temveč gredo bodi v Ameriko bodi kamorkoli, kjer lahko oboga-tijO; In ljudje, ki hodijo mnogo po svetu, ki mnogo vidijo, ki berejo časnike, ne verujejo več v lepe stvari. Pač pa se oholo nasmejejo, če jim poveš kaj takega. Zato se stari Koštrca samo nasmehne, če ga kdo vpraša, kako je pri njem in če hoče kaj posebnega izvedeti, kajpa, kaj takega, čemur bi se kasneje v svoji oholosti lahko smejal. Svet sam je čudovit, toda preveč samote je tu in to samoto prenaša lahko samo, kdor je živel tu tako dolgo kakor stara Koštrčeva. Bodi pa lepota samote še taka, tudi stara Koštrčeva si včasih zaželita ljudi; rada jih poslušata, kakor tudi rada poslušata šumenje Mure in vetrove, kadar tulijo med drevjem, a kakor še rajši poslušata spomladi pesem tisočero ptic. Poletja so prekratka in mnogo prehitro zavejejo jesenski vetrovi, ki prinesejo mračne oblake, dokler se ne usuje iz njih dež. Ta dež prežene Ano Koštrčevo s sonca v sobo, Jožef pa začne zahajati v bližnji gozd nabirat suhljad, da bosta lahko kurila, se grela ob topli peči in se menila o ljudeh, ki pridejo k njima. Zakaj že dva tedna pričakujeta mlado Korenovo družino. Zaradi te družine odhaja Jožef Koštrca poslednje čase vsak dan v vas, čeprav nima tam nika-kega opravka. Misli na vse ti, na Ivana, Marto ter na slepo deklico Katico, ki ji bo zdaj štirinajst let. Ta družina se je preselila k njima na otok pred dobrimi sedmimi leti. Vendar je samo pozimi pri njima, zakaj vsako poletje odideta Ivan in Marta na delo po svetu; s seboj vzameta tudi Katico. Šele pozno jeseni se vračajo k njima, kjer imajo po nizki ceni najeto zadnjo, malo sobo. V tej sobi in pa v prijetnih pogovorih ob topli Koštrčevi peči pretolčejo vso zimo. Sporazum o protivrednostih za hitro cesto spet v središču pozornosti KGS: tržaška občina naj spoštuje sprejete obveze Celovito izvajanje sporazuma o protivrednostih za gradnjo hitre ceste je bilo v središču pozornosti nedavnega srečanja med predsedniklom Kraške gorske skupnosti Budinom in tržaškim županom Richettijem, ki ga je spremljal odbornik za decentralizacijo Forti. Minilo je namreč več kot eno leto od odobritve načrta za uporabo protivrednosti, tržaška občinska uprava pa ni še pokazala potrebnega zanimanja in ustrezne politične volje za njegovo celovito izvajanje. Budin je zaradi tega izrazil Richettiju veliko zaskrbljenost nad takim ravnanjem, ki večkrat ni v skladu z interesi in z zahtevami prizadetega prebivalstva ter podčrtal, da se je KGS pri poraz-deltvi finančnih sredstev iz tega sklada čestokrat znašla pred težkimi nepremostljivimi tehničnimi in birokratskimi ovirami, za katere nosita odgovornost dežela, a tudi tržaška občina. Zgovoren primer je prvi sklep KGS o porazdelitvi protivrednosti, ki ga je deželna uprava zavrnila s tehničnimi utemeljitvami, kar je u-stvarilo precejšnje zamude, čeprav je upravni odbor KGS takoj pripravil novega in sedaj pričakuje odgovor dežele. Budin je tržaškega župana še enkrat seznanil z vsemi odprtimi vprašanji ter ga pozval naj uprava uredi in čimprej reši to, kar spada pod občinske pristojnosti, tako da bodo lahko prizadete vaške, skupnosti čimprej uživale to, kar jim po sporazumu pripada. Glede gradnje družbenega centra za prebivalce Lonjerja in Ratinare (za katerega je KGS v prvi fazi že nakazala 95 milijonov Ur), tržaška občina ni še jasno povedala, kako naj lonjerska zadruga pripravi ustrezni lotizacijski načrt na podlagi regulacijskega načrta. Budin je pozval Richettija, naj se osebno in čimprej zavzame za rešitev tega • birokratskega problema, nakar je župan odgovoril, da bo posegel pri urba nističnemu oddelku, ki je pristojen za ta vprašanja. Na sestanku je tekla beseda tudi o popravilu trebenskega Ljudskega doma ter o dokončni ureditvi proseškega Kulturnega doma. Glede Trebč je Budin podčrtal, da bi bilo priporočljivo, da bi občina izdala koncesijo za popravilo doma najemniku, to je KD Primorec. S tem bi dela čimprej lahko stekla in bi gotovo zahtevala manj stroškov. Problem finančnih sredstev za proseški Kulturni dem bi moral biti čimprej rešen, vsekakor po odobritvi že o-menjenega sklepa KGS o porazdeUtvi protivrednosti, ki ga je dežela prvič zavrnila. Tukaj pa je treba povedati, da je proseško-kontovelska zadruga Kulturni dom zelo pozno dostavila KGS potrebno potrdilo o lastništvu proseškega objekta, kar je povzročilo še dodatne zamude V nadaljevanju sestanka je Budin seznanil Richettija še o dveh novih načrtih v sklopu porazdelitve druge milijarde lir za protivrednosti. Prvi zadeva kriško vaško skupnost, ki je zaprosila za prispevek za gradnjo odbojkarskega in košarkarskega igrišča pod domom Alberta Sirka. KGS namerava za uresničitev tega objekta prispevati 70 milijonov lir, za kar baje ne bo večjih birokratskih ovir, čeprav bo moralo kriško ŠD Mladina zaprositi tržaško občino za koncesijo ali za najem ustreznega občinskega zemljišča. Do prvih težav pa je že prišlo pri izvajanju načrta za pokritje kontovelskega košarkarskega i-grišča. Gre za težave urbanistične narave, ki so povezane s podrobnost-nimi načrti za Križ, Prosek in Kon-tovel, ki niso bili še odobreni, iz- ključujejo pa možnost večjih gradbenih posegov na tistem področju. Predsednik KGS je zato pozval župana, naj občina izključi iz teh načrtov konto-velsko igrišče in naj naredi tako, da bo lahko ŠD Kontovel pokrilo ta prostor s solidno strukturo. Gre za zelo pomemben objekt za kontovelsko skupnost, je podčrtal Budin, zlasti za domačo športno mladino, katere delovanje in angažiranost sta lahko marsikomu za zgled. Župan 'Richetti pa je vztrajal pri stališču, da je možno igiišče pokriti le z začasno strukturo in da ne kaže drezati podrobnostnega načrta. Ob zaključku sestanka je Budin o-pozoril Richettija še na prošnjo slovenskih prosvetnih društev s Kolon-kovca, ki sprašujeta občino za zemljišče, ki je vinkulirano za potrebe KZE, čeprav je znano, da ga zdravstvena ustanova ne bo nikoli izkoristila. Tudi glede tega je Richetti obljubil zanimanje, čeprav, kot je sam podčrtal, spadajo vse te odločitve v pristojnost občinskega odbora. Upati je, da bosta sedaj Richetti in odbor spoštovala dano besedo, kajti preveč je bilo doslej obljub in neizpolnjenih obvez. SANDOR TENCE Spomenik na Proseku spet oskrunjen Le par tednov potem ko je ško sodišče oprostilo zaradi kanja dokazov mladeniča, ki sta "j-osumljena, da sta pred dvema ma pomazala spomenik padli® 7 Proseku, se je črna roka spet zn6®? nad proseškim spomenikom. V ^ med torkom m sredo so čmuhi z fašističnim simbolom m kljukas®' križem oskrunili marmornato P^-i na kateri so zapisana imena pa®" domačinov za svobodo. .. Ta zadnja mazaška akcija je do prizadela vaško skupnost. Od r stavitve leta 1973 je bil namreč_PIj seški spomenik padlim že več®3 tarča fašističnih izpadov. di' Po te st Et Za z it: sl G K h \ Ì t s 1 »Hrup za odrom« danes na odru tržaškega Kulturnega doma S seje tržaškega dela odbora za gospodarstvo SKGZ »Paket za Trst in Gorico« v nasprotju z osimsko vizijo gospodarskega razvoju •»Vrata in sardine. Prinašanje — odnašanje. Prineseš sardine na oder — odneseš sardine z odra. To je e-dini smisel te igre. To je teater. To je življenje.« Tale citat bi pravzaprav lahko sam zadostoval, kot piše v programski knjižici prevajalka in dramaturginja Alja Predan, za razumevanje komedije sodobnega angleškega avtorja Michaela Frayna »Hrup za odrom« (Noises oj/), ki si jo bomo lahko ogledali drevi (sobota, 18. maja, ob 20.30) v Kulturnem domu v Trstu, v rednem abonmaju Slovenskega stalnega gledališča. Pred stavo je kot peto premiero v letošnji sezoni uprizorilo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, SSG pa jo je vključilo v svoj abonmajski repertoar, saj je komedija doživela, tako pri gledališki kritiki kot pri gledalcih velik uspeh. Delo ponuja namreč dve uri sprostitve in obilo smeha, kar je pravzaprav tudi eden izmed glavnih namenov igre. Kajti druga dva, kot piše Alja Predan v svoji predstavitvi, sta a) odstreti občinstvu gledališke zastore in ga po peljati v odrsko zakulisje, ki je laikom od nekdaj razvnemala radovednost in domišljijo, pa je spričo skri-tosti obdržalo do danes pridih skrivnosti; b): s humornimi skrajnostmi ponazoriti pretirani rezultat neprofesionalnega, improvizatorskega in neodgovornega odnosa do dela in poklica. Hrup za odrom govori namreč o nastajanju gledališke predstave, o zasebnem življenju gledaliških ustvarjalcev in o procesu deprofesio-valizacije igralskega poklica. Režiser predstave je Boris Kobal. Z njim so sodelovali scenograf Niko Matul, kostumografka Meta Sever, lektor Srečko Fišer, že omenjena prevajalka in dramaturginja Alja Predan in Andres Valdes kot svetovalec za gib. Hrup za odrom bo na sporedu v Kulturnem domu v Trstu še jutri, nedelja, 20. maja, ob 16. uri, v četrtek 23. in petek 24. maja. Slovensko stalno gledališče obvešča cenjene abonente, da bodo abonmaji združeni in sedeži neoštevilčeni. Razprava o razvoju kongresne dejavnosti »Trst — mesto kulture m znanosti«; pod tem naslovom bo tekla razprava v tržaškem kongresnem centru na Pomorski postaji v priredbi Letovi-ščarske ustanove in Trgovinske zbornice. Srečanje bo 31. t. m. m bo predvsem priložnost za primerjanje najrazličnejših stvarnosti v mestih, ki imajo kongresna središča, oziroma poslopja namenjena tem dejavnostim. Skušali bodo tudi začrtati nadaljnjo pot tržaškega centra upoštevajoč vlo go, ki jo mesto igra na kulturnem in znanstvenem področju. O tem bosta najprej spregovorila rektor tržaške univerze Paolo Fusa-roli m podravnatelj centra za fiziko Luciano Bertocchi. Sodelovali pa bodo tudi strokovnjaki iz ostalih italijanskih mest, ki bodo prikazali, kako poteka kongresna dejavnost v drugih središčih. Pojasnilo »Skupine 85« »Skupina 85« obžaluje, da je na prvi strani predvčerajšnjega Primorskega dnevnika omenjena v zvezi z »naprednimi in demokratičnimi organizacijami«, ko si že mesece prizadeva jasno in nedvoumno prepričati tudi javno mnenje, da je le združenje med italijanskimi m slovenskimi kulturniki v tem prostoru in da odklanja vsako pohtično pogojitev m zato tudi vsako nasilno etiketiranje. »Skupma 85« ni »napredna m demokratična organizacija«, ker je to določen politični m celo strankarski pojem, poleg vsega še anahronističen, jezikovno avtomatiziran in zato brez-pomenski na dejanski relaciji jezik -družba; »Skupma 85« pa je nastala prav iz prepričanja, da ustaljene in večkrat sklerotizirane politične organizacije niso edini prostor, kjer obstajajo možnosti za delo in razmišljanje. Kaže, da ni tisk sploh doumel, kako določena stvarnost živi in se razvija tudi takrat, ko jo uradni razlagalci sveta ne poznajo in — še manj — razumejo. Jasno je, da je tudi »Skupina 85« izraz tega sveta in bi bilo zato vsako apriorno odklanjanje »politike« nestvarno. Prav zato pa si »Skupina 85« dovoljuje opozarjati na jalovost avtoma ličnega istovetenja vsake družbene ustvarjalnosti s političnim pogledom nanjo in, s tem v zvezi, na pojave človekove neumnosti, ki so — kot Člani tržaškega dela odbora za gospodarstvo pri SKGZ so svojo zadnjo sejo posvetili razpravi o vladnem zakonskem osnutku, ki predvideva tako imenovane »spodbude«, ali preproste^ je rečeno denarna sredstva, za oživitev gospodarstva v tržaški m goriški pokrajini. Osnutek je -že dobil naziv »paket za Trst m Gorico«, preden bo postal polnomočen pa bo moral prehoditi še dolgo pot odobritvenih postopkov v obeh parlamentarnih zbornicah. O besedilu vladnega ’ zakonskega predloga, ki ga sestavlja deset členov, je poročal Suadam Ka.pič, ki je na koncu povzel tudi stališča nekaterih političnih sil m gospodarskih krogov. Delno neposredno, delno pa potom znižanja davkov podjetjem in drugih olajšav, naj bi se s pomočjo tega paketa v Trst m Gorico steklo 800 milijard lir v deset® let®, od česar polovica v prvih štirih letih. Vso® vsekakor m skromna ® sama po sebi pomem močno finančno injekcijo, usmerjeno zlasti v uresmče-vanjo nov® proizvodnih pobud. Toda, prav v tem grmu tiči zajec, so opozorili razpravljalci v gospodarskem odboru: zelo težko je namreč pričakovati, da bi četu® zajetna finančna sredstva kar čez noč nare-®la čudež ® spremenila tra®cional-no miselnost Trsta in Gorice, ki s sodobno podjetniško kulturo mma veliko skupnega. Temeljno vprašanje je torej, kako bodo ta sredstva uporabljena ® kakšen vpliv bodo ime® na kaže — sestavni del političnega razmišljanja in opredeljevanja. Za »Skupino 85c< (Pavle Merku - predsednik) • V kinodvorani Ariston bo danes, na pobudo Kolegija pokliemh bo®ičar-jev, javna razprava na temo »Izkušnje bo®ičarjev v državah v razvoju«. Razprava se bo pričela ob 9. uri. gospodarski razvoj območja, ki so mu namenjena. Kapič je v svojem poročilu opozoril, da je paket mnogo bolj pohtične kot gospodarske narave ta da kot tak nadaljuje dosedanjo vladno politiko do Trsta. Najbolj so si zanj preko poslanca Colomja prizadevali krščanski demokrati, ki so ga tudi ocemli kot najpomembnejši znak pozornosti rimsko vlade do Trsta od vojne sem. Ugodno so ga sprejeli tudi trzaš® industrijci ® Zveza trgovcev, medtem ko je za Listo za Trst dlaleč preskromen. Komunisti ugotavljajo, da paket ni v nasprotju z njtaovim zakons®m predlogom za gospodarski razvoj obme jmh območij, temveč da se oba dopolnjujeta, zato zahtevajo podporo tudi svojemu predlogu. Kot potencialno nevarnega pa so paket označ® vi-dems® industrijs® krogi. ® opozarjajo zlasti na prevelike olajšave za ceno delovne sile ® se bolj ogrevajo za komunistični predlog o razvoju ob-mejn® območij. Paket je logična posletaca poraza, ® so ga doživele vizije gospodarskega razvoja iz osimsk® sporazumov na krajevni ravm, so soglašali razpravljalci. To dokazuje že preprosta ugotovitev, da v besedilu zakonskega osnutka m mti enkrat sam®at omenjeno kakršnokoli mednarodno gospodarsko sodelovanje, ki je za gospodar-s® razvoj tržaške ® goriške po®a-jine edina realna perspektiva. Brez podjetnosti m brez tržišča ostajajo obljubljene milijarde iz®jučno asisten- Na devinskem gradu bo jutri ob 18. uri koncert, čigar izkupiček je namenjen organizaciji Amnesty taternatio-nal, ki se bori za spoštovanje človekovih pravic m je letošnje leto posvetila boju proti mučenju. Za koncert je dal pobudo princ Turn und Taxi s ob sodelovanju tržaškega krož- cialističnega značaja m so kot tak v popotaem nasprotju s perspek®™ gospodarskega razvoja Trsta ® "Z rice, so za®jučili razpravljalci. N3 vprašanje, kakšne možnosti prina^3 zakons® predlog slovenskemu gospff darstvu pa so odgovorili z ugotovJ/ vijo, da si bo treba še naprej P11” zadevati za razvoj podjetniške kul® re, za informacijo m izkoriščanje vsrij ugodnosti, ® so kakorkoli namenje® gospodarskemu razvoju. Fotografska razstava na Gradu sv. Justa Na Gradu sv. Justa bodo v P0® deljek, 20. maja, ob 18.30 odprli r®. stavo z naslovom »Novi fotografsk* j izrazi Furia®je - Julijske kraj®0*' , Razstavo, ® jo je pripravil Adriaf1 Fermi, so najprej prikazali v Ljublj3 ni. Trst bo njena druga etapa, 1,3 kar bo romala v nekatere druge kr3 je Italije m Avstrije. Razstavo ^ stavljajo dela deset® najbolj znač3 mh fotografov naše dežele. Naj L navedemo: Cecere, Caramori, Cia13, Giovetti, FmUam, Riccesi, Scab®’ Mlach in Pademi. Razstava, pri postavitvi katere s?" deluje Avtonomna letoviščarska ? turistična ustanova v Trstu, bo j prta do 31. maja po sledečem u®1 ku : ob delavni®h od 10. do 13- .j! od 16. do 20. ure, ob nedeljah od 1 ' do 13. ure. ka za italijansko-avstrijsko kultu® Na glasbenem srečanju se bo p®3” stavil Trio glasbene akademije z D3' naja, ki ga sestavljajo Nancy (violina), Susan Lamb (violončelo^ Corrado Ruzza (Uavir) ® Tho®3’ Schòn (Uarinet). Izkupiček bo omogočil tržaški s®* pini Amnesty mtemational, da se o0 lahko še naprej zavzemala za osv0 boditev Kurdà Meh® j a Zana, ® J po dolgem mučenju zaprt v turške*3 zaporu. Tržačam se borijo tudi štiri jetnike iz Gabona (Jean-M®1. Aubame, Jules Mba, Smion Oy0IL Aba’a in Michel Ovono), ® so ® mučeni in zaprti žara® sumov, 3 pripadajo opozicijski skupmi. Glavno tajmštvo Amnesty tatern3 tional, W ima sedež v Londonu, P pred dnevi sUenilo mobilizirati vS; svojo organizacijo m več kot pol h® lijona članov v podporo kubanske^3 profesorja sociologije Richarda Bof®3 Pagesa, katerega je tržaška skup111 Amnesty vzela pod posebno varstvu-Pagesa, ® je pripadnik kubanske 33 sidentske skuptae, so aretirali let3 1983 in obso®li na 12 let zapora- • Po volilnem premoru se je si1® či sestal tržaš® občtas® svet. B3* pravljal je o redmh upravmh za30, vah. Občins® svet se bo spet sest3 v torek. Občni zbor padriške Gozdne zadruge Padriška Gozdna zadruga, gospodarska orgamzacija, ® se je na začetku stoletja razvija po znani zmagoviti tožbi proti tržaš® obči® (tedaj so namreč Padnčarji postali — edmi na Tržaškem — lastni® jusars®h zemljišč), je imela v nedeljo redni občni zbor. Med flavtami argumenti razprave je bil načrt »Padriš® hrib«, ki predvideva preureditev velike gozdne po-vršme med Drašco in Trebens®m hribom v opremljen naravni park. Načrt je okvirno že odobril tržaš® občins® svet m vzbudil je precej zanimanja ® naklonjenosti š®še javnosti, pred ®at®m pa je Kraška gorska skupnost nakaz®a Gozdni zadrugi večji denar® prispevek, ki je namenjen prav uresničevanju tega načrta. Nedeljs® obč® zbor je tako obravnav® vprašanje uporabe teh sredstev. Kot prvo pobudo v okviru ures®čevanja projekta »Padriš® hrib« naj bi Gozdna zadruga uredila večjo trim stezo v bliži® Drašce, poleg tega pa je že začela urejevati prostor pred vehkim ovtakom Trbiške ceste pri Drašci, kjer naj bi bila par®rišča m ®oski za prodaja domačih pridelkov m osvežilnih pijač. Pobuda je precejšnjega turističnega pomena in je vredna Staše pozornosti. Nedeljs® obč® zbor je tudi izvolil novo, precej pomlajeno vodstvo. Na predsed®ško mesto je bil potrjen Karel Grgič, podpredsednik je Peter Grgič, taj®k Igor Grgič, gospodar Stojan Žagar, blagajn® Darko Grgič, pred-sed®k nadzornega odbora Karel Kalc, odbod®® so: Josip Grgič, Avgušt® K®c, Karel Guštta, Oskar, Silvan m Emil Grgič. pismo uredništvu V Devinskem gradu koncert za Amnesty International VČERAJ SO V PRAZNIČNEM VZDUŠJU NAŠI ŠOLARJI DOBILI BRALNE ZNAČKE naše slovenske šolarje, pa tuji ^ njihove učitelje je bil včeraj [ttetnben dan. Iz Slovenije so nam-prišli znani književniki in ilu-. atorji mladinskih knjig, da bi nasadili mlade bralce slovenskih knjig ^njihovo zvestobo branju lepih knjig, , Bevkovimi in Cicibanovimi znač- kami. Slovenske pisatelje, pesnike in ilu-g^atorje, med katerimi so bili: Niko t, afenauer, Branka Jurca, Polonca . 0vač, Dane Zajc, Ivan Minatti, Mi-, Sedanje raznašalce smo na včerajšnji proslavi 40-letnice našega dnevnika Sradili s priznanjem, zdi se nam prav, da njihova imena objavimo in pravilno ^odnotimo. Klena Alberti — Boljunec V 5ari° Andlovič - Trst Tatjana Andlovič - Trst • Lilijaua Antler - Konkonel T Valentina Antoni - Trst • Nadja Apollonio - Trst Maks Bandelj - Opčine Piego Batič - Lonjer Mafalda Conta - Križ 11 in311 - Bazovica . 12 favi(l Čok - Katinara • pene Danieli - Kontovel pan Doljak - Samatorca Martin Frandoli - Slivno ]n Norma Gabrovec - Mavhinje h' Silvester Grgič - Padriče ri fida Grgič - Padriče ri piuba Gropajc - Dolina 20 Gno Italiano - Trst ?i' Marjan Janežič - Trst q' Steri- ' ■ - ^ ---I ^ 24 t ija Kocman - Prosek *• .I ni i »t-_ . x____ 13. 14. 15. 22 4lcian -Job - Nabrežina ri . ebsander Kalc - Trebče 25 planda Kosmina - Šempolaj ri Kida Kuret - Ricmanje Krna Legiša - Vižovlje 27. Nela Legiša - Medja vas 28. Nataša Milič - Barkovlje 29. Peter Milič - Repnic 30. Slavica Milič - Nabrežina Postaja 31. Emilia Milkovič - Gropada 32. Zofija Milkovič - Gropada 33. Albin Orel - Katinara 34. Viktor Orel - Salež 35. Pavel Peiizon - Barkovlje 36. Dragica Peric - Praprot 37. Aleksandra Pertot - Barkovlje 38. Andrej Piščanc - Trst 39. Vlasta Racman - Gročana 40. Marija Rojc - Domjo 41. Zora Svetlič - Prečnik 42. Sara Superina - Trst 43. Ema Škrk - Trnovca 44. Luciana Šturman - Mačkolje 45. Lucijan Terčon - Nabrežina 46. Ivan Trampuž - Zgonik 47. Frančiška Tul - Mačkolje-Križpot 48. Moreno Vertovec - Trst 49. Peter Viola - Milje 50. Edvin Žerjal - Boršt 51. Franc žužek - Vižovlje Včeraj prvo zborovanje na Trgu Unità Poziv KPI za »DA« na referendumu Z zborovanjem na Trgu Unità so komunisti včeraj popoldne odprli volilno kampanjo za »DA« na ljudskem referendumu o draginjski dokladi, ki bo (razen če ne pride do sporazuma) v nedeljo, 9. junija. Govoril je član partijske vsedržavne direkcije časnikar Fabio Mussi. Zborovanje sta uvedla pokrajinski tajnik Ugo Poli in v slovenščini pristaniški delavec Germano Švara. Govorniki so podčrtali, da se glas za »DA« ne tiče samo delavskega razreda, ampak zadeva vse produktivne in zdrave sile italijanske družbe, ki si želijo demokracijo, pravico in pravični razvoj gospodarstva. »Vlada je na lastno roko posegla v normalna pogajanja med sindikati in delodajalci,« je podčrtal Fabio Mussi »ter s tem kršila sama načela demokracije in ustaljene prakse v normalnih sindikalnih odnosih. Glas za »DA« pomeni tudi pritisk na Craxijevo vlado in na njeno gospodarsko politiko, ki kljub obvezam in obljubam bremeni skoraj izključno delavski razred, odvisne delavce ter manj premožne slo-je.