70-LET TISKARNE SLOVENIJA V SOBOTO, 30. AVGUSTA, OB 16. URI NA VOJSKEM Konjeniški praznik KONJI NA KRASU % Primorski Zahod in njegovi sovražniki in zavezniki Marko Marinčič »Včerajšnji sovražnik bi lahko bil naš jutrišnji zaveznik ...zato pazimo, koga bomo danes bombardirali«. Karikaturistka Laura Pellegrini, poznana z vzdevkom ElleKappa, je takole jedko komentirala dileme ZDA in Evrope glede vojnih žarišč v arabskem svetu. Bodeč aforizem je morda najbolj posrečen komentar k vesti, da bodo ZDA nad Sirijo poslale izvidniška in brezpi-lotna letala za morebitne letalske napade na džihadiste Islamske države (IS), ki so že tarča ameriških letalskih napadov v sosednjem Iraku. Diktator Bašar al Asad si mane roke. Za Zahod je še pred kratkim bil zlodej, zdaj postaja neprijeten vendar potreben zaveznik v boju proti vse bolj nevarnim in krvoločnim fundamentalistom. Ob tem pa bi se moral Zahod zamisliti o svoji dolgoletni strategiji na Bližnjem vzhodu. Že bežen pregled zadnjih 25 let kaže na popolno polomijo. Začel je Bush starejši s prvo vojno proti Iraku, sledila sta mu Bush mlajši in Blair, ki sta z izmišljeno pretvezo množičnega uničevalnega orožja in al Kaide (slednja je bolj kot s »sovražnim« Irakom bila povezana s »prijateljsko« Savdsko Arabijo), likvidirala ne le diktatorja Sadama temveč tudi samo iraško državo. S prezirom za kompleksnost tamkajšnje stvarnosti in nasilno represijo s(m)o tam dali povod za razvoj novih, še hujših sovražnikov Zahoda. Kaj pa Afganistan, kjer s(m)o za časa sovjetske okupacije sami oboroževali bodoče sovražnike -talibane? Tu so še nerazumevanje in pomanjkljivo politično obvladovanje arabskih pomladi, pa Libija, kjer so roke srbele predvsem Sarkozyja, ko se mu je mudilo odpraviti Gadafija, ne da bi vedel, kaj potem. Tako je danes tudi Libija v primežu džihadistične anarhije. In potem sta tu še Sirija in večni problem Palestine, kjer si Izrael kot podaljšana roka Zahoda domišlja, da bo Palestince obvladal z vojaško silo in ne s političnim dogovarjanjem o pravični rešitvi za obstoj obeh narodov. Vse to ne obeta nič dobrega. Na drugi obali Sredozemskega morja vse bolj doživljajo Zahod kot sovražnika. Krivice, obup in sovraštvo se kopičijo in krepijo vrste džihadistov. Ameriški konservativci so svoje vojaške avanture po svetu utemeljevali s prepričanjem, da bodo z bombniki izvažali demokracijo. Po dveh desetletjih tvegamo, da bomo k nam uvozili terorizem in funda-mentalizem. dnevnik št. 199 (21.132) letoLXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati vTrstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal vtiskami "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 vtiskami "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenemTrstu, Iger je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 gorica - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 čedad - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@pnmorski.eu ČETRTEK, 28. AVGUSTA 2014 V CEROVLJAH, 29., 30. IN 31. AVGUSTA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € UKRAJINA - Po srečanju med predsednikoma Putinom in Porošenkom Pogovori brez konkretnih rezultatov, na vzhodu države še vedno nasilje TISKARNA SLOVENIJA Nova pričevanja • ■ • • • izpopolnjujejo mozaik zgodbe DONECK / MINSK - Pogovori ruskega in ukrajinskega predsednika Vladimirja Putina in Petra Porošenka v torek zvečer niso prinesli konkretnega napredka in nasilje na vzhodu Ukrajine se je tudi včeraj nadaljevalo. Kijev je poročal o novem vojaškem konvoju, ki naj bi v Ukrajino prišel iz Rusije in izrazil pričakovanje pomoči s strani Nata. Putin in Porošenko sta se na prvem dvostranskem srečanju od začetka junija se pogovarjala na štiri oči več kot dve uri ob robu vrha evra-zijske carinske unije v beloruski prestolnici, ki so se ga udeležili tudi visoki predstavniki EU. Porošenko je ocenil, da so pogovori dali določen rezultat, a ne dovolj za končanje več kot štiri-mesečnega konflikta med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti na vzhodu Ukrajine. Na 10. strani LJUBLJANA Žmavc naj bi ostal minister za zamejce LJUBLJANA - Koalicijski sporazum med SMC, DeSUS in SD je vsebinsko dokončno usklajen. Pogajalci treh partneric so uspešno zaključili pogovore o vsebini koalicijskega sporazuma, kot so včeraj potrdili, vodje strank čaka še kadrovska uskladitev. Neuradno pa naj bi bil tudi razrez ministrstev v glavnem dogovorjen, pri čemer naj bi ohranili ministrstvo brez listnice za Slovence v svetu, na čelu katerega naj bi ostal Gorazd Žmavc iz vrst Desusa. (STA) TRST - Tržaško knjižno središče Z nakupom zadovoljni akterji TRST - Zbrali smo nekaj odzivov glavnih akterjev, ki sodelujejo pri reševanju slovenske knjigarne. Naši sogovorniki so zadovoljni, da je "prebit led" in da lahko javno govorimo o ureditvi novih prostorov na Trgu Oberdan. Politiki bodo poskusili čimprej stopiti v akcijo, lastnika novega Tržaškega knjižnega središča, založbi Mladika in ZTT pa si želita, da se čimprej začnejo obnovitvena dela. Nekaj več je znanega tudi o denarni plati zgodbe. Na 5. strani GORICA - Pred štirimi leti, petinšestdeset let po zaključku vojne sem se čudil: kako je mogoče, da se po tolikem času pojavita novi, nepoznani in podrobni pričevanji, dolgi vsako za eno knjigo, o tedanjih dogajanjih? O tem je dnevnik pisal v nedeljo, v kroniki o prvem večeru vsakoletnega Partizanskega mitinga v Selcah. Na 3. strani V deželi FJK 5.500 mladih išče zaposlitev Na 4. strani SEL: Trst naj se spomni bazoviških junakov Na 5. strani Reforma deželnega zdravstva stopila v živo Na 9. strani Kolibe priseljencev vznemirjajo Goričane Na 12. strani KRMIN - Vojašnica Amadio Porušili so zid, želijo si nov park ,,, fi&točni feMfani I A a iiJ £AMET E ps/olellom le f e d i H Pridi v naše prodajalne in najdi svoj poročni prstan rimi rr'■mij-.i Trst - Ul. Ginnastica 7 - Tel. 040/774242 L. Santorio 4 - Tel. 040/772770 9771124666007 2 Četrtek, 28. avgusta 2014 ITALIJA BRUSELJ - Dogovor med ministrom Alfanom in komisarko Malmstrom Konec Mare Nostrum, prihaja Frontex plus BRUSELJ - Italijansko operacijo za reševanje prebežnikov v Sredozemlju Mare Nostrum bo postopno nadomestila evropska operacija Frontex plus, je naznanil italijanski notranji minister Angelino Alfano po srečanju z evropsko komisarko za notranje zadeve Cecilio Malmström v Bruslju. Komisarka pričakuje, da bodo v operaciji sodelovale vse članice EU. To je bil zelo pomemben dan za Italijo in celotno Evropo, saj je včerajšnji sestanek prinesel dva konkretna rezultata. Prvi je operacija Frontex plus, ki bo postopno nadomestila Mare Nostrum. Drugi rezultat pa je to, da bo mogoče odslej uničiti plovila, ki jih uporabljajo »trgovci smrti«, je pojasnil Alfano. Italija je operacijo Mare Nostrum zagnala v odziv na lansko tragedijo pri Lampedusi, ki je terjala več kot 400 življenj. Od članic unije je v njej sodelovala le Slovenija z ladjo Triglav. V Rimu že vseskozi poudarjajo, da je krvavo Sredozemlje problem celotne Evrope, ter pozivajo k ukrepanju in očitajo pomanjkanje solidarnosti. Da se Italija s tem problemom ne more več soočati sama, saj so valovi prebežnikov, ki poskušajo doseči obalo Evrope, zaradi vse več kriznih žarišč po svetu postali strukturni problem Evrope, je včeraj poudarila tudi Malmströmova. Zato so se po komisarkinih besedah odločili, da bodo združili obstoječi sredozemski operaciji evropske agencije za upravljanje zunanje meje Frontex v novo, razširjeno operacijo, imenovano Frontex plus, ki naj bi bila nared do konca novembra. Podrobnosti bodo dorekli v prihodnjih dneh, nato bodo objavili poziv k sodelovanju pri operaciji. Dejstvo je, da bo Frontex potreboval več osebja, plovil in tudi več denarja, je izpostavila komisarka, ki pričakuje, da bodo v novi operaciji sodelovale vse članice unije. Članice morajo odzive na tragedije v Sredozemlju z izrazi obžalovanja prevesti v konkretna dejanja, saj ta izziv ne bo kar izginil, je poudarila. Od vseh članic unije se torej po komisarkinih besedah pričakuje, da bodo prevzele več odgovornosti pri soočanju s problemom, na primer tu- di pri sprejemanju beguncev iz taborišč zunaj EU. Veliko premalo članic sprejema begunce, le okoli deset od 28 jih je doslej sprejelo občutno število, je opozorila Švedinja. Tako Alfano kot Malmströmova sta poudarila, da Frontex plus ne bo »fotokopija« Mare Nostrum. O podrobnostih nista želela govoriti, češ da še preučujejo potrebe in da je veliko odvisno od tega, koliko članic bo sodelovalo. Kaj se bo zgodilo z Mare Nostrum, bodo odločile italijanske oblasti, je dejala komisarka. Alfano pa je napovedal, da bodo operacijo postopno ugasnili. Razlog za včerajšnji sestanek sta najnovejši tragediji, ki sta se zgodili konec minulega tedna. Italijanska mornarica je v nedeljo pri Lampedusi na napihljivem čolnu našla trupla osemnajstih nezakonitih priseljencev. Poleg tega je prav tako v nedeljo v nesreči ribiške ladje umrlo 24 priseljencev. V Sredozemlju je sicer po julijskih podatkih Amnesty International od leta 2000 umrlo najmanj 23.000 prebežnikov v Evropo. Italijanski notranji minister Angelino Alfano ansa ŽENEVA - ZN v poročilu obtožili vojnih zločinov IS in režim v Siriji Islamska država velika grožnja Redno izvajajo usmrtitve, bičanja in pohabljanje na javnih trgih. Med žrtvami so največkrat moški, usmrtili pa naj bi tudi 15 let stare fante ŽENEVA - Združeni narodi so tako skrajno skupino Islamska država (IS) kot režim v Siriji obtožili vojnih zločinov. Sunitskim skrajnežem v včeraj objavljenem poročilu očitajo grozljivo nasilje nad civilisti, ki vključuje javne usmrtitve in pohabljanje. Veliko trpljenje prebivalcem Sirije še naprej povzročajo tudi režimske sile in druge oborožene skupine. V poročilu neodvisna preiskovalna komisija ZN izpostavlja, da na območjih, ki so pod nadzorom IS, predvsem pa na severu in severovzhodu Sirije, ob petkih redno izvajajo usmrtitve, bičanja in pohabljanje na javnih trgih. Med žrtvami so največkrat moški, usmrtili pa naj bi tudi že 15 let stare fante. Pri tem prebivalce, tudi otroke, silijo, da prisostvujejo javnim usmrtitvam, na katerih žrtve usmrtijo z obglavljanjem in streli v glavo. Trupla so nato na ogled na javnem kraju tudi po nekaj dni, je zapisala komisija. Ženske so med drugim kaznovane z bičanjem, ker ne sledijo pravilom oblačenja, kot jih določa IS, v svoje vrste pa skrajneži rekrutirajo tudi deset let stare fante, navaja poročilo, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP. Islamska država je po prepričanju komisije velika grožnja za Posnetek sunitskih džihadistov v Iraku civilno prebivalstvo, še posebej za manjšine na območjih, ki jih imajo skrajneži pod nadzorom tako v Siriji kot drugod. Vključevanje vse več džihadistov iz tujine pa poleg tega veča nevarnost, da bi se sirska vojna razširila še drugam, opozarjajo. Kot je dejal predsednik komisije Paulo Pinheiro, je za boj proti sunitskim skrajnežem treba končati konflikt v Siriji. ansa Obenem pa je opozoril, da bi bilo nevarno vso pozornost osredotočiti na Islamsko državo, saj da ta »nima monopola nad brutalnostjo v Siriji«. Vojnih zločinov nad civilisti tako komisija obtožuje tudi vladne sile in druge oborožene skupine. Največkrat zaradi njih trpijo ženske in otroci. Med drugim vojska režima predsednika Bašarja al Asada obstreljuje stanovanj- PARIZ - Zaradi odškodnine Tapieju Preiskava proti Christine Lagarde, predsednici IMF PARIZ - Proti generalni direktorici Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je bila uvedena uradna preiskava zaradi »malomarnosti« v zvezi z ogromnim državnim izplačilom francoskemu poslovnežu, ko je bila še na položaju francoske finančne ministrice. Preiskava je bila uvedena po današnjem že četrtem zaslišanju na sodišču pravice, ki preiskuje in vodi pregon proti ministrom za kazniva dejanja, ki so jih zagrešili med opravljanjem dolžnosti. V Franciji ima uvedba uradne preiskave skoraj takšno težo kot vložitev obtožnice, do nje pa pride, ko se preiskovalni sodnik odloči, da je treba določen primer preiskati. To sicer ne pomeni, da v vsakem primeru pride do sojenja, pojasnjuje francoska tiskovna agencija AFP. Lagardova je že povedala, da zaradi preiskave ne bo odstopila s položaja generalne direktorice IMF. Tako kot že ves čas je tudi včeraj zanikala očitke. Predsednica IMF Christine Lagarde ansa »Svojim odvetnikom sem naročila, naj se pritožijo na odločitev, ki je mojem mnenju popolnoma brez osnove,« je izjavila za AFP. Primer zadeva izplačilo odškodnine v višini 400 milijonov evrov poslovnežu Bernardu Tapieju leta 2008. Nekdanji minister v vladi Pierrea Bere-govoya je tožil državo, ker naj bi banka Credit Lyonnais, ki je bila takrat v državni lasti, leta 1993 slabo izpeljala prodajo njegovega deleža v družbi Adidas. Trdil je, da mu mora po propadu Credit Lyonnais država izplačati odškodnino. BERLIN - Vladni predlog zakona Poostrili ukrepe proti neonacističnim skupinam BERLIN - Nemška vlada je včeraj sprejela predlog zakona, ki predvideva ostrejše ukrepe proti tistim, ki bi zagrešili zločine iz sovraštva. V skladu z zakonom, ki ga mora potrditi še parlament, bodo morale pristojne oblasti pri preiskovanju zločinov in sojenju poslej bolj upoštevati možne rasistične, ksenofobne ali druge podobne motive. Javni tožilci bodo morali takšne motive v obzir vzeti že v začetnih stopnjah preiskave, zvezno tožilstvo pa bo zadevo prevzelo, če bo obstajal sum, da so v dejanja vpleteni skrajneži. Zakon poleg tega od različnih organov terja, da naredijo vse, da bi preprečili, da bi se storilci izmuznili zaradi možnih lukenj v zakonodaji. Zakon sledi razkritju leta 2011, da so skrajneži, ki so delovali v okviru skupine Neonacistično podzemlje (NSU), v obdobju sedmih let ubili deset ljudi, večinoma priseljencev iz Turčije, njihov zločin pa je ostal nerazrešen več kot desetletje. »Naša naloga je, da preprečimo, da bi se kaj takega ponovilo,« je dejal nemški pravosodni minister Heiko Maas. Parlamentarna preiskava zadeve je pokazala, da so bile v policijski preiskavi umorov, ki so jih neonacisti izvedli med letoma 2000 in 2007, številne pomanjkljivosti, pomanjkljivo je bilo tudi sodelovanje med različnimi organi. Da je neonacistična skupina ostala tako dolgo neodkrita, je bila tudi posledica dejstva, da so preiskovalci domnevali, da so zločine nad priseljenci zagrešile osebe prav tako iz priseljenskih vrst, je še pokazala preiskava. Nemški parlament je zato predlagal vrsto ukrepov za izboljšanje razmer, ki jih je vlada upoštevala pri pripravi včeraj sprejetega zakona. ska območja z raketami in sodi, napolnjeni z eksplozivom in klorom. Kemično orožje naj bi bilo v konfliktu aprila letos uporabljeno osemkrat. Komisiji ZN, v kateri je tudi nekdanja haaška tožilka Carla del Ponte, je mandat za preiskavo zločinov, ki so jih v Siriji zagrešile vse strani, podelil Varnostni svet ZN. Ustanovljena je bila avgusta 2011 in vse odtlej objavlja poročila o razmerah. Najnovejše, 45 strani dolgo poročilo temelji na podlagi pričevanja 480 ljudi, s katerimi so se pogovarjali med koncem januarja in sredino julija letos. »Že tri leta zbiramo dokaze proti osumljencem, vsak dan so novi zločini (...), mednarodna skupnost pa ne posreduje,« je včeraj opozorila nekdanja haaška tožilka Carla del Ponte, prav tako članica komisije. IS se je v Siriji sprva borila na strani upornikov, nato pa so se zaradi njenega nasilja preostale skupine obrnile proti njej. Vsega skupaj naj bi IS v Siriji štela okoli 50.000 pripadnikov. Junija je skupina na območjih Iraka in Sirije razglasila kalifat. V Iraku vojski in kurdskim silam pri boju proti skrajnežem pomagajo ameriška letala, v Siriji pa je vojska ZDA v morebitnih pripravah na zračne napade začela izvidniške polete. ZLATO (999,99 %%) za kg 31.230,12 +46,27 SOD NAFTE (159 litrov) 102,50$ -0,15 EVRO 1.3177 $ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 27. avgusta 2014 valute evro (povprečni tečaj) 27. 8. 26. 8. ameriški dolar 1,3177 1,3192 japonski jen 136,88 137,15 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,750 27,841 danska krona 7,4539 7,4547 britanski funt 0,79400 0,79605 madžarski forint 312,55 313,16 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,1967 4,1828 romunski lev 4,3976 4,4000 švedska krona 9,1608 9,1563 švicarski frank 1,2068 1,2086 norveška krona 8,1555 8,1460 hrvaška kuna 7,6308 7,6270 ruski rubel 47,4986 47,6840 turška lira 2,8425 2,8615 avstralski dolar 1,4102 1,4157 braziljski real 2,9722 3,0136 kanadski dolar 1,4372 1,4465 kitajski juan 8,0952 8,1265 mehiški peso 17,2217 17,2974 južnoafriški rand 14,0324 14,0825 / OBLETNICA Četrtek, 28. avgusta 2014 3 70-LETNICA TISKARNE SLOVENIJA - Podrobnosti novih pričevanj izpopolnjujejo doslej znano zgodovinsko sliko Zagonetna zgodba o dveh tiskarskih strojih GORICA - Pred štirimi leti, petinšestdeset let po zaključku vojne sem se čudil: kako je mogoče, da se po tolikem času pojavita novi, nepoznani in podrobni pričevanji, dolgi vsako za eno knjigo, o tedanjih dogajanjih? O tem je dnevnik pisal v nedeljo, v kroniki o prvem večeru vsakoletnega Partizanskega mitinga v Selcah. Dva tiskarska stroja V zadnjih dveh tednih se ne čudim več ničemur. Dogaja se mi, da se mi osemdesetletniki in mlajši oglašajo s pozivi, naj dopolnim podatke, opise in spomine, ter naj jih s tem namenom obiščem ali vsaj na dolgo poslušam po telefonu. Zakaj dva vojna dnevnika prikukata na dan kakšno desetletje po smrti njunih piscev in zakaj se še vedno dopolnjuje mozaik, epopeja tiskarskega stroja, pravzaprav dveh - tako sklepam, ki sta bila namenjena primorskemu Partizanskemu tehničnemu odseku Goriškega vojnega območja? Razlagi sta vsaj dve. Tri ali štiri desetletja po osvoboditvi je bilo za usode ljudi še vedno nevarno govoriti in razkrivati vojna dogajanja. Kdor se je bil vključil/a v organizirano mrežo Osvobodilne fronte in v njej deloval/a, je tvegal/a, da ga ali jo Slovencem in Jugoslaviji sovražno okolje najmanj potisne na družbeni rob, na moralno zatožno klop, če že ne kaj hujšega, kot se je dogajalo v Nadiških dolinah. Po preteku nekaj desetletij, pa je - razlagam in ne opravičujem - generacija borcev, aktivistk in še zlasti obveščevalk/cev ali zadolženih za posebne naloge zaradi naravnih zakonitosti postala nezanimiva za mlajše. Mladina, hočeš - nočeš, ne mara razlag, vse hoče/mora sama preizkusiti. Preidem k stvari. Prava epopeja tiskarskega stroja, ki se bo v soboto ob obletnici tiskanja Partizanskega dnevnika in ob okrogli obletnici prenosa ranjencev iz Franje in Pavle do letališča v Nadlesku pri Starem trgu ponovno vrtel »na polno paro«, je pa nameščen na za premajhno število ljudi znanem kraju med Vojskarsko planoto in Ka-nomljo, je znana. Podrobno je vse napisano v šestdeset strani dolgi publikaciji z naslovom Partizansko tiskarstvo v Slovenskem Primorju avtorja Jožeta Kralla. V nedeljski številki dnevnika pa sta objavljena dva prepisa že prej objavljenih člankov, ki ju je napisal Boris Race - Žarko. V besedilih so nanizani nameni, načrti in izvajanje prenosa tiskarskega stroja iz Milana preko Padove do Gorice in dalje na Vo-grsko in Trnovsko planoto z imeni in priimki naročnikov, kupcev, šoferjev, tehnikov in stavcev... Pripoved Vilija Hussuja Pa me že pred meseci pokliče po telefonu Vili Hussu z Banov z namenom, da mi ob prvi priliko pove neko drugo verzijo. Med nedavnim obiskom njegovega doma sem si zapisal, da sta v prevoz tiskarskega stroja neposredno vpletena njegov stric Ivan Rešaver in prav tako stric, a po materini liniji, Alberto Astolfi, ki sta z naročilom nakupa tiskarskega stroja v Lombardiji prejela od »Dujca« (verjetno gre za ilegalno ime) iz Matavuna pri Divači pol milijona lir. Albertov oče je bil intendant v tržaškem hotelu Excelsior in je nabavljal večje količine riža, testenin, moke, sladkorja in olja v Milanu. Zato je imel na razpolago uradne do- Tiskarski stroj znamke Nebiolo, ki se še danes odlično vzdrževan nahaja v partizanski tiskarni Slovenija pod vojskarsko planoto muzej idrija bavnice in naročilnice. Slednje so bile nujna kamuflaža za še kaj drugega, kar so prevažali na tovornjaku. Ivan je v Milan potoval z vlakom, Berto pa s tovornjakom. Da ni Berto anonimnež, ki ga po toliko desetletjih ni mogoče točno opredeliti, dokazuje podatek, da je po vojni z dostavnim vozilom raznašal Primorski dnevnik po širši tržaški okolici do Istre in na Kras in se ve, kako ga je za eno leto nadomestil neki Ota iz Boljunca ter sta ga v primeru bolezni nadomeščala prav Vili Hussu Vili Hussu in njegova sestrična Nadja. Berto Astolfi je bil zraven tudi pri dostavi aparatur za Radio Koper, ko je le ta bil šele v povojih. V istem zadnjem tednu se mi je po nekaj mesecih oglasil drugi Albert - Berto, in sicer Gergolet, po rodu iz Doberdoba in z bivališčem v Tržiču. Berto Gergolet je zadnji še živ borec Stjenkine Kraške čete, sicer tudi pripadnik zaščite poveljstva IX. Korpusa in ob koncu vojne na kopnem zadolžen v partizanski mornarici. Povedal mi je, da je v dneh skrivnostnega ka-mionskega prevoza prišel iz Južnopri-morskega odreda službeno, se pravi konspirativno, v Doberdob. Spominja se o nekem težkem tovornjaku s tehnično (tiskarsko) opremo, ki so ga pripeljali v tržiško ladjedelnico, ga raztovorili in znova nato-vorili s hrano, neke mehanske strojne dele pa naložili na manjši kamion, ki ga je šofiral Petejan Gabrijel iz Mirna. Da se je Berto Gergolet lahko dokaj nonšalantno kretal v ladjedelniških krogih, razlaga dejstvo, da je bil pod-morničar prav v isti ladjedelnici in tudi sicer kot pripadnik italijanske kraljeve mornarice. Kar se tiskarstva tiče, je zanimivo, če ne celo pomembno, da je Doberdobčan Mirko Ferfolja poročil hčerko tiskarja ljubljanskega časopisa Jutro in da je tast tiste mesece pred opisanim dogajanjem zahajal v Doberdob, saj je - med ostalim - zeta rešil pred pogubo, ko je posegel pri nemški komandi v tragičnih dneh vdora v vas in mučenja ter uboja šestih vaščanov (Mirko bi bil sedmi), ki so jih zmetali v Jelenovo klet in jo nato minirali, vse po krivdi izdajalca Walter-ja Garlaschija - Blekija. Berto Gergolet povezuje zadevo okrog tiskarskega stroja tudi z diverzijo - če bi šlo za zasebno korist, bi takšno akcijo imenovali kar rop - ko je skupina diverzantov »odtujila« večjo vsoto, namenjeno iz ene od tržiških bank v ladjedelnico. Ne glede na podrobnosti in dodatke sem se - verjetno ne slučajno -tik pred 70-letnico začetka delovanje tiskarne Slovenija pod Ogalcami na Vojskem in z njo povezano proslavo znašel z dvema povsem različnima verzijama o tiskarskem stroju, ki je bil namenjen tiskovinam osvoboditelj-skega gibanja. Pričakoval sem si ne-kajtedensko preverjanje in poizvedovanje, da bi sebi in nato tudi javno razvozlal (navidezno) protislovje, ko je ponatisnjen Racetov članek pritegnil mojo pozornost z naslednjim odstavkom: „Tiskarna Slovenija je bila kmalu preobremenjena. Zato je (Ciril Luk-man - Anjo op. pisca) snoval novo tiskarno, Doberdob, ki naj bi imela stavne stroje - linotype, avtomatični tiskarski stroj in klišarno - cinkografi-jo. In smo začeli z delom. Barake so bile postavljene, a žal je bil stroj na poti iz Milana uničen pri bombardiranju Gorice. Vse drugo je bilo napeljano. Potem je zmanjkalo časa, prišla je svoboda.