« Za »DA« na referendumu se je iz- rekla tudi tržaška Proletarska demokracija, ki vabi vse napredne osebnosti in vse državljane, da pristopijo v odbore za »DA«, ki se v teh dneh ustanavljajo povsod po državi. Odbor za »DA« so ustanovili tudi v našem mestu. Poziv so doslej podpisale šte-viine osebnosti iz italijanskega in slovenskega družbenega življenja. Delavci Piccola prekinili stavko Po dveh dneh stavke je tržaški dnevnik II Piccolo danes izšel. Tovarniški svet se je včeraj sestal z legalnim predstavnikom lastništva Zi-carijem, ki od včeraj opolnomočen za reševanje sindikalnega spora. Glede dveh osnovnih razlogov, ki so sprožili stavko, je prišlo do sledečega dogovora: vprašanje krčenja števila šoferjev bo predmet dogovora med sindikalnimi predstavniki, lastništvom in Zvezo italijanskih založnikov (srečanje naj bi bilo konec maja v Rimu), komunike tovarniškega sveta pa bo Il Piccolo objavil danes v nekoliko spremenjeni formulaciji. Šest potnikov ranjenih v trčenju med avtobusom in avtomobilom Na križišču med Ul. Mazzini in Ul. Dante je včeraj okrog 11.30 prišlo do trčenja med avtobusom št. 11 in oseb.nim avtomobilom, ki ga je uprav jal 32-letni Mario Moraro. Šofer avtobusa, 46-letni Marino Cataruzza, je sunkovito zavrl, pri tem pa je več priletnih potnikov izgubilo ravnotežje m se lažje ranilo. Z rdečim križem so prepeljali v katinarsko in glavno bolnišnico šest ranjencev. Najhuje se je ranila 73-letna Olga Aviari vd. Bossi, ki se bo morala zdraviti dvajset dni zaradi zloma nosne kosti in udarcev po obrazu. Preostali ranjenci so: 84-letni Umberto Tomasich, 65-letna Wally Vesnaver por- Nanut, 48-letna Franca Braut, 63-letna Alma Fabris in 71-letna Anna Corniceli! vd. Vertovec. V bolnicah so vsem nudili le prvo pomoč in jih odslovili, saj bodo ozdraveli v nekaj dneh. V pokrajinskem Kraškem muzeju v Repnu Razstava o vstaji in uporu V Dolini in Krogi j ah NABIRKA ZA NOVE KROJE MPZ VALENTIN VODNIK Slovencev proti nacifašizmu pcefrrifc zvečer se je na dvorišču n annskega Kraškega muzeja v kapnit odvijala otvoritev razstave, Vetik v muzejske prostore »V ^ Množico domačinov. Razstavo ga Zria'rnenju največjega medsebojne-(>biefauPania« je ob priložnosti 40. iznnJ11?6 vstaje slovenskega naroda hre .določne nacifašistične dikta-h Popravila mladinska skupina. Valenc sestavljali: Vilma Punč, nja '}},na Škabar, Ivan Škabar, So-Suzn^tin, Marka in Andrej Pisani, SVoA° Škabar in Loredana Guštin. S bserJ11 delom je skupina hotela prednost P°udariti složnost in vzajem-PojnerePe.ntabrskih vaščanov v mednih u1 Pasu- Pri takratnih partiza-cik’ pirkah, aktivistih in intemiran-skz Repna, s Cola in Poklona je fc; ^ zbrala njihova pričevanja, fa p0 nato v obliki premega gavone, p ^dovala obiskovalcem razsta-tuci; n° e? Pričevanj zajema razstava /ije I^inslne dokumente in fotogra-dra’qo 1 So idi pripravljalci zbrali z Seka Ceri° Pe’močjo Zgodovinskega od-niei*1 Narodni in študijski knjiž-iikodv ' TS*U *n vaščanov, ki so jim ve-rtledvn n°L, z?uPali slike in listine iz Ka }n povojnih dni. dinsk tVoTiivi so nastopili pevci mla-«o skupine Pinko Tomažič, ki vodstvom Pije Cah - Širca za peli tri pesmi: Če zapojemo veselo in Spomin na osvoboditev Bojana A-damiča in Jagode Kjuder V spomin Nato so se učenci osnovne sole Alojz Gradnik predstavili s petjem in reci-tacijami, kjer je prišel do izraza prav vsak učenec, od najmlajsega do največjega. V teku otvoritve je ena izmed pripravljalk razstave, Suzana Škabar, predstavila razstavo, in ute^ meljila njen naslov. Občinstvo si J nato ogledalo razstavo, ki je po mnenju obiskovalcev in predstavnikov VZPI - ANPl nadvse uspela. Včeraj zvečer so predstavniki VZ Pl - ANPl, KD Kraški dom in občinske uprave položili vence pri vseh vaških spomenikih, nato pa so se z občani zbrali ob kresu, ki ga je mladina prižgala na Devskem hribu nad Repnom. Recitacije Staneta Raztresena in igranje domačih harmonikarjev so posebno med starejše prisotne pričarali presunljivo vzdušje iz daljnih partizanskih dni. L. G. Pred dnevi je po Dolini in Krogi jah stekla nabiralna akcija, katere pobudnik je MPZ Valentin Vodnik iz Doline. Člani zbora se obračajo do vseh zvestih poslušalcev - sovaščanov, da bi jim ti predvsem z denarnim prispevkom pomagali pri stroških ob nakupu novih oblek. Nekaj podobnega se je že zgodilo pred 12 leti, ko so dolinski in krogljanski sovaščani pevcem radodarno pomagali pri kritju takih stroškov. Dolinski pevski zbor obleke potrebuje, saj je k zboru samem pristopilo veliko novih članov, nekateri pa so svoje obleke »prerasli«. S starimi oblekami je zbor opravil nad 220 nastopov, veliko gostovanj in potovanj. Zato je razumljivo, da se po tolikih letih spet javlja potreba, skoraj bi rekli nujnost po novih oblekah. Sami pevci in društvena blagajna pa tega stroška ne zmoreta. Tako je bilo po obeh vaseh poslanih veliko pisem, za vsako družino eno, v katerih pevci predstavljajo svoj problem in računajo na razumevanje in radodarnost vseh, ki bodo pismo prejeli. Pismu bo priložen tudi tekoči račun, na katerega bo vsak lahko nakazal denarno vsoto, ki mu bo najbolj ustrezala. Pri vsem tem delu pa bi lahko prišlo do pomot: mogoče se bo katero pismo izgubilo po-poti. V takem primeru se lahko vsak obrne do kateregakoli pevca ali od- bornika KD Valentin Vodnik. Vsak prispevek bo seveda posebej objavljen na Primorskem dnevniku. V novih oblekah bo zbor prvič nastopil s samostojnim koncertom na prvem Junijskem večeru v cerkvici sv. Martina dne 1. junija 1985. Na ta koncert, ki bo pomemben v neprekinjenem bogatem delovanju zbora tudi zaradi novih oblek, so vabljeni vsi, predvsem tisti, ki bodo zboru pri stroških priskočili na pomoč. Tradicija zborovskega petja v naši vasi je res dolgotrajna in neusahljiva. Zato mislimo, da je vsem, ki menijo, da je delovanje zbora v prid celotni skupnosti, izredne važnosti, da se ta tradicija še v bodoče razvija in žanje uspehe in da jo bomo pomagali ohranjevati in podpirati. • Jutri ob 11. uri bo iz Milj odplula proti Ameriki ladja Riviera Muggia, s katero se bosta Angela Rizzi in njen sin Paolo udeležila prve prekooceanske regate od Portofina do New Yorka. Dragi Adrijano, ob izgubi očeta ti izrekamo naše globoko sožalje KASTA Šolski izlet učencev osnovne šole »J. Ribičič« Čas je šolskih majniških izletov. V nedeljo, 5. maja, so šli tudi učenci osnovne šole »J. Ribičič« od Sv. Jakoba na celodnevni izlet do Otočca. Spremljali so jih starši in učiteljice, tako da so napolnili kar dva avtobusa. Ustavili so se najprej v Ljubljani, kjer so si ogledali Narodni muzej z zanimivimi izkopaninami in z naravoslovnim oddelkom. Po ogledu muzeja so šli na grič Urh, ki je v okolici Ljubljane. Tam so se vsi izletniki ustavili pred spomenikom žrtvam iz druge svetovne vojne. Novinar Primorskega dnevnika Vojko Colja jim je orisal zgodovino tega žalostnega kraja, kjer je bilo mučenih in ubitih veliko Slovencev. Učenci so pod vodstvom učiteljice Mirjam Šuligoj občuteno zapeli himno »Hej Slovani« in pesem »Počiva jezero«. Z enominutnim molkom in šopom na- Fulvio Monai v »II Tribbio« « Goriški likovni mojster puljskega porekla Fulvio Monai, s katerim se srečujemo skoraj na vseh skupinskih razstavah pri nas, vsekakor na vseh pomembnih likovnih manifestacijah pokrajinskega ali deželnega značaja, zelo redko prireja samostojne, osebne razstave. In tako se sedaj šele po šestih letih ponovno predstavlja tržaškemu občinstvu in sicer v središčni galeriji »U Tribbio«. Tu je preteklo soboto, 11. maja, dal na ogled svojo bero iz zadnje dobe in sicer poldrugi ducat olj ter nekaj malega tudi grafik oziroma risb. Goriški mojster, ki se je dolgo ukvarjal tudi s pedagogiko in u-metnostno kritiko ter organizacijskim življenjem na področju likovnosti, se slikarsko izživlja v pretežni meri na goriškem Krasu in tudi njegova sedanja razstava je plod zadevne mojstrove motivne izbire, saj je na razstavi poleg druge motivike največ Krasa. O tem neposredno pričajo naslovi razstavljenih del kot na primer »Kraška miza«. »Kraška samota«, »Zima na Krasu«, »Kras in morje«, »Kraški motiv«, »Kraški trenutek« in tako dalje. Toda mojster ni pozabil, ni zanemaril svojega istrskega porekla in odtod slika »Istrski motiv«, pa tudi »Poletni čas« in »Pomladanski motiv«, ki oba izhajata iz Istre. Skratka, Fulvio Monai zajema svojo motiviko v naših krajih in jo na svoj in svojstven način presnavlja o-ziroma prenaša na platno ali na papir tako, da se njegova dela, posebna olja, na prvi pogled zdijo že malone abstraktna, a ko se od dela, od slik nekoliko oddaljiš in pozorneje vanje zazreš, opaziš kraški kamen, kraško čer, grm ali drevo, v jesenskih slikah ruj ali v pomladnem motivu svetlo zeleni hrast, skratka kraško krajino, ki ji mojster da še poseben nadih z zelo dobro pripravljeno in skladno naneseno barvo. Res je, včasih so njegova dela nekoliko težje berljiva in skoro že nekoliko dekorativna, toda njegovi zimski kraški motivi ustvarjajo resnično zimsko ozračje, kar velja še posebej za njegove grafike ali risbe v čr-. nobelem, ki so, kot smo rekli, veliko bolj čitljive in hkrati tudi bolj skladne z realnostjo, s kraško stvarnostjo. Vsekakor je sedanja mojstrova razstava v galeriji »11 Tribbio« v Trstu dostojna predstavitev resnega in doslednega likovnega ustvarjalca, ki ga nobena muhavost ni speljala z že pred davnim izbrane poti. Razstava bo trajala do 24. maja. (Fre) KD J. RAPOTEC in KD PRIMORSKO - Mačkolje vabita na skupno proslavo 40-letnice osvoboditve DANES, 18. maja Zbirališče ob 17.30 pred srenjsko hišo v Mačkoljah, odhod k vaškemu spomeniku, kulturni program v borovem gozdiču, pohod do spomenika v Prebenegu in družabnost ob kresu. Ob slabem vremenu bo proslava v gledališču »F. Prešeren« ob 21. uri. SLOVENSKO STALNO-, GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE geljnov so se nato vsi poklonili žrtvam. Pot jih je peljala naprej na Otočec, v ta prelepi kraj na Krki. Tam so imeli skupno kosilo, nato pa so se sprehodili po otoku. Voda je zaradi zadnjega deževja zelo narasla in Krka je pokazala vso svojo deročo moč. Na poti domov so se izletniki ustavili še na Muljavi, kjer so si ogledali rojstno hišo Josipa Jurčiča. To je revna kmečka hiša s slamnato streho, v čudovitem in prijetnem zelenem okolju. V tem mirnem kotičku je nastal naš prvi slovenski roman Deseti brat in vrsta drugih Jurčičevih del. Otroci so tam prišli do svoje zabave: po letošnji dolgi in mrzli zimi jih je čakal še kup snega in kepanje se je nadaljevalo do odhoda v Trst. U. K. Michael Frayn HRUP ZA ODROM (NOISES OFF) (Komedija) Režija BORIS KOBAL DANES, 18. maja, ob 20.30 ABONMA RED B in F (prva in druga sobota po premieri) JUTRI, 19. maja, ob 16. uri ABONMA RED C in G (prva in druga nedelja po premieri) v četrtek, 23. maja, ob 16. uri ABONMA RED H in I (mlad.) ob 20.30 ABONMA RED D in E (mladinski v sredo in četrtek) v petek, 24. maja, ob 20.30 ABONMA RED A (premierski) gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE SSG gostuje danes, 18. t. m., ob 19.30 v NOVI GORICI s predstavo Piera Chiare DELITEV; v Trebčah (Ljudski dom), v četrtek, 23. t. m., ob 20.30 gostuje SSG OB 40-LETNICI OSVOBODITVE z lepljenko MITING; pravljica SNEŽNA KRALJICA za osnovne šole in vrtce, v ponedeljek, 20. t. m, ob 9. uri — osnovna šola M. Samsa (Domjo), ob 10.30 — osnovna šola I. Trinko zamejski (Ricmanje), v torek, 21. t. m., ob 9. uri — osnovna šola F. Bevk (Opčine), v sredo, 22. t. m., ob 9. uri —-osnovna šola v Borštu, ob 10.30 osnovna šola v Mačkoljah, v četrtek, 23. t. m., ob 9. uri vrtec na Opčinah, ob 10.30 osnovna šola A. Gradnik (Repen-tabor) in v petek, 24. t. m., ob 10. uri — Slovenski center (Milje). PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 18. t. m., ob 20. uri: P. Chiara »Delitev« — gostovanje SSG iz Trsta v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici za red S - sobota, S -petek B in za izven. Ob 20.30:. M. Frayn »Hrup za o-drom« - gostovanje PDG v SSG v Trstu. VERDI Danes ob 18. uri ponovitev koncerta. Dirigent D. Renzetti, violončelist A. Me-neses. Na sporedu Schumannove, Respi-ghijeve in Straussove skladbe. Pri blagajni gledališča (tel. 631-948) je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev za »Spomladansko operno sezono 1985«. ROSSETTI Danes ob 16. uri (red prost) in 20.30 (red 2. sobota) v abonmaju: odrezek št. 10. Teatro Stabile iz Genove bo predstavil Ibsenovo delo »Rosmersholm«. Režija: Marco Sciaccalupa Prodaja vstopnic pri glavni blagajni. Jutri po. novitev ob 16. uri (red 2. nedelja). CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana Danes, 18. t. m., ob 18. uri: Moški pevski zbor Srečko Kosovel - Ajdovščina — 6. zborovski abonma. V ponedeljek, 20. t. m., ob 19.30: Mladi mladim - Simfonični orkester glasbenega konservatorija G. Tartini iz Trsta. Okrogla dvorana Danes, 18. t. m., ob 10. uri: Svečana podelitev nagrad najbolje uvrščenim srednješolcem v znanju tujih jezike» na republiškem in zveznem tekmovanju. Mala dvorana Danes, 18. t. m., ob 19.30: Palček in sedem Sneguljčic - kabaret. izleti SKD VIGRED prireja danes in jutri v Šempolaju IV. VAŠKI PRAZNIK PROGRAM DANES, 18. maja — ob 14. uri odprtje kioskov; ob 15.30 otroški ex tempore; ob 18. uri koncert nabrežinske godbe na pihala pod vodstvom Stanka Misleja; ob 20.30 ples z ansamblom TAIMS. JUTRI, 19. maja — ob 10. uri odprtje kioskov; ob 10.30 tekmovanje v briškoli; ob 18. uri kulturni program: nastop otroškega pevskega zbora VIGRED, nastop kantavtarja SERGIJA ŠTOKE in IVA TULA, nastop humorista ANDREJA JELAČINA pod imenom TONI KARIO-LA. Gost večera košarkarska ekipa JADRAN; ob 20.30 ples z ansamblom POMLAD. razstave razna obvestila SKD Tabor — Opčine — Prosvetni dom. Do nedelje, 26. t. m., razstavlja svoje keramike Jasna Merkù. Umik: ob delavnikih od 16. do 19. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ure in od 16. do V TK galeriji, Ulica sv. Frančiška, razstavljajo svoja dela tri umetnice: Patrizia Devidè, Jasna Merkù in Magda Tavčar. V Občinski galeriji na Trgu Unità je do 21. maja odprta razstava slikarja BORISA ŽULJANA. V Društvu slovenskih izobražencev -Peterlinova dvorana, Donizettijeva ulica št. 3, bo v ponedeljek, 20. maja, srečanje in razgovor s skladateljem LOJZETOM LEBIČEM, ki ga bo predstavil prof. Pavle Merkù. Začetek ob 20.30. KRUT obvešča udeležence izleta v Kanalsko dolino in Rezijo, da je odhod avtobusa v sredo, 22. t. m., ob 7.30, iz Trsta, Foro Ulpiano - sodna palača. Priporočamo se za točnost. Srenja Boršt priredi v soboto, 25. t.m. izlet na Gorenjsko, v Kranj. Dražgoše po Poljanski dolini v Cerkno in bolnico Franjo. Odhod iz Boršta ob 6.30. Vpisuje Marjo Zahar, tel. 040/ 228481 do ponedeljka, 20. t.m. Zveza vojnih invalidov NOV in Združenje ak t istov osvobodilnega gibanja vabita od 5. do 8. junija na izlet na Titov Vis. Prijave v Trstu, na sedežu Zveze vojnih invalidov. Ul. Mon-tecchi 6, tel. 795136, na Goriškem pa po telefonu na 31113 ob delavnikih, razen sobot, med 11. in 12. uro. Izleta se lahko udeležijo člani obeh združenj in njihovi ožji družinski sorodniki. Sekcija VZPI - ANPI, KD Lipa in ŠD Zarja iz Bazovice organizirajo v nedeljo, 7. julija, izlet na Brione. Cena 45.000 lir. Program: odhod iz Krvavega potoka, ogled Brionov, kosilo, o-gled Pulja, povratek skozi tunel Učka do Opatije in nazaj v Bazovico. Vpisovanje do 10. junija pri Ivanu čaču tel. 226-539, Stanku Vodopivcu tel. 226-133, Marij Grgič tel. 226-436 in v krožku ŠD Zarja vsak dan od 18. ure dalje. Prireditve in »poročila kulturnih druitev in organizacij KD I. Cankar priredi v četrtek, 23. t.m., ob 20.30 predavanje z diapozitivi časnikarja Ixijzeta Abrama: »S pohoda pod Anapumami«. SKD Tabor — Opčine — Prosvetni dom v petek, 24. t. m., ob 20.30 koncert mešanega pevskega zbora M. Pertot iz Barkct/elj. Dirigent Aleksandra Pertot. Vabljeni. Društvo slovenskih upokojence»/ v Trstu vabi na predavanje in pogovor, ki ga bo imela prof dr. ANICA KRANJC, gerontologinja na univerzi v Ljubljani, v torek, 21. t.m., ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11. Prosimo točnost. Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da bo seja v ponedeljek, 20. t.m., ob 19. uri v Bazovici. Naše bralce in naročnike, ^ so se prijavili za izlet na N#1’" veško in Dansko prosimo, da P9' ravnajo zadnji obrok in dvig11®' jo programe v ponedeljek, J t.m., med 9. in 12. uro ter l"1 in 18. uro v potovalnem urao11 »Aurora« v Ul. Milano 20. čestitke Danes si bosta obljubila večno stobo MARJAN in MOJCA. Veliko si iref' in medsebojnega razumevanja jim* lijo mama, sestra Bernarda z Dušanom, mala Federici pa jima šilja vroče poljubčke. šolske vesti kino Na srednjih šolah Cankar v Trsi11 in Gregorčič v Dolini je v teku 'fft sovanje v tečaj 150 ur za šolsko |e 1985/86. Vsi zainteresiram za — 1 ■ 1 ■ ■ ■ ■ ■ vai euu z, a. < u Ariston 17.00 — 22.15 »L’amour a diplome nižje srednje šole, ki bi -- M m^J-VZUJC L Viz. J C OJ.CVUJJC aule, JV-i v/» - mort«. Režija Alain Renais. Fanny U obiskovati tečaj se lahko prija™ a-a™* a,—„ v tajnjjtvih omenjenih šol do 8. !" Ardant, Sabine Azema. Eden 15.30 — 22.10 »II puledro... capriccio dl Paola«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 18.00 — 22.00 »China blue«. K. Turner. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior 18.00 — 22.15 »Witness« (Il testimone). H. Ford. Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Gulag 77«. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Amadeus«. Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »Intimi racconti di una moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.30 — 22.15 »Je vous salue Marie - II libro di Maria«. Režija: Jean Lue Godard. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 — 22.15 »II ritorno dei morti viventi«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 — 22.00 »Innamorarsi«. Capitol 16.30 — 22.00 »Urla del silenzio«. Vittorio Veneto 16.30 — 22.15 »Tutti dentro«. Alberto Sordi. Lumiere 16.30 — 22.00 »The great rock’ n’ roll swingle«. Albione 16.00 — 22.00 »Jol«. Radio 15.30 »Calore nel ventre«. Prepovedan mladini pod 18. letom. lija letos. mali oglasi pii» PRODAM štedilnik na drva in REX. Tel. 040/71149. .... KREME IN OLJA ZA SONČENJE ri, ■ me SHISEIDO - 5 let raziskav, bo vaša koža na soncu zdravo va brez opeklin, madežev in kož1^ vnetij. Kozmetika 90 - Opčine. . OSMICO je odprl Robert Pipan v hinjah. PRODAM nov čoln elan, 4,90 m z vS, mi predpisanimi dodatki, ce° 2.800.000 lir. Telefon 224426. .. PRODAM 2 leti staro jadralno deSh mares z dvema jadrama. Tel. 229-^ v popoldanskih urah. JAWA motor, letnik ’79 prodam P° u godni ceni. Tel. 040/228-932. . DAF 33 in FORD CAPRI 1500 prod»" cele ali po kosih. Jugoslovanslo^ kupcem nudim vso tehnično po®0 pri demontaži. Tel. 040/228-932. -------- .... psfl* včeraj-danes NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). Danes, SOBOTA, 18. maja DUBRAVKA Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.32 — Dolžina dne» a 15.02 — Luna vzide • ob 4.49 in zatone ob 19.16. Jutri, NEDELJA, 19. maja VNEBOHOD, PETER CEL. Vreme včeraj: temperatura zraka 23,2 stopinje, zračni tlak 1015,3 mb. narašča, veter 10 km na uro, jugovzhodnik, vlaga 66-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, Lmperatura morja 17,1 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Gnido Roberti, Giulia Babudri, Irene Parabita, Riccardo Clobas, Annalisa Prevedel. UMRLI SO: 75-letna Ida Clanzmann, 76-letna Teresa, Degrassi por. Vascotto, 54-letna Concetta Auber vd. Babich, 80-letna Rosaba Poclsn vd. Riosa, 86-let-na Virginia Cervellin vd. Tagliapietra, 99-letna Margherita Bokalich, 77-letna Giorgina Ortolani por. Krecich, 82-let-na Luigia Alessio vd. Lapel, 77-letni Lorenzo Sandri, 40-letna Maria Antonia PosareUi por. Almonti, 71-letni Antonio Spartano. OKLICI: kovač Manlio Susan in strežnica Marina Paluello, zdravnik Giorgio Crismani in zdravnica Fabia Visintini, uradnik Maurizio lanco in uradnica A-lessandra Bartob, železničar Dario Potok in uradnica Eleonora Altobelli, mornar Giorgio Sabadin in gospodinja Paola Gatti, pomožni delavec Giorgio Grat-ton in uradnica Patrizia Brucherà, e-lektronski tehnik Remigio Busan in u-radniCa Alessandra Baichin, turistični o-perater Roberto Bellani in potovalni a-gent Fabriana Favento, elektronski tehnik Livio de Leporini in uradnica Donatella Cavo, uradnik Fabio Pitacco in vrtnarica Luisa Pagliaro, tehnični a-gent Fulvio Kus in študentka Elisabetta Petri, upokojenec Giuseppe Maraspin in gospodinja Maria Grzanic, univerzitetni profesor Silvano Sinigoi in učiteljica Ester BrusadeUi, bolničar Andrea Clarot in bolničarka Manuela Tanjik, delavec Gianni Marsich in točajka A-rianna Cvitko, brezposelni Davide Fragiacomo in spremljevalka han-dikapiranih Claudia Uelfelger, agent Francesco Talarico in gospodinja Cinzia Bassi, železničar Michele Ursini in gospodinja Maria Carda, finančni stražnik Lorenzo Loruso in solnica Maria Tolone, mesar Rodolfo Muscovi in hišna pomočnica Daria Vivoda, delavec Ruggero Leone in učiteljica Elisabetta Viezzoli, barisi Carlo Grili in uradnioa Mariacristina Zucchi, trgovski potnik Livio Zucca in otroška negovalka Fulvia Balsemin, karabinjer Santo Cucchiara in gospodinja Marina Puntin, finančni stražnik Salvatore in frizerka Cristina Garofoli, uradnik Gianni Pecol Cominat-to in študentka Maria Adelaide Anzi-lotti, elektrikar Sergio Piatan in uradnica Claudia Tommasin, delavec Salvatore Politema in gospodinja Antonella Lucatelli, varilec Giovanni Tedesco in gospodinja Concetta Carela, upokojenec Giovanni Cisco in upokojenka Vilma Kržek. STAJICO (boks) za otroka, pren® koš in otroški sedež za avto PK dam po ugodni eteni. TeL 0481/3281®' PRODAM avto prinz L 4 v dobre® stanju. Tel. 225-540 od 12. do 15. u® PRODAM mlade kozliće. Jordan V6" vetak. Poljane. PRI COLJETEVIH pod Javo v Sa®3' torci je odprta osmica. PRODAM žensko kolo znamke Id®3' no iz leta 1984, malo rabljeno, ®°j dre barve, s koškom ter ostali®1 pritiklinam. Tel. 0481/33156. darovi in prispevki} Ob priliki prvega obhajila daruje!® otroci in starši 3. razreda škedenjsK® osnovne šole Ivan Grbec 90.000 lir 23 Dom Jakoba Ukmarja. V spomin na Karla Uršiča daruje® Miro in Justa Colja 15.000 lir za Ce® ter za rakasta obolenja. Namesto cvetja na prerani grob d®' gega godbenika Borisa Kralja daruj® jo godbeniki godbe na pihala iz E, manj 100.000 lir za godbo na pi!®*3 Parma iz Trebč. Namesto cvetja na grob Terese P8] grassi por. Vascotto daruje družina N3' jovski 25.000 lir za Center za rakas® obolenja. Ob 4. obletnici smrti drage sest® Eme Tomažič darujejo Just Colja / jaško matico. V spomin na moža Ivana Komari3 daruje žena Dorina 50.000 Ur za ce‘ kvene pevke. V spomin na Zalo daruje bratraU® Damijan 10.000 lir za Zvezo borcev b® ljunec. V spomin na Karla Uršiča daruje® družini Jagodic in Malalan 25.000 lir ® Glasbeno matico. Namesto 0vetja na grob Karle ča darujeta družini Barbiero in Počk" 50.000 Ur za Glasbeno matico in Ur za Skupnost družina Opčine. ...s Ob priUld poroke hčerke Magde M1!" darujejo starši 50.000 Ur za popra''®0 repentabske cerkve in 50.000 lir za PeV' ske zbore na Repentabru. . Ob 2. obletnici smrti Romana Reburi darujeta družini Rebula in Sirk 20.0^ lir za dekUški pevski zbor Vesna lD 20.000 Ur za vzdrževanje ljudskega d® ma v Križu. V spomin na Karla Uršiča daruJ3 Vilktorja Krapež z družino 50.000 Ur z3 Sklad M. čuk. V spomin na RozaUjo Oto daruJ3 Karmelo Maver z družino 5.000 lir 23 Zvezo borcev Boljunec, 5.000 Ur za Mladinski dom Boljunec in 5.000 lir ^ Skupnost družina Opčine. ^Ob 25-letnici poroke daruje druži®} ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: teL 228-124, Bazovica: teL 226-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: tel 225-596, Nabrežina: teL 200-121, Sealjan: DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2. Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Roma 15, UL Ginnastica 44. Mirko Kosmač 25.000 Ur za sekcijo Pl - ANPI Križ. V spomin na Anico Puntar por. P3' vani in na Marijo čuk vd. Štoka d® rujeta Marjo in Albina Versa SO.Oy Ur za Kulturni dom Prosek - Kontov®' V spomin na Ivana Komarja daru!3 Miro Žerjal z družino (Boljunec W 10.000 lir za KD Slavec. V spomin na RozaUjo Oto daruje M1' ro Žerjal (Boljunec 133) 10.000 Ur 23 ŠD Breg. Ob obletnici smrti dragih staršev d® ruje Miro Žerjal z družino (Bolj®1®0 133) 15.000 Ur za sekcijo KPI obč®3 Dolina. V spomin na Maksa Oto daruje M®? Žerjal z družino (Boljunec 133) IO-003 Ur za glasilo KPI Delo. .. N. N. daruje 120.000 Ur za popra®10 repentabske cerkve. Ob priUld poroke Radka Guština P Magde MiUč darujeta poročni P1®} 100.000 Ur za popravilo repentabr^3 cerkve. novost na knjižni polici Cankarjevo izbrano delo v šestih lepih knjigah * Počastitev štiridesetletnice svobo-e in v počastitev enakega jubileja ankarjeve založbe, je ta založniška , banova pripravila novo izdajo Can-~Veve9a izbranega dela v šestih knji-Bah. De;a ivana Cankarja, ki jih ni ,eč na knjižnem trgu (le posamezne ,ni}9e zbranega dela v tridesetih k’yjgah so še na voljo), prihajajo na J}?x*ni ti g v novem izboru in z novi-1 sodobnimi komentarji, v dokaj re-B^zentativni izdaji, ki so jo kot ured-Jki pripravili France Bernik, Dušan rjavec in Tone Pavček, prva.dva Bdi kot avtorja uvodov in opomb. O-wemila sta knjige Miljenko Licul in .aDa Spanring - Mar čina; tiskarna .oze Moškrič pa je poskrbela za lep, ■'Osen in pregleden tisk. V zadovoljstvo ^ijateljev Cankarjeve umetnosti in seh ljubiteljev dobre slovenske knji-p prihaja torej na knjižni trg izdaja, 1 Pomeni enega najzaznavnejših letoš-J}rt dogodkov v sorazmeroma vse bolj kromnem slovenskem založništvu. O enem pa obogatitev, domačega knjiž-'®9a trga z izvirnimi deli slovenske tasike v lepotni izdaji. . Ob novi izdaji se lahko najprej vpra-ali je ijiia izdaja potrebna. In , l. bo tudi koristna? Ne bi omenjali rojstva, da povojnih dveh izdaj Can-arjevega izbranega dela ni dobiti že rsto let, čeprav ni tako zelo dolgo, .ar je deset knjig prišlo na trg. Jasno V? da predvojnih izdaj že desetletja ! na trgu. Posamezne knjige, ki so iz-sje ob posameznih prilikah in v raznih zbirkah, se morda tu pa tam še dobe. obiti je mogoče posamezne knjige jbrunega dela, ki ga je v tridesetih *nroštev vina devetih pridelovalcev, tako da jih imamo na razstavi samo 60. Zanimivo je tudi vedeti, da so sprejeli samo dva vzorca piko-lita od dvanajstih prijavljenih. Med sprejetimi vini, ki jih bomo lahko p>okušali na razstavi, je tudi nekaj takih, ki so jih pridelali slo-' venski vinogradniki. To so vina Marjana Pintarja iz Števerjana, Karla in Alojza Bužinela iz Krmina, vinogradniške zadruge Brda iz števerjana, Marcella in Marina Humarja prav tako iz Števerjana, Zorana Parovela iz Doline. Borisa in Antona Pintarja iz Števerjana, Magde Riolino iz Zgonika. Na pokušnjo bodo tudi vina drugih večjih posestnikov, ki pridelajo vino na briškem slovenskem območju. V palači Attems se danes nadaljuje včeraj popoldne začeto srečanje o juturizmu in konstruktivizmu v naši deželi v dvajsetih letih tega stoletja. Posvet je pokrajinska uprava v sporazumu z vodstvom goriškega muzeja pripravila ob sklepu razstave o futurizmu, ki se zapre jutri. Odprta je bila od srede februarja. Posvet se bo pričel danes ob 9. uri. Poročali bodo prof. Aleš Erjaves s Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane, prof. Mario Verdom z univerze v Rimu, prof. Umberto Carpi z univerze v Pisi, dr. trina Subotič, konservatorka v Narodnem muzeju v Beogradu ter dr. Peter Krečič, ravnatelj arhitekturnega muzeja v Ljubljani. Po poročilih bo sledila diskusija. Povejmo še, da je goriška razstava vzbudila veliko zanimanja v umetniških krogih tako v Italiji kot v Ju goslaviji. Dnevno in strokovno časopisje je o njej pisalo zelo pohvalno. V ljubljanskem kulturnem štirinajstdnevniku Naši razgledi je bil pred dnevi objavljen prevod članka ravnateljice goriškega muzeja prof. Marie Masau Dan. Za razstavo se zanimajo tudi v Milanu, kamor jo bodo najbrž prenesli v najkrajšem času. Ni še znana sestava komisij za mature Na italijanskih višjih srednjih šolah so dijaki že seznanjeni s sestavo maturitetnih komisij. Kar se slovenskih šol tiče je imenovanje posebej in imenovanja pridejo čez nekaj dni. V Gorici bosta letos komisiji za klasični licej Primož Trubar in strokovno trgovski zavod Ivan Cankar. Kar se drugih dveh slovenskih šol tiče, t.j. učiteljišča Simon Gregorčič in goriške podružnice tehnično trgovskega zavoda žiga Zois pia bo pristojno tržaško šolsko skrbništvo. Učiteljska matura bo namreč letos imela glavni sedež v Trstu. •v Briški praznik v Steverjanu Cankarjev - Tomizzov Idealist prva predstava v novi sezoni PDG V steverjanu, v Borovcih, je danes in jutri Briški praznik, ki ga prireja tamkajšnje društvo Sedej. Danes zvečer, od 20. ure dalje, bo ples z ansamblom Anna e gli allegri Folk. Jutri pia piride v goste znani ansambel slovenske narodne in zabavne glasbe Lojzeta Slaka. Koncert bo ob 19. uri. V slučaju slabega vremena pia bo koncert v sosedni dvorani že ob 18. uri. ■v Crna kronika V prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj nekaj pired 9. uro, se je lažje ranil 31-letni Francesco De Filipis iz Štandreža, Ulica Montenero 58. Zaradi pretresa možganov in močnega udarca v glavo se bo zdravil 10 dni. Nesreča se je pripietila na križišču ulic Fatebenefratelli in Aquilea. Po ugotovitvah prometne policije, se je De Filipis pieljal z motornim kolesom in pri tem trčil v vojaški tovornjak. Pet oseb pia je bilo v četrtek ponoči ranjenih v prometni nesreči, ki se je pripietila na državni cesti med Gorico in Gradiščem. Gre za skupiino mladih ljudi iz Tržiča in Ronk, Id so se pieljali v avtomobilu, ki je zavozil s ceste. Dva meseca se bo zdravil zaradi zloma noge 50-letni Sergio Antonutti iz Tržiča. Z mopiedom je trčil v vespo. Nesreča se je pripetila v Drevoredu Cosulich v Tržiču. Umrl za posledicami nesreče v Iraku V Milanu, v specializirani bolnišnici, je umrl 21-letni Adriano Bean iz Tržiča, in sicer za piosledicami hude nesreče na delovnem mestu v Iraku. Ranjen je bil pred px>ldrugim mesecem v okolici Bagdada. Iz Iraka so ga prepieljali na zdravljenje v Italijo, vendar je kljub intenzivni negi podlegel pioškodbam. • Lucianu Feresinu iz Foljana, Leu Barzanu iz Tržiča, Ortensiu Visintinu iz Šlovrenca, Gualtieru Cosolu iz Turjaka in Evelinu Corazzi iz Tržiča je goriški prefekt Pierangeli izročil na prefekturi diplomo viteza italijanske republike. Otvoritvena predstava v novi sezoni Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici, ki letos praznuje 30-let-nico delovanja bo Cankarjev - Tomizzov Idealist. Premiera bo 9. septembra v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici, ob občinskem prazniku. Pri piostavitvi predstave bodo sodelovali v glavnem igralci Primorskega dramskega gledališča, pod vodstvom Jožeta Babiča. Sicer je želja, da bi piri celotni realizaciji predstave sodelovali predvsem Primorci: tako je prevod zaupan Jolki Miličevi, glasbena spremljava pa bo delo Ivana Mignozzija. Idealist, s katerim se je s posredovanjem pisatelja Fulvia Tomizze pravzaprav piosrečila evropeizacija slovenske dramatike, so torej vrača v slovensko gledališče. Zakaj in kako v Novo Gorico. O tem je tekla beseda na včerajšnjem srečanju z režiserjem Babičem, pisateljem Tomizzo, ravnateljem novogoriškega PDG Sergijem Belhanom in režiserjem Mariom Uršičem. Zlasti zanimiv je bil pogovor s pisateljem Tomizzo o njegovem pristopu in gledanju do slovenske kulture, o razlogih, ki so ga privedli, da je Cankarjevemu Martinu Kačurju dal nekoliko drugačen, širši pomen in ga s tem pravzaprav odprl v širšo evropsko dimenzijo. Režiser Jože Babič, ki je pravzaprav utemeljitelj in eden glavnih sodelavcev primorskega dramskega gledališča pa je na tiskovni konferenci skušal prikazati splošni kontekst, na katerem bo gradil predstavo. »Ni to več tradicionalni Cankarjev Martin Kačur-, ampak nekaj povsem novega; novo je tudi to, da Idealista pravzaprav spet prevajamo iz italijanščine v slovenščino.« V pogovoru z novinarji so nakazali tudi okvirni program nove sezone Primorskega dramskega gledališča, ki se bo pričela prav z Idealistom. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Sant Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40-497. na Gradu Pod platneno streho na dvorišča goriškega grada bo drevi že tretft prireditev na prostem. Lahko gledali gledališko predstavo in sic^ ■»Siam tornati su una nuvola« v izvedbi skupine II gruppo della rocca. za glasbeno biografijo s teksti različnih avtorjev; Pričetek ob 20.30. čestitke X Krminu praznujeta danes zla*0 poroko Leopolda Marinič in Alojz BO' žinel. Ob visokem jubileju jima želji0 še mnogo let v zdravju in vesel]0 sinova Alojz in Drago, hčerki Danic13 in Ada z družinami, sorodniki, prija' telji in znanci. Danes slavi 50-letnico Aldo Jari-iz Doberdoba. Ob lepem jubileju nazdravljajo žena Ana, hči Viviana 1° sin Damjan. SLOVENSKO ^STALNO. ^GLEDALIŠČE V TRSTU ANTON TOMAŽ LINHART TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI komedija v dveh delih (petih slikah) jutri, 19. t.m., ob 20. uri v ZAVODU ZA SLOVENSKO IZOBRAŽEVANJE V ŠPETRU SLOVE-NOV. -1 kino Gorica VERDI 18.00—21.00 »Amadeus«. VITTORIA 17.30—22.00 »Tommy e LfU-rie la coppia erotica«. Prepoved311 mladini pod 18. letom. CORSO 17.30 — 22.00 »Top secret«. Tržič EXCELSIOR 18.00—22.00 »Termin3' tor«. COMUNALE 20.30 Koncert zbora »Santo Ambrogio in orkestra Višinski4- Nova Gorica in okolica SOČA 18.00 in 20.00 »Nočni maščevalec«, od 22.00 »Svet seksa«. SVOBODA Ni predstave. , DESKLE 19.30 »Srečen božič gosp00 Lavrence«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, te*-84124. danes, v soboto, 18. maja, v Kulturnem domu v Gorici. Jutri, v nedeljo, 19. maja, bo izšla posebna, bogatejša številka Primorskega dnevnika. Program proslave v Kulturnem domu v Gorici (začetek ob 20.30): nagovor; pozdravi gostov; podelitev priznanj raznašalcem; kulturni program, v katerem nastopajo mešani zbor Oton Zupančič iz štandreža pod vodstvom Elde Nanutove in mladinska zbora iz Gorice in štandreža skupno s šolskim orkestrom Glasbene matice pod vodstvom Silvana Križmančiča. Ob koncu programa se bomo zbrali na zakuski. Vabljeni vsi bralci Primorskega dnevnika. Ta napoved je obenem vabilo za vse, osebnih vabil ne bomo pošiljali. ! ! ! Rezultati volitev v predmestjih goriške občine ikiših treh razpredelnicah objav- j. čhUr- o volitvah v goriški ob- obrf. svet ter v tri rajonske svete na ^■Očju Štandreža, Pevme - Oslav-Štmavra in P odg ore. Gre za tifa Wedele goriške občine kjer je ve-đaH Prebivalstva slovenskega. Polak volitev primerjamo s tistimi prejšnjih občinskih in j ‘^skih volitev v letu 1980 kot tudi cJstimi nam bližnjih volitev, in si-m., inskih evropskih, Jh deželnih ^merjave sc ter predlan-in pokrajinskih. Vse upoštevanja vredne. smo mnenja, da so najbolj-te/18^ z rezultati volitev v občinski tu v. rajonski svet, saj v teh prime-„j lQrajo pomembno vlogo krajev-faktorji in tudi osebne sposobno-1 Posameznih kandidatov. podatki iz teh petih volišč (dveh na Upčju Štandreža, enega pa območ-0or Ume na obrni 5ju Pod- £e) nam povedo, da večina sloven-^e0a prebivalstva glasujeta tri stran (j. v katerih smo Slovenci zastopa no komunistično partijo, socialistič-pT franko in Slovensko skupnost. je esonetljivo veliko glasov pa pre-T^a tudi v teh krajih krščanska de-^racija. Prepričani smo, da to ni-„ k italijanski glasovi. Precej Slo-'teeu glasuje za to stranko, pa če-nam ni naklonjena. Prav tako ,v vseh treh krajih še kar precej s^s°v za druge stranke, še zlasti za laidemokrate. In tudi za stranke : so nam odkrito nasprotne. To pa ^dovoren znak, da biva v teh pre-iie« Indi veliko italijanskih prise-JJ^ev, ki se kar ne morejo sprijaz-* z dejstvom, da so prišli bivat d naše ljudi, v naše kraje. v nam povedo podatki o raznih Vo,.ah? Najprej o nedeljskih. Med 'm treh omenjenih krajev, tako fa Venskimi kot italijanskimi, je pri-0 do splošnega preokreta, ki je bil ^cilen za vso državo. To pomeni vsaj na občinskih volitvah, .