« Se pravi, da Boris Race potrjuje v svojih spominih prenos dveh strojev. Za prvega je itak vedel, saj je on gradil tiskarno Slovenija, za nekega drugega pa navaja uničenje zaradi bombardiranja. Tudi Berto Gergolet mi je med telefonskim pogovorom navajal nekaj v zvezi s tiskarno Doberdob in ne s tisto V studencih nad Kanomljo. Priznam, da niso prav vse zagonetke pojasnjene, a z miselnimi povezavami, ki sem jih napravil na osnovi prebranega in poslušanega, je nastala nova in popolnejša slika. Dve vzporedni zgodbi Sklepam, da sta se doslej ti dve zgodbi prekrivali in premešali, oziroma je obveljala le tista, ki je prišla do uspešnega zaključka. Zaradi strogih pravil ilegalnih dejavnosti in bojevanja, ko niso različne trojke, posebne skupine in obveščevalne strukture vedele ene za druge, se je dogajalo, da so operacije potekale povsem neodvisno. Povezanost in medsebojno informiranje bi skupaj, v primeru razkritja, pomenila sesutje širšega sistema. Sam Race - Žarko pripoveduje, kako so se znašli v nerodnem položaju, ko so med iskanjem primerne lokacije za »svojo« tiskarno naleteli na drugo z imenom »Julij 63« poznejšo »Doberdob«, o kateri niso vedeli, kje se nahaja; ali pa jih je med pregledovanjem nekega gozda patrulja borcev odgnala, zaradi česar so sklepali, da je tam okrog že bilo kaj drugega ... Zaključim s povsem jasnim, prav nič zagonetnim spominom na mnogo bližji dogodek. Povezan je s tiskarno, raznašanjem Partizanskega dnevnika in zgoraj obravnavanim teritorijem. Pred desetimi leti smo si v Gorici za podobno okroglo obletnico, kakršna poteka sedaj, zamislili in tudi uresničili prenos spominske diplome, ki jo sedaj hrani Muzej v Idriji, v obratni smeri raznašanja tiskovin iz Vojskega do najzahodnejše kurirske postaje P 15, kasneje P 16, v Sloveniji. Z Vrha nad Sovodnjami sta krenila dva kolesarja do Pevme, kjer sta štafetno besedilo prevzela dva kajakaša; pri izlivu Pevmice v Sočo sta ga izročila dvema tekačicama, slednji dve pa pri Solkanskem mostu dvema motoristoma in koloni avtomobilov; na Lokvah je pergameno prevzela večja skupina pohodnikov, ki je po dvajsetih kilometrih hoje in lahkega teka z zastavami prišla na prireditveni prostor na Vojsko. Letos bo tam vsaj tako slovesno kot pred desetimi leti. Aldo Rupel Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno izspletne stranipreko rubrike Fotografije bralcev aH po elektronski pošti na tiskarna@pri- morski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). Za veliki šmaren na Kontovelu se bere vedno Primorski v senčki 4 m in 25 cm visoke sončnice neva umek / Četrtek, 28. avgusta 2014 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu ZAPOSLOVANJE - Pogovor z deželno odbornico Loredano Panariti in pokrajinsko odbornico Adele Pino Jamstvo za mlade: v FJK 5.500 prošenj, v Trstu 1.700 Več kot 5.500 mladih pod 29. letom starosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini in 1.700 v tržaški pokrajini se je že prijavilo na projekt Jamstvo za mlade (angl. »Youth Guarantee«, it. »Garanzia giovani«). Projekt je nastal na državni ravni v okviru istoimenskega evropskega projekta in je stekel v deželi FJK pred štirimi meseci na pobudo deželne vlade. Pri njem sodeluje vrsta subjektov, od pokrajinskih uprav oziroma pokrajinskih uradov za zaposlovanje do sindikalnih in delodajalskih organizacij, med temi pa je tudi tržaška pokrajinska uprava. Projekt je namenjen za mlade od 15. do 29. leta starosti in še posebej tistim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (t.i. NEET). Namen projekta je zagotoviti, da prejmejo mladi kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo po končanem formalnem izobraževanju ali po začetku brezposelnosti. Javna uprava mora prirediti prve delavnice v roku 60 dni in nuditi odgovor v roku štirih mesecev. Kot smo že poročali, je bilo v polovici junija na deželni ravni 3 tisoč prošenj. Tržaška pokrajinska uprava je takrat prejela 650 prošenj, vendar so večino prošenj v deželi pričakovali konec julija. Kako se je projekt razvil v zadnjem obdobju, smo včeraj vprašali deželno odbornico za delo Loredano Panariti in tržaško pokrajinsko odbornico za delo Adele Pino. V tržaški pokrajini se je prijavilo že 1.716 ljudi, kar je nedvomno pomembno število. Po eni strani je to dokaz, da je veliko mladih brez dela, po drugi strani pa pokazatelj dobrega širjenja informacij. Od več kot 1.700 vpisanih so poklicali v pokrajinski urad za zaposlovanje 1.122 ljudi in priredili že 54 delavnic (vsaka delavnica je za 20 oseb). Delavnicam sledijo individualni kolokviji, ki jih je bilo doslej že 427, medtem ko se 484 oseb nanje ni predstavilo. Povedati velja, da je kolokvij zadnja faza pred sklenitvijo pakta za aktiviranje posameznikove poti, ki bo lahko privedla do vajeništva, poklicnega izobraževanja, obiskovanja tečajev (tudi v tujini) ali kaj drugega. Skratka, projekt je v polnem teku, pokrajinski urad za zaposlovanje pa je kljub maloštevilnemu osebju kos izzivu, je poudarila Pinova. Sicer je dežela FJK med tistimi, kjer je vpisovanje mladih v povprečju najbolj številno v Italiji, je dodala deželna od-bornica Panaritijeva. Do 24. avgusta so prejeli 5.500 prošenj. Od teh se je 2.600 mladih že predstavilo v uradih za zaposlovanje, ponekod pa so začeli izvajati tudi prve programe vajeništva. Dalje je deželna uprava že poskrbela za javno selekcijo začasnih združenj podjetij v okviru zavodov za poklicno izobraževanje, ki delujejo v deželi FJK. Zelo pomembno je sodelovanje univerz, je poudarila odborni-ca Panaritijeva, kjer so med drugim tudi že aktivirali vse potrebne akcije za mlade, ki so dokončali univerzitetni študij. V kratkem bodo sklenjeni tudi razni specifični sporazumi in dogovori z delodajalskimi organizacijami oziroma svetovalnimi službami, je še povedala Panaritijeva in poudarila pomen sodelovanja v mreži, ki so jo ustvarili in ki jo bodo v prihodnosti še nadgradili. Tržaška pokrajinska uprava je z zavodi za poklicno izobraževanje že sestavila programe, na osnovi katerih bodo lahko nudili posameznikom konkretne ponudbe glede bodoče zaposlitve oziro- Loredana Panariti ma izobraževanja, je dodala odbornica Pi-nova, saj se odpirajo za mlade različne priložnosti. Večino prošenj so doslej prejeli od t.i. mladih NEET, številne prošnje pa so posredovali tudi mladi nad 30. letom starosti, ki so brezposelni, v dopolnilni blagajni ali v mobilnosti. Zdaj je vsekakor še vedno faza »sprejemanja«, je opozorila Pinova. Adele Pino Naslednja faza se bo namreč začela jeseni, ko bodo mladi prositelji tudi prejeli prve konkretne ponudbe. Takrat bodo projekt še nadgradili in ga bodo med drugim povezali z drugim projektom, je napovedala odbornica Panaritijeva, pri katerem bodo aktivno sodelovala nekatera pomembna podjetja. Aljoša Gašperlin Na pokrajinski urad za zaposlovanje se je obrnilo že mnogo mladih brezposelnih fotodamj@n OBČINA TRST - V prostorih občinskega urada Europe Direct Že 1.141 mladih je vložilo prošnjo za sodelovanje v Evropski prostovoljni službi Občinski urad Europe Direct fotodamj@n Že 1.141 mladih se je oglasilo v tržaškem občinskem uradu Europe Direct z željo, da sodelujejo v Evropski prostovoljni službi (EVS). Ustrezne prošnje bo mogoče vložiti tudi v prihodnosti, doslej pa se je odpravilo na prostovoljno delo v tujino že 89 mladih. Nadaljujejo se namreč informativna srečanja, ki jih glede službe EVS prirejajo v prostorih občinskega urada Europe Direct za županstvom (Ul. Procureria št. 2/a, spletna stran www.retecivica.trieste.it/eud). Ta urad je med najbolj aktivnimi v Italiji glede razvijanja in promocije različnih oblik prostovoljstva ter mednarodne izmenjave v okviru evropskega programa Mladi v akciji, saj je v tem obdobju v raznih projektih udeleženih približno 200 mladih. Poleg tega je urad v zadnjih 14 letih razvil pravo Evropsko prostovoljno službo, ki je vselej uspešno širila informacije in poznavanje možnosti za mobilnost mladih in prostovoljno službo v tujini. Službo EVS financira Evropska komisija, ki želi s pomočjo programa povečati vključevanje mladih v oblikovanje in upravljanje družbe in jim omogočiti, da na podlagi lastnega prizadevanja pridobijo ključne kompetence za vseživljenjsko učenje, želi pa tudi okrepiti konkurenčnost na trgu delovne sile in tako večati zaposljivost mladih. EVS je namenjen za mlade od 17. do 30. leta starosti in omogoča prostovoljno službo v tujini za obdobje 2 do 12 mesecev. Mladi lahko sodelujejo na več področjih, od kulture do športa, socialnega skrbstva, kulturnih dobrin, umetnosti, okolja ali civilne zaščite. Občinski urad Europe Direct bo priredil prihodnje informativno srečanje v sredo, 3. septembra, od 15. uri. Informacije nudijo prek tel. št. 0406754141 od ponedeljka do petka od 9. ure do 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14.30 do 17. ure. ŽELEZARNA - Jutri pomemben sestanek na pristojnem ministrstvu Železarna: zdaj gre zares Po februarskem programskem sporazumu glede zaščite okolja je na vrsti dogovor o poslovanju in prihodnosti tovarne Pogajanja za predajo škedenjske železarne skupini Arvedi bodo jutri stopila v živo. Na ministrstvu za gospodarski razvoj bodo namreč zasedali člani servisne konference, ki bodo postavili temelje drugega programskega sporazuma. Ta bo v bistvu urejal primopredajni postopek in bodo v njem zapisane vse obveze in dolžnosti ter postavke, ki jih bosta morala izpolnjevati družba Arvedi oziroma država. Srečanja na ministrstvu se bodo jutri dopoldne udeležili vsi dejavniki, ki so februarja podpisali prvi programski sporazum. To so ministrstva za gospodarski raz- voj, za okolje, za infrastrukturo in prevoze ter za delo, Dežela Furlanija-Julijska krajina, Pokrajina Trst, Občina Trst in tržaška Pristaniška oblast (ta je sicer programski sporazum podpisala šele naknadno in vprašanje je, kaj bo tokrat storila predsednica Marina Monassi). Konference se bo prvič udeležila družba Siderurgica Triesti-na, ki jo je ustanovila skupina Arvedi specifično za odkup železarne. Prvi programski sporazum je bil namenjen pretežno za reševanje vprašanja zaščite okolje in je predvideval naložbo okrog 72 milijonov evrov, od teh 57 milijonov jav- nega denarja. Drugi programski sporazum se bo konkretno lotil poslovnega načrta skupine Arvedi in investicij za prihodnost. Govor je o naložbi za okoljsko sanacijo in za obnovo proizvodnje v višini 172 milijonov evrov, od teh pa bo 100 milijonov evrov prispeval Arvedi v obdobju 2014-2016. Naj dodamo, da bo izvajanje sporazuma in ukrepe za preobrazbo železarne v prihodnosti nadzorovala vladna družba Invitalia. Ta je namreč zadolžena, da sledi vsem postopkom, ki so vezani na preobrazbo kompleksnih industrijskih območij. A.G. OPČINE - Jutri Svečanost v spomin na devet padlih Sekcija združenja partizanov VZPI-ANPI za Opčine, Bane, Ferlu-ge in Piščance sporoča, da se bodo jutri, v petek, 29. avgusta, poklonili devetim tovarišem, ki so jih Nemci pred 70 leti ustrelili v kraški dolinici na Mandriji. Zbrali se bomo ob 18. uri na openskem pokopališču, kjer počivajo trije tovariši v skupni grobnici padlih partizanov v bitki za Opči-ne. Od tam bodo nadaljevali pot do spomenika v parku v Kraški ulici, kjer bo zaključna spominska svečanost. / TRST Četrtek, 28. avgusta 2014 TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE - Člani delovne komisije bodo stopili v akcijo in pohiteli z deli V Sesljanupredstavitev 5 Odzivi na uradno objavo nove lokacije knjigarne Zdaj ko je tudi uradno in javno, kje naj bi bilo novo Tržaško knjižno središče, nas je zanimalo, kakšni so odzivi tistih, ki so se pred meseci zavezali, da bodo zagotovili pogoje za vzpostavitev novega Tržaškega knjižnega središča. Naši sogovorniki so večinoma zadovoljni, da je "prebit led" in da lahko javno govorimo o ureditvi novih prostorov na Trgu Oberdan. Predsednik Slovenske kulturno-go-spodarske zveze Rudi Pavšič je poudaril, da je bila pristojna delovna skupina v zadnjih tednih redno v stikih, z novico o poslovnem prostoru pa so želeli počakati, ker niso vedeli, če bo kupoprodajna pogodba dejansko podpisana. Tudi predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka je vesel, da so dobili poslovni prostor, četudi zanj še ni podpisana definitivna pogodba. Predsednik Štoka je hvaležen za neprecenljivo pomoč podjetnika Vanje Lokarja, ki naj bi, kot je parafraziral Što-ka, prišel kot mana iz nebes. Naš sogovornik je zagotovil, da ni nobene bojazni, da se Slovenija ne bi držala dogovora, ob tem pa je optimistično napovedal, da bi multimedijski knjižni center lahko dobili že konec decembra. Bodimo potrpežljivi, je na vse skupaj apeliral predsednik Drago Štoka. Nekoliko skeptičen nad napovedanim datumom otvoritve je urednik založbe Mladika Marij Maver, ki je sicer zelo vesel, da so vsi izrazili zadovoljstvo nad Lokarjevim nakupom prostora, hkrati pa je tudi bolj previden z izjavami, saj obljubljenih finančnih sredstev še ni videl. Ob tem je izrazil še upravičeno bojazen zaradi birokratskega postopka za obnovitvena dela, s katerim se pri nas običajno vse zavleče. Eden od bodočih lastnikov novega Tržaškega knjižnega središča pa si vseeno želi, da bi politika in krovni organizaciji čim prej stopili v akcijo. Drugi lastnik novega Tržaškega knjižnega središča, to je založba ZTT, vsak korak v smeri reševanja knjigarne vidi kot dobrodošel. To je izjavila Martina Kafol iz ZTT, ki pravi, da je v njihovem interesu, da se čim prej začnejo obnovitvena dela in da postanejo operativni. O denarni plati zgodbe je več povedal Ivo Corva, ki v delovni skupini zastopa SSO. Izvedeli smo, da bodo za obnovitvena dela in zagon knjigarne prejeli 125.000 evrov, ta vsota pa naj bi bila že zagotovljena. Ivo Corva je poudaril, da bodo v tej prvi fazi začeli pripravljati razpis za arhitekte, ki bodo morali pripraviti idejni projekt za ureditev prostorov, pri katerem bo treba upoštevati smernice delovne skupine in specifike našega prostora. Naj ob koncu še enkrat ponovimo, da bo novo Tržaško knjižno središče do-movalo na Trgu Oberdan, kjer v okviru dolgoročne rešitve predvidevajo ohranitev dejavnosti knjigarne, razširitev knjigarne na kulturni center s stalnim kulturnim programom, vključevanje ministrstva za kulturo, posebej javne agencije za knjigo, predvsem pa rešitev, ki bo usklajena s krovnima organizacijama v Trstu. (sč) TRŽAŠKA KNJIGARNA - Stari prostori Od včeraj obvestilo tudi v slovenskem jeziku V preteklih dneh smo pisali o obvestilu, ki ga je mogoče prebrati na vhodnih vratih nekdanje Tržaške knjigarne. Zmotilo nas je, da nepremičninska agencija nove najemnike išče le v italijanskem jeziku. Vse lepo in prav, bi re- kli, a ne v primeru stavbe oz. prostorov, ki so imeli in še vedno imajo poseben pomen za tržaške Slovence. Veseli nas, da je agencija, ki išče najemnika, to našo občutljivost vzela na znanje in včeraj dodala napis v slovenskem jeziku. vin Sandija Skerka V gastronomskem kiosku »Il Carso in Baia« pri Castelreggiu v Sesljanskem zalivu, ki deluje vsak dan od 12. do 24. ure, pripravljajo nocoj novo predstavitev kakovostnih kraških vin. Tokrat bo protagonist vinogradnik Sandi Skerk, ki bo ob 19. uri predstavil izbore svojih vin in dolgoletno tradicijo družinskega vinogradniškega podjetja v Praprotu, kjer na šestih hektarjih gojijo sorte terana, vitovske, malvazije in sauvinjona. Posebnost Skerkove kleti je vino Idila, mešanica vitovske, mal-vazije, rebule, glere in sauvinjona. San Marco: Marzo Magno bo govoril o špricarjih V kavarni San Marco bo drevi ob 18.30 srečanje z novinarjem in pisateljem Alessandrom Marzom Magnom na temo kvalitetne italijanske kuhinje, ki jih je avtor posvetil eno svojih zadnjih knjig »Il genio del gusto«, ki je izšla pri založbi Garzanti. Z njim se bo o špricarjih, kjer se prav v Trstu srečujeta dunajska in venetska tradicija, pogovarjal Bruno Lubis. Publika bo lahko tudi pokusila različne vrste špricarjev. Nesreča v Ul. Alberti Včeraj popoldne je v Ul. Leon Battista Alberti ob izhodu iz predora pod Sv. Vidom okoli 17.45 prišlo do prometne nesreče, v katero sta bila vpletena vespa in mestni avtobus št. 29. Avtobus, ki je prihajal iz predora, je bil ustavljen pred semaforjem, ko je vanj zapeljala vespa, na kateri sta bili dekleti, ki sta v trku utrpeli udarce v noge, zato so ju reševalci službe 118 prepeljali v katinarsko bolnišnico. V avtobusu se ni nihče poškodoval, na prizorišče pa so prišli tudi pripadniki tržaške občinske policije, ki so preiskali dinamiko nesreče. OBČINA TRST - Tri resolucije Svobode, ekologije, levice Kam gredo tekoči stroški? Tudi o znižani ceni vozovnic za šibkejše in o denarju za socialo - Pri paktu stabilnosti ne gre za deset božjih zapovedi Marino Sossi (SEL) arhiv Komisija za proračun tržaškega občinskega sveta naj v septembru in oktobru spričo vse močnejšega davčnega pritiska opravi pregled tekočih stroškov občinske uprave za leti 2013 in 2014, dalje naj župan in občinski odbor posežeta pri prevoznem podjetju Trieste Trasporti, naj leto študentom, brezposelnim, osebam v dopolnilni blagajni in drugim pripadnikom šibkejših skupin omogoči nakup letnih vozovnic po krepko znižani ceni, pa tudi naj spričo dejstva, da je deželna finančna postavka za Občino Trst nižja za 650.000 evrov in obveze deželne uprave, da ne bo OBČINA TRST - Resolucija SEL Počastiti spomin na bazoviške junake Stranka Svoboda, ekologija, levica bo v tržaškem občinskem svetu vložila nujno resolucijo, v kateri bo zahtevala, naj občinski svet počasti spomin na bazoviške junake ob priložnosti 84. obletnice njihove ustrelitve, ki bo 6. septembra. S tem SEL tudi odgovarja na resolucijo svetnika Drugega Trsta Franca Bandellija o počastitvi 60-letnice ponovnega prihoda Italije v Trst. Načelnik svetniške skupine SEL Marino Sossi sicer soglaša s potrebo po razmisleku o polpretekli zgodovini, ampak dodaja, da je treba to narediti na korekten način, se pravi da se je treba spomniti vseh zgodovinskih dogodkov in ne samo nekaterih in to ob upoštevanju tistega, kar se je zgodilo prej. ¿iT 'lili . negativno posegala v postavke, namenjene sociali, posežeta pri deželni upravi Fur-lanije Julijske krajine, naj v prihodnjem rebalansu proračuna ponovno dodeli manjkajočih 650.000 evrov. To je vsebina treh resolucij, ki jih je stranka Svoboda, ekologija, levica v tržaškem občinskem svetu vložila v preteklih dneh. Resolucije je včeraj dopoldne na tiskovni konferenci na županstvu orisal načelnik svetniške skupine SEL Marino Sos-si, ki se je navezal na novico, ki jo je včeraj prinesel tržaški italijanski dnevnik, o podvojenem davčnem pritisku na tržaške občane z davkoma Tari in Tasi. Načelnik SEL je pri tem poudaril predvsem pomen nadzora tekočih stroškov, ki so od leta 2002, ko so znašali dobrih 224 milijonov evrov, narasli na 326 milijonov, kolikor je predvideno za letošnje leto. Pri vsem tem so se v teku let stroški za osebje precej zmanjšali, medtem ko je občinska uprava precej več iztržila od davkov: če so glede tega prihodki leta 2002 znašali 87 milijonov evrov, so lani znašali dobrih 149 milijonov, za letos pa se predvideva prihodek v višini 138 milijonov. Prav tako se je povečala vsota, ki jo občina prejema od dežele oz. države: če je leta 2002 znašala dobrih 88 milijonov evrov, se letos predvideva, da bo Občina Trst prejela dobrih 146 milijonov evrov. Skupaj z drugimi prihodki naj bi torej občina letos prejela okoli 344 milijonov evrov, zato bi morala pojasniti, kam bo šel tisti denar, ki je predviden v okviru stroškov, saj je to toliko bolj pomembno v času, ko se od ljudi terja žrtvovanje. Prav tako SEL želi razumeti, ali bo občinska uprava v prihodnje pripravljena premostiti omejitve pakta stabilnosti, saj je po mnenju te stranke zgrešeno obravnavati omenjeni pakt, kot da bi šlo za deset božjih zapovedi, opozarja Sossi. (iž) OBČINA TRST - Redarji kaznovali lastnike Stanovanje je bilo za šest psov neprimerno Štirje od šestih psov tudi niso bili vpisani v pasji register - 916 evrov kazni Tržaški mestni redarji oz. občinski policisti so v prejšnjih dneh naleteli na svojevrstno odkritje. Med preverjanjem v nekem stanovanju v bližini hipodroma so namreč ugotovili, da se v stanovanju nahaja kar šest psov, od katerih so bili trije mladiči. Psi so bili v zadovoljivem stanju, po drugi strani pa so redarji ocenili, da so bili bivalni pogoji neprimerni z zdravstvenega in higienskega vidika, zato so si lastniki že isti dan prizadevali, da bi za šesterico ljubkih štirinožcev dobili primernejše bivališče. Tudi tako pa se niso izognili slani kazni, ki so jim jo naprtili občinski policisti in znaša 916 evrov: poleg 116 evrov zaradi bivanja v neprimernih prostorih bodo morali namreč odšteti še osemsto evrov. To zato, ker kar štirje od šestih psov niso bili vpisani v pasji register, kazen pa znaša dvesto evrov za vsakega posameznega neregistriranega psa. Pri tem občinska policija svetuje vsem tistim, ki razmišljajo o posvojitvi kake domače živali, naj se pozanimajo na spletnih straneh Občine Trst www.retecivica.trie-ste.it oz. http://ambiente.comune.trie-ste.it/trieste-animali/. Posvojitev psa terja od lastnika tudi odgovornost arhiv Prehitri in pijani Tržaški občinski policisti so 22. in 23. avgusta ustavili 18 vozil zaradi prehitre vožnje oz. vožnje pod vplivom alkohola. 22. avgusta so na območju ulic Salata in Roncheto ter v Istrski ulici blizu pokopališča pri Sv. Ani s pomočjo telelaserja ustavili deset vozil, pri čemer je sedem voznikov prekoračilo hitrostno mejo (od katerih dva za preko 40 km/h, za kar je predvidenih 527 evrov kazni, odvzem šestih točk in začasni odvzem vozniškega dovoljenja, ostale čaka 168 evrov kazni in odvzem treh točk), eden je vozil pod vplivom alkohola (pri tem je dvakrat prekoračil dovoljeno stopnjo, zato ga čaka proces), eden ni opravil tehničnega pregleda (168 evrov kazni), eden pa je vozil na nevaren način (54 evrov kazni in odvzem štirih točk). 23. avgusta pa so v Ul. Campo Marzio izmerili stopnjo alkohola v krvi osmim voznikom, pri čemer je 35-letni voznik terenca suzuki santana kar štirikrat prekoračil dovoljeno stopnjo, zato mu bodo sodili, poleg tega so mu odvzeli vozniško dovoljenje in deset točk, vozilo pa zasegli. 