■ul-'«o vplivali argumenti iz vsedr-i>ne volilne kampanje. Nekoliko jo oč® je bilo na volitvah za ra-stve svete, kjer je prevladalo dej-j. da je bilo, vsaj na domačih li-j/”1. veliko domačih kandidatov. Ne-Vn'e p.a s0 *TOe^e v rajon »u-Bnfene« kandidate. Socialisti so torej zn^S°d napredovali, komunisti pa na-^dovali. Ne bomo tu beležili številk .! odstotkov, kajti ti so od kraja kraja različni. Tudi Slovenska skii-(jj.0?4 ie nazadovala, razen v štan-sfc' ’ ^er fe na rtoMvah za občin-so;1 SVet rahlo povečala število gla-lQ. ■. Pri drugih strankah je bil po-j*ai različen. Pokazalo pa se je, da ijt’ Vsai v zadnjem petletju, na vo-vah v teh krajih precej stabilnosti. fl^ojav zase je Štandrež. Krščanska ^akracija se tu ni predstavila na j dtvah za rajonski svet. Ugibalo se komu bo šlo njenih nad tristo gla-na teh dveh voliščih. Nekateri so Sl ndi, da jih bo največ pridobila s °.vfnska skupnost, saj za KD glandi0 Indi nekateri Slovenci. V res-kot nam kažejo podatki, so se pr?ro vse stranke okoristile. Res, če r rierjamo podatke o občinskih in !falonskih volitvah istega dne, se je k ^enska skupnost najbolj okoristila bil- bila 77 glasov. 67 glasov so do-^ spcialdemokrati, 63 republikanci, sti 39 socialisti in 17 komuni- sta. Skupno so te stranke dobile 309 si~?°v več kot na volitvah v občim, ko SVet- Seveda ni bilo treba vedeti lih1111 80 šli glasovi liste upokojencev, eroXcev, zelenih in Furlanskega gi- banja. Teh je skupno 70. Jasno je torej, da marsikdo ni glasoval za rajonski svet. Možno pa je seveda tudi, da so tudi drugi volivci glasovali na različna načina za občinski in rajonski svet. Seveda je treba- volilne podatke preučiti tudi drugače. Komunisti so pridobili glasove na volitvah za rajonski svet ■ v Podgori, pa čeprav so izgubili en sedež. Če primerjamo podatke sedanjih volitev s tistimi prejšnjih let- in ostajamo pri prejšnjih ugotovitvah ob primerjavi s podatki s sorodnimi volitvami leta 1980, moramo pa ugotoviti, da so komunisti zelo napredovali na lanskih evropskih volitvah in takrat v slovenskih vaseh dosegli rekord. To predvsem v Štandrežu in v Pevmi, medtem ko so bili v Podgori povprečni. Med izrazito slovenskim prebivalstvom pa so lani socialisti zelo padli v primerjavi z vsemi prejšnjimi volitvami, letos pa so ne samo ponovno pridobili lani izgubljene glasove, marveč jih celo povečali. Ni pa možna primerjava glasov, ki smo jih na lanskih evropskih volitvah pripisali Slovenski skupmosti. Takrat so kandidati te stranke nastopali skupno s sardinskim gibanjem in drugimi manjšinkimi strankami v državi, pod znakom Sardincev. Odtod tudi lanski slab rezultat, ki se je seveda popravil na letošnjih volitvah. Še nekaj bi veljalo zabeležiti. Na lanskih evropskih volitvah so s skupno listo nastopili republikanci in liberalci. Glasove smo pripisali republikancem. Kar se letošnjih rajonskih volitev tiče niso vse' stranke nastopile v vseh rajonih. Nismo upo-. števali glasov manjšim strankam na prejšnjih volitvah. Sestava rajonskih svetov bo naslednja: ŠTTANDREŽ: KPI 3, PSI 3, SSk 2, PSD! 2, PRI 1, MSI 1. Socialisti so pridobili enega, socialdemokrati dva, misovci enega, štiri mesta je prej imela krščanska demokracija . PEVMA: KPI 3, PSI 3, SSk 3, KD 2, P SDÌ 1. Razmerje sil je enako tistemu v prejšnjem rajonskem svetu. PODGORA: KPI 4, KD 4, SSk 1, PSI 1, PSDI 1, MSI 1. Komunisti so izgubili enega svetovalca, prav tako enega Slovenska skupnost. Po enega so pridobili demokristjani in misovci. Vznemirljivo je dejstvo, da so misovci dobili po enega svetovalca tako v Štandrežu kot v Podgori. To bo brez dvoma razlog za spopade narodnostnega značaja v teh dveh krajih na kar naši ljudje niso bili navajeni, saj je doslej med prebivalci e-ne in druge narodnosti veljala precejšnja strpnost. Ni še dano vedeti kakšne večine bodo nastale v teh treh rajonskih svetih. Nekateri v Gorici se ogrevajo za to, da bi prišlo do takih koalicij, ki bi bile podobne tisti na goriški občini. V naših krajih pa je marsikdo mnenja, da je treba upoštevati krajevne posebnosti. Zamenjava na sodišču Na novo službeno mesto je odšla dr. Giulia Pavese, namestnica državnega pravdnika pri goriškem okrožnem sodišču. Na osebno prošnjo je bila premeščena v Cerignolo v pokrajini Foggia. Dolžnosti namestnika državnega tožilca bo v Gorici opravljal dr. Matteo Trotta. STANDREZ Občinske 1985 Rajonske 1985 Evropske 1984 Pokrajinske 1983 Deželne 1983 Občinske 1980 Rajonske 1980 KPI 294 311 404 332 324 329 315 Upokoj. 19 ■ —' — — — — — PRI 42 105 70 45 45 48 39 PLI 17 — — 22 23 14 13 MSI 51 97 36 54 51 37 37 PSI 215 264 127 207 186 198 225 * PSDI lio 177 82 98 91 122 110 SSk 185 262 115 208 197 182 188 Zeleni 29 — — — — — — KD 315 — 336 261 282 323 303 Mov. Fr. 5 — — — 17 — — DP — . 14 ~ — 11 — — PEVMA Občinske 1985 Rajonske 1985 Evropske 1984 Pokrajinske 1983 Deželne 1983 Občinske 1980 Rajonske 1980 KPI 157 156 232 162 158 174 170 Upokoj. — ' — — — — - — — PRI 12 — 12 11 6 10 — PLI 5 - — 5 4 3 — MSI 7 10 8 12 9 5 4 PSI 106 126 50 93 100 105 128 PSDI 31 34 22 30 32 34 35 SSk 130 125 67 150 147 140 140 Zeleni 8 — — — — — — KD 102 107 122 91 89 103 94 Mov. Fr. 1 — — - — — — DP — — 7 — 5 — — PODGORA *Pt Občinske 1985 Rajonske 1985 Evropske 1984 Pokrajinske 1983 Deželne 1983 Občinske 1980 Rajonske 1980 KPI 278 310 322 307 285 345 350 Upokoj. 6 — ' — — — — — PRI 26 24 24 35 22 11 — PLI 6 — — 12 8 15 24 MSI 27 25 27 23 22 18 13 PSI 81 74 69 79 94 63 57 PSDI 54 53 66 79 71 103 100 SSk 83 88 70 112 107 107 110 Zeleni 16 — — — — — — KD 289 292 214 204 202 259 252 Mov. Fr. 2 — — — 24 — — DP — — 15 — 10 — 50 let skupnega življenja Bužinelovih Pradežu pri Krminu, na zadnjih Snr?hkih Brd, ki se prav tu najdlje t^čajo v Furlanijo, bodo imeli da-l^s lop družinski praznik: Polda in l^JZe Bužinel praznujeta namreč 50 ^skupnega življenja; z njima se se-veselijo otroci Drago, Lojze, Da-i Jela in Ada, številni vnuki in prav p° številni sorodniki in prijatelji. |Q e*deset let, v katerih se je zvrsti-č6 ^fsikaj. »Zadovoljen si že lahko, h Je v družini vse v redu, zadovo-Vji1’. če gospodarsko napreduješ, če ’S’ da si z delom in prizadevanjem „g ^Saš«. To je pomembno, to poma-ien ažo živeti. Tako ocenjuje preho-frfed ^ današnji jubilant, ki je že tet ^vema lotoma dopolnil osemde-’ Pa še zmeraj rad sodeluje v cerk-lei erri pevskem zboru; pred kakšnim je ^ Pa J6 Pel tudi pri nonetu, ki se g?a žalost razpustil, kpj ®er pa sta oba zlatoporočenca *2 p !a Prlca; on Iz Medane, nevesta ftiir, ane- Spoznala pa ste se v Kr-kf,,11, kjer je Polda Mariničeva taktih C^e'ala v trgovini. Krmin je bil v ceW vojno pomemben center za Se tna Brda. »Tako je naneslo, da ttjn ,stopil v trgovino za par rokavic, b^to teh pa sem tam spoznal svojo “eo ženo«, se spominja Lojze. Po’ ročila sta se prav na današnji dan pred 50 leti. Skupna pot pa sprva ni bila lahka. Z bratom sta obdelovala posestvo na Plešivem, seveda kot kolona, že kmalu po poroki pa je Lojzeta doletela huda prometna nesreča, od katere si dolgo ni opomogel. Kot kvalificiran kmetijski delavec si je Lojze poiskal zaposlitev na nekem kmetijskem posestvu pri Zagrebu ter si v nekaj letih prihranil toliko, da je odkupil prciurejeno vojaško barako iz prve svetovne vojne in 1 hektar sveta v Pradežu. To je bil zametek iz katerega je potem postopoma raslo danes vzgledno kmetijsko vinogradniško posestvo, ki ga danes uspešno vodita sinova Lojze in Drago. Kako je bilo z vključevanjem v novo okolje, kako so jih ob preselitvi v Pradež, leta 1941 in kasneje sprejeli sosedi? fo vprašanje smo postavili Poldi. »Ni-smo imeli težav, saj so nas ljudje sprejeli brez zadržkov. Brici smo bili pred vojno veliko bolj povezani s Kr-minom«. Vojna leta so prinesla marsikaj, hudo pa je bilo tudi obdobje po vojni, ko na tiste, ki so sodelova ii z narodnoosvobodilnim gibanjem niso gledali najbplj prijazno. Bružine: lova hiša pa je bila ena pomcmbnej-r,ih povezovalnih točk, zlasti za dobavo hrane in drugega materiala iz Furlanije v Brda. »Koliko let nam niso hoteli priznati italijanskega državljanstva, čeprav že od leta 1941 živimo tukaj«, se spominja še danes z grenkobo Lojze. Na srečo so se stvari spremenile na boljše, odprta je bila slovenska osnovna šola na Plešivem, kjer so bili prav otroci iz Bužinelo-ve družine med najbolj številnimi v razredih. Na Slovence v krminski občini so začeli gledati drugače, v Krminu so se pričele gledališke predstave v slovenščini, odprt je bil otroški vrtec, zaživcdo je dušnopastirsko delo za Slovence na tem koncu Brd. Najbrž ne bo preveč, če zapišemo, da so bili slavljenca in njuni otroci pri skoraj vseh teh pobudah, tako ali drugače soudeleženi. Zato se z njimi ob današnjem prazniku veselimo tudi mi. Na mnoga zdrava skupna leta. (vk) (Na sliki: zlatoporočenca z otroki). prispevki Namesto cvetja na grob Adolfa Kocjančiča, daruje družina Čotar 50 tisoč lir za Dijaški dom v Gorici, Namesto cvetja na grob Mira Cor-sija darujejo pravi prijatelji z liceja Primož Trubar 137 tisoč lir športnemu društvu Dom. Franc Čemic (Zdravščine) daruje 100 tisoč lir za gradnjo Kulturnega in športnega središča na Vrhu. Društvo Pionieri volontari del pronto soccorso so darovali: Alberina Stallone 10.000 lir, Corinna Bergamo 10.000; Ortelio Bertogna 130.000, Vii-ma Tommasi 20.000, Carlo Beltrami 100.000, Margherita Orzan 50.000, E-liana Franco 20.000, Franco Narduz-zi 50.000, Dario Solinas 35.000, uslužbenci mestnega podjetja 30.000, četrtkove prijateljice 30.000, Maria in Riccardo 50.000, Rina Sardegna 30.000, družina Petroni 30.000. V spomin na Amabile Zorat, por. Busat bratranca Pacco in Zorat 50.000 lir, namesto cvetja na grob Eveline Peric - Collenzini Daniela Merlo 20.000 lir, N.N. 25.000 lir. Prispevajte za Dijaško matico Pred drevišnjim (upajmo zadnjim letošnjim) nastopom v finalu play-offa v Trevisu Psihološka prednost tokrat na strani Jadrana V Trevisu bo morda že drevi padla končna odločitev glede napredovanja Jadranovega moštva v 2. italijansko ligo. Vsi upamo, da bodo »plavi« izbojevali zmago in tako obogatili ves naš šport za nov vrhunski dosežek, ki bi sploh sodil med najpomembnejše in najbolj efektne rezultate v zgodovini zamejskega tekmovalnega športa. Na prvem srečanju so jadranovci dokazali, da so dejansko zrelo, kompaktno moštvo, ki se zna uveljaviti tudi proti tako močnemu in ostremu nasprotniku kot je Stefanel. Nekdo bi lahko pripomnil, da je Jadran končno igral doma in da so tudi tisoči navijačev, ki so bili prejšnjo nedeljo prisotni, prispevali svoj delež. Vse to je res, res pa je tudi, da je vpliv najbolj številne in sijajne publike še vedno dejavnik z relativno težo, kajti tekme zmagujejo (ali zgubljajo) igralci sami. Jadranovi košarkarji so v prvi tekmi potrdili vse svoje znane kvalitete. Pokazali pa so še kaj več. Vedno so igrali motivirano in zbrano, tudi ko je bil nasprotnik v vodstvu. Pokazali so še veliko sposobnosti izkoriščanja nasprotnikovih napak ter prilagodljivosti neustreznim okoliščinam. To je prišlo do izraza, ko je moral Marko Ban z igrišča zaradi pete osebne napake, ostali pa so zaigrali toliko bolj napadalno in zagrizeno prav v tistih ključnih minutah. Stefanel ima drevi zadnjo možnost, da ohrani upanje v napredovanje. Pričakovati je, da bodo domačini neizprosen tekmec, ker bi poraz zanje pomenil konec sanj in misli na B Ugo. To je mogoče edina relativna prednost naših košarkarjev v dre-višnjem dvoboju glede na to, da Jadran v vsakem primeru lahko računa na tretjo tekmo doma, kar bi moralo jamčiti določeno mero duševne razbremenjenosti našega moštva. To je v takih okoUščinah primarne važnosti za ustrezen psihični pristop k tekmi, na kateri je skoraj najbolj pomembno kljubovanje tekmovalnemu in emocionalnemu stresu, ki negativno vpUvata na uspešnost igre in sta za posamezne igralce in za moštvo v celoti največja moteča dejavnika. (Cancia) Na prvi etapi kolesarske dirke po Italiji Freulerju zmaga, Moser še roza majica BUSTO ARSIZIO — Včerajšnja prva etapa kolesarske dirke po Italiji Francesco Moser od Verone do Busta Arsizia za skupnih 233 kilometrov ni prinesla spre membe na vrhu. Etapa jè bila ravninska in se je odločila šele z zaključnim sprintom. Prvi trenutek je zgledalo, da si je zmago priboril Rosola. šele po natančnem pregledu posnetka na cilju so ugotoviU, da je zmaga pripadla Švicarju Freulerju. Roza majico pa je ohranil Francesco Moser, ki je bil najhitrejši na predvčerajšnji predetapi. Po prihodu v Busto Arsizio pa se je Moser polemično oddaljil in ni stopil na zmagovalni oder kot je to običaj. Žal do zaključka redakcije nismo zvedeU za vzroke tega njegovega koraka. Danes čaka kolesarje 2. etapa, in sicer ekipno na kronometer od Busta Arsizia do Milana za skupnih 38 kilometrov. Italijanski pokal RIM — V torek, 22. t.m.., bo v Milanu žrebanje srečanj finalnega dela italijanskega nogometnega pokala. Falcao povsem okreval RIM — Po včerajšnjem zdravniškem pregledu je prof. Jimmy Andrews izjavil, da je brazilski nogometaš Falcao, katerega je operiral decembra lani, povsem okreval. Tehnični direktor Rome Eriksson pa je dejal, da ga jutri gotovo ne bp na tekmi v Turinu. Rosa ni bilo PISTOIA — V polfinalu za italijanski naslov v super velter kategoriji bi se bila morala pomeriti Pačile o in Ros, vendar je slednji sporočil, da se je poškodoval in tako je dvoboj odpadel. V Trevisu bo težko V naši prejšnji številki smo se za mnenje o drevišnji teikmi v Trevisu obrnili do slovenskih poznavalcev, ki zaradi službene dolžnosti ali lastnega zadoščenja sledijo Jadranovim tekmam. Tokrat smo za napoved vprašali nekatere italijanske kolege in dopisnike, saj bi bilo krivično, da bi jih ne upoštevali, glede na to, da je zanimanje za našo združeno peterko tudi pri pripadnikih večinskega naroda na višku, tisk in televizija pa o njej veliko pišeta in poročata. FRANCO STIBIEL (trener in dopisnik tednika Trieste Sport): »Včeraj sem srečal Bana in Iva Starca in sem ju nagovoril: upam, da boste v Trevisu izgubili, tako vam bom lahko po tretji tekmi namenil dve celi strani našega tednika. Ivo pa mi je odgovoril: Me ne briga, lahko napišeš tudi tri vrstice, dovolj je, da v Trevisu zmagamo! No, seveda sem se malce pošalil, saj upam, da bodo jadranovci zmagali. Mislim pa, da jim bo v Trevisu objektivno trda predla. Ekipi sta si po mojem mnenju povsem enakovredni. Jadran je prvo tekmo zmagal predvsem zato, ker je igral pred domačimi gledalci, ki so prispevali k temu, da je prebrodil najmanj dva kritična trenutka. Če bo sojenje v Trevisu malce bolj pristransko, bo nevarnost poraza na dlani. Treviso je močna ekipa, ima nekaj več tehnično-taktičnih rešitev, kot pravilno ugotavlja Žagar pa jadra-novce odlikuje neverjetna borbenost. Velika prednost je tudi v tem, da lahko igrajo naši povsem sproščeno. Po drugi strani pa velja, da ima Stefanel več enakovrednih menjav. Skratka, velika izenačenost, toda težko bo...« GIULIANO COMICI (Trieste Sport) : »Edini neizpodbitni faktor je v različnem psihološkem stanju obeh moštev. Prednost je jasno na strani ja- dranovcev, ki v Trevisu nimajo $} izgubiti, medtem ko si domačini morejo privoščiti slabega dne, ^ seveda vnaša strah in negotovost. povedati izid je seveda težko. Vsi U' parno, da bo Jadran zmagal, čepra' bi bilo z romantičnega vidika PP0, da bi si jadranovci zagotovili riapri] dovanje pred svojimi gledalci, za kaf pa bi bila potrebna tretja tekma-tehničnega vidika ni dvoma, da 1 2:0 priporočljivejši. Ključ tekmejr zopet v tem, v kolikšni meri b°”; igralci iz Trevisa omejili Bana. N1' slim, kolikor sem razumel v pogo'J0-ru po prvi tekmi, da bo trener SP" fanela Brusatin tudi danes ubral'] sto taktiko. Odločal bo torej boj P0; košem in v tem vidim spet predn05 Jadrana, saj razpolaga Žagar s ^ mi igralci (Daneu, Čuk in Raub® op. ur.), center Stefanela Rigo pa 1 osamljen. Če mu ne gre ni za njesP vo ekipo nobene pomoči.« GIOVANNI MARZINI (Telegi' tro) : »V Trevisu bo izredno težk0, Stefanel je name naredil močan y^s' ne vem, kako bi sa tekma končala; če Chinellato (št. 13, op. ur.) ne P' predčasno zapustil igrišča zaradi P®” tih osebnih napak. Težko bo Pre“’ vsem zato, ker bo Stefanel dal r Ve-4, B. Žerjal 1 (1:2), Smotlak 29 j M), Parisi, Kovačič 12, Volk 12, ankovič, Corbatti 24. IRl TOČKE: Corbatti (2) 0,7 r°ti prvouvrščenemu in doslej ne-rinaganemu Don Boscu so Borovi t adinci odigrali letošnjo najboljšo kmo in kljub odsotnosti Pregarca za-r)Q ?n° zmagali. Tekma je bila izred-r Izenačena v prvem delu, saj je zlika med moštvoma znašala največ 1 točk (35:30 v 16. min.). V drugem kasu so »plavi« dosegli najvišjo Sp. .ost v 27- min- (62:50). Don Bo-Je uspelo z delnim izidom 18:4 v i kih treh minutah nadoknaditi razli-y ln povesti s tremi točkami (82:79). 2mnapetern finalu je našim le uspelo svasati, predvsem po zaslugi Robija Zad°tlaka’ k* 76 v ključnih trenutkih sj del štiri proste mete. Za zmago za-StaZl Pohvalo vsa ekipa, najboljša pa bila Smotlak in Corbatti. (V. J.) V 1. ženski odbojkarski diviziji Odločilno za Dom Agorest V naslednjih treh dneh bo na Goriškem odbojkarska dejavnost precej pestra in zanimiva. Prvenstva se postopoma iztekajo, boji so zato odločilni. Že danes bo derbi med moškima še-sterkama »under 15« Olympie in Našega prapora. Za isto Ugo bosta jutri zjutraj nastopila Val in Jami je. Še zlasti bo zanimivo za štandrežce, ki bodo gostovali v Tržiču, z novima točkama pa bi utrdili položaj na vrhu lestvice v upanju, da bo neposrednem nasprotniku za pokrajinski naslov Li-bertasu spodletelo. Glavno srečanje bo v ponedeljek, ko se bo v okviru 1. ženske divizije Dom Agorest v Gradišču pomeril s Torriano. To bo zadnji prvenstveni nastop belo-rdečdh. Domovke morajo zmagati, saj le tako lahko obdržijo drugo mesto na lestvici, kar jim verjetno omogoča napredovanje v D li go. Domovke se v zadnjih nastopih niso izkazale, toda prepričani smo, da v Gradišču proti objektivno šibkejšemu nasprotniku ne bodo odpovedale. Šesterka trenerja Strgarja je sposobna prikazati kvalitetno igro, ki ji igralke iz Gradišča ne bi sme4e biti kos. Kar se tiče 1. moške divizije, bo v ponedeljek tudi srečanje med Torriano in Olympio. Savarin v reprezentanci Član Vesne Savarin je bil izbran v reprezentanco Trsta za 2. in 3. a-matersko nogometno Ugo. Reprezentanca se bo udeležila turnirja pokrajin, prvo tekmo pa bo odigrala proti reprezentanci Vidma. Mladost še čakajo odločilne tekme Postava doberdobske Mladosti. Od leve proti desni (zgoraj): Passon, L. Fran-dolič, G. Ferfolja, Zanier, Lavrenčič, Pahor, Ulian, Bruni, trener Mattiussi; (spodaj) Gergolet, Košič, K. Ferfolja, Marizza, Lakovič, Šuligoj, Kobal Na moškem košarkarskem turnirju v okviru Mladinskih iger Dijaki »Cankarja« drugi, Nabrežinci »Grudna« brez zmage Ca uak* slovenskih nižjih srednjih šol tud' ar *n Grud611 50 56 E4os udeležiU jur1 košarkarskega turnirja v okviru Oa^t'skih iger. Obe naši ekipi sta skj . 'J* v skupini B skupaj z italijan-Ca^. šolami Brunner, Codermaz in israi^ Elisi. Boljše so se odrezaU 2 lci Cankarja, ki so si le za las T-Wfclz-»»o 1 Tr-i ■PiKiolc» x rrì m /T o r* or» Z^ili pokrajinski finale, vendar so ža - * dobro drugo mesto v skupini šolpS° 0 Brunner. Dijaki nabrežinske Gruden niso sicer osvojili nob.o- Ijili 6 .e, *0da so kljub temu zadovo- I), ' saj so bili proti Codermazu na sl* Ku zmage, ki bi bila vsekakor za-c Uzena.. G1A?r — CamP' Elisi 71:26 (45:9) ApLjEKAR: Macor, Cupin, 4 (2:3), 6, 6n? ?? (6:1), Kranjec 6, Gašperini 2, Race 5'(1:2), Oberdan l(h Cott; Girelli 2 (0:1), Simonič 9 (1:5), 4:12; PON: nihče; ON: 5. CAKmr ~ Brunner 43:51 (17:29) (j.gčGAR: Cupin 4 (2:5), Arena 15 Sim’ Kranjec, Cottar, Gašperini 2, "°uič 10, CirelU 2 (0:1), Race (1:3), Oberdan 9 (1:2). PM: 5:13; PON; Cupin (29), Kranjec (32); ON: 26. Cankar — Codermaz 63:37 (31:17) CANKAR: Macor, Cupin_ 11 (1:7), Jercog, Arena 14 (0:1), Krašovec, Gašperini 10 (3:5), Race 6, Simonič 10 (4:10), Girelli (0:2), Oberdan 12 (0:2). PM: 8:32; PON: nihče, 3 TOČKE: ON: 11. Gruden 47:41(18:18) KAR: Cupin 6 (2:8), Gasperi-mjec 11 (5:8), Krašovec. Cirel-ionič 7 (1:2), Cottar, Race 2, m 21 (3:4). DEN: Gruden, Bogatee 3 (1:1), ;a 13 (0:1), Brumai 2, Sosič, , « n-'ft n berli. Paulina 13, :ziga 4 (0:2). TOČKE: Stanissa (1). uden — Codermaz 37:38 (17:18) 1RUDEN : R. Stanissa 8, Brumai Sosič 5, Lesizza 2, Bogateč 2, Gher-PauUna 8, Pizziga 6. uden — Campi Elisi 36:43 (26:31) 1RUDEN: Tence, Gruden, Stanissa 12, Brumai 1, Sosič, Lesizza 6, Gherli, Paulina 6, Pizziga 8. GRUDEN — Brunner 39:61 (16:29) GRUDEN: Gruden, Bogateč 4, Sta-mssa 11, Brumai 4, Sosič 9, Lesizza 3, Gherli, Tence, Paulina 10, Pizziga 2- Aljoša Race Robert Milič Reprezentanca ZSŠDI v Novi Gorici Jutri bo v Novi Gorici zanimiv mladinski košarkarski turnir, ki ga prireja tamkajšnji košarkarski klub Gostol. Turnirja se bodo poleg domačega moštva udeležili tudi mladinska reprezentanca Furlanije - Julijske krajine, mladinska postava ljubljanske Ilirije, ter mladinska reprezentanca ZSŠDI, ki jo bo vodil Valter Vatovec. Kot je razvidno že iz imena nastopajočih moštev, bo turnir na dokaj kvalitetnem nivoju. Reprezentaco ZSŠDI sestavljajo sledeči igralci: Adriano Kovačič, David Pregare, Marko Salvi, Roberto Smotlak, Dimitrij Vechiet, Pavel Volk m Boris Žerjal (Bor), Fabrizio Korošec (Jadran Farco), Aleksij Gruden in Damjan Starc (Kontovel). SPORED 9.00 F-JK - Gostol 10.45 Ilirija - ZSŠDI 15.00 finale za 3. mesto 17.00 finale za 1. mesto (Cancia) Koper —: Medvode 2:1 V zadnji polfinalni nogometni tekmi za pokal nogometne zveze Slovenije je Koper z 2:1 (0:1) premagal Medvode in se uvrstil v finale z lepimi možnostmi, da drugič zapored osvoji dragoceno lovoriko. Koprčani so kljub stalni premoči in neštetimi priložnostmi zmago dosegli šele v zadnjih dvajsetih minutah, ko sta bila uspešna Vrkič in Studen. Tekmo si je ogledalo okrog 400 gledalcev. (Jože Kreft) obvestila ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 na sedežu ŠD Zarja v Bazovici seja nogometne komisije. Odbor JK ČUPA vabi vse člane in prijatelje na prostovoljno delovno akcijo za ureditev prostora in pomolov v Sesljanu jutri, 19. maja, po 14. uri. JK ĆUPA priredi v nedeljo, 26. maja, društveno regato za kajutne jadrnice pred Sesljanskim zalivom. Vabljeni člani in prijatelji. TPK SIRENA obvešča, da je tajništvo kluba na razpolago članom in prijateljem vsak dan (razen ob sredah, nedeljah in praznikih) od 18. do 20. ure. Telefon 422696. ŠZ SLOGA — PLANINSKI ODSEK vabi člane in prijatelje jutri, 19. maja, na PRIJATELJSKI POHOD v Lipico. Zbirališče pri Kalu ob 8.30. KOŠARKARSKI KLUB ŠZ BOR odsek za minibasket obvešča, da bo sestanek vseh staršev otrok, ki gojijo to panogo, v ponedeljek, 20. t.m., ob 19.30 v dvorani KD »I. Škamperle« na stadionu »1. maj«. Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poitni tekoči račun za Italijo Založništvo-tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir ’1 st . viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 hr za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalia po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul Montecchi 6 - tel 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI primorsld 18. maja 1985 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska ZTT Trst Član kalil»«1' zveze časopi*^ založnikov FlE« Pl ie i: pi D b n n š s M 5 t I Nihče ne da nič zastonj LUANDA — V nekaterih svojih najnovejših zapisih komentatorji uradne angolske tiskovne agencije ANGOP izražajo nezadovo'j-.stvo ob objavi novih podatkov, iz katerih izhaja, da so ameriške družbe v zadnjih treh letih izvlekle iz Afrike dobiček 4 milijard dolarjev. V istem obdobju so iste tvrdke izžele iz vseh držav v razvoju, v katerih delujejo, okrog 20 milijard dolarjev dobička. Komentatorji angolske agencije pripominjajo, da je. v omenjenih številkah v resnici zajet le vidni del »ledene gore«, ki da je pod vodo gotovo petkrat večja. To označujejo kot »nesramno ropanje« ameriških in drugih zahodnih družb, ki da so v prvi vrsti krive za bedo najrevnejših držav v svetu in v Afriki še posebej. Upoštevajoč, da obtožene družbe praviloma delujejo po svetu na osnovi zakonitih dovoljenj krajevnih vladajočih struktur in da verjetno redno plačujejo davke in sploh formalno ne kršijo predpisov, se vsiljuje naravno vprašanje, ali so za ropanje res krive samo one. Časnikarji ANGOP si skratka ne postavljajo vprašanja, ali niso morebiti delno odgovorni tudi tisti, ki podpisuejo sporazume z »roparji«.' To dejstvo je lahko tudi rezultat močnega ideološkega pritiska, ki ga na angolske komentatorje izvajajo nosilci drugih ekonomskih in političnih interesov v Afriki. V afriških državah, ki same sebe označujejo kot »napredne« (Angola, Benin, Etiopija ipd.), je kaj lahko naleteti na rečenico, češ da »Zahod išče dobiček, medtem ko Vzhod pomaga brezplačno«. Toda dovolj je nekoliko natančneje pogledati konkretne sporazume, da postane jasno, kako v resnici (če izvzamemo humanitarne pošiljke) nihče ne poklanja ničesar zastonj. Sporazume podpisujejo ista ministrstva na osnovi analize prednosti in pomanjkljivosti ponudb. Po drugi strani pa je razumljivo, da vsaka družba ali država, ki kaj ponuja, ima jasno pred očmi, kaj s svojo ponudbo zgubi oziroma pridobi. Vsakdo ima svoje račune, razlika pa je večkrat v tem, kaj namerava pridobiti ta ali ona država z 'Zahoda ali Vzhoda. Ribja vojna« med Belgijo in Nizozemsko BRUSELJ — Belgija in Nizozemska sodita med najbolj povezane države v Evropi. V okviru zveze Benelux sta razvili pestro in bogato sodelovanje na gospodarskem in drugih področjih, meja med njima pa je tako odprta, da ob njenem prehodu navadno nihče ne vpraša za potni list. Kljub temu pa se med njima kdaj pa kdaj pojavijo trenja. Tako se že dalj časa bijeta v »ribji vojni«, v kateri je v zadnjih tednih prišlo do zaostritve. Belgija je že večkrat zahtevala, naj nizozemski ribiči ne lovijo v pasu 12 milj od belgijskih obalah, ki je bogat morskih listov. Vsi dogovori in grožnje pa niso doslej nič zalegli, zato je zdaj belgijska viada sklenila, da bodo njene vode stražili policijski čolni. Nepravilno dihanje kvari otroško srce Iz Milana smo prejeli obvestilo o ustanovitvi posebnega združenja, ki ima nalogo, da preuči vzroke nenadnih in do sedaj še nerazumljivih smrti novorojenčkov, ki povzročajo veliko žalost prizadetim staršem, zdravniško osebje pa postavljajo pred nove naloge, kako rešiti ta problem in obvarovati dojenčke pred smrtjo, za katero uradna medicina nima še odgovora. Pobudnik za ustanovitev združenja, v katerem so zastopani starši, pa tudi zdravniki, je ustanova »Carlo Erba«, v njej pa sodelujejo s svojimi raziskavami in študijami številni specialisti in pediatri, ki so mnenja, da gre skoraj pri vseh primerih za motnje v dihalnih organih, ki vplivajo tudi na pravilno delovanje srca. Združenje namerava vključiti v svojo dejavnost starše in zdravnike iz vseh krajev Italije, torej tudi iž naše dežele. Libanonska politična navzkrižja BEJRUT — Libanonci so v desetletni državljanski vojni razvili svojevrsten »politični čut«. Ko zarohnijo topovi in letijo granate čez znamenito »zeleno črto«, ki deli vzhodni krščanski od zahodnega muslimanskega Bejruta, vsi vedo, da bo najbolj prizadeto nedolžno prebivalstvo, hkrati pa znajo tudi točno razbrati, kaj namerava z letečimi smrtonosnimi pošiljkami ta ali oni sporočiti svojemu nasprotniku. To se spet posebno pogosto dogaja v zadnjih časih. Topniško obstreljevanje je pobilo na desetine ljudi in jih več sto ranilo. Za zmeraj b,odo ostali žrtve »izmenjave sporočil« na libanonski način. Topovi se spet oglašajo, odkar so politična pogajanja zašla v slepo ulico. Ustavil se je proces pomiritve, ki se je pričel pred poldrugim letom, ko se je končalo »izraelsko obdobje« in je politično prevladala Sirija. V novih razmerah je prišla do besede predvsem muslimanska večina, ki postavlja zahtevo po u-stavni reformi, s katero bi kristjani zgubih svoj nadrejeni položaj v libanonski državi. V novih razmerah pa niso zgubile svoje moči ekstremnejše krščanske skupine, ki so povzročile razdor v samih krščanskih vrstah. Prišlo je do upora skrajne desnice, ki je našla svojega- novega »močnega človeka« v vojaškem poveljniku Samiru Geageu. Ta je s svojim na- stopom že ogrozi! položaj predsednika libanonske republike Amina Džemajela, ki je, kot znano, kristjan. Zdaj se dogaja, da se pravzaprav več ne ve, kdo govori v imenu krščanske skupnosti, kdo so njeni dejanski predstavniki. Ob tem poslabšanju odnosov se ponovno pojavljajo močne težnje po razbitju državne enotnosti. Ustvarjajo se pogoji secesije in izoblikovanja majhnih kantonov, v katere bi se zaprle posamezne etnične skupnosti in ki bi bili mogočo povezani v majavi konfederaciji. V ta scenarij se vključuje tudi načrt Izraela, da bi na jugu Libanona ustvaril »varnostni pas«, pri čemer bi se poslužil kristjanov. Ti naj bi se naselili na jugu Libanona, potem ko bi z njega izgnali približno 200 tisoč šiitov. Ostaja naposled še »sirska enigma«. Sirija je že od leta 1976 prisotna v Libanonu z mandatom Arabske lige. Ni izključeno, da to svojo prisotnost v bližnji bodočnosti okrepi, še zlasti če bi se državljanska vojna hudo razvnela in bi Izrael dokončno umaknil svoje čete iz Libanona. V tem primeru bi se utegnilo zgoditi, da bi se na libanonskem prizorišču ponovno pojavila še ena sila, in sicer palestinska frakcija, ki nasprotuje Jasoru Arafatu in ki uživa sirsko podporo. Princesa manekenko NEW YORK — Monakovska princesa Stephanie, nai' mlajša hči princa Rainierija in pokojne princese Grace« se je v ZDA uveljavila kot manekenka za reklamiziranK kozmetičnih sredstev in založniške dejavnosti. Slabši veter v jadra industrije »silikonske doline«? Strokovnjaki so precenili vlogo hišnih računalnikov - V težavah tudi proizvajalci računalniških programov BOSTON — Okrevanje ameriškega gospodarstva se je zaustavilo prav na področju, o katerem so do nedavnega bili vsi prepričani, da bo doživel najhitrejši in nemoten razvoj — v proizvodnji računalnikov. Iz podatkov o proizvodnji v prvih letos . njih treh mesecih izhaja, da so zgrešene naložbe, zmanjšanje rasti notranjega povpraševanja in okrepitev dolarja na mednarodnih tržiščih hudo prizadele razcvet »silikonske doline« in drugih središč za proizvodnjo kompjutrske opreme. Neugodne razmere so v zadnjih tednih prisilile več proizvajalcev računalnikov, da so odpustili delavce, se spojili z močnejšimi podjetji, če že niso šli v stečaj. Največji ameriški proizvajalec računalniške opreme IBM je zabeležil v prvem letošnjem trimesečju 18 od sto manjše dohodke kot v istem lanskem obdobju. Med drugim bo prenehal s .proizvodnjo najnovejše vrste hišnega računalnika »PC junior«. Pri tem velja pripomniti, da se je proizvodnja hišnih kompjuterjev pred petimi leti razvila praktično iz niča in da je ustvarila tržišče s .prometom v vrednosti 10 milijard dolarjev. Elektronska industrija sploh predstavlja v ZDA eno današnjih najmočnejših panog in je lani zaposlovala 2,4 milijona delavcev. A povrnimo se k sedanjim težavam. Vodilna ameriška družba za izdelovanje designov računalniških sistemov je lansko leto dosegla prodajo v vrednosti 500 milijonov dolarjev in profit za 48 milijonov, v prvih letošnjih treh mesecih pa zabeležila izgubo 16 milijonov dolarjev in je odpustila iz službe 1)50 delavčev. Strokovnjaki menijo, da je dosedanja največja nadd računalniške industrije, hišni računalnik, postala njena prva napaka. Ljudje so se kmalu nasitili videoigrač, marsikdo pa je tudi prišel do spoznanja, da upravljanje domačega gospodinjstva ni vredno velikih investicij ali -) .porov. Poleg tega se družine, ki že razpolagajo s kompjuterji, z njimi pogosto zadovoljijo in ne kupujejo novih. Del potencialnih kupcev pa je še neodhčen in čaka na znižanje cen zaradi razvoja tehnologije, tako Ha je celotna potrošnja veliko manjša od predvidene. Poleg hišnih računalnikov se na trgu zdaj dokaj počasneje '.veljavljajo tudi minikompjuterji, ki jih najbolj uporabljajo ovarnah, podjetjih in znanstveno - raziskovalnih inštitutih in k0' erih cena se suče med 10 tisoč in milijonom dolarjev. Prvi z«#' :i ».obolenja« tržišča so se pojavili že lani, ko so se naglo zmanJ' ala naročila. Pričakujejo, da se bo to stanje vleklo še šest 0° levet mesecev. Na tem področju se je pojavila med drugim ne' :akšna samokonkurenca. Mnogi uporabniki so se preusmerili na nočne hišne računalnike, ki zmorejo iste usluge, a stanejo n0' mmerno manj. _ • Poglavje zase so računalniški programi. Njih proizvajale1 ilavajo v še slabših vodah kot proizvajalci samih računalnikov-!’u se je kriza pojavila že lanskega leta, ko se je zaradi P' lanenih težav spojilo kar 80 od sto več podjetij kot Uta 1984-Ob koncu gre poudariti, da omenjene težave ne pomenW ■astoja v absolutnem smislu, ampak izhajajo iz dejstva, da p ■azvoj počasnejši od predvidenega. Nakupi računalnikov, zlast lišnih, bodo v ZDA letos kljub vsemu za več kot 20 od sto vecl >d lanskega leta. »Mostiščarji « Tekst in slika: JERNEJ ROVŠEK