6 Četrtek, 28. avgusta 2014 ITALIJA OPČINE - Jutri začetek 49. študijskih dnevov Draga Uvodno okroglo mizo organizirajo mladi Pogovor z Jernejem Ščekom o srečanju na temo Z možgani po svetu Jutri se na Opčinah začenjajo 49. študijski dnevi Draga. Novost letošnje izdaje ni samo v tem, da so jo organizatorji preložili na zgodnejši čas, temveč je novost povezana z vstopom mladih in njihove različice prireditve v osrednjo prireditev, s katero se Draga mladih tokrat spaja. Petkovo okroglo mizo v sklopu Drage so si namreč zamislili mladi iz društva Mladi v odkrivanju skupnih poti (MOSP), ki običajno pripravljajo Drago mladih. To skupino vodi Jernej Šček, ki bo tudi moderator okrogle mize. Pred jutrišnjo okroglo mizo smo se pogovarjali z mladim Jernejem, ki nam je opisal potek srečanja. Mladi ste sami izbrali temo prve okrogle mize. Kaj pomeni »Z možgani v svet(u)«? Zakaj prav ta naslov? Nekoč smo (ali ste) temu pravili beg možganov. Mlajše generacije tega pojava ne poznamo, saj so naša življenja nenehno »online«, kar pomeni tekoča, mobilna, fleksibilna. Naslov z u-jem v oklepaju nakazuje na dvojno naravo odnosa mladega človeka z brezmejnim, barvitim in fascinantnim globalnim megalopolisom. Mlad človek 21. stoletja išče svojo pot tudi onkraj fizičnih, nacionalnih, jezikovnih in identitetnih meja. V tujini išče delovne, študijske in življenjske priložnosti. Hkrati pa, po mojem mnenju, moramo odhajati v svet z možgani in se vračati z dušo in razumom. Misliš, da je tema še posebno občutljiva za zamejstvo, za našo mladino, oziroma za vso skupnost? Tudi naša narodna skupnost ni izjema v sodobni igri blagostanja in krize, kakor v igri vseh derivatov globalnega ha-bitata. Gre za to, da bo del prebivalstva vedno ciljal drugam in višje, Harvard je »samo eden«. Po eni strani bi morali bolj ovrednotiti in častiti tiste, ki jim širom po svetu uspe ustvarjati pogoje za plodno, spodbudno in dostojanstveno življenje Jernej Šček fotodamj@n doma. Pustimo svet privatnikov, ki teče svojo pot, toda javne, kulturne in predstavniške institucije klicu še niso podale odgovora. Beg možganov ali bolje mobilnost boste mladi skušali obravnavati v pozitivnem smislu, ne kot problem, a kot priložnost. Kako misliš, da na ta pojav gledajo starejši? Če smo mladi že rojeni »na poti«, so odrasle generacije, vsaj okvirno in sociološko gledano, bolj statične. To še ne pomeni, da ne potujejo, vendar je njihova miselna shema taka, da se po potovanju vrnejo domov. Danes to za marsikoga, ki pri 30 letih z diplomami v žepu vidi pred sabo temo, ni nujno. Izbira gostov je bila dobro pretehtana. Dr. Alenka Stanič je strokovnjakinja za zahtevne zaposlitve. Nam lahko to bolje obrazložiš? Dr. Staničeva, sicer antropologinja, je danes ena največjih strokovnjakinj za vodilne kadre na svetu, je specialistka iskanja in selekcije. Najemajo jo gospodarske družbe, večinoma tuje, MILJE - V galeriji Ugo Cara Likovna instalacija o koncu kapitalizma V galeriji občinskega muzeja Ugo Cara v Miljah bodo danes ob 19. uri odprli likovno instalacijo Gullierma Giampietra z naslovom La fine del capitalismo (Konec kapitalizma). V Trstu živeči umetnik argentinskega porekla bo pod tem izzivalnim naslovom predstavil večplastno instalacijo. Ob odprtju bo performans, v katerem bo kot reci- tatorka sodelovala Lara Baracetti (na sliki). Razstavo prirejata občinsko odborništvo za kulturo v Miljah in Skupina 78, kustosinja razstave je Maria Campitelli. Giampietrova dela bodo na ogled do 22. septembra s sledečim urnikom: ponedeljek -petek 18 - 22, sobota 10 - 12 in 18 - 20, nedelja 10 - 12. ki iščejo najboljše voditelje, v zadnjih letih pa se intenzivno ukvarja s področjem migracij med akademiki in visoko izobraženimi profesionalci. Koroškega rojaka Valentina Inz-ka ste verjetno izbrali, ker je kljub poklicu ostal tesno povezan s slovensko manjšinsko skupnostjo na Koroškem... Dr. Inzko ima za sabo dolgo pot visokega diplomata. Opravljal je že nič koliko pomembnih služb širom po svetu, tako za avstrijsko zunanje ministrstvo kot za mednarodne organizacije, hkrati pa je ostal koroški Slovenec. Dialektiko odhajanja in ostajanja bo znal lepo predstaviti. Kaj pa David Bandelj? Dr. Bandelj je vsem nam dobro poznan zaradi svojega pesnikovanja in angažiranosti v naši skupnosti. Manj znano pa je, da ima zaradi svojega visoko intelektualnega in profiliranega naslova pravzaprav več težav kot olajšanj na poti za pridobitev službe tu, v našem prostoru. Zato je za Drago mladih posebno dragocen. Kako so organizatorji (klasične) Drage sprejeli vaše predloge za sodelovanje, pa tudi temo in izbrane goste? Vsi člani organizacijskega odbora, na čelu s predsednikom Društva slovenskih izobražencev Sergijem Pahorjem, so bili vedno in vselej odprtih rok. Zaupali so nam in dali na razpolago svoj čas ter znanje, za kar sem jim zelo hvaležen. Nadejam se, da bomo tudi mladi z obiskom Drage in vključevanjem v organizacijo razumeli, koliko so študijski dnevi vredni še danes. V življenju rešujemo stara vprašanja, odpirajo se nova, zaradi česar ne bo učenje nikdar in nikoli izven mode. (BS) Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 28. avgusta 2014 AVGUŠTIN Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 19.51 - Dolžina dneva 13.30 - Luna vzide ob 9.06 in zatone ob 20.54. Jutri, PETEK, 29. avgusta 2014 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,9 stopinje C, zračni tlak 1012,6 mb ustaljen, vlaga 87-odstotna, veter 3 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,1 stopinje C. M Izleti 60-LETNIKI vabljeni v soboto, 13. septembra, na enodnevni izlet s plovbo na splavu po reki Savi. Kosilo in zabava zagotovljena. Program izleta in info za vpis (do 30. avgusta) pri Ren-zotu v Boljuncu, v društvenem baru KD Tabor na Opčinah in v Nabreži-ni št. 97. OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet z avtobusom na Barbano v ponedeljek, 1. septembra. Pridružili se bomo slovenskim romarjem iz Goriškega in Tržaškega pri skupni sv. maši ob 10.30. Nato se bomo podali na Angelsko goro, Sinji vrh, kjer bo kosilo in Otlico. Info čim prej na tel. št. 347-9322123. VAŠKA PUSTNA KLAPA iz Zgonika prireja 7. septembra zabavni enodnevni izlet na Dolenjsko. Ogledali si bomo leseni most na Savi, mesto in grad Sevnica ter degustacijo vin v Lu-trovski kleti. Informacije in vpis po tel. 040-229286 (Marta). H Čestitke Na pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem je diplomirala NASTJA GHERLANI. Iskreno ji čestitata družini Kneipp in Malalan. Danes se poročita SERGIO in TIZIANA. Sreča in ljubezen naj vaju spremljata povsod. Iz srca vama voščimo Marcella, Branko, Rejko in Marko. Sn an priden in bister fantek, Erik Gerl mi je imje. Dns jmn ano ljto, forti ljpa ukca in špičste lsje. Pske in mucke jest štman, ma tudi račco in tičke jmn rad. Dosti je ldi n svjeti, ma jest se zdin največ bgat. Bn zmjerej duobr in pšten, ta bo najvjčji muj zaklad. Na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem v Kopru je z odliko diplomirala iz Razrednega pouka Nastja Gherlani Iskreno ji čestitata in želita še obilo uspehov mama Anna in sestra Martina m Kino AMBASCIATORI - 16.00, 17.45, 19.30, 21.10 »Dragon trainer 2«. ARISTON - 18.45, 21.15 »Grand Budapest Hotel«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 20.15 »I fratelli Karamazov«; 18.20, 22.15 »The Parade«. FELLINI - 16.30, 18.45, 21.30 »Mud«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La ragazza del dipinto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Under the skin«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.10 »Pazza idea«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.30 »22 Jump Street: Mladeniča na faksu«; 16.30 »Avioni 2: V akciji«; 16.40 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 19.00, 20.25 »Kakor zgoraj, tako spodaj«; 18.50, 20.50 »Lucy«; 17.00 »Nikec na počitnicah«; 18.25 »Ninja želve«; 16.10 »Ninja želve 3D«; 18.00 »Odlep-ši svoje sanje: Združenje moči«; 18.10, 20.40 »Plačanci 3«; 16.20, 21.10 »V osrčju viharja«; 18.10 »Varuhi galaksije«; 16.05, 21.00 »Vroči posnetki«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Una piccola impresa meridionale«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00 »Step up all in«; 18.00, 20.05, 22.10 »Libera-ci dal male«; Dvorana 2: 17.40, 19.15, 20.40, 22.20 »The Stag - se sopravvivo mi sposo«; Dvorana 3: 16.00, 20.20, 22.10 »Cattivi vicini«; Dvorana 4: 16.00, 17.30, 19.00, 20.40, 22.20 »Into the storm«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il fuoco della vendetta«; 16.00, 17.30, 19.15 »Planes 2 missione snticendio«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 21.50 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Hercules -Il guerriero«; 16.00, 18.05, 20.10 »Dragon Trainer 2«; 16.30, 19.00, 21.30 »Step up all in«; 19.00, 21.30 »Liberaci dal male«; 16.15, 22.15 »Quel momento imbarazzante«; 16.10, 18.10, 20.00 »Planes 2 - mis-sione antincendio«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Into the storm«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.15, 22.10 »Into the storm«; Dvorana 2: 16.30, 18.10, 19.50 »Planes 2 - missione antincendio«; 21.30 »Cat-tivi vicini«; Dvorana 3: 17.30, 20.00 »Dragon Trainer 2«; 22.00 »Liberaci -/ dal male«; Dvorana 4: 17.00, 20.00, 22.00 »Step up all in«; Dvorana 5: 18.00, 20.15, 22.10 »The Stag - se so-pravvivo mi sposo«. E Poslovni oglasi GROZDJE KVALITETNO, sorte merlot in cabernet sauvi-gnon prodam. Tel. št.(0)33-91 -99-7101 0 Mali oglasi DELAVEN FANT išče kakršnokoli občasno delo, od košnje trave in obrezovanja, do dela na kmetiji, v trgovini, v uradu. Tel. št.: 334-8301226. IŠČEM učbenike za 1. razred srednje šole S. Kosovel: Raziskujem Slovenijo 9, Skrivnosti števil in oblik 7, Likovno izražanje 7. Tel. št.: 040-211380 ali 349-5070323. IŠČEM DELO kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038631354244. IŠČEM dva izvoda učbenika »Glasba danes in nekoč 7« za 2. razred nižje srednje šole. Tel. št.: 328-7437616. IŠČEM učbenike: za 3. razred srednje šole S. Kosovel - Opčine »Skrivno življenje 10« in »Viaggio nellimrnagi-nario 3«; za 3. razred trgovske Žiga Zois »Branja 2«, »Od logaritmov do vesolja« in »Od Piramid do kaosa«. Tel. št.: 393-7741336. MLADA ZAMEJSKA DRUŽINA išče hišo z vrtom naprodaj med Bregom in Opčinami. Tel.: 328-9021448 ali 3396255586. PODARIM avto stratus, motor 2000 cc, pogon na bencin, letnik '97, poraba 7% v izredno dobrem stanju z 145.000 km, baterija in štiri gume nove. Tel. 348-4462664. PODARIM kužke mešančke, majhne rasti, stare 2 meseca. Tel. št.: 333-4239409. PRODAM knjige za vse tri razrede srednje šole S. Kosovel na Proseku. Iščem knjigo »Biologija 1« za 5. v.g. klasične smeri liceja Prešeren. Tel. št.: 335-7492616 ali 328-9190074. PRODAM 17 starih kamnitih stopnic. Tel. št.: 339-1026752. V NAJEM dajemo opremljeno stanovanje za dve osebi, Vižovlje 11-c. Tel. št.: 040-299820 ali 340-8868570. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel.: 347-8601614. Id Osmice COLJA JOŽKO je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Tel. 040-229326. DRUŽINA ZAHAR je odprla osmico v Borštu 58. Tel. št.: 348-0925022. ERIKA IN ELVIANA sta odprli osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040-225859. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-327104. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. Tel.: 040-229164. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. V PRAPROTU je osmica odprta pri Frančkotu in Bobotu Briščku. Tel. št.: 040-200782. V SALEŽU sta odprla osmico Sandra in Jožko Škerk. SiVince Tutto27 avgusta 2014 Super Enalotto Št. 207 2 11 42 64 82 90 Nagradni sklad 535.060,00 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 13 dobitnikov s 4 točkami 8.034,13 € 742 dobitnikov s 3 točkami 362,71 € 11.195 dobitnikov z 2 točkama 14,42 € prej do j nov mm www.primorski.eu s / TRST Četrtek, 28. avgusta 2014 7 CI3 Lekarne Do sobote, 30. avgusta 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Belpog-gio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ul. 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči -040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ul. 33 - 040 638454. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 9 Šolske vesti DVOJEZIČNE OTROŠKE JASLI »MAJA«, Repen 130, vabijo malčke do 3. leta v prijetno naravno okolje. Tel. št. 040-327522 ali 340-4022209 (Martina), www.asilonidomaja.it. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginna-stica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu v. Kosovel. Nadaljujemo z vpisi za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginna-stica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. V MATEMATIKO s sošolci... skupaj je lepše za osnovnošolce in srednješolce, pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah. Utrjevanje snovi 1x tedensko. Vpisi in dodatne info na tel. št.: 040-212289. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni seznami učbenikov za nižji srednji šoli Kosovel in Levstik za š.l. 2014/15. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da bodo imenovanja letnih suplentov (iz pokrajinskih lestvic) učnega osebja slovenskih šol za šolsko leto 2014/15 potekala v petek, 29. avgusta, v prostorih Deželnega šolskega urada v Trstu, Ul. v. Martiri 3, in sicer ob 9.00 Darujte za sklad Bubnic Magajna za otroške vrtce in osnovne šole ter ob 10.00 za nižjo in višjo srednjo šolo. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 30. avgusta. PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v slovenskem Dijaškem domu v. Kosovela, od 1. do 5. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program predvideva utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na novo šolsko leto ter razne delavnice (športno, gledališko, jezikovno). Info in vpisi v Ul. Ginnasti-ca 72, od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure na tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. RAVNATELJSTVO liceja A.M. Slomška sporoča, da se pouk začne 10. septembra, ob 8. uri. Prva seja profesorskega zbora bo v ponedeljek, 1. septembra, ob 11. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA »VLADIMIR BARTOL« sporoča, da bo prvi zbor učnega osebja v ponedeljek, 1. septembra, ob 9. uri na sedežu ravnateljstva pri Sv. Ivanu. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerc v Dolini sporoča, da bo 1. plenarna seja učnega osebja na sedežu šole Gregorčič v Dolini, v ponedeljek, 1. septembra, ob 10.00 za učitelje in ob 11.00 za vse učne komponente. DTZ ŽIGE ZOISA sporoča, da prvi dan pouka bo v sredo, 10. septembra. SKLAD MITJA ČUK pomaga v š.l. 2014/15 pri vsakodnevnem pisanju nalog srednješolcem, od ponedeljka do petka (september-maj), od 14.30 do 17.00 na Proseku in na Opčinah. Možnost kosila. Zaradi organizacijskih razlogov sprejemamo prijave do 10. septembra. Vpisi in dodatne info na tel. 040-212289. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so na spletni strani Deželnega šolskega ravnateljstva (www.scuola.fvg.it) objavljene začasne pokrajinske lestvice za habilitirano učno osebje slovenskih šol v tržaški pokrajini za šolska leta 2014/2017. Morebitne ugovore smejo kandidati nasloviti na Urad za slovenske šole v roku 5 dni po objavi. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, da se bo pouk pričel v četrtek, 11. septembra. 13 Obvestila www.primorski.eu/bubnicmagajna/ GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v glasbeno šolo za l. 2014/15. Info na tel. 040251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina). ZALOŽBA MLADIKA IN ZTT sporočata, da je možno naročiti šolske knjige na sedežu založbe Mladika, Ul. Don-izzetti 3. Urnik: ponedeljek in petek 8.30-12.30; sreda 15.00-19.00. Tel. št. 040-633307 ali ts360srl@gmail.com. KONJENIŠKI PRAZNIK KONJI NA KRASU, ki ga prireja društvo Skuadra Uoo, bo v Cerovljah od petka, 29., do nedelje, 31. avgusta, s konjeniškimi igrami, tekmami kočij, country glasbo in kavbojsko ter kraško gostinsko ponudbo. Obiskovalci se bodo lahko pomerili v ljudskih igrah, se vozili s kočijami in tekmovali s svojimi slaščicami, otroci pa bodo lahko zajahali prave konje. Parkirišča v Vižovljah, pri športnem igrišču in v Cerovljah, ob vhodu v vas. Vabljeni vsi! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do petka, 29. avgusta, odprta s poletnim urnikom: ponedeljek, sreda in petek 8.00-16.00; torek in četrtek 11.00-19.00. VZPI ANPI Opčine, Bani, Ferlugi, Piščanci, se bomo poklonili 9 tovarišem, ki so jih Nemci pred 70 leti ustrelili v kraški dolinici na Mandriji, v petek, 29. avgusta. Zbrali se bomo ob 18. uri na openskem pokopališču, nadaljevali bomo pot do spomenika v parku na Kraški ulici. LETOŠNJI »POHOD V SPOMIN NA PRENOS RANJENCEV« bo v soboto, 30. avgusta, z odhodom ob 5.30 pri Rdeči hiši v Gorici. Letos bo hkrati proslava ob 70-letnici izhajanja Partizanskega/Primorskega dnevnika. Ob 16. uri bo sprejem pohodnikov z zaključno prireditvijo na Vojskem. Pobudniki iz Goriške vabijo k udeležbi tudi tržaške pohodnike. Informacije po tel. 348-5298655. SKP IN SIK vabita v soboto, 30. in nedeljo, 31. avgusta, na Rdeči praznik v Ljudski dom v Podlonjerju. V soboto ob 19.00 okrogla miza »Kar levico lahko združuje«. Od 21.00 koncert Gino D'Eliso in Max Troian. V nedeljo, ob 19.00 okrogla miza »Uničevanje javnega zdravstva med deželno in državno reformo, ob 21.00 koncert skupine XPound. Odprtje kioskov ob 18.00. ANED - Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad, Ul. Rio Primario 1, zaprt do 31. avgusta. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom Opčine, obvešča cenjene bralce, da bo avgusta zaprta. NSK - ODDELEK ZA MLADE BRALCE, Ul. Filzi 14, sporoča, da bo do 31. avgusta, zaprt. Od ponedeljka, 1. septembra, bo ponovno odprt po običajnem urniku. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Likovne delavnice v avgustu: Koliko oblik ima kamenje in Čudežne delavnice. Informacije na tel. št. 040-299099 (pon.-sob. 8.00-13.00). VZPI - ANPI sporoča, da bo Pokrajinski urad na Trgu Stare Mitnice (Largo Barriera Vecchia 15) avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na tel. št. 040-661088. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata celodnevni poletni center »Plesalček« za dečke in deklice od 3 do 10 let, od 1. do 5. septembra, v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah. Info in vpis na tel. 334-3611757 (Kristina) ali info@cheerdancemille-nium.com. AŠD POLET vabi vse otroke do 8. leta starosti, na brezplačen začetniški tečaj za umetnostno kotalkanje in hokej na rolerjih, ki se bo začel v ponedeljek, 1. septembra, ob 16. uri na Pi-kelcu. Za morebitne informacije lahko pišete na info@polet.it. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. S. Francesco 20, sporoča, da bo s 1. septembrom stopil v veljavo zimski urnik: pon.-pet., od 10. do 18. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini obvešča, da bo zaprta zaradi dopusta do vključno ponedeljka, 1. septembra. ODDELEK ZA MLADE BRALCE, Ul. Filzi 14, bo s 1. septembrom odprt s sledečim urnikom: ponedeljek in torek 9.00-13.00; sreda, četrtek, petek 14.00-18.00. MEPZ SLOVENEC-SLAVEC obvešča pevke in pevce, da bo v torek, 2. septembra, ob 20.30 v Srenjski hiši v Bor-štu pevska vaja za nastop v Portorožu, ki je predviden za petek, 12. septembra. JOGA - SKD France Prešeren iz Bo-ljunca sporoča, da bo, za vse tiste, ki so tečaj že obiskovali, prva vadba v sredo, 3. septembra, ob 19.00 do 20.30. Vabljeni. JOGA - SKD France Prešeren iz Bo-ljunca vabi na predstavitev tečaja in brezplačni poskusni vadbi joge z učiteljem Goranom Korenom v sredo, 3. in v sredo, 10. septembra, od 18. do 19. ure. Pridite v udobnih oblačilih in s podlogo za ležanje. Vabljeni. MALI KITARISTI IZ BREGA IN MLADINSKI KROŽEK »DOLINA« vabijo nove prijatelje, da se vpišejo v glasbeno šolo. Dneva odprtih vrat bosta v petek, 5. septembra, od 17.00 do 19.30 in v soboto, 6. septembra, od 10. do 12.30 na sedežu Pihalnega orkestra Breg v Dolini (pri igrišču srednje šole S. Gregoričič). Info na tel. št.: 3285761251 ali info.mkib@yahoo.it. PILATES - vaditeljica Sandra in Skupina 35-55 sporočajo, da se vadba začne v petek, 5. septembra, ob 19. uri v te- lovadnici NSŠ S. Gregorčič v Dolini. Telovadba bo potekala, kot običajno ob torkih in petkih. Vabljene. NK KRAS organizira Open day v soboto, 6. septembra, na nogometnem igrišču v Repnu. Prireditev je odprta vsem otrokom, ki želijo preizkusiti nogomet in so rojeni od l. 2004 do 2009. Začetek ob 15. uri. Info na tel. 339-3853924 (Emanuela) ali nkkras@gmail.com. ASD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da se bodo treningi in vpisi za nove člane začeli v ponedeljek, 8. septembra. Osnovna motorika (3-6 let) pon. in pet. 16.45 - 17.45. Otroška skupina (6-11 let) pon. 16.30 - 18.00 in pet. 17.00 - 18.30. Mladinska skupina (12-18 let) pon. 18.00 - 20.00 in pet. 18.30 - 20.30. Info na tel. št. 3478535282 (Jasna) in 347-9227484 (Ryan) ali info@cheerdancemille-nium.com. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO IN OBLIKOVANJE TELESA - Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca in vaditeljica Sandra sporočajo, da se vadba prične v torek, 9. septembra, od 9. do 10. ure v društveni dvorani občinskega gledališča. Vabljene. WWF - Zaščiteno morsko območje v Miramaru, v sodelovanju z občino Trst, prireja vsak petek do 12. septembra, od 10. do 12. ure didaktične naravoslovne dejavnosti na območju Mlake na Kontovelu. Info na tel. št. 333-9339060 ali 040-6754339. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki po poletnem urniku 9.00-13.00 do petka, 12. septembra. SŠKD TIMAVA IN JUS MEDJA VAS, vabita obrtnike iz Krasa in okolice, da se prijavijo za razstavljanje svojih izdelkov na tradicionalnem prazniku »Konji in vonjave mošta«, ki se bo odvijal v Medji vasi od petka, 3. do nedelje, 5. oktobra. Prijave in info na tel. št. 338-7738027 (Igor) in 338-9050189 (Simon) ali na timava@alice.it, igor-tom71@hotmail.it. SEMINAR VOKALNE TEHNIKE V ZBORU s slovenskim dirigentom Robertom Fegušem, v organizaciji MePZ Tončka Čok, SKD Lonjer-Katinara, v sodelovanju z ZSKD in USCI FJK, bo v soboto, 4. oktobra, od 14. do 20. ure v Športno-kulturnem centru Lonjer-Katinara. Vabljeni pevci, zborovodje, koripetitorji. Info in prijave na ZSKD, Ul. S. Francesco 20, tel. št. 040-635626 ali trst@zskd.eu, www.zskd.eu. El Prireditve ALJAŽEV STOLP IN ZGODOVINSKA RAZSTAVA SPDT sta na ogled v Kulturnem domu Iga Grudna v Nabreži-ni po dogovoru. Kontaktna št.: 040299632 ali 339-5281729. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na 49. študijske dneve Draga 2014 v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu, Dunajska cesta 35. V petek, 29. avgusta, bo ob 16.30 okrogla miza »V svet(u) z možgani«, sodelujejo dr. Alenka Stanič, dr. Valentin Inzko in dr. David Ban-delj. V soboto, 30. avgusta, bo ob 16.30 predaval dr. Fabjan Hafner »Sem dolgo upal in se bal«. V nedeljo, 31. avgusta, ob 9. uri sv. maša; ob 10. uri predavanje dr. Marte Verginella in dr. Urbana Vehovarja »Politična raba spomina zmanjšuje možnosti za preživetje in rast slovenskega naroda«; ob 15.30 počastitev 90-letnice pisatelja Alojza Rebule in podelitev 3. Pe-terlinove nagrade; ob 16. uri zaključno predavanje predsednika SAZU, dr. Tadeja Bajda na temo Znanost, inženir-stvo, materni jezik. SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega in VZPI-ANPI Dolina, Mačkolje in Pre-beneg, vabita v petek, 29. avgusta, na proslavo ob 70-letnici ustrelitve pre-beneških kurirk. Ob 18.00 polaganje vencev na pokopališču v Dolini. Ob 18.30 osrednja slovesnost pri spomeniku v Prebenegu. Sodelujejo: DVS Primorsko Mačkolje in otroci iz Pre-benega. Slavnostni govornik zgodovinar Borut Klabjan. edia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. do 31. avgusta 2014 POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, èestitke v okvirèku, mali oglasi v okvirèku, oglasi društev in organizacij v okvirèku ponedeljek - petek 10.00 - 14.00 sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: primorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Montecchi 6 II. nadstropje - TRST GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA IN JUS NABREŽINA vabita v soboto, 30. avgusta, ob 21. uri na komedijo v izvedbi Kulturnega društva Brce iz Gabrovice pri Komnu »Vse o ženskah« - režija Minu Kjuder, in v nedeljo 31. avgusta, ob 20.30 na koncert dalmatinskih pesmi v izvedbi Mpz Vesna iz Križa. Prireditvi bosta potekali na opremljenem dvorišču ob sedežu godbe, Nabrežina kamnolomi 12. SKD GRAD od Banov organizira tradicionalni vaški praznik Pod kostanji, ki bo 30. in 31. avgusta. Zabaval vas bo ansambel Souvenir, na ogled bo razstava Roka Dolenca in Ivana Kocma-na »Zgodovinski pregled - Leto 1945 pred, med in po«. SVETOVALNA SLUŽBA KMEČKE ZVEZE, v sodelovanju s KSS Sežana - KGZ N. Gorica in ZKB, vabi člane in ostale vinogradnike v torek, 2. septembra, ob 19. uri v razstavno dvorano ZKB na Opčinah na strokovno predavanje o trgatvi in posegih, ki spremljajo predelavo grozdja in nego mošta. O aktualni temi bosta govorila priznana strokovnjaka dr. Ivan Ze-zlina o posegih v vinogradu pred trgatvijo in enologinja Majda Brdnik o sodobnih posegih pri predelavi mošta in negi vina. SKD TABOR OPČINE: v Prosvetnem domu je na ogled do 30. septembra razstava »Opčine v 1. svetovni vojni«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 16. do 19. ure. Vabljeni! Prispevki V spomin na Zoro Ražem darujeta Marija Grgič 20,00 evrov in Marta Muži-na 10,00 evrov za cerkev v Bazovici. Namesto cvetja na grob drage tete Mari Radovič vd. Blason darujeta Fatina in Elio 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na vse svoje pokojne daruje Meri Pertot 50,00 evrov za popravilo zvonov nabrežinske cerkve. V počastitev spomina Darkota Lupin-ca daruje Bogomila Lupinc 50,00 evrov za šempolajsko-slivenski cerkveni pevski zbor. Ob izgubi drage mame izreka Paolu Mahorčiču iskreno sožalje Zadruga Vital Ob izgubi drage mame izrekajo Paolu Mahorčiču iskreno sožalje vsi pri Odbojkarskem društvu Bor Ob smrti drage mame Viktorije izražamo občuteno sožalje kolegici Mariji Besednjak. Vsi na uradu za slovenske šole 8 Četrtek, 28. avgusta 2014 ITALIJA »MINI« UPLINJEVALNIK - Žaljenje kritikov Na Tržaškem odzivi na Vescovinijevo sporočilo Na težke obtožbe, ki jih je na račun nekaterih nasprotnikov gradnje »mini« uplinjevalnika ob izlivu Timave blizu Tržiča na družbenem omrežju Facebook in v celostranskem plačanem oglasu v tržaškem italijanskem dnevniku izrekel glavni pobudnik gradnje obrata Alessandro Vesco-vini, so se na Tržaškem odzvali v Listi Tsi-pras in Vaškem odboru Štivan. Odbor Liste Tsipras v sporočilu, ki ga je podpisal Marino Calcinari, izreka solidarnost vsem tistim, ki se jih je Vescovini lotil s težko ironijo in pri tem ugotavlja, da je s tem žaljivim sporočilom prišlo do »kakovostnega skoka« ter opozarja, da pobuda ne more ne iti skozi demokratično presojo občanov. Zato bo Vescovini, ki je napovedal javno predstavitev projekta 5. septembra v Tržiču, imel svojo skupščino, ampak kdaj in o čem bo tekla beseda bo- do odločali občani, delavci in demokratične institucije, zaključuje Calcinari. Nasprotovanje gradnji uplinjevalni-ka sta izrazila tudi predstavnik Ribiškega naselja Rinaldo Stradi in Vaški odbor Štivan. Predsednik le-tega Lucijan Kocman v sporočilu ugotavlja, da se zdi, da se družba Smart Gas vede, kot da bi imela že vsa dovoljenja in sploh je ne zanima, kaj menijo neposredni sosedje. Kocman tudi opozarja, da imajo občani po statutu Občine De-vin-Nabrežina pravico zahtevati načrt uplinjevalnika in vso dodatno tehnično dokumentacijo v slovenskem jeziku, za kar je sam v dopisu županu zaprosil že 20. avgusta, a do danes ni bilo nobenega odziva: »Če pomislimo, da rok za oddajo ugovorov temu načrtu poteče 20. septembra, nam bo praktično onemogočeno vsako legalno nasprotovanje!,« zaključuje Kocman. Naslov včerajšnjega spornega celostranskega oglasa Alessandra Vescovinija MILJE - Občina pripravila svečanost 100 let in več je doseglo šest Miljčank Dame, ki so že upihnile sto svečk Še pred nekaj desetletji je bil 100. rojstni dan redkost, dandanašnji pa čedalje več ljudi doživi tak častitljiv jubilej. V Miljah so včeraj dopoldne pripravili krajšo slovesnost, s katero so hoteli počastiti šest miljskih stoletnic. Štiri dame so še tako vitalne, da so se udeležile slovesnosti, dve pa sta ta dogodek morali izpustiti. Srečanje je del kampanje, v sklopu katere Občina Milje promo-vira medgeneracijski dialog. Včerajšnje srečanje so naslovili "Nonne e ra-gazzi, morbin da pazzi!', na njem pa je bilo okrog 70 mladih ljudi, ki so z družinami stoletnic proslavili častitljive jubileje. Podžupanja Laura Mar-zi in odbornica Loredana Rossi sta lepe besede namenili Ziti Bevilacqua fotodamj@n (100), Marii Ciac (101), Wandi Deiu-ri (101), Santini Oleni (102), Rosi Opera (104), Celestini Apollonio (104). Gospa Wanda in gospa Zita žal nista mogli osebno povedati, kakšen je recept za dolgo življenje. Zanimiv segment srečanja je bila tudi omemba prelomnih dogodkov, ki so pustili pečat v naši preteklosti. Tako je vesela druščina izvedela, da se je ob rojstvu ene od dam potopil Titanic, ko pa se je rodila gospa Santina, je modna oblikovalka Coco Chanel skrajšala žensko krilo. Iz srečanja izhaja, da se med dobre popotnice za dolgo življenje uvrščajo zdrav življenjski slog, družinske vrednote in ljubeč odnos svojcev do ostarelih ljudi. Večer v spomin na Angela Cecchelina Organizatorji Lunatico festivala prirejajo drevi v parku nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu poklon komiku Angelu Cecchelinu ob 50-letnici smrti. Večer so načrtovali že julija, ko so ga morali odpovedati zaradi želja. Dogajati se bo začelo že ob 19. uri, osrednji dogodek pa bo ob 21., ko bodo člani Pupkin kabaretta in drugi ugledni gostje uprizorili večer s Cecchelinovim naslovom »La vita xe un bidon?«. Gledališka predstava Marat / Sade Na pobudo Mestnih muzejev bo drevi ob 20.30 (s ponovitvijo jutri ob isti uri) na vrtu Lapidarija (vhod s Trga Catte-drale 1) gledališka predstava Marat / Sade, ki jo bo uprizorila univerzitetna dramska skupina Centro Universitario Teatrale. Igro, prosto povzeto po tekstu Petra Weissa, so prvič predstavili maja letos v okviru Trieste Act Festivala. Kratki filmi o Trstu Nekdanja pralnica v Ul. San Giacomo in Monte bo danes zvečer ob 20. uri gostila projekcijo kratkih filmov Claudia Sepina o tržaškem življenju in open-skem tramvaju. Nagrada za tržaškega raziskovalca Raziskovalec na Tržaški univerzi Alberto Tessarolo je dobitnik nagrade Prize Paper Award 2014 (nagrada za najboljše delo v reviji). Nagrajen je bil za prispevek v reviji IEEE Transaction on Energy Conversion. Kliknite za osvežitev. Kjerkoli boste preživljali poletne dni, osvežite strani Primorskega dnevnika, kliknite na www.primorski.eu in se povežite s spletno izdajo časopisa. Dnevnik bo z vami, s svežimi novicami, prevetrenimi prispevki, cool rubrikami. Naročnina na spletno izdajo dnevnika: letna šestmesečna naročnina za naročnina naročnina 30 dostopov 180 evrov 100 evrov 22 evrov Za tiste, ki so naročeni na tiskano izdajo, je dostop brezplačen. Več na naši spletni strani: www.primorski.eu Primorski r dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji DUNAJ - Zamenjava v vrhu OVP Namesto Spindeleggerja Reinhold Mitterlehner / Četrtek, 28. avgusta 2014 9 LJUBLJANA - Zadeva Patria Vrhovni sodniki zavrnili zahtevo Janševe obrambe po izločitvi predsednika sodišča Branka Masleše LJUBLJANA - Vrhovni sodniki so na včerajšnji občni seji zavrnili zahtevo za izločitev predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše iz odločanja v zadevi Patria, je v izjavi za medije dejal tiskovni predstavnik sodišča Gregor Strojin. Masleša na seji ni bil prisoten, saj o vprašanju lastne izločitve ne sme glasovati. Vrhovno sodišče namreč obravnava zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil Franci Matoz, zagovornik predsednika SDS in obsojenega v zadevi Patria Janeza Janše. Ob tem pa je Matoz zahteval izločitev Masleše, ki je zatem prenehal z vsakim nadaljnjim delom v zadevi. Ker je bila seja, sklicana za 18. julij, nesklepčna, Masleša v tej zadevi ni smel opravljati nobenih dejanj, podpredsednica sodišča Nina Betetto pa je sklic občne seje ponovila. Včerajšnje seje se je udeležilo 29 sodnikov od 32, kakšen je bil izid glasovanja oziroma ali je kdo glasoval drugače od končne odločitve, pa Strojin ni razkril. Je pa pojasnil, da bo Betettova zdaj izdala sklep z obrazložitvijo odločitve. Kdaj bo izdan, še ne morejo napovedati. Betettova bo v sklepu povzela tudi obrazložitve posameznikov sodnikov, ki so govorili na seji. Matoz je izločitev Masleše predlagal, ker naj bi se z govorom na Dnevih slovenskega sodstva vnaprej izrekel za pristranskega. To je bila si- GLOSA Predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša cer tudi prva zahteva za izločitev predsednika vrhovnega sodišča nasploh. Obenem je Matoz podal tudi zahtevo za izločitev sodnice poročevalke v zadevi Patria Vesne Žalik, a je Betettova zahtevo zavrnila. Strojin je spomnil, da se šele v teh dneh izpolnjujejo procesni pogoji, da se o zadevi lahko sploh vsebinsko odloča. Do zahteve za varstvo zakonitosti se je moralo namreč opredeliti tožilstvo, nato pa je še obramba imela možnost, da se je izrekla glede odgovora tožilstva. Obrambi se rok za odziv izteče v prihodnjih dneh. Na podlagi včerajšnje odločitve bi lahko bil Masleša v skladu z letnim razporedom razporejen v senat, ki bo odločal o tej zadevi, hkrati pa bo lahko odločal tudi o zahtevah za izločitev drugih sodnikov, če bi v tem primeru do njih spet prišlo. A hkrati lahko tudi stranke podajo nov predlog za izločitev Masleše oziroma drugih sodnikov. (STA) DEŽELA - Včeraj v tretji deželni komisiji Začela se je razprava o zdravstveni reformi TRST - S predstavitvijo zakonskega osnutka, ki ga je pripravila deželna odbornica za zdravje Maria Sandra Telesca, je postopek za presnovo deželnega zdravstvenega sistema včeraj dopoldne v tretji deželni komisiji stopil v živo. Zakonski osnutek št. 59 je predstavila sama odbornica Te-lescova, ki je naposled tudi izrazila zadoščenje glede na pozitivne odzive. Med temi sta bila pozitivni mnenji predstavnikov sveta lokalnih avtonomij in zveze Federsanita-Anci. Sicer so v komisiji predstavili še dva zakonska osnutka za reformo zdravstva, se pravi zakon št. 60, ki ga je pripravil nekdanji predsednik Dežele FJK Renzo Tondo (ta osnutek predvideva preosnovo podjetij za zdravstvene storitve in ustanovitev enotnega podjetja za deželne zdravstvene storitve), in št. 61, ki ga je izdelala stranka Forza Italia (prvi podpisnik je bivši desnosredinski deželni odbornik za infrastrukturo Riccardo Riccardi). Tako Tondo kot Riccardi se zavzemata za to, da bi nazadnje prevladala zdravstvena reforma, ki bo nekakšna sinteza med Teleschinim zakonskim osnutkom in predlogoma iz vrst desnosredinske opozicije. V ta namen naj bi ustanovili ožji odbor, ki naj bi pripravil nov zakonski predlog. Poznavalci so sicer mnenja, da bo ta pot težko izvedljiva. O tem, ali bodo sploh ustanovili ožji odbor, bodo člani komisije odločali 9. septembra. Deželna odbornica Maria Sandra Telesca med predstavitvijo zakonskega osnutka Vizije o novem zdravstvenem sistemu se namreč v levosredinskem in desnosredinskem taboru še kar razlikujejo. Če je namreč Telescova mnenja, da mora biti kontinuiteta med bol-nišniškimi storitvami in storitvami na ozemlju, je še predvsem za Riccardi-ja potrebno popolnoma ločevati med bolnišnico in teritorijem. Zakonski osnutek deželne vlade pa ne predvideva le tesne povezave med bolnišnicami in teritorijem, temveč in še predvsem okrepitev zdravstvenih storitev na ozemlju in torej ustrezne naložbe. V tej luči naj bi imeli družinski zdrav- niki v prihodnosti tudi pomembnejšo vlogo. Med poudarki, ki jih velja omeniti, je tudi razbremenitev urgentnih oddelkov prek krepitve storitev na teritoriju. Predstavitvi zakonskih osnutkov v komisiji so popoldne sledile avdicije. Prvi na vrsti so bili, kot omenjeno, predsedniki sveta lokalnih avtonomij, stalne konference za zdravstveno in socialno-zdravstveno načrtovanje, združenja italijanskih občin Anci in skupščine županov posameznih okrožij. Avdicije se bodo nadaljevale danes in prihodnji teden. »Strategija napetosti« se je začela v naših krajih Jo2e Pirjevec Dobro je storil Samo Pahor, da nas je v včerajšnjem Primorskem dnevniku opozoril na pokol, ki se je avgusta 1946 zgodil na plaži Verga-rolla v bližini Pulja. Medtem ko je bila v teku športna prireditev, je na njej ob 14.15 eksplodiralo od 15 do 20 morskih bomb, ki so jih Nemci uporabljali v boju proti podmornicam, pa še drug eksploziv, uskladiščen v bližini. Eksplozija je terjala približno 75 človeških žrtev in povzročila na desetine ranjencev. Plaža je bila namreč polna kopalcev, poleg tega pa je lokalni časopis »LArena di Pola« razglasil omenjeno športno prireditev za »manifestacijo italijanstva«, kar je imelo za posledico, da se je je udeležilo veliko ljudi, med njimi družine z otroci. Ker je bil Pulj v tistem času pod anglo-ameriško vojaško upravo, je slednja sprožila preiskavo, katere rezultat pa je bil brezploden, saj se je zaključila z ugotovitvijo, da je bila eksplozija namerna, ni pa ugotovila krivcev. O tej zgodbi je pred kratkim objavil knjigo mladi tržaški zgodovinar Gaetano Dato, ki je prvi videl arhivsko gradivo v Washingtonu in Londonu in je rezultate svojega dela predstavil na objektiven način, brez nacionalističnih poudarkov. Kar je v našel prostoru redkost, saj je zgodovina na žalost še vedno uporabno sredstvo za netenje etnične napetosti med Italijani in »Slovani«. Jasno je, da ezulski krogi obtožujejo za pokol OZNO, ki naj bi ga povzročila zato, da prisili lokalno italijansko prebivalstvo v beg. Pri tem se sklicujejo na poročilo italijanskih tajnih služb iz leta 1946, ki so ga prevzele tudi nekatere britanske oblasti. Dato ne izključuje te možnosti, saj opozarja ne dejstvo, da je rimska vlada vse do avgusta omenjenega leta načrtovala vojaško akcijo, da zaustavi ju-goslovanki »ekspanzionizem«, pri čemer je oskrbovala z orožjem odporniške skupine, prisotne v Istri. Pokol na plaži Vergarolla naj bi bil nekakšno opozorilo jugoslovanskih tajnih služb, da se z njimi ni šaliti. Če je to res, potem je bilo uspešno, saj Dato pravi, da se je od tega trenutka dalje italijanska »rezistenca«, ki je še nekaj dni prej povzročila v osrednji Istri smrt skupine pro-titov-skih agitatorjev, poslej omejevala na sabotažo in propagandno akcijo. Tržaški zgodovinar pa ne zanemarja tudi druge možnosti, da so namreč italijanski nacionalistični krogi organizirali pokol v sodelovanju z rimskimi oblastmi, ker so hoteli očrniti Jugoslavijo v trenutku, ko je v Parizu tekla mirovna konferenca, ki naj bi med državama začrtala nove meje. Prav nič bi jih ne motilo, če bi prišlo med ZDA in »Titolandijo«, kakor je pravil Churchill, do oboroženega spopada, saj so bili odnosi med državama skrajno napeti. Ker je Tito ukazal prestreči dve vojaški letali, ki sta kršili jugoslovanski zračni prostor, in je v primeru drugega prišlo do nesreče, v katerem sta umrla dva pilota, so ameri- ški časopisi celo pozivali Washington, naj uporabi proti Jugoslaviji atomsko bombo. Katera hipoteza, o katerih govori Dato, je verjetnejša? Čeprav ne more biti dvoma, da so bile jugoslovanske tajne službe zmožne marsikaterega zločina, bi se nagibal k odgovoru, da druga. Leta 1946 jugoslovanske oblasti niso imele interesa, da se kažejo sovražne do Italijanov v Istri, saj so se zavedale, da to škodi njihovemu mednarodnemu ugledu. Tako Tito, kot prvi mož Hrvaške Vladimir Ba-karic, sta s v tem smislu večkrat govorila. Italijani pa so s svoje strani že od leta 1944 dalje skušali prikazati »Slovane« kot barbare in so pri tem naleteli pri Američanih in Britancih na posluh. Ko so zahodni zavezniki po 12. juniju 1945 prevzeli upravo Trsta in okolice, so na primer takoj začeli z raziskavo v bazovskem šohtu, ker je Churchill za Potsdamsko konferenco potreboval dokaz o jugoslovanskih grozodejstvih. Njihova pristranost je šla tako daleč, da niso na začetku leta 1947 vzeli resno opozoril o nevarnosti Marije Pasquinelli, fanatične fa-šistke, ki je ob izročitvi Pulja Jugoslaviji 10. februarja iz protesta streljala na generala Roberta de Wintona in ga ubila. Skratka, upoštevajoč zgodovino Trsta in Italije v naslednjih desetletjih bi dejal, da se je »strategija napetosti«, ki se je izrazila v številnih pokolih, začenši s tistim na trgu Fontana v Milanu decembra 1969, začela v naših krajih. DUNAJ - Po odstopu predsednika avstrijske ljudske stranke (OVP) Michaela Spindeleggerja, ki se je obenem poslovil tudi od položaja finančnega ministra in vicekanclerja, je vodstvo konservativcev v torek zvečer za svojega novega vodjo izbralo gospodarskega ministra Reinholda Mitterlehnerja. Do ponedeljka naj bi bila znana tudi nova vladna ekipa OVP. Spindelegger je v torek zjutraj nepričakovano odstopil zaradi sporov okoli davčne reforme. Odločitvi so botrovale predvsem kritike iz ljudske stranke, pri čemer mu je več glavarjev avstrijskih zveznih dežel očitalo pretrdo držo do tega vprašanja in premajhno učinkovitost. Kot je pojasnil, si po njegovem mnenju davčne reforme spričo skoraj 80 odstotkov visokega avstrijskega dolga ne morejo privoščiti. Da bi jo financirali z davkom na premoženje, za katerega se zavzemajo partnerji konservativcev v veliki koaliciji na Dunaju, socialdemokrati, pa je Spindelegger zavrnil. Njegovega naslednika na čelu stranke, Mitterlehnerja, je vodstvo konservativcev v torek zvečer izbralo soglasno. »Sam sem se spravil v to vlogo,« je po imenovanju povedal gospodarski minister, ki je ob tem izrazil prepričanje, da ima moč in kreativnost za novo nalogo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Za zdaj ni jasno, kdo bo novi finančni minister in ali bo prišlo do preoblikovanje vladne ekipe OVP, namerava pa Mitterlehner to vprašanje razjasniti najkasneje do ponedeljka. Po njegovih besedah mora sicer vladna ekipa »v jedru« ostati nespremenjena. Ob tem Reinhold Mitterlehner ansa je Mitterlehner, ki poleg gospodarskega vodi tudi resor za znanost, za zdaj pustil odprto, ali bo sam prevzel finančne ministrstvo, kar je sicer označil za »sijajen položaj«. Po mnenju Mitterlehnerja je sedaj treba poskrbeti predvsem za kontinuiteto v vladi, pri čemer je treba razjasniti, za kaj se vlada sploh zavzema. Pri tem bo treba najti tudi skupno usmeritev glede davčne reforme, je poudaril Mitterlehner, ki pa je hkrati nakazal, da pri tem verjetno ne bo prišlo do kakšne bistvene spremembe stališča v OVP. »Ko gre za davek na premoženje, bom ravnal v skladu s tem, kar smo delali doslej,« je dejal. Kancler Werner Faymann, ki prihaja iz socialdemokratskih vrst, je v torek izrazil presenečenje nad Spinde-leggerjevim odstopom, a hkrati prepričanje, da bo koalicija vzdržala do leta 2018. 10 Četrtek, 28. avgusta 2014 ITALIJA DONECK / MINSK - Po neuspelem srečanju med predsednikoma Putinom in Porošenkom Pogovori brez rezultata Spopadi se nadaljujejo DONECK / MINSK - Pogovori ruskega in ukrajinskega predsednika Vla-dimirja Putina in Petra Porošenka v torek zvečer niso prinesli konkretnega napredka in nasilje na vzhodu Ukrajine se je tudi včeraj nadaljevalo. Kijev je poročal o novem vojaškem konvoju, ki naj bi v Ukrajino prišel iz Rusije in izrazil pričakovanje pomoči s strani Nata. Putin in Porošenko sta se na prvem dvostranskem srečanju od začetka junija pogovarjala na štiri oči več kot dve uri ob robu vrha evra-zijske carinske unije v beloruski prestolnici, ki so se ga udeležili tudi visoki predstavniki EU. Porošenko je ocenil, da so pogovori dali določen rezultat, a ne dovolj za končanje več kot štirimesečnega konflikta med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti na vzhodu Ukrajine. Izpostavil je svoj mirovni načrt za območje, ki da so ga podprle vse strani v Minsku. »Pripravljen bo načrt, da bi čim prej dosegli režim premirja, ki mora biti vsekakor dvostranskega značaja,« je dejal Poro-šenko. Putin je izrazil pripravljenost Moskve, da stori vse za mirovni proces v Ukrajini, če se bo začel, ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je kasneje izpostavil nujnost premirja. Predsednika sta se dogovorila za obnovitev pogovorov t. i. kontaktne skupine, v kateri je poleg obeh držav še Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Po prepričanju Porošenka bi sicer Tudi včeraj so bili na vzhodu države oboroženi spopadi ansa morala ta razpravljati o dvostranski prekinitvi ognja, ki bi jo nadziral Ovse. Putin je zatrdil, da sta z ukrajinskim kolegom dosegla tudi »določen dogovor« o napotitvi humanitarne pomoči na vzhod Ukrajine. Moskva je v ponedeljek namreč napovedala, da bo ta teden tja poslala še en humanitarni konvoj, potem ko je Ukrajina njen prvi konvoj minuli teden označila za invazijo. V Kremlju so kasneje pojasnili, da sta se predsednika dogovorila, da bo Rusi- ja nov konvoj na vzhod Ukrajine poslala pod okriljem Rdečega križa in v sodelovanju z oblastmi v Kijevu. Kot je napovedal Lavrov, nov konvoj ne bo zadnji. Putin in Porošenko sta se dogovorila tudi o obuditvi pogajanj o dobavi plina. Rusija je namreč junija zaradi spora o cenah energenta zaprla plinsko pipico Ukrajini. Zatem je evropski komisar Günther Oettinger napovedal, da bo že predvidoma v septembru novo tristransko srečanje Ru- sije, Ukrajine in EU, na katerem bodo poskušali rešiti plinski spor. Oettinger se bo v sklopu priprav na to srečanje ta petek v Moskvi sestal z ruskim ministrom za energetiko Aleksandrom Novakom. Z nemirnega vzhoda Ukrajine so medtem poročali o nadaljevanju nasilja med ukrajinsko vojsko in proruskimi separatisti. Tiskovni predstavnik ukrajinskega sveta za nacionalno varnost Andrej Lisenko je sporočil, da je bilo v zadnjih 24 urah ubitih 13 vojakov, 36 pa je bilo ranjenih. O novih topniških spopadih so poročali iz Donecka, kjer so po podatkih mestnih oblasti umrli trije ljudje. Kijev je zaznal tudi velik konvoj tankov in težkega orožja, ki naj bi prišel iz Rusije je bil na poti proti Telmanovi, mestu, ki se nahaja približno 80 kilometrov južno od Donecka in 20 kilometrov od ruske meje. Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je izrazil pričakovanje, da bo zveza Nato Ukrajini namenila »praktično pomoč«, odločitev o čemer pričakuje na vrhu zveze Nato prihodnji teden v Walesu. Medtem pa je generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen za britanski časnik Guardian dejal, da bodo na vrhu prihodnji teden skušali premostiti razlike v zavezništvu ter sprejeti ukrepe, ki bodo omogočili hiter premik Natovih vojaških sil v regijo. Kot je dejal, bi lahko uporabili Nato-ve sile za hitro posredovanje, poteza pa ne bo vključevala vzpostavitve trajnih baz v regiji, k čemur so sicer pozvale nekatere članice Nata, kot so Poljska in baltske države. Evropski parlament ne bo podprl komisije, če ne bo dovolj žensk BRUSELJ - Pred sobotnim vrhom Evropske unije prihajajo iz Evropskega parlamenta svarila, da komisarska ekipa Jean-Clauda Junc-kerja ne more pričakovati podpore, če ne bo v njej vsaj toliko žensk kot v sedanji, torej devet. »Evropske komisije z manj ženskami kot v sedanji ne bomo podprli,« so včeraj opozorili evropski socialisti. Nezadovoljni so tudi evropski liberalci. Voditelji članic EU naj bi v soboto na izrednem zasedanju v Bruslju odločili, kdo bo na visokem zunanjepolitičnem položaju nasledil Britanko Catherine Ashton in kdo bo v funkciji predsednika Evropskega sveta nasledil Belgijca Hermana Van Rompuya. Del kadrovske kombinatorike je tudi celotna sestava nove komisarske ekipe. Juncker že vseskozi vztrajno poudarja, da želi zadostno število žensk, a številke ni konkretno opredelil. V Evropskem parlamentu pa so že pred poletnim premorom napovedali, da komisije z manj ženskami kot v sedanji ne bodo podprli. Evropski socialisti in liberalci sedaj v pričakovanju sobotnega vrha ponavljajo to opozorilo. »Od julijske izvolitve v Evropskem parlamentu se bodoči predsednik Evropske komisije JeanClaude Juncker močno trudi oblikovati svojo ekipo. A kljub temu so bile doslej predlagane le štiri ženske - od 27 evropskih komisarjev ... To je polovica manj kot v Barrosovi komisiji in je preprosto nesprejemljivo, je včeraj posvaril vodja evropskih socialistov (S&D) Gianni Pittella. TRZIC, 28. AVGUSTA _7. SEPTEMBRA RAZSTAVNA GALERIJA NA TRGU CAVOUR 2014 Četrtek, 28. avgusta Ob 18.30, otvoritev Velikani Gora Rolando Larcher Z JUGA, NA JUGU SVETA Zgodbe športnega plezanja Ob 20.30 I POLENTARS Priprava in degustacija rekordne Polente Ob 21.00 - na trgu Cavour Koncert skupine Radio Zastava Petek, 29. avgusta Ob 18.30 Srečanje z Marino Bressan Sissi, galeb na morju, orel v hribih Ob 21.00 Velikani Gora Giuseppe Ballico EIGER IN DRUGI VZPONI Sobota, 30. avgusta Ob 11.00 Predstavitev predloga kandidature Krasa v seznam okoljskih in kulturnih dobrin človeštva Ob 18.00 Predstavitev knjige Fabia del Bello Fonte Timavi. Načrt za Tržiško območje in Posočje Ob 21.00 Multivizijska predstavitev potovanj Franca Toso in Roberta Valenti v Četrtek, 4. septembra Ob 18.00 Od Jadrana do Alp: zgodbe iz dveh stoletij ekskurzij, z Diegom Masiellom Ob 19.00 Z gorskim kolesom po Krasu Predstavitev stez in poti Skupina MTB 360 iz Trsta Ob 21.00 Giobbe Covatta: A come ambiente Petek, 5. septembra Ob 19.00 Srečanje s Paolom Mielijem Predstavitev knjige I conti con la storia Ob 21.00 Velikani Gora Turnokolesarska dejavnost sekcije CAI izTržiča, predstavlja Emilio Rigatti. Sobota, 6. septembra Ob 17.30 Velikani Gora Aljaz Anderle HLADNE STRASTI Pogovor vodi Erik Svab Ob 19.00 Francesca Negri predstavlja knjigo kuhinjskih receptov La cucina di montagna iJJJj 0 Comune di Monfalcone Občina Tržič Ministero dell'Economia e delle Finanze p« pef la cooperaztone Italia-Slovenia program črarajnefa sodetownja (s Slovenija-Italija Progetto finanziato nett'ambito det Programma per ta Cooperazione Transfrontalîera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali. Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-ltalija 2007-2013 izsredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev / KULTURA Četrtek, 28. avgusta 2014 1 1 SIMPOZIJ - V Ljubljani ovrednotili slovensko tržaško literaturo »Orel ne lovi muh« »Tako kot se orel ne zmeni za muhe, se tudi Boris Pahor ne ubada z manjšimi cilji ampak leti visoko, tako v življenjskih izbirah kot tudi znotraj svojega literarnega ustvarjanja,« je filozof in fotograf Evgen Bavčar na originalen način ob jubileju čestital svojemu dragemu prijatelju Borisu Pahorju. Bavčar se je v torek udeležil prvega znanstvenega simpozija o Slovenski tržaški literarni šoli, ki sta ga v ljubljanski Mestni hiši organizirali Mladinska knjiga in Cankarjeva založba. Poleg omenjenega je v polni dvorani nastopila še cela serija uglednih govorcev: Marija Pirjevec, Elvio Guagnini, slavljenec Boris Pahor, Dragan Živadinov, Katja Mihurko Poniž, Miran Košuta, Tatjana Rojc in Ana Toroš. Vsak je prikazal del tržaške kulture oziroma podrobno orisal literarno ustvarjanje enega ali več tržaških kulturnikov. Miran Košuta je predstavil »nepogrešljivega člana tržaške slovenske književnosti« Vladimirja Bartola in pri tem postavil pod drobnogled njegovi deli Tržaške humoreske in Mladost pri Sv. Ivanu. Pred tem se je vprašal ali Slovenska tržaška literarna šola sploh obstaja. »Mar je slovenski avtorski niti v razponu od, denimo, Trubarja ali Svetokriškega do sosednjih Rebule, Pahorja in mlajših možno nadeti takšno lite-rarnovedno oznako? Ali je sosledje tako raznorodnih individualnih poetik, vrsto piscev brez zavestne pripadnosti skupnemu literarnemu gibanju, brez lastnega programskega manifesta, brez sorodnega sloga ali za šolo tako značilnega generacijskega prenosa umetniškega znanja mogoče poenotiti v takšnole imensko družnost, v definicijsko etiketo, sorodno npr. sicilski, dubrovniški, pariški ali montrealski literarni šoli?« se je spraševal Košuta. Mnenja je, da vsaj ožje, literarnozgodovinsko vzeto ta oznaka ni- kakor ni pravilna. Po njegovem »ni mogoče dvomiti o fizično in besedilno očitnem dejstvu, da obstaja tudi na slovenskem jezikovnem bregu tržaškega literarnega zaliva - pancrazievsko rečeno - "družina pisateljev, pesnikov in pripovednikov, ki so sicer različni, a po krvi na nek način sorodni in med seboj skrivnostno uglašeni" Gre za avtorje, ki že stoletja oblikujejo slovensko tržaško književnost«. Simpoziju je pomemben doprinos dala tudi literarna teoretičarka Marija Pirje-vec. »Brez tržaških literatov bi bila slovenska kultura skromnejša,« je izpostavila in predstavila zgodovinski oris slovenskega literarnega ustvarjanja na Tržaškem, od Trubarja in Ketteja do Pahorja in Rebule ter mlajših, perspektivnih ustvarjalcev, med katere po njenem mnenju zagotovo sodi aktualni režiser in pisatelj Igor Pison. Marija Pirjevec je svoj nastop sklenila z mislijo, da je današnja slovenska tržaška literatura pomembna za ohranitev narodne identitete in da Slovenska tržaška literarna šola danes zagotovo obstaja. Literarni kritik in profesor italijanske književnosti Elvio Guagnini je ob tem še dodal: »Šola? Morda kaj več ... Entiteta, ki združuje razlike, ki izvirajo iz samostojnosti in odločitev posameznika. Morda bolj »usmeritev« kot »šola««. Guagnini je povedal še anekdoto, iz katere je razvidno, da sta Pahor in Rebula med seboj spletla odnos spoštovanja in prijateljstva. »Spominjam se, kako sem se nekega dne pogovarjal s Pahorjem o nekem dogodku, ki so ga organizirali njemu v čast. Takoj mi je odvrnil, da je treba enako čast izkazati tudi Rebuli ... Pahor in Rebula nista bila in še vedno nista ne »tekmeca« ne »različnih prepričanj«, ampak sta skupaj prehodila znat- filmi@primorski.eu GREMO V KINO ne dele svojih poti. Različna sta si, s tem se strinjam, toda ne »po prepričanju«, ampak v posameznih točkah nekaterih idej, položajev«. Guagninijevo tezo je potrdil sam Pahor, ko je dejal, da se je prijateljstvo z Rebulo razvijalo iz leta v leto. »Ko je Alojz šel daleč od morja in Krasa, so se najini stiki sicer pretrgali, nekatera stališča pa so se spremenila. Kljub temu ostajava prijatelja in morda bova še spet skupaj nastopila. Želim mu, da bi še marsikaj prišlo izpod njegovih tipk«. Profesorica slovenske književnosti in dekanka na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici Katja Mihurko Poniž je prikazala vlogo žensk v tržaškem literarnem gibanju, ki se je izražala predvsem v literarni reviji Slovenka, »ki je pritegnila k branju tako izobražene kot preproste tržaške bralke«. Ana Toroš je predstavila »pesniško pešpot po najvažnejših tržaških do-gajalnih prostorih«. Raziskovanje italijanskih in slovenskih pesniških antologij je profesorico Toroš privedlo na primer v tržaško pristanišče, kjer pesnik Mariano Rugo opisuje tamkajšnje tržaške delavke. Za eno izmed glavnih postojank pesniške pešpoti pa je izpostavila Rusi most, katerega prodajalke pogosto dobimo v marsikaterem literarnem delu. Režiser in soustanovitelj umetniškega gibanja Neue Slowenische Kunst Dragan Živadinov je simpozij obogatil s predstavitvijo tržaškega konstruktivističnega ambienta, znotraj katerega je poseben poudarek namenil Avgustu Černigoju. Na primeru literarnega opusa Srečka Kosovela je dokazoval, da je konstruktivizem zastopan tudi v poeziji. Osrednja tema literarne teo-retičarke in kritičarke Tatjane Rojc je bila Tržaškost v poeziji Miroslava Košute. Avtorica je podrobno opisala ljubljansko, predvsem pa tržaško literarno obdobje Miroslava Košute in izpostavila njegove gledališke songe. Vzdušje simpozija so ob koncu spet popestrile Pahorjeve besede. Med drugim si je slavljenec zaželel, da bi se zanimanje za tovrsten literarni dogodek stopnjevalo ne zgolj v Ljubljani, temveč tudi v Trstu. R.D. BENETKE - Prvi dan filmskega festivala Običajni glamour • I v • in lepa presenečenja Prizor iz otvoritvenega Inarritujevega filma Birdman ansa Predsednik letošnje žirije, francoski glasbenik Alexander Desplat, ki se ganjen spominja Riza Ortolanija in lep pozdravni govor botre Luise Ranieri z voščilom, da bi vsi dobili v enem od letošnjih filmov zgodbo svojih sanj. Običajna večerja na plaži, ki se je je udeležilo skoraj tisoč povabljencev in Hotel Excelsior kot vedno v razsvetljeni, posebno praznični preobleki. Beneška Mostra je tudi to, skupek prijetnih trenutkov, ki znajo vsakič znova presenetiti gledalce. Prvi festivalski dan beneške Mostre, ki letos praznuje že 71. rojstni dan, je včeraj potekal po običajnih, glamour kalupih. Tudi letos je festival, tako kot lani, obiskal predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je v osrednji dvorani prisostvoval svetovni premieri filma Birdman mehiškega režiserja Alejandra Gonzalesa Inarrituja. Z njim je včeraj na Lido prispela cela skupina mednarodnih zvezdnikov, od Michaela Keatona do Edwarda Nortona in Emme Stone, ki nastopajo v zgodbi, ki se loteva razmišljanja o talentu in slavi, se pravi igralskih karier, ki gredo lahko zelo različno pot med Hollywoodom in Broad-wayem. Dolg aplavz publike je sinoči podkrepil tudi jutranjo oceno kritike, ki se je nad zadnjim delom mehiškega avtorja iz- rekla pohvalno že takoj po prvi projekciji. Kljub polemikam, ki so tu na Lidu vselej na preži in tokrat očitajo umetniškemu vodji, da se premalo zanima za mondeno plat festivala in preveč za ek-stremne avtorje in filme, letošnji festival, vsaj na papirju, obljublja velika presenečenja. Za eno od teh je včeraj poskrbel tudi starosta iranske dinastije Mohsen Makhmalbaf, ki je tokrat prisoten s filmom The president, zgodbo o koncu diktature v izmišljeni kavkaški lokaciji, kjer diktator beži in se pri tem preobleče v glasbenika, da bi iz take, umetniške perspektive lahko bolje razumel potrebe in težave naroda. Makhmalbafov film pa ni pravljica, ampak zgodba, ki pripoveduje o še kako aktualnih temah kot so vojna, sovraštvo in maščevanje in so letos prisotne v kar nekaj filmih. Za kot ponavadi šokantno zgodbo je tudi tokrat poskrbel na videz mili in tihi Kim Ki duk, korejski avtor, ki zlatega leva v resnici že hrani na domu, saj si ga je prisvojil pred dvema letoma s filmom Pietas. Tokrat je s filmom One on one odprl sklop Dnevov avtorjev in spet zagotovil občinstvu neizmerno mero nasilja in krvi. (Iga) ŠTARANCAN - Slovenski umetniški kolektiv na festivalu DobiaLab Kolektiv IRWIN napovedal ustanovitev nove države Režija: JeffNichols Igrajo: Matthew McConaughey, Reese Witherspoon, Michael Shannon in Tye Sheridan ZDA 2013 Ocena: ★★★ Ellis in Neckbone sta najstnika, ki živita na bregu Mississipija. Ko se jima nekega dne pokvari plovilo in se znajdeta na otoku, čisto slučajno spoznata Muda, moškega, odpadnika, ki že več let beži pred pravico a tudi pred tistimi, ki ga hočejo ubiti in si je prav zato na tisti oazi uredil novo življenje. Mud je v resnici že od nekdaj zaljubljen v Juniper, ki prebiva nedaleč od tam in s katero si želi pobegniti daleč stran. Njegovo edino upanje je to, da uspe najti primerno barko, ki mu bo zagotovila sigurno in srečno plovbo in še srečnejšo prihodnost. Ellis in Neckbone si prizadevata, da bi mu na vsak način pomagala, pa čeprav ju to stane spoznanje tudi bridkih resnic. Film, ki je pred dvema letoma navdušil publiko canneskega občinstva je predvsem zgodba, ki s pomočjo slike pripoveduje o točno določenem mladostniškem trenutku, ko življenje otroških sanj in prepričanj prekorači točko, ki ga ne bo več pustila nazaj. V vlogi mladega junaka nastopa Tye Sheridan, že protagonist Malic-kovega The tree of life, ki se spet preizkuša z zahtevno vlogo, tokrat najstnika, ki spoznava svet odraslih in realnost, ki žal ne odgovarja temu, kar si je on predstavljal. Ellis pride tako na sled zapletenemu odnosu staršev in v prvi osebi okusi grenkobo laži za katerimi se skriva Mud, kot tudi nekoherentnost Juniper, preteklost starega Toma in slepo nasilje maščevanja. Vse to ga seveda prisili, da odraste veliko hitreje in da tudi tista njegova barka, ki je končno dobila varen pristan na drevesu, mora dol od tam. A vse to se za ceno nasmeha nove ljubezni še kako splača. (Iga) Glavni gostje letošnjega kreativnega festivala DobiaLab, ki se je v kraju Dobbia pri Štarancanu uspešno zaključil prejšnjo soboto, so bili člani slovenskega umetniškega kolektiva IRWIN, ki je številna leta delovala pod okriljem Neue Slowenische Kunsta. Člani kolektiva so na otvorilnem večeru v sredo, 19. avgusta, predstavili različne faze iz lastnega ustvarjalnega opusa. Slednji temelji predvsem na razkrivanju/prikrivanju množične in tradicionalne kulture oziroma na predelavi figur iz kon-struktivizma, impresionizma, romantike in takih, ki sodiijo v katoliško popularno ikonografijo. Skupina IRWIN se je v sklopu festivala DobiaLab dotaknila vprašanj pripadnosti, identitete in ideologije. Pred predavanjem so se člani IRWINa odzvali na povabilo organizatorjev festivala ter poskrbeli za inštalacijo v obliki plakata (na sliki), ki so ga razobesili v Tržiču. Inštalacija opozarja mimoidoče, da je napočil pravi trenutek za ustanovitev nove države. Kasneje so slovenski umetniki občinstvu razkrili genealogijo te umetnine: plakat, ki je iz- virno v angleščini opozarjal na čas za ustanovitev nove države, je v resnici premišljena strategija za promocijo svetovno znane pijače (misel »Time for a new state« je v kratkem času zamenjal plakat z napisom »Time for a new taste« - torej čas za nove okuse). Kot se spodobi avantgardni skupini, pa je IRWIN izvirno misel sprejela dobesedno ter jo prek svojih likovnih in umetniških stvaritev prenesla v muzeje, galerije, nenazadnje pa tudi med navadne državljane direktno na ceste mestnih ulic. Mitja Stefancic 1 2 Četrtek, 28. avgusta 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Zasilna zavetišča prosilcev za azil: spletna debata in mnenje odbornika Del Sordija Občina ne namerava odstraniti kolib ob Soči Že dalj časa so na soškem bregu pod goriškim sejemskim razstaviščem zasilna zavetišča, ki so jih postavili priseljenci. Tam se večinoma zadržujejo pakistanski in afganistanski državljani, ki so vložili prošnjo za pridobitev političnega azila v Italiji, do odločitve pristojne komisije pa nimajo kaj početi, saj se ne smejo nikjer zaposliti. Komisija, pristojna za azilante v Furlaniji-Julijski krajini, Venetu, Trentu in Bocnu, ima sedež prav v Gorici. Čakanje se lahko vleče tudi več kot šest mesecev, zaradi česar prosilci živijo v nekakšnem limbu. Center CARA v Gradišču je pre-natrpan, marsikoga gostijo nadškofijska Karitas in krajevni hoteli. Nekateri priseljenci preživljajo dolge dneve ob Soči, kjer so si uredili zasilna zavetišča, navadno pa tam ne prenočujejo. Kolibe iz lesa in plastike, ki so skazile pogled na soški breg, pa so v teh dneh predmet debate na družabnem omrežju Facebook. V skupini Salviamo Gorizia (Rešimo Gorico) so se pojavili posnetki kolib in komentarji zaskrbljenih Goričank in Goričanov, ki si ne upajo več stopiti k reki, »ker so tam priseljenci in je morda nevarno«. V resnici so večino sodelujočih v debati bolj kot drugo vznemirile smeti, ki kvarijo tamkajšnje okolje. Obvestila je na Facebooku zbral občinski svetnik občanske liste Per Gorizia Fabrizio Oreti, ki je v torek poslal gradivo odborniku za zaščito okolja Francescu Del Sordiju. »Občinski svetnik mora prisluhniti občanom in opozoriti pristojne. Odbornika sem vprašal, ali bo poskrbel za očiščenje območja, ki so ga zasilna zavetišča skvarila. Dejal je, da bo. Nekaj je treba ukreniti ne glede na to, kdo je pristojen,« je včeraj razložil Ore-ti. Občinski svetnik in eden pobudnikov skupine na Facebooku, ki se je med drugim zavzemala za ohranitev sodišča, brigade Pozzuolo in porodnišnice v Gorici, nima nič proti priseljencem in se ne spušča v razprave o priseljenski politiki: »Tu gre za vprašanje zaščite okolja in varnosti občanov, saj so na slikah opazna tudi ognjišča v neposredni bližini zelenja.« Odbornik Del Sordi pa je včeraj razložil, da Občina Gorica v tem primeru nima veliko pristojnosti, saj so zavetišča na bregu, le-ta pa je v deželni lasti. »Občina je lastnica določenega pasu, sam breg pa ni naš. Ne glede na to pa gre v tem primeru za vprašanje javnega reda, za to pa sta pristojni prefektura in kvestura,« je dodal odbornik. Del Sordi je pristavil, da so to zakoniti in miroljubni priseljenci v pričakovanju azila, da so ob soškem bregu v resnici osamljeni ter da ne motijo nikogar, razen kakih 10 ali 20 ljudi, kolikor jih zahaja tja dol: »Z županom se o tem še nisva pogovarjala. On bi lahko recimo prepovedal dostop do tega območja, tako pa bi samo premaknil problem drugam. Ponavljam, s tem se morajo ukvarjati prefektura, kvestura ali dežela.« Po njegovem mnenju je srž problema sistem, v okviru katerega so migrante usmerili v te kraje. O obsoških zasilnih zavetiščih v Gorici in Gradišču je Primorski dnevnik poročal že 8. avgusta. Direktor nadškofijske Karitas Paolo Zuttion je takrat povedal, da večina migrantov, ki jih v okviru akcije Mare Nostrum pripeljejo v Gorico, takoj po prihodu zapusti mesto in odpotuje proti severni Evropi. V Gorici ostanejo samo prosilci za azil, ki do pridobitve statusa azilanta ne smejo delati v Italiji. Čakanje pogosto presega zakonsko določeno obdobje šestih mesecev, je pred tedni razložil Zuttion. (af) Zasilno zavetišče na bregu pod sejemskim razstaviščem dr GORICA - Odločitev pokrajinske uprave V upravni svet konzorcija so imenovali Slovenko Višja svetovalka za projekte pri Občini Šempeter-Vrtojba Anita Manfreda je nova članica upravnega sveta konzorcija za industrijski razvoj Gorice. Predlagala jo je Pokrajina Gorica. 49-letna Slovenka se poklicno ukvarja z evropskimi projekti, me-nedžmentom, gospodarskim razvojem in turizmom. Na zadnjih državnozborskih volitvah je v Novi Gorici kandidirala na listi stranke DeSUS. »Pokrajina Gorica konkretno gleda v Evropo, kot dokazuje imenovanje Anite Manfreda v upravni svet konzorcija,« je izjavil predsednik pokrajinske uprave Enrico Gherghetta. Manfredova bo zasedla mesto Marine Pisani, ki je odstopila iz družinskih razlogov. Gherghetta se je dosedanji članici upravnega sveta pisno zahvalil, pokrajino je zastopala od leta 2005. »Z imenovanjem slovenske izvedenke pa smo porušili še zadnji zid, morda najtršega, in sicer tistega, ki ločuje ljudi,« je izpostavil Gherg-hetta. Pokrajina je odprla vrata Sloveniji tudi z dodelitvijo palače Alvarez Univerzi v Ljubljani, poleg tega pa je pokrajinska uprava pred časom izrazila naklonjenost čezmejnemu koriščenju storitev šempetr-ske porodnišnice. Izbira neitalijanske zastopnice v upravnem svetu konzorcija po Gherghet-tovih besedah ni provokacija, »čeprav že vem, da bo marsikdo kritiziral to imenovanje«. Privoščil pa si je nogometno prispodobo: »Vseeno pa ne razumem, zakaj lahko italijanski klubi iščejo dober del nogometašev v tujini, nas pa morajo kritizirati, ker se odločimo za zelo sposobno osebo, ki stanuje 500 metrov stran od meje«. GRADISCE Rodolfo Ziberna noče največjega centra CARA »Ko gre za center za priseljence v Gradišču, igrata deželni odbor in večina v deželnem svetu osupljivo dvojno igro,« opozarja goriški deželni svetnik desnosredinske stranke Forza Italia Rodolfo Ziberna. Kritičen je do stališč deželne vlade Debore Serracchiani glede območja, na katerem sta center za prosilce za azil (CARA) in do nedavnega tudi center za identifikacijo in izgon (CIE). »Odbor in večina sta zavrnila moj predlog o ukinitvi vsakršnega centra v Gradišču, naj bo CIE ali CARA, da bi preprečili pregosto prisotnost tujih priseljencev v družbenem tkivu, ki si je objektivno ne more privoščiti,« je napisal Ziberna v tiskovnem sporočilu. Ob tem je predlagal plačilo odškodnine občini Gradišče, ki mora skrbeti tako za sprejemanje priseljencev kot za varnost. »Deželni odbor in večina v resnici nočeta preprečiti ustanovitve največjega centra CARA v Italiji in nočeta podpirati gradiške občine,« opozarja svetnik stranke Forza Italia. Obnova centra CIE v Gradišču terja začetno investicijo 800.000 evrov, v drugi fazi pa naj bi znašala milijon evrov. »Notranji minister Alfano je izjavil, da centra ne bodo ponovno odprli, če se krajevna skupnost ne bo strinjala. Ker je deželna predsednica predlagala, da bi center gostil prosilce za azil, se nam obeta največji center CARA v Italiji,« opominja. Po njegovem mnenju sta Gradišče in Gorica že sprejeli dovolj priseljencev, medtem ko se je ta pojav samo delno dotaknil ostalih občin v deželi. Italijanska vlada pa se je odzvala tako, da je močno ošibila prisotnost policije na tem ozemlju, še dodaja Ziberna. KRMIN - Simbolično porušili del zidu nekdanje vojašnice Amadio Park namesto vojašnice Zemljišče obsega več kot 65.000 kvadratnih metrov - Zadovoljstvo podpredsednika dežele Sergia Bolzonella V Ulici Gorizia v Krminu so včeraj simbolično porušili del zidu bivše vojašnice Amadio, na območju katere namerava občina v prihodnosti urediti park. Dogodka se je udeležila množica občanov in upraviteljev, med katerimi so bili podpredsednik dežele Furlanije-Julijske krajine Sergio Bolzonello, deželna odbornica Sara Vito, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherg-hetta in krminski župan Luciano Patat. Zemljišče obsega več kot 65.000 kvadratnih metrov, pri določitvi nove namembnosti so bili soudeleženi občani v okviru Agende 21. »Načrt je pomemben za vso deželo. Krmin predstavlja veliko bogastvo za celotno ozemlje in park v središču vasi bo še bolj ovrednotil te kraje,« je izjavil Bolzonello. Romoli o reformi zdravstva Svetniška komisija za zdravstvo FJK je včeraj obravnavala deželno reformo zdravstva. Zakonski osnutek deželne vlade je orisala odbornica Maria Sandra Telesca, člani komisije pa so prisluhnili tudi predstavnikom drugih ustanov. V imenu Sveta lokalnih avtonomij je spregovoril njegov predsednik in goriški župan Ettore Romoli: poudaril je, da je velika večina članov sveta naklonjena predlogu reforme, ki jo je izdelala deželna vlada, osebno pa meni, da ne bo privedel do velikega prihranka in da je rez sredstev preveč prizadel nekatera območja, predvsem Gorico. Deželne svetnike je nagovorila tudi predsednica Stalne konference za zdravstveno načrtovanje Silvana Romano, ki je obenem tudi predsednica Konference županov goriške pokrajine in goriška občinska odbor-nica. Romanova je predstavila več predlogov in pomislekov, med katerimi je pomanjkanje skupnih protokolov med zdravstvenimi podjetji, ki jih nameravajo združiti. Med njimi sta goriško in južnofurlansko zdravstveno podjetje. Vsoboto odprtje v Novi Gorici V novogoriški mestni hiši bo danes novinarska konferenca, na kateri bodo orisali program sobotnega odprtja prenovljenega mestnega središča v Novi Gorici. V obnovitvena dela je občina vložila 2 milijona eurov. S sobotnim odprtjem bodo prikazali, kako lahko prenovljeno središče dejansko zaživi in prispeva k oblikovanju identitete mesta. Na šestih različnih prizoriščih se bo med 10. in 1. uro predstavilo preko 35 ustvarjalcev in skupin. Luknja v Verdijevi ulici Podjetje Movitub bo poskrbelo za obnovo cestišča v Ulici Verdi ob kanalu De Dottori v Tržiču, kjer varnost voznikov ogroža večja luknja. V obnovo bo občina vložila okrog 1700 evrov, med deli pa bo skušala ugotoviti, zakaj je prišlo do udrtja cestišča. V primeru, da sta za to kriva počena vodovodna cev ali pronicanje vode iz bližnjega kanala, bo občina za povračilo stroškov zaprosila družbo Irisac-qua oz. konzorcij za bonifikacijo. Šest za eno razstavo Kulturni center Bratuž v Gorici bo tudi letos gostil pobudo »Šest za ... eno razstavo«, ki jo prireja koordinacijski odbor združenja fotoklubov goriške pokrajine. Odprtje fotografske razstave bo v soboto (in ne v petek, kot smo včeraj poročali), 30. avgusta, ob 18.30. Na območju bivše krminske vojašnice bo nastal park bumbaca Kulturni center Lojze Bratuž Vljudno vabi na odprtje skupinske fotografske razstave fotoklubov goriške pokrajine 6 za eno...razstavo »prva svetovna vojna« 16. izvedba Kutlurnl center Lojze Bratuž Sobota, 30. avgusta 2014, ob 18.30 / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 28. avgusta 2014 13 NOVA GORICA - Bliža se prvi september Šolske potrebščine so za marsikatero družino prevelik strošek Prvi september, ko se učenci v Sloveniji vračajo v šolske klopi, je tako rekoč pred vrati. Misel na novo šolsko leto je za marsikatero družino mučna, saj samo obvezne šolske potrebščine nekaterim predstavljajo že prevelik strošek. »Otroci pa bodo z jesenjo in zimo potrebovali še obutev, obleke, bunde ...« našteva Majda Smrekar, predsednica novogoriškega Humanitarnega društva KID - otrok otroku. Da bi družinam, ki jih pesti finančna stiska, prehod v novo šolsko leto kar se da olajšali, so v društvu KID vse poletje zbirali in razdeljevali šolske potrebščine - zvezke, peresnice, copate, šolske torbe ... »Tudi kupimo jih, če imamo denar. Letos smo pomagali pri petih deložacijah, zato društvo veliko denarja več nima. Če dobimo kakšnega sponzorja ali botra, je lažje. Jeseni bo največ potreb po otroški obutvi in oblekah ter oblačilcih za novorojenčke, slednje pravzaprav stalno potrebujemo. Pred dnevi se je pri nas oglasila družina. Mama je bila že v porodnišnici -gre za tujce, ki se k nam priseljujejo -družina pa ni imela prav ničesar za novorojenčka.« Na Ulici Gradnikovih brigad 9, kjer ima društvo prostore, pomoč iščejo domačini, tujci, zamejci, Italijani, otroci in odrasli. Če komu pri društvu ne morejo pomagati, ga po pomoč usmerijo na druge humanitarne organizacije. »Socialna stiska se zelo poglablja. Letošnjo jesen bo še več povpraševanja po pomoči kot doslej. To že zaznavamo. Na Goriškem je že več kot polovica prebivalstva pod pragom revščine. Zelo so na udaru tudi starejši ljudje. A je to vse prikrito, Slovenci smo takšni, da tega ne radi izpostavljamo . Vse humanitarne organizacije bi z občino na čelu morale stopiti skupaj in ogroženim ljudem pomagati. A tako, da jih ne izpostavljamo, dokler se ta kriza ne umiri, ne vem pa, kdaj to bo,« se sprašuje sogovornica, ki poudarja, da ljudje, ki se znajdejo v stiski, potrebujejo konkretno in takojšnjo pomoč brez zapletenih birokratskih postopkov. »Državne institucije so za moje pojme Že nakup šolskih potrebščin nekaterim predstavlja težavo km prepočasne,« je kritična Smrekarjeva, ki je pa vesela, da društvu z donacija-mi pomagajo tudi nekatera okoliška podjetja in trgovci ter posamezniki v obliki botrstva. Smrekarjeva opaža tudi stisko tujcev in njihovih družin, ki v mesto pridejo s trebuhom za kruhom. »Tudi za integracijo tujcev bi bilo treba po- skrbeti. Če se dajejo delovna dovoljenja, bi morali poskrbeti tudi za brezplačne tečaje slovenskega jezika za starše. Velikokrat so v teh primerih otroci tisti, ki znajo slovensko, saj tu obiskujejo šolo. Dogaja se torej, da osemletni otrok prevaja staršem, kar je zanj prevelika obremenitev,« izpostavlja. (km) V Gradežu razstrelili mino V Gradežu so včeraj razstrelili morsko mino, ki jo je nedavno odkrila civilna zaščita. Potapljači so ubojno sredstvo iz časa druge sve- tovne vojne, v katerem je bilo 200 kg tritola, našli na 15 metrih globine dve milji od obale. Mino so okrog 12. ure razstrelili pirotehniki iz Ancone s pomočjo obalne straže in civilne zaščite. (Foto Bonaventura.) RDEČI KRIŽ Pomoč potrebuje vsaj 128 otrok Tudi na novogoriškem Rdečem križu pomagajo socialno ogroženim družinam prebroditi stisko, povezano z bližajočim se začetkom šolskega leta. V avgustu so začeli z razdeljevanjem darilnih bonov v vrednosti 30 evrov za nakup šolskih potrebščin. »Po naših podatkih na Goriškem pomoč potrebuje 128 otrok,« pojasnjuje sekretar novogoriškega Rdečega križa Aleš Markočič. Skupno bodo torej v ta namen razdelili več kot 3.800 evrov. »Verjamemo, da je še nekaj otrok, ki bi potrebovali pomoč, zato pozivamo starše, naj se obrnejo na našo organizacijo,« pristavlja Mar-kočič in se obenem zahvaljuje vsem, ki so darovali šolske potrebščine. Do-nirane artikle so razdeljevali že junija in julija, nadaljevali bodo še v septembru, ko bodo na sprejem materialne pomoči, kot so higienske potrebščine in hrana povabili vse so-cailno ogrožene družine s šoloobveznimi otroki. (km) GORICA - Razstava fundacije Carigo Fotografi pred prvo svetovno vojno Deklica na posnetku Helene Hofmann Razstavna dvorana Fundacije Goriške hranilnice bo od 19. septembra do 1. februarja 2015 gostila fotografsko razstavo o Gorici pred prvo svetovno vojno. Razstavo »Oltre lo sguardo; i fotografi a Gorizia prima della Grande Guerra« prireja fundacija v sodelovanju s posoškim fotografskim krožkom, tržiškim kulturnim konzorcijem in goriškimi pokrajinskimi muzeji. V ospredju bodo goriški fotografski ateljeji t. i. »Belle Epoque« z nizom posnetkov, ki dobro prikazujejo tedanje življenje in fotografsko dejavnost od leta 1860 do prve svetovne vojne. Na ogled bodo slike Ferdinanda Troester-ja, enega od pionirjev fotografskega poklica, skupine potujočih fotografov Magnifici randagi ter številnih goriških ateljejev vse do umetniškega lika Helene Hofmann. Razstavo je uredil Giancarlo Brambilla v sodelovanju z znanstvenim odborom, tržiški kulturni konzorcij pa bo objavil katalog. TRŽIČ - Pomoč družinam v stiski Konec septembra odprtje emporija Pred koncem septembra bodo v Tržiču odprli Emporij solidarnosti, človekoljubno trgovino, kjer bodo družinam v stiski ponujali hrano in osnovne življenjske potrebščine. Za odprtje emporija se je že pred časom zavzela tržiška občina, ustanovo pa bo upravljala Karitas. Sedež emporija bo v pritličnih prostorih vogalne palače med Verdijevo ulico in Ulico Roma, kjer je sedež imelo podjetje za ljudske gradnje ATER. Le-to se bo na podlagi dogovora z upravo preselilo v občinsko stavbo v Ulici Pisani v Pancanu. Občinska uprava se je nadejala, da bo Emporij solidarnosti odprla že na začetku septembra, iz organizacijskih razlogov pa bo solidarnostna trgovina začela obratovati nekaj tednov kasneje. »Nova storitev, ki je v našem mestu še kako potrebna, bo vsekakor kmalu na razpolago,« je povedala občinska odbornica za socialo Cristiana Morsolin, po kateri se na tržiško občino s prošnjami za pomoč obrača vse več občanov. Leta 2013 so prispevke namenili 678 ljudem z nizkimi dohodki, občinska socialna služba pa je imela v oskrbi 1414 ljudi (leta 2012 jih je bilo 1386, leta 2011 pa 1283). Non ci sarebbero quindi delle impennate di richieste, come avve-nuto all'inizio della crisi economica, ma c'e comunque un costante aumento di persone e famiglie che hanno bisogno di aiuto. Per non dire dell'aumento degli utenti medi del servizio del Centro a Bassa So-glia: 23 nel 2013 contro i 21 del 2012 e i 20 del 2011 per un totale di 5.040 pasti erogati durante lo scorso anno. Da je vse več ljudi v težavah, dokazuje tudi povečano število obiskovalcev središča Bassa soglia v Ulici Natisone, v katerega zahajajo ljudje iz celega tržiškega mestnega območja, in porast števila izdanih družinskih kartic. Pred dvema letoma so jih izdali 1136, lani pa 1323. Emporij bo v tržiški in bližnjih občinah postal referenčna točka za distribucijo hrane občanom v stiski: upravičence bo na podlagi določenih kriterijev izbirala posebna ko- misija. K projektu so ob Karitas in Rdečem križu, ki bosta še naprej delila zdravila in oblačila, pristopili tudi drugi pokrovitelji. »Zadnji je bil Rotary klub, ki je projektu namenil Bodoči sedež emporija Bonaventura 8000 evrov, Fundacija Goriške hranilnice pa jih je prispevala 40 tisoč. Sodelovala sta tudi hranilnica iz Turjaka in Propeller klub, Lionsi pa so poskrbeli za opremo,« je povedala odbornica Morsolinova. Karitas medtem zaključuje dela v stavbi župnišča v rajonu Marcelliana v Tržiču, kjer bodo v kratkem odprli dormitorij za brezdomce. Emporij solidarnosti že več let deluje tudi v Gorici. Povpraševanje je veliko, saj so lani med revnimi družinami in posamezniki razdelili za 425.000 evrov hrane. Mesečno so našteli okrog 450 obiskovalcev, med katerimi je bilo 56,5 odstotkov italijanskih državljanov, 43,5 odstotkov pa tujcev. Med njimi je bilo 23 odstotkov priseljencev iz Vzhodne Evrope, 16,5 odstotkov iz Afrike, 3 odstotki iz Azije in en odstotek iz Južne Amerike. TRŽIČ - Prireditev v mestu Narava, kultura in... Radio Zastava Skupina Radio Zastava V Tržiču se drevi začenja niz dogodkov »Natura e cultura« (Narava in kultura), ki ga prirejajo v okviru projekta Julius. Prireditev bo potekala ta vikend in od 4. do 6. septembra. Uvod v festival bo srečanje z alpinistom Rolandom Larcherjem, ki bo danes ob 18.30 v galeriji sodobne umetnosti. Na istem prizorišču bo ob 20.30 skupina kuharjev Polentars iz kraja Verzegnis pripravila »rekordno« polento, ob 21. uri bo na Trgu Cavour koncert goriške skupine Radio Zastava. Glasbe- ni dogodek prirejajo v sodelovanju s festivalom Onde mediterranee. Jutri ob 18.30 se bo niz »Narava in kultura« nadaljeval s predstavitvijo knjige Marine Bressan »Sissi, gabbiano sul mare, aqui-la sui monti«; ob 21. uri bo alpinist Giuseppe Ballico spregovoril o vzponu na Eiger in na druge gore. V soboto, 30. avgusta, bodo ob 11. uri predstavili dokument, s katerim se zavzemajo za vpis Krasa na Unescov seznam svetovne dediščine. Ob 18. uri bodo predstavili knjigo Fabia Del Bella »Fonte Timavi. Un progetto per il Monfalconese e l'Isontino«; ob 21. uri bo projekcija dokumentarnega filma »Emozioni in Multivisione«. 4. avgusta ob 18. uri bo spregovoril predstavnik gozdne straže Diego Masiello, ob 19. uri bo predstavitev kolesarskih poti po Krasu, ob 21. uri pa bo komik Giobbe Covatta nastopil s predstavo »A come ambiente«. 5. septembra ob 19. uri bo novinar Paolo Mieli predaval o prvi svetovni vojni, ob 21. uri pa bo Paolo Rigatti predaval o delovanju in izletih kolesarske sekcije trži-škega kluba CAI. 6. septembra ob 17.30 se bo Erik Švab pogovarjal s slovenskim alpinistom Aljažem Anderletom. 1 4 Četrtek, 28. avgusta 2014 GORIŠKI PROSTOR —/ ™ edia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. do 31. avgusta 2014 POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00 - 14.00 sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: primorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Malta 6 GORICA GORIŠKI AVGUST "W Se danes čezmejni odmevi Letošnji festival Echos - čezmejni odmevi se bo slovesno zaključil drevi na dvorišču gradu Kromberk z nastopom italijanske skupine La Rossignol, ki bo pričarala vzdušje dvorne glasbe in plesov iz obdobja renesanse. Pred koncertom, ki se pričebja ob 21. uri in vodenim ogledom likovnih zbirk gradu ob 20. uri, bo ob 17. uri organizirana delavnica plesa v dveh stopnjah - začetni in nadaljevalni v amfiteatru gradu Kromberk, za kar so bile potrebne predhodne prijave. (km) Saksida vabi na ogled V palači Attems Petzenstein v Gorici prirejajo danes ob 18. uri brezplačen vodeni ogled razstave »Saksida. Slikar pravljičar«. V slovenščini ga bo vodil kustos Pokrajinskih muzejev Saša Quinzi. Opereta v Gradežu V kraju Punta Barbacale v gradeški pineti bo drevi ob 21.15 na ogled opereta. Stefania Seculin in Andrea Binetti bosta nastopila s predstavo »Da Vienna a Broadway! Dall'operetta al musical«. Sanje v Medani Na dvorišču gradu Dobrovo bo danes v okviru festivala Sanje v Medani vrsta srečanj. Ob 19. uri bo literarni večer s slovensko pesnico Nežo Maurer, ob 20. uri pogovor s turško pisateljico in borko za človekove pravice Oyo Baydar, ob 21. uri vi-deopoezija »Vzhodzahod«, ob 21.10 pa srečanje z novinarjem Brankom Sobanom. Večer se bo zaključil z glasbo: ob 22. uri bo nastopil harmonikar Marko Hatlak, ob 22.45 pa indijski mojster karnatskega petja Mahesha Vinayakrama. Plesno v mestu V sklopu prireditev letošnjih novogoriških plesnih doživetij se bo na ploščadi za novogoriško mestno hišo drevi ob 21. uri predstavila plesna skupina Dolls. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. fi Razstave V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v torek, 2. septembra, ob 17.30 odprtje skupinske solidarnostne razstave z naslovom »DiversArte (Umetnost raznolikosti) - Poklon Germani Caldiraro«; razstavljajo otroci in mladi, ki obiskujejo center CISI in njihovi likovni ani-matorji Annamaria Fabbroni, Emilia Mask, Maria Grazia Persolja, Roberta Beghetti, Arnaldo Grudner in Luigi To-gut; na ogled bo do 8. septembra od ponedeljka do petka 9.30-12.00, 16.0018.00 in med prireditvami. V VILI DE FINETTI v Coroni je na ogled razstava Laure Boletig z naslovom »Tracce«; do 14. septembra. Čestitke Petletni Tadej in dveletna Marjeta se iskreno zahvaljujeta mamici Urški in očku Bogdanu za bratca ROKA. Da bi postal »fejst« fant mu kliče vsa »žlahta«. Končno rodil se je NIK, mali korenjak... Da bi kot tata Martin bil pravi junak, da bi bil nežen, ljubezniv kot Cristina, mama, in da bi vsak dan rastel v sreči skupaj z vama. Gianna, Christian, Gianni, Nadja in Marianna. H Mali oglasi PRODAJAM oziroma dajem v najem 50 kv m veliko in povsem opremljeno stanovanje v središču Gorice; tel. 0481-30835. DIATONIČNO HARMONIKO C-F-B znamke Prostor prodam za 1250 evrov; tel. 335-5387249. ~M Gledališče GLEDALIŠČE VERDI obvešča, da nudijo do 30. avgusta informacije o novi gledališki abonmajski sezoni, ki bo startala 1. septembra, pri okencu »Punto informa« na Korzu Italia v Gorici (tel. 0481-383602) od torka do petka med 10.30 in 12.30 ter med 14.30 in 17. uro, ob sobotah med 10.30 in 13.30 in med 14. in 18. uro. Od 1. do 16. septembra bo potekala potrditev lanskih abonmajev, od 20. septembra bo možen nakup novih rednih abonmajev, od 27. septembra pa nakup izrednih tematskih abonmajev; do 23. oktobra bo odprta blagajna v Ul. Garibaldi 2/a (tel. 0481383601) od ponedeljka do sobote 10.00-13.00 in 16.00-20.00, zaprta bo od 17. do 19. septembra in 10. oktobra. Od 24. oktobra bo delovala blagajna na Korzu Italia (tel. 0481383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00, zaprta bo od 24. do 28. decembra. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Into the Storm«. Dvorana 2: 16.00 - 17.40 - 19.10 »Planes 2 - Missione antincendio«; 21.15 »Step up all in«. Dvorana 3: 16.15 »Dragon Trainer 2«; 18.30 - 21.30 »Mud«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.15 -22.10 »Into the Storm«. Dvorana 2: 16.30 - 18.10 - 19.50 »Planes 2 - Missione antincendio«; 21.30 »Cattivi vicini«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 »Dragon Trainer 2«; 22.00 »Liberaci dal male«. Dvorana 4: 17.00 - 20.00 - 22.00 »Step up all in«. Dvorana 5: 18.00 - 20.15 - 22.10 »The Stag - Se sopravvivo mi sposo«. 4 Koncerti GLASBENI VEČERI V GRADEŽU v okviru niza »Musica a 4 Stelle«: 4. septembra ob 21. uri v baziliki Sv. Ev-femije »Pierluigi Cappello - glasba in poezija«, Maja Monzani in Mario Mi-losa (poezije), Antonio Galliagioni (violončelo) in Mariarosa Pozzi (klavir); vstop prost. 11. septembra ob 21. uri v baziliki Sv. Evfemije »Supernova«, skupina »8 chitarre piu una«; vstop prost. FESTIVAL DVORNE GLASBE »MU-SICA CORTESE« v organizaciji združenja Dramsam iz Gorice: 11. septembra, ob 21. uri v dvorani goriškega gradu »Concerto botanico«, ensemble Protempore; 21. septembra ob 21. uri v dvorani goriškega gradu »Time stand stille«, duo J. Co-leau - B. Zulian in La Compagnia del Bontempo ter ensemble Dramsam; vstop prost. M Izleti SPDG IN KRAŠKI KRTI organizirata v nedeljo, 31. avgusta, obisk jame Gual-tiero Savi v Glinščici. Zbirališče pri Devetakih, pred gostilo Miljo ob 8.30. Obisk ni zahteven, predvideva 2 do 3 ure hoje po jami. Obvezna predhodna prijava, ker je število obiskovalcev omejeno, po tel. 340-8247660 ali na sedežu društva danes, 28. avgusta, med 19. in 20. uro (tel. 0481-532358). PD ŠTANDREŽ prireja 7. septembra enodnevni izlet v dolino Malte, Gmuend, muzej bonsajev in rudnik poldragih kamnov; informacije in vpisovanje po tel. 0481-20678 (Božo) in tel. 347-9748704 (Vanja). UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo v soboto, 27. septembra, enodnevni avtobusni izlet v Sauris, Tol-meč in okolico; informacije in vpisovanje v trgovini Mila (tel. 048178398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). »POHOD V SPOMIN NA PRENOS RANJENCEV« bo v soboto, 30. avgusta, z odhodom ob 5.30 pri Rdeči hiši v Gorici. Letos bo hkrati proslava ob 70-letnici izhajanja Partizanskega / Primorskega dnevnika. Ob 16. uri bo sprejem pohodnikov z zaključno prireditvijo na Vojskem; informacije po tel. 348-5298655. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA priredi 13. in 14. septembra izlet v Dolomite - prečenje skupine Sella. Prvi dan približno 3 ure hoje, drugi dan od 4 do 5 ur. Zaradi rezervacije prenočišča in organizacije prevoza je obvezna predhodna prijava in vplačilo akontacije do sobote, 30. avgusta; informacije in prijave po tel. 331-7059216 Vlado. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 6. septembra, enodnevni avtobusni izlet v Asiago in v okolico, znano tudi zaradi bojev med 1. svetovno vojno. Vpisujejo do razpoložljivih mest na avtobusu po tel.: 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja S.), 347-1042156 (Rozina F.). Na račun 20 evrov. 13 Obvestila MOŠKI PEVSKI ZBOR JEZERO obvešča vse pevce, da bo prva redna pevska vaja v novi sezoni v torek, 2. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih v Doberdobu. Organizatorji vabijo tudi nove pevce. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni urad na Korzu Verdi 51/int. zaprt do 31. avgusta. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da bo s ponedeljkom, 1. septembra, odprta od ponedeljka do petka 10.00-18.00. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAG HI v Ul. Bombi v Gorici obvešča, da bo študijska soba zaprta do petka, 29. avgusta. Odprta bo od 15. do 19. ure samo za izposojo in vračanje audiovizivnega materiala in knjig. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja partizanski piknik v nedeljo, 14. septembra, v kulturnem centru Pavlina Komel na Palkišču od 17. ure dalje. Vpisovanja do 7. septembra ali do oddaje razpoložljivih mest po tel. 333-1175798 (Jordan Semolič), 048178192 (Jožko Vižintin) ali v društvenem baru Kremenjak v Jamljah od 18. ure dalje. MEDNARODNA MIROVNIŠKA FUNDACIJA BELI GOLOB bo v soboto, 30. avgusta, ob 18. uri na Trnovem pri Gorici postavila bronasti kip Deček miru - slovenskega prinašalca ognja miru in ljubezni ter položila venca sprave - enega v spominski park na Trnovem, kjer je grobnica padlih borcev v NOB, drugega pa pri breznu, v katerem so posmrtni ostanki pobitih po drugi svetovni vojni. KOŠARKARSKA SEKCIJA AŠZ DOM obvešča, da do petka, 29. avgusta, bodo košarkarji letnikov 2000, 2001, 2002 in 2003 vadili od 17.30 do 19. ure. V ponedeljek, 1. septembra, bo potekal prvi trening minibasketa za letnike 2004 in mlajše od 16. do 17. ure v Kulturnem domu v Gorci. Treninge, ki so odprti tudi novim fantom in dekletom, ki želijo preizkusiti košarko, bo vodil Andrej Vremec. ZSKD obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 29. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici do 12. septembra odprti po poletnem urniku (9.00-13.00). GORIŠKA NADŠKOFIJA sporoča, da bo ob papeževem romanju v Redipu-ljo v soboto, 13. septembra, maša za padle v vseh vojnah ob 10. uri na območju kostnice. Dostop bo omogočen le z ustreznim dovoljenjem (»pass«), ki ga verniki lahko dobijo pri svojih župnikih. Ker bo število mest omejeno, bo vsekakor prost dostop na bližnja območja. Kdor bo imel »pass«, bo moral priti h kostnici do 7. ure. Posamezne dekanije bodo organizirale avtobusni prevoz. Ljudje bodo mašo spremljali le stoje, prepovedan bo dostop z lastnimi sedeži; informacije na goriški nadškofiji (od ponedeljka do petka med 9. uro in 12.30, tel. 0481597662, faks 0481-597666, papafran-cescoaredipuglia@arcidiocesi.gori-zia.it). SŠKD TIMAVA Medjavas Štivan in JUS Medjavas vabita obrtnike iz Krasa in okolice, da se prijavijo za razstavljanje svojih izdelkov na tradicionalnem prazniku »Konji in vonjave mošta«, ki bo potekal v Medjevasi od petka, 3., do nedelje, 5. oktobra; informacije po tel. 338-7738027 (Igor) in 3389050189 (Simon) ali pišite na tima-va@alice.it, igortom71@hotmail.it H Šolske vesti V DIJAŠKEM DOMU v Gorici poteka do petka, 12. septembra, priprava na šolo (za osnovnošolce in srednješolce) ter poletno središče (za predšolske otroke). Program priprave na šolo predvideva ponavljanje učne snovi, utrjevanje glavnih predmetov, tečaj angleščine in nemščine, raziskovalne dejavnosti, poučne ekskurzije in izlete. Za predšolske otroke pa so na programu ustvarjalne delavnice, pravljične urice, izhodi. Urnik do 13. ure (brez kosila) ali do 15.30 (s kosilom). Zelo ugodna cena; informacije in prijave po tel. 0481-533495 od 8.30 do 15.30 do zasedbe razpoložljivih mest. GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2014/15. Informacije na tajništvu v Gorici, Kor-zo Verdi 51 od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure. Petek zaprto (tel. 0481-531508). MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM za kakovostno kadrovsko rast, ki ga izvaja Slovenski izobraževalni konzorcij Slovik je objavljen na spletni strani www.slovik.org in je namenjen univerzitetnim študentom in absolventom; informacije in prijave na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da bodo imenovanja letnih suplentov (iz pokrajinskih lestvic) učnega osebja slovenskih šol za goriško pokrajino za šolsko leto 2014-15 potekala v ponedeljek, 1. septembra 2014, v prostorih pokrajinskega šolskega urada v Gorici, Ul. Rismondo 6, ob 10. uri. 0 Prireditve SVETOVNI FESTIVAL FOLKLORE: v petek, 29. avgusta, ob 20.30 na Trgu Battisti v Gorici dobrodošlica godbe na pihala mesta Gorica nastopajočim folklornim skupinam, ob 21.15 slovesno odprtje festivala; od 21.30 dalje nastopi skupin Santa Gorizia iz Gorice, Raduga iz Belorusije, Ballet Cultural Argentino iz Argentine, Sicilia Antica iz Agrigenta in Vranovčan s Slovaške. V soboto, 30. avgusta, ob 9.30 v občinski sejni dvorani posvet z naslovom »Il ruolo del folklore nella salvaguardia dei patrimoni culturali immateriali dell'UNESCO«; ob 20.30 nastop skupin Danzerini di Lucinico, mahalcev zastav San Gemini iz Ter-nija, Vranovčan s Slovaške, Sicilia An-tica iz Agrigenta, African Roots iz Zahodne Afrike, Ballet Cultural Argentino iz Argentine in Raduga iz Belo-rusije; ob 24. uri Praznik prijateljstva. V nedeljo, 31. avgusta, ob 11. uri v Ljudskem vrtu koncert godb na pihala iz Lienza in Celovca ter mahalcev zastav San Gemini iz Ternija; ob 16.30 na Korzu Italija pri cerkvi Sv. Justa start sprevoda, ki bo potekal po Kor-zu Verdi, Ul. Petrarca do Trga Batti-sti, kjer bo ob 18. uri nagrajevanje, ob 20.30 koncert mladinskega zbora Freevoices in ob 21. uri nastop vseh folklornih skupin (ob slabem vremenu v dvorani UGG); vstop prost. PARTIZANSKI MITING v Selcah v organizaciji VZPI-ANPI in s sodelovanjem krajevnih društev bo potekal na prireditvenem prizorišču v Ul. Monte Cosich med 5. in 7. septembrom: v petek, 5. septembra, bosta potekala prireditev partizanskih pesmi »Can-ti ribelli« z Albertom Blasizzo in Am-bro Drius ter koncert kantavtorja in pisatelja Alessia Lege. Vsakoletna ba-klada v spremstvu doberdobske godbe in zbora Jezero bo v soboto, 6. septembra, z začetkom ob 19.30. V nedeljo, 7. septembra, bo zaključek mitinga s plesom. PRAZNIK PIVA bo na Trgu Republike v Tržiču od 5. do 7. septembra. Odprtje prireditve bo v petek, 5. septembra, ob 17. uri, točili bodo piva raznih obrtniških proizvajalcev iz cele Italije ob degustacijah in koncertih. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Claudio Gon iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa, sledila bo upepelitev; 11.00, Olga Jug vd. De Natale (iz bolnišnice v kraju San Daniele del Friuli) v cerkvi Srca Jezusovega in na pokopališče v Milazzu pri Messini; 12.10, Maria Cit-tadoni por. Lucioli (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Roka v Pod-turnu in na pokopališču v Krminu. DANES V LOČNIKU: 11.10, Bruna To-netti vd. Sdrigotti (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Luciano Do-brilla s pokopališča v baziliko Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev; 12.15, Iris Paoletti por. Pedron iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče. DANES V KRAJU SAN PIER: 11.00, Andreina Nonino por. Pez (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev. DANES V TURJAKU: 14.30, Corrado Garzitto, žarni obred na pokopališču. prej do novice1 www.primorski.eu1 SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI (1914-1918) Četrtek, 28. avgusta 2014 1 5 PREDEN LISTJE ODPADE BOMO DOMA Miro Simčič Slovenci in Hrvati proti italijanski iredenti Mednacionalni spori v Istri in na Primorskem so pripeljali do tesnega sodelovanja v skupni slo-vensko-hrvaški organizaciji Naša sloga v Trstu. Med najbolj vplivnimi v njej sta bila dva istrska duhovnika hrvaške narodnosti, Matko Mandic in Juraj Do-brila. Slednji je celo postal tržaško-koprski škof. Oba sta bila znana po dobrodelni dejavnosti, zlasti sta veliko naredila na področju šolstva in pri razsvetljevanju slovenskega in hrvaškega prebivalstva, zato sta uživala velik ugled med Slovenci in Hrvati v Istri ter na Primorskem. Nekaj dni pred začetkom vojne, 21. julija 1914. leta, je Slovenec objavil članek o tem, kako nameravajo Italijani v Istri sedež poreško-puljske škofije iz Poreča preseliti v Pulj. Ta premestitev bi bila le prvi korak, pozneje so nameravali tja preseliti še deželni zbor, tako da bi Pulj postal glavno mesto Istre. Slovenec je bralce opozoril, da redna zborovanja deželnega zbora v Istri trenutno potekajo v Kopru, čeprav je bilo takrat glavno mesto Istre Poreč. V Poreču se hrvaški in slovenski poslanci upravičeno niso počutili varne. Časopis je spomnil na to, da so bili slovenski in hrvaški poslanci že izpostavljeni brutalnim fizičnim napadom Italijanov in da so morali pred leti iz Pore-ča bežati v Koper. Takrat niso mogli dobiti prevoznika, ki bi jih peljal tja, tako da so morali v burji in hudem mrazu v Koper kar peš, »bežeč pred italijansko sodrgo«, kot se je zgražal Slovenec. V Istri so se mednacionalni incidenti dogajali vsakodnevno. Dovolj je bilo, da so na vlaku ozkotirne železnice Parenzana, ki je vozil med Trstom in Porečem, slišali pogovor v slovenskem ali hrvaškem jeziku, že so italijanski uslužbenci in potniki takšne nesramne »kršitelje« pretepli, popljuvali in vrgli iz vlaka. V istrski občini Oprtalj je živelo 7000 prebivalcev in od tega je bilo 700 Italijanov, toda v šolah je pouk potekal le v italijanščini. Nižje du-hovništvo je živelo s preprostim ljudstvom in zanj, toda vplivni pripadniki klera, kot je bil na primer škof Flappa iz Trsta, so naredili vse, da bi se preprosti ljudje sramovali svojega jezika in kulture; na vse načine so jih skušali prisiliti, da bi italijanski jezik in kulturo sprejeli za svoja. Uglednim Istranom slovenskega in hrvaškega rodu se je iredentistično delovanje italijanskega prebivalstva zdelo sila krivično ter nezakonito, zato so se javno in odločno pritoževali pri uradnih in cerkvenih oblasteh, škof Flappa pa jim je cinično svetoval, naj se s pritožbami obrnejo na svetega Očeta v Rimu, ki bo spor pravično rešil. V Istri se je v večini cerkev praviloma maševalo v latinščini in italijanščini, hrvaški in slovenski jezik ter hrvaški in slovenski duhovniki pri italijanski eliti niso bili zaželeni, čeprav so ljudje doma uporabljali samo svoj domači jezik. Italijanska iredenta si je dolgo vrsto let sistematično prizadevala za poitalijančenje Istre in Primorske. Tako kot Nemci v Ljubljani so Italijani v Istri in na Primorskem izkoristili vsako priložnost, tako upravne institucije kot šolski sistem, volitve in popise prebivalstva, da so dajali prednost italijanskemu jeziku in kulturi, sklicujoč se pri tem na njuno večvrednost v primerjavi s slovanskimi. Kot protiargumente zoper osnovne utemeljitve italijanske iredente o večvrednosti italijanske kulture omenimo ugotovitve dveh svetovno znanih zgodovinarjev, Američana Lawrencea Sonderhausa in Francoza Pierra Renuina. Sonderhaus je na osnovi uradnih statističnih podatkov dvojne monarhije prišel do ugotovitve, da so bili Slovenci eni od najbolj pismenih prebivalcev v državi. Samo 15 odstotkov prebivalcev, starejših od deset let, moških in žensk, je bilo leta 1903 nepismenih. Podobnega podatka za Italijo nimamo v celoti, toda ko so pred prvo svetovno vojno vpeljali splošno volilno pravico tudi za nepismeno prebivalstvo, se je pokazalo, kot piše Renuin v knjigi Evropska kriza in prva svetovna vojna, da je bilo 38 odstotkov moških, starejših od 21 let, nepismenih. Če bi upoštevali isto metodologijo, kot jo je imela uradna avstrijska statistika, če bi torej upoštevali starostne skupine od 10. leta naprej ter žensko populacijo, bi bil odstotek nepismenih še bistveno višji. Zanesljivo je bila v Italiji pred prvo svetovno vojno več kot polovica prebivalstva nepismenega. Toliko v premislek o večvrednosti italijanske kulture v primerjavi s slovensko. Italijani so imeli na terenu v Istri in na Primorskem svoje organizacije, svojo »cammoro« in različne »lege nazionale«; njihovi člani so, kot je opozarjal časopis Slovenec, po navodilih kolovodij iz Trsta javno, še bolj pa podtalno, skrbno izvajali ka-pilarni vsakodnevni teror. Ze precej pred vojno so razvili obsežno vohunsko mrežo, tako da so bile italijanske oblasti dolga leta temeljito seznanjene z notranjepolitičnimi razmerami v dvojni monarhiji. To dejavnost so še bolj razvili zlasti med prvo svetovno vojno in po njej, tako da je imela Italija natančne obveščevalne podatke o razmerah in posameznikih v Istri in na Primorskem, ki bi bili lahko sovražno nastrojeni proti njej. Zgovoren je bil primer iz neke istrske šole precej pred prvo svetovno vojno: občinsko glavarstvo je določilo, naj domači vaški župnik v tamkajšnji šoli poučuje verouk. Slovenec sicer ni poročal, ali je šlo za hrvaško ali slovensko občino, toda ravnatelj je zahtevo občinskega glavarstva zavrnil, češ da ne more sprejeti v šolo nikogar, ki ga ne določi »centrala«. Glavarstvo je zagrozilo, da bo šolo zaprlo, če v osmih dneh ne bo dobila kateheta. »Centrala« je čez noč pripeljala italijansko govorečega župnika iz precej oddaljene škofije, čeprav ni razumel jezika domačinov, otroci pa niso znali italijansko. Do najhujšega fizičnega spopada med Slovenci in italijanskimi skrajnimi nacionalisti je prišlo 1. maja 1914. leta v Trstu, ko so slovenski delavci organizirali prvomajsko povorko po tržaških ulicah. Tržaška Edinost je, ko je pozneje večkrat pisala o konfliktu, poudarjala, da ni šlo za nacionalistično zbiranje Slovencev, temveč za običajno vsakoletno socialdemokratsko proslavljanje med- narodnega praznika dela, ki je tokrat potekalo že sedmič. Povorka se je zbrala pod socialdemokratsko zastavo, brez slovenskih trobojnic ali drugih slovenskih simbolov. V teh neredih je bilo več ranjenih in pretepenih, razbiti so bili številni slovenski lokali, policija je aretirala prek dvesto ljudi, petdeset jih je zadržala. Ta incident je izzval veliko pozornost v dvojni monarhiji, pa tudi v tujini. Najostrejši odmevi in protesti so prihajali iz Italije, saj so se po tem dogodku v vseh večjih italijanskih mestih iz dneva v dan vrstile množične protiavstrijske in protislovenske demonstracije italijanskih iredentistov. Edinost je bila prepričana, da je šlo za organiziran incident. Ze dan pred prvim majem je tržaški italijanski časopis Il Piccolo podžigal italijanske nacionaliste, češ da je prvomajski mimohod slovenskih delavcev nezaslišana provokacija za italijansko večino v Trstu, ki da je od nekdaj italijansko mesto. Italijanski nacionalisti so že dopoldne, na začetku mimohoda, napadli slovensko pihalno godbo in pri tem težje ranili enega slovenskega glasbenika. Pozneje so s kamenjem razbili šipe na kavarni Minerva, ki je bila v lasti Slovenke, ter na kavarno streljali iz pištol. Neredi so se nadaljevali tudi ponoči. Slovenci niso stali križem rok: premikastili so dva italijanska demonstranta in ju pri tem lažje ranili. Policija je demonstrante skušala pomiriti, toda vse je bilo zaman. Italija je po teh neredih zagnala silovit vik in krik, češ da so Italijani mučeniki in žrtve silovitega protiitalijanskega nasilja v dvojni monarhiji. Kranjski predstavnik v dunajskem parlamentu dr. Ivan Šuštaršič je takrat v dunajski javnosti ostro in ogorčeno nastopil. Dejal je, da bi Slovenci in Hrvati takoj pristali na to, da bi imeli enak socialni in nacionalni položaj, kot ga imajo Italijani v Istri in na Primorskem. Z njim bi bili Slovenci in Hrvati, za razliko od tamkajšnjih Italijanov, ki se nenehno pritožujejo nad svojim muče-niških položajem, zelo zadovoljni. Opozoril je, da so osrednje oblasti dvojne monarhije na primer že pred časom dovolile odpiranje ljudskih javnih šol v Trstu, toda italijanska liberalna stranka, ki je bila tam na oblasti, se za to ni zmenila in je zadevo zavestno blokirala. Italijani so v Istri in na Primorskem manjšina, je poudaril dr. Šuštaršič, toda v deželnih zborih imajo popolno oblast in se na veliko šopirijo tudi v Dalmaciji, kjer jih je le za pest. Dr. Šuštaršič je okrcal tudi nedavni skrivnostni sestanek avstro-ogrskega in italijanskega zunanjega ministra v Opatiji ter ju osumil zahrbtnega dogovarjanja med italijanskim in nemškim imperializmom in delovanja v škodo večinskega južnoslovanskega prebivalstva v tistih krajih. Vasi so bile precej revnejše od mest in so bile pretežno naseljene s slovenskim in hrvaškim prebivalstvom, mesta so bila bogatejša in italijanščina je tam od nekdaj imela prednost. Splošna volilna pravica v Avstro-Ogrski ni obstajala, zato so nemški in italijanski nacionalisti marljivo izkoriščali institucionalne privilegije, ki so bili v škodo slovanskemu prebivalstvu. se nadaljuje Objavo v dnevniku je omogočil avtor Miro Simčič knjigo je izdala založba tkxiV Publishing Ljubljana, Kolarjeva ulica 47 Spletna knjigarna www.buca.si Značka avstro-ogrskih braniteljev soške fronte; zgoraj avstro-ogrski topničarji v Bruslju. V topništvu dvojne monarhije je bilo sorazmerno veliko Slovencev Slovenec je tudi zapisal, da ima informacije, da so italijanski iredentisti v Piranu pripravljali umor uglednega istrskega poslanca hrvaškega rodu v dunajskem državnem zboru, dr. Matka La-ginje. Ta se je napovedanemu obisku Pirana raje izognil, ko je zaslutil nevarnost. Italijanski ire-dentisti so ob vsaki priložnosti nastopali zelo brutalno in sovražno, njihovi »argumenti« so bili velikokrat noži in pištole. S svojo brezobzirnostjo so hoteli predvsem ustrahovati pripadnike drugih nacionalnih skupnosti. Slovenec je 6. maja 1914 objavil daljši komentar o tržaškem vprašanju. Pred prvo svetovno vojno je v Trstu že živelo 23.000 Slovencev in kot narodno mešano mesto je privabljalo številne južne Slovane, v prihodnje pa naj bi jih bilo, kot je predvideval časopis, še več. Tako bi mesto, kot je napovedal časopis Slovenec, dolgoročno po naravni poti asimilirala slovenska in hrvaška večina, ki sta živeli v njegovi okolici. To je povzročalo nervozo pri tržaških Italijanih, ki bi dolgoročno ostali brez sedanjih političnih privilegijev. Slovenci so si nameravali odločno izboriti svoj prostor pod soncem. V vojnem času so mednacionalna nasprotja prišla še bolj do izraza in so preraščala v odkrito mednacionalno sovraštvo in množične spore med pripadniki različnih narodov. Oblastniki donavske monarhije so od nekdaj zahtevali nepreklicno vdanost in zvestobo vseh državljanov svoji oblasti, Nemci v Avstriji pa niso nikoli poskušali zgraditi niti najmanjše brvi do slovanskih narodov, ki so v političnem, gospodarskem in kulturnem življenju monarhije zahtevali primerno mesto. 1 6 Četrtek, 28. avgusta 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Zelo jezni Jure Zdovc LAS PALMAS - »Ko sem bil še igralec, smo živeli za takšne tekme. Ne razumem igralcev, ki živijo za košarko, nato pa na takšni tekmi pred polnim avditorijem in proti največjim zvezdnikom ne dajo vsega od sebe. Najraje bi kar sam skočil na parket in odigral nekaj minut,« je bil jezen selektor košarkarske reprezentance Slovenije Jure Zdovc po klavrnem porazu na prijateljski tekmi proti ZDA (101:71). Izločena četrta nosilka NEW YORK - Poljakinja Agnieszka Radwanska (na sliki), četrta nosilka teniškega turnirja za grand slam v New Yorku, je izpadla že v drugem krogu. Od pete igralke na lestvici WTA je bila boljša Kitajka Peng Shuai, ki je slavila s 6:3 in 6:4. Azijko v tretjem krogu čaka Italijanka Roberta Vinci, ki je z 2:6, 6:4, 6:1 premagala Romunko Begu. Že v noči na sredo sta se v naslednji krog zlahka uvrstila tudi Švicar Roger Federer in Američanka Serena Williams. NOGOMET - Maribor čaka zdaj najmanj še šest tekem v Ligi prvakov, danes žreb skupin Srečni in bogati R. Kneževič PO USPEHU - Bordon, Kneževič in Micussi »Slovenski nogomet se razvija v pravo smer« Uvrstitev Maribora v ligo prvakov je povsem zaslužena. S tem se strinjajo vsi trije sogovorniki, slovenska nogometaša Krasa Radenko Kneževič in Patrik Bordon ter trener Milan Micussi. »Fizično so bili zelo dobro pripravljeni, pa tudi s tehničnega vidika so dobri. Rekel bi, da je ekipa celo boljša od tiste, ki se je pred 14 leti uvrstila v ligo prvakov,« meni Micussi, ki komaj čaka na začetek tekmovanja. »Pohvalili bi športnega direktorja Zahoviča, ki je vrhunsko organiziral ekipo, zasluga trenerja Šimundžepa je, da ekipa igra lep nogomet. Najboljši je bil Ibrahimi, izpostavil pa bi tudi Stojanoviča, ki ima šele 19 let. Odkar spremljam ligo prvakov, pa še nisem videl tako slabe igre Celtica. S takim igralskim kadrom, kjer ne izstopa nihče, ne bi premagal niti ekip italijanske B-lige. S tem pa nočem zmanjšati pomena zmage Maribora,« se glasi ocena Micussija. Odločilen gol je tokrat dosegla ikona štajerske ekipe Marcos Tavares, po mnenju Radenka Kneževiča pa je k uspehu gotovo pripomogel odličen ekipni duh in večja želja štajerske ekip, da osvoji vstopnico v nogometni »raj«. » Veseli me, saj je Maribor ekipa z velikim številom slovenskih igralcev. Prevladalje kolektiv pred posamezniki,« je potrdil kapetan Krasa, ki komaj čaka na dvoboj z velikani nogometa. Kneževič nima preferenc pri izbiri nasprotnikov, ki se bodo pomerili v Ljudskem vrtu, zanima pa ga predvsem primerjava s klubi, ki pišejo zgodovino evropskega nogometa. »Zanima me predvsem, kako se bo Maribor upiral velikanom. To bo pravi preskusni kamen za slovenski nogomet, saj bomo lahko ugotovili, kam sodimo.« K uspehu so seveda pripomogle tudi izkušnje, ki so jih nogometaši Maribora pridobivali v prejšnjih sezonah, ko so bili trikrat zapored na pragu uvrstitve v ligo prvakov. Tako meni Bordon: »Uvrsti- P. Bordon tev slovenske ekipe v najelitnejše klubsko tekmovanja pa je tudi dokaz, da se slovenski nogomet razvija v pravo smer. Če so Mariborčani uspeli premagati Celtic, bodo lahko uspešni tudi v skupinskem delu lige prvakov.« Bordon je torkovo tekmo proti Celticu spremljal pred televizijskim ekranom in držal pesti, da bo prijateljem uspel naskok v ligo prvakov. V Kopru je igral s Handanovičem, Mejačem, Marte-ljem in Vilerjem, pa tudi z najboljšim prijateljem Aleksandrom Rajčevičem, obrambnim igralcem. Pred tekmo in po njej se je z njim tudi pogovoril: »Pred tekmo sem mu zaželel srečno, po tekmi pa mu čestital. V njegovem glasu je prevladovala evforija, povedal mi je, da je vse, kot da bi bilo v pravljici.« Kaj bo Maribor iztržil v skupinskem delu lige prvakov, bo odvisno predvsem od tega, kdo bodo nasprotniki. »Če bo žreb naklonjen, lahko osvojijo tudi tretje mesto v skupini in torej pravico do nastopa v evropski ligi,« pravita Bordon in Micussi, Kneževič pa si želi predvsem, da bi dostojno odigrali vse tekme, skratka, da ne bi bilo hudih porazov. (vs) M. Micussi Brazilec Marcos Tavares je za Maribor v šestih letih v več kot 300 nastopih dosegel že 121 golov uefa GLASGOW - Nogometni klub Maribor bo po petnajstih letih spet igral v Ligi prvakov. V nadaljevanju sezone ga po torkovi zmagi v Glasgowu proti Celticu čaka še najmanj šest tekem v najelitnejšem evropskem nogometnem tekmovanju. Kdo bodo njegovi nasprotniki, bo znano danes po žrebu, ki se bo v Montecarlu začel ob 17.45. Uvrstitev med 32 najboljših klubov, ki se bodo v osmih skupinah s po štirimi moštvi do konca leta potegovali za uvrstitev v osmino finala, predstavlja za štajerski klub izjemno vitrino, hkrati pa tudi priložnost za dodatno finančno injekcijo, ki bo Maribor naredil še bolj nedosegljivega za druge slovenske klube. Že sama torkova zmaga z 1:0 je vredna kar 8,6 milijona evrov, kolikor pripada vsakemu od uvrščenih klubov, vsaka nadaljnja zmaga pa prinaša še dodaten milijon evrov, neodločen izid pa pol milijona evrov. K temu je treba prišteti še dežel iz mar-ketinške pogače Uefe. Prvič je Maribor igral v Ligi prvakov v sezoni 1999/2000, ko je vijoličaste vodil Bojan Prašnikar, prvi zadetek za Maribor v ligi prvakov pa je takrat dosegel zdajšnji trener Ante Šimundža, in sicer za zmago v Kijevu proti Dinamu. Simundža je Maribor v torek tako do nogometnega kot finančnega raja (vsaj za klube iz manjših držav) pripeljal s taktično zrelo predstavo na navijaško vedno vročem Celtic Parku, ki ga je napolnilo 58.000 gledalcev. Navijači zeleno-belih so bili na koncu razočarani s predstavo ekipe Ron-nyja Deile. »Nimamo nobenih izgovorov, ne zaslužimo si, da bi bili v ligi prvakov,« je med drugim ob čestitkah Mariboru dejal norveški strokovnjak. Na drugi strani pa je peščica štajerskih privržencev slavila zgleden ekipni trud in uspeh, ki ga je z zmagovitim zadetkom 15 minut pred koncem kronal ka-petan, 30-letni Brazilec Marcos Tavares. »Celticu ne ustreza ekipa, ki goji kom-binatorno igro. Vršič, Tavares, Ibraimi so od-delali fazo obrambe in bili nevarni v napadalnih akcijah. Namen smo dosegli, ohranjali smo posest žoge in tako prišli do cilja,« je po tekmi povedal Šimundža. Pa še to: v Sloveniji si je torkovo tekmo na Planet TV ogledalo več gledalcev kot finale lige v prejšnji sezoni med Realom in Atleticom. V določenem trenutku je tekmo spremljalo kar 319.651 slovenskih televizijskih gledalcev. SINOČI Athletic izločil Napoli Athletic Bilbao - Napoli 3:1 (0:0) Strelci: Hamsik v 46., Aduriz v 62. in 69., Ibai Gomez v 61. min. Napoli: Rafale, Maggio, Raul Albiol, Koulibaly, Ghoulam, Garga-no, Jorginho, Callejom, Hamsik, Mertens, Higuian. Baski se po 16 letih vračajo v Ligo prvakov. Povsem zasluženo, Napoli je sicer povedel s Hamsikom (prva tekma se je končala z izidom 1:1), toda v nadaljevanju so bili četri z lanske španske lige prepričljivo boljši. Domači gledalci so na prenovljenem stadionu San Mames pričarali izjemno ozračje, ki je spravilo goste v podrejen položaj, saj so si privoščili kar nekaj hudih napak v obrambi, posledica teh pa so bili vsi trije zadetki Bilbaa. Čeprav je moral zmagati, je Napoli že v prvem polčasu prepusitl posest žoge nasprotnikom, po izenačujočem golu Athletica pa je bila na igrišču le še ena sama ekipa. Ostale tekme (napredovale so ekipe z *): Bayer Leverkusen * -Koebenhavn 4:0, Arsenal * Bešiktaš Carigrad 1:0, Ludogorec Razgrad * -Steaua Bukarešta 6:5 po 11-m Mal-mö * - Salzburg 3:0 EVROPSKA LIGA - 4. krog kvalifikacij, danes tudi Torino - Split (20.30), Inter - Stjarnan Garaoabar (20.45). KOŠARKA Italija se je uvrstila na EP 2015 BELLINZONA - S pričakovano zmago proti Švici (80:65) v zadnji tekmi kvalifikacij si je Italija (Datome 24, Cinciarini 17, Cusin 11) dokončno zagotovila nastop na prihodnjem evropskem košarkarskem prvenstvu. Svojo skupino so »azzurri« končali na prvem mestu pred Rusijo. PRIJATELJSKA - KK Portorož -Pallacanestro Trieste 2004 83:78 (15:16, 32:34, 53:54). Trieste 2004: Coronica 4, Tonut 23, Ma-strangelo 3, Grayson 6, Candussi 19, Carra 4, Maestrello 6, Akele 13, Maestrello 6. ODŠEL - Slovenski reprezen-tant Erazem Lorbek je zaradi številnih poškodb razvezal pogodbo s košarkarsko Barcelono. SGT - Ženski tržaški košarkarski prvoligaš je začel s predpro-dajo abonmajev za prvenstvo A1-li-ge. Najdražji velja 120 evrov, cenejši 60, za mlade, družine, dodatnega družinskega člana in še druge kategorije pa je še cenejši. Predprodaja poteka na društvenem sedežu (Ul. Ginnastica 47 tel. 040 360546) in pri Ticket Point (Corso Italia 6/c). DRUGIČ - Nemški kolesar John Degenkolb je zmagovalec pete etape dirke po Španiji. Zmagaje je tudi v torek. Prvo mesto v skupni razvrstitvi je zadržal Avstralec Matthews (Orica). TINA MAZE - Slovenska alpska smučarka Tina Maze je tudi letos ena od finalistk za naziv najboljše športnice leta na svetu, ki ga podeljuje Ženska športna fundacija (WSF). Kandidatko so še Američanke Jamie Anderson (deskanje na snegu), Simone Biles (gimnastika), Stacy Lewis (golf), Serena Williams (tenis), Belorusinja Darja Do-mračeva (bitalon), Jamajčanka Shelly-Ann Fraser-Pryce (atletika), Madžarka Hosszu (plavanje) Nizozemka Wust (hitrostno drsanje) in paraolimpijki Jamie Whitmore (ZDA) in Marie Bochet (Francija). SLOVENIJA - 1. slovenska nogometna liga, zaostala tekma 2. kroga: Luka Koper - Olimpija 1:2 (0:1). TENIS - Meddeželna faza under 16 Gaja v Vicenzi uspešno začela Mladinska teniška ekipa Gaje je v Vicenzi odlično začela svojo pot v meddeželni fazi ekipnega prvenstva za dekleta do 16 let. Tam nastopa osem ekip iz dežel FJK, Veneto, Tridentinska-Južna Tirolska in Emilia Romagna, ki so razdeljene v dve skupini po štiri. Kljub temu, da pri Gaji ocenjujejo, da jim je žreb namenil težjo skupino, so po prvih dveh dvobojih dekleta še ne-premagana. Najprej so z 2:1 odpravile ekipo ST Bassano. Podvig je pripravila Lara Betocchi, ki je po pravem maratonskem boju premagala kotirano nasprotnico Spataro (3.2). V tretjem setu, v katerem je bila že skoraj v izgubljenem položaju, je zmagal s 6:4. Drugo točko je Gaji priborila Martina Bellinetti, ki je svojo nasprotnico premagala z gladkim 6:1, 6:0. V igri dvojic sta Betocchijeva in Sara Partinel sicer izgubili, a je bil izid tedaj že na varnem. Podobno se je razpletlo tudi v drugem dvoboju proti ekipi CT Collisio iz pokrajine Trento. Spet je Gaja osvojila obe tek- Lara Betocchi fotodamj@n mi posameznic, izgubila pa v dvojicah. Tokrat se je še posebej izkazala Bellinettije-va, ki je s 6:1, 4:6, 6:3 odpravila Bertolizzovo (3.5), Betocchijeva pa je Leverjevo (3:3) premagala s 7:5, 6:0. Za uvrstitev v finale proti zmagovalcu druge skupine morajo igralke Gaje danes premagati še moštvo Sankt Georgena (Meran), kar bo nadvse težka naloga, saj za južnotirolski klub igra tudi igralka kategorije 2.7. / ŠPORT NOGOMET - Prve pokalne tekme Vesna okusila premoč tržiške armade UFM, tri zmage in neodločen izid Tako je Alen Carli (UFM) v Križu z bele točke premagal brata Edvina fotodamj@n manj živahni drugi polčas, kjer je UFM dopustil Vesni nekaj več manevrskega prostora, čeprav je Pratolino v 54. minuti po Tom-izzovem prostem strelu iz desne in posledični gneči povišal na 0:5. Za prvo izdelano akcijo kriške enajsterice, je bilo treba čakati na 65. minuto, ko je Kosmač zapravil sočno priložnost. Muiesan si je kdaj pa kdaj izboril kako dobro žogo pred bivšim Kraso-vim vratarjem Contentom, a je bil vedno neučinkovit. Mogoče še najlepšo priložnost je imel Nace Kosmač v 78. minuti, ko je iz 11 metrov zastreljal visoko nad vratnico. »Za nami je intenzivno obdobje priprav. Igrali smo proti neoporečnemu favoritu prvenstva, ki prihaja iz izkušnje D-lige. Kljub visokemu porazu ne gre sprožati nobene panike,« nam je zaupal Vesnin športni direktor Paolo Soavi. V tržiškem taboru je analizo srečanja podal Alen Carli:»Še v nedeljo smo mi so-pihali na igrišču, danes (sinoči op. av.) pa smo ujeli pravi ritem. Sreča je bila tudi na naši strani, da smo takoj povedli z dvema goloma. Seveda mi startamo na zmago v prvenstvu, Vesna pa bo zasledovala obstanek. Lahko pa rečem, da je kvalitetna ekipa, ki bo ob prisotnosti vseh nosilnih mož postave dokazala svojo kvaliteto.« (mar) je deloma spremenila igralski kader in da so zapustili ekipo pomembni igralci, ki so bili lani pravi stebri. (M.F.) Sovodnje - Azzurra 3:0 (1:0) Strelci: Maurencig v 14., Stergulc v 59. in Bajec v 84. min. Sovodnje: Dovier, Strgulc, Biasiol, Flocco, Visintin (Tomani), Tomšič, Bajec (Persoglia), Galliussi, Trampus, Maurencig, Hriberšek (Dal Canto). Tekma ni bila kdove kako kakovostna, zmaga pa je vsekakor spodbudna. na samem začetku so odlično priložnost za gol zamudili gostje, nato so niti igre prevzeli Sovo-denjci. Igrali so z nizkimi podajami, dovolj hitro in široko, zadeli bi lahko že v 9. minuti, nato jim je to uspelo z Maurencigom, ki je v 14. minuti po kotu zadel z glavo. V 25. minuti je Trampus lepo podal Floccu, ta pa je streljal visoko. V drugem polčasu je Stergluc z močnim diagonalnim strelom podvojil, po lepi akciji Trampus-Hribršek je bil Tomani za las prekratek. V 75. so gostje oplazili zunanji del vratnice. Šest minut pred koncme je Bajec lepo pridobil žogo in z lepim strelom z levo nogo od daleč zadel tretji gol. Sovodnje še niso igrale s popolno postavo. JADRANJE - 420 Na DP vodi posadka TPK Sirena V Formii na državnem prvenstvu razreda 420 se je včeraj zaključil prvi dan regat. Po prvi treh plo-vih sta odlično formo in izkušnje pokazali jadralki Sirene in SVBG Car-lotta Omari in Francesca Russo Ci-rillo. Aktualni svetovni prvakinji sta prevzeli vodstvo s tretjim in dvema zmagama: »Danes sta v drugi in tretji regati prepričljivo zmagali, vendar prvenstvo je še dolgo,« je pred napovedmi še vedno zelo previden trener Matjaž Antonaz. Druga posadka Sirene Matteo Omari in Cecilia Fedel pa sta prvi dan regat zaključila na 14. mestu: v posamičnih plovih sta bila 22., 16. in 21. Jadralci v Formii, kjer so zbrane vse najboljše posadke razreda 420 v Italiji, so jadrali v srednje močnem vetru. Do nedelje čaka jadralce še sedem regat. V Formi bodo podelili tudi mladinske naslove v razredu 420, Hobie Cat 16 spi, 29er, L'Equi-pein RS Feva. Četrtek, 28. avgusta 2014 1 7 □ Obvestila Vesna - UFM Tržič 0:5 (0:4) Strelci: Bertoni v 5. in 27,, Novati v 11., A. Carli v 37. (11-m) in Pratolino v 54. min. Vesna: E. Carli, G. Kerpan, A Kerpan (Stanich 45'), Božič, Avdič, Škrbina, Toffo-li, Cipracca, Colja (Arduini 45'), Muiesan (Lekič 78'), Kosmač. Trener Zanuttig. UFM: Contento, Miraglia, Fernandez, Catania (Petricione 80'), Pratolino, Tomiz-za, Novati (Di Bert 45'(Piccolo 47')), A. Car-li, Bardini, Dallan, Bertoni. Trener Zoratti Premoč tržiške ekipe je bila takoj prepoznavna v prvih minutah srečanja predvsem na bokih, kjer sta bila Novati in Ber-toni praktično neustavljiva. V 5. minuti je Bertoni po kombinaciji z Miraglio v protinapadu usmeril usnje med noge Vesninega kapetana. V 11. minuti pa je na levem boku v pravem sprinterskem stilu kraljeval Novati, ki je še enkrat premagal Edvina Carlija. V tretjem golu pa so lahko gledalci v Križu prepoznali vrline starejšega izmed bratov Carli, ki je ves čas gospodoval na sredini igrišča, v 27. minuti pa je spretno podal žogo Bertoniju. Ta je iz kakih 20 metrov plasiral žogo ob levo vratni-co za delni 0:3. Nato je v 37. minuti sodnik Carleva-ris dosodil sporno enajstmetrovko v korist UFM-ja. Na belo točko se je pojavil Alen Carli in se prvič na uradnem srečanju pomeril z mlajšim bratom Edvinom. Verjetno se je prizor že kdaj odigral v njihovi sliven-ski dolini, kjer sta že vadila kot najstnika, saj oba sta vedela kam bo šla žoga: Alenov levi strel v spodnji desni kot, za las od vratni-ce in Edvinove rokavice. Ob delnem 0:4 je srečanje prikazalo KOŠARKA - Jutri Jadran v Trstu proti Pordenonu Jutri bo v tržaški športni palači PalaRubini članska ekipa Jadrana dočakala prvi nastop. Po dveh tednih intenzivnih priprav se bo ob 21. uri pomeril s Por-denonom, ki bo prav tako igral v skupini B B-lige. Trener Andrea Mura bo imel na razpolago vse igralce, ki so že lani nosili dres članske ekipe, pred gledalci se bo prvič predstavil Marco Diviach, zaradi poškodb pa ne bo mlajše garniture igralcev: Gelleni ni še popolnoma okreval po poškodbi kolena, Zobec že več dni ne trenira zaradi mišične poškodbe, Ušaj pa se je pred dnevi na treningu ranil in je moral na šivanje. Jadran bo pripravljalne nastope nadaljeval naslednji teden: v petek, 5. septembra bo v Trstu gostil Portorož, prvoliga-ško ekipo iz Obale, nato pa bo nastopil še na turnirju Friuli Doc in v Čenti. Juventina - Ronchi Calcio 3:0 (1:0) Strelca: Palermo v 36. in 89. Predan v 54. min. Juventina: Ciroi, Iansig (Stabile), Zucc-hiatti (Donda), Popovič (Avllaj), Morsut, Racca, Marchioro, Antonutti, Giolo, Palermo, Predan. Trener: Sepulcri Kot v lanski sezoni je Juventina tudi v letošnji zmagala na uvodni tekmi in to storila dokaj gladko. Domačini so prvič ogrožali nasprotnikova vrata šele v 28. minuti s prostim strelom Giola. Osem minut kasneje pa je Predan prestregel žogo, izvedel protinapad in podal Palermu, ki je z natančnim strelom zadel v desni nizki kot nasprotnikovega vratarja. V drugem polčasu je Ju-ventina kronala premoč še z dvema zadetkoma: najprej s Predanom, ki je hladnokrvno zadel in spet s Palermom. Nasplošno so igralci Juventine prikazali dobro formo, Predan in Palermo pa sta pokazala, da stao že pripravljena za nove izzive. Vprašanje pa je, če bo ekipa kos novi sezoni, kljub temu, da DEŽELNI POKAL Turriaco - Primorec 0:4 (0:0) Strelci: Brandolisio v 50. min., N. Cap-pai v 75. min., G. Laghezza v 83. min., De-bernardi v 89. min. Primorec: Sorrentino, A. Cappai, Rocca, Di Gregorio, Mascarin, Debernardi, Brandolisio, Gileno, N. Cappai (Laghezza), Ruzzier, M. Castrillon (Tandurella), trener Biloslavo. Primorec je na najboljši način začel nastope v deželnem pokalu. V prvem polčasu ni kazalo, da bi lahko trebensko moštvo tako visoko zmagalo. V drugem delu pa so se gostje razigrali in že v 5. minuti povedli z Brandolisiom, sedem minut pozneje je Nicholas Cappai dosegel drugi zadetek in že tedaj je bilo dejansko konec tekme. Primorec je gospodaril na sredini igrišča, v obrambi pa je brez težav nadzoroval svoj kazenski prostor, saj je bil vratar Sorrentino dejansko brez dela. V zadnjih minutah sta Gabriele Laghezza in De-bernardi dosegla še dva zadetka za visoko končno zmago. (lako) S. Andrea S. Vito - Breg 2:2 (1:0) Strelca: Cigliani v 53. min., Nigris v 85. min. BREG: Daniele Daris, Suttora (Lu-gnani), Messi (Rossone), Braini, Cok (Sali-ce), Coppola (Denis Daris), Cramersteter (Vianello), Marturano, Martini, Cigliani, Ni-gris, trener Cernuta. Po precej izenačeni tekmi je Breg, ki je nastopil z okrnjeno postavo, igral neodločeno proti trdoživi ekipi S. Andree, ki je po prvem polčasu zasluženo vodila z golom, ki ga je dosegla v 30. minuti. V drugem delu srečanja je Cigliani že v 8. minuti stanje izenačil, toda gostitelji niso popustili in v 37. minuti spet povedli. Tri minute pozneje pa je Nigris stanje izenačil. Breg je le delno zadovoljil, poznala se je predvsem odsotnost Omarija na sredini igrišča. (Lako) NOGOMETNA ŠOLA AŠD ZARJA obvešča, da se bodo treningi in novi vpisi za otroke rojene od leta 2002 do 2009 začeli v ponedeljek, 8. septembra, ob 17.00 v športnem centru v Bazovici. Info: 339-2447832. AŠD POLET vabi vse otroke do 8. leta starosti, na brezplačen začetniški tečaj za umetnostno kotalkanje in hokej na rolerjih, ki se bo začel v ponedeljek, 1. septembra, ob 16. uri na Pikelcu. Informacije na info@polet.it KOLESARSKI KLUB ADRIA prireja 14. septembra 2014, pod pokroviteljstvom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, netekmovalni rekreativni »Maraton Prijateljstva Ljubljana-Trst« v sodelovanju s KD Rog Radenska Ljubljana ter tržaškim kolesarskim klubom GF Europa s startom ob 9.30 v Ljubljani in ciljem ob 13.30 (100 km) in 15.30 (130 km) v Lonjerju. Informacije na spletnih straneh: www.radenska-kdzivljenje.si www.kdrog.si ter www.granfondodeuropa.com (tudi slovenska verzija). Prijave možne tudi preko elektronske pošte na kkadria@gmail.com. V primeru zadostnega števila zainteresiranih bo organiziran prevoz do Ljubljane FC PRIMORJE vabi vse otroke, ki so rojeni od leta 2002 do 2009 vsako popoldne ob 17:00 od 1. do 12. septembra na proseško nogometno igrišče Velika Rovna, da se preizkusijo v nogometnih veščinah. Pojasnila in brezplačna prijava na tel. št. 3296022707 (Robi) in 3334239409 (Aleksander). ASD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča da se bodo treningi in vpisi za nove člane začeli v ponedeljek 8.septembra: osnovna motorika (3-6 let) pon in pet 16.45-17.45. Otroška skupina (6-11 let) pon 16.30-18.00 in pet 17.00-18.30. Mladinska skupina (12-18 let) pon 18.00-20.00 in pet 18.30-20.30. Info: 3478535282 Jasna, 347-9227484 Ryan ali info@cheerdancemillenium.com AŠD SHINKAI KARATE CLUB organizira dneve odprtih vrat v športno kulturnem centru v Zgoniku. Torek 9.9. - samoobramba. Sreda 10.09. - Kata (obvezni liki). Petek 12.9 - Kumitè (borbe). Urniki: 18.00 - 19.00. Info : 338 - 7281332 ali 347 - 2533320 TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJA sprejema prijave za promocijski teniški tečaj za začetnike, ki se bo odvijal od 8. do 12. sept. Istočasno sprejemamo tudi prijave za zimske začetniške in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce in srednješolce, ki se bodo začeli oktobra. Vsa pojasnila dobite na tel. št. 3898003486 (Mara) ali pa 3291665768 (Matej). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata celodnevni poletni center »Plesalček« za dečke in deklice od 3 do 10 let, od 1. do 5. septembra, v telovadnici OS Bevk na Opčinah. Info in vpis na tel. 334-3611757 (Kristina) ali info@cheerdancemillenium.com. NK KRAS organizira Dan odprtih vrat (Open day) v soboto, 6. septembra, na nogometnem igrišču v Repnu. Prireditev je odprta vsem otrokom, ki želijo preizkusiti nogomet in so rojeni od l. 2004 do 2009. Začetek ob 15. uri. Info na tel. 3393853924 (Emanuela) ali nkkras@gmail.com. KK BOR in ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 14. leta od ponedeljka, 1. do petka, 5. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370 karinmalalan@gmail.com ŠD SOKOL sporoča, da je odprto igrišče odbojke na mivki (beach volley) v Nabrežini vsak dan od 17.00 dalje. Deluje tudi bar. Za rezervacije in informacije kličite v večernih urah na telefonsko številko 3312978665 (Sara). primorski_sport facebook 4 PLANINSKI SVET Pohod v spomin na prenos ranjencev Slovensko planinsko društvo Trst vabi svoje člane, da se udeležijo Pohoda v spomin na prenos ranjencev, ki bo v soboto, 30. avgusta 2014. Pohodu bo sledila proslava ob 70 letnici tiskarne Slovenija, kjer se je tiskal Partizanski dnevnih, danes Primorski dnevnik. Po-hodniki se lahko pridružijo pobudnikom iz Goriške, ki se bodo zbrali ob 5.30 pri Rdeči hiši v Gorici. Za tiste, ki bi se želeli udeležiti le zaključne prireditve na Vojskem, je na razpolago društveni kombi. Odhod ob 12.00 uri izpred hotela Daneu na Občinah. Informacije in rezervacija mesta v kombiju na tel. št. 040 413025. Odprta meja Občini Hrpelje-Kozina in občina Laniščeprirejata v soboto, 6. septembra 2014, že četrti pohod Odprta meja Go-lac - Vodice s prostim prehodom slo- vensko - hrvaške državne meje. Pohoda se bo udeležilo tudi Slovensko planinsko društvo Trst. Zbirališče ob 13.00 uri v Bazovici pri Kalu. Z društvenim kom-bijem bodo pohodniki nadaljevali pot do Golaca, kjer se bodo ob štirinajsti uri udeležili skupnega, uro in pol trajajočega pohoda. Po krajšem programu v Vodicah, bo za pohodnike zagotovljen prevoz v Golac, kjer bo ob sedemnajstih zaključna proslava. Za informacije in rezervacijo mesta v kombiju lahko pokličete na tel. št. 040 413025. Spominski pohod Bazoviških junakov Na gmajni pri Bazovici bo v nedeljo, 7. septembra 2014, osrednja spominska proslava pri spomeniku štirim ustreljenim junakom. Že v jutranjih urah pa se bodo planinci poklonili spominu štirih junakov s tradicionalnim, letos že 34. zaporednim planinskim pohodom, ki ga organizirajo Amatersko športno društvo SLOGA v sodelovanju s Smučarskim klubom Devin in Slovenskim planinskim društvom Trst. Pohodniki se bodo zbrali ob 9.30 v Bazovici pri Kalu. Od tod se bodo podali proti Jezeru in naprej po robu doline reke Glinščice do vasi Draga, se povzpeli do Peska in Gročane ter na vrh hriba Kokoš (672 m), kjer se bodo odpočili in okrepčali. Po sestopu se bo pohod zaključil pri spomeniku ob začetku osrednje proslave. Mladinski odsek SPDT vabi svoje mlade člane, da se v velikem številu udeležijo spominskega pohoda, spremljali jih bodo društvenih mladinski vodniki. Šah: Tudi naši na turnirju SST 1904 v Trstu V soboto se bo v palači Vivante na trgu Papa Giovanni XXIII 7 v Trstu začel 16. mednarodni šahovski turnir, ki ga organizira tržaško društo SST 1904. Kot običajno bosta na sporedu dva turnirja: najboljši bodo igrali v A turnirju (elo rating vsaj 1800), ostali pa v B turnirju. Med najboljšimi je že pred-vpisanih kar 44 šahistov s štirinajstih držav, ki prihajajo od vsepovsod (letos bodo prisotni tudi Libijec, Irančan in Avstralec). Devet je velemojstrov, pet je mednarodnih mojstrov (ena ženska), devet pa mojstrov FIDE (ena ženska). V B turnirju, ki je že devetič zapored poimenovan po Liberu in Zori Polojaz, pa je že 52 predvpisanih. Med temi je tudi veliko naših mladih šahistov: Enrico Genzo, Matej Gruden, Saša Kobal, Elia Riccobon, Jan Gergolet, Marko Vižintin, Martina Gruden in Lejla Juretič, verjetno pa se bo do sobote vpisal še kdo. (Marko Oblak) 1 8 Četrtek, 28. avgusta 2014 PLANINSTVO PLANINSKA DRUŽINA BENEČIJA IN SPD GORICA Na Araratu, stičišču kultur Društveno-planinsko-gorniška dejavnost v nenehnem preoblikovanju in dopolnjevanju z novimi vsebinami in pristopi. Med nove izzive prav gotovo sodi tudi ekspedicijska dejavnost. Vzpenjanje na zahtevne in manj zahtevne vrhove, ki se dvigajo na različnih celinah sveta, je zaradi ugodnih letalskih povezav in obširne ponudbe turističnih agencij, postala zelo razširjenja planinska panoga. Tovrstna potovanja ponujajo planincem izredna doživetja, saj so izbrani vrhovi praviloma v odmaknjenih legah daleč stran od urbanih središč in na višinah, na katerih je stik z naravno in njenimi zakonitostmi popoln. »Najti se mora skupina planincev, ki je uigrana, predana, solidarna in zagnana, ki rada zahaja v gore, ki je natrenirana in ima veselje do planinstva in skupnega druženja. To je osnova, da se vse skupaj lahko prične,« razlaga šestin-petdesetletni Marco Jarc, član Planinske družine iz Benečije (PDB), ki je v imenu beneškega planinskega društva organiziral enotedensko odpravo na goro Ararat, 5156 m. Poudariti velja, da člani PDB ob prostovoljnem upravljanju gorske postojanke na Matajurju in organizacij vse ostale planinske dejavnosti, že vrsto let vlagajo tudi v ekspedicijsko dejavnost. Splezali so že na vrh velikanov kot so Aconcagua, Elbrus in Ki-limandžaro. »Pri organizaciji celotne logistike smo se naslonili na turško turistično agencijo, ki nam je za razmeroma ugodno ceno nudila dobesedno vse: transferje iz letališča do hotela ter hrano, dovoljenje za vzpon na vrh in alpinistične šotore, ki smo jih uporabljali v baznih taborih med štiridnevnim vzponom na goro. Iz letališča pri turškem mestu Van smo se do mesta Dogubeyazit, na turško-iransko-armenski meji, vozili en cel dan nato smo se prepustili vzponu in aklimatizacij. Vso odvečno opremo smo na-tovorili na konje, zato smo bili med vzpenjanjem do višinskih taborov precej "lahki": nosili smo le manjše nahrbtnike,« razlaga Jarc, ki je s potekom odprave polno zadovoljen, saj je vseh dvanajst udeležencev, brez večjih težav, stopilo na vrh gore. Najvišjo goro Turčije je vulkansko delovanje izoblikovalo v poledenel stožec, ki se sredi puščave pne v nebo. Kljub neprijaznemu okolju predstavlja gora stičiščno točko, ki združuje številne tam bivajoče kulture. Ararat je armenska in mednarodno priznana različica imena gore, ki ji Turki pravijo Agri Dagi. Kurdsko prebivalstvo pa goro imenuje spet po svoje. Kot velja za vse najvišje gore tudi goro Ararat povzdigujejo v višave številne čudežne legende in bajeslovna bitja: Noe, očak biblije si je med vesoljnim potopom poiskal zatočišče ravno na tej kamniti gmoti. »Iz zadnjega baznega tabora (4200 m) smo proti vrhu krenili ob dveh zjutraj. Hodili smo v popolni temi le ob soju čelnih svetilk. Vreme nam ob dnevu vzpona na vrh gore ni bilo naklonjeno. Megla in nizka temperatura sta ovirala vzpon tako, da je moral naš alpinistični vodnik Serkan Tosun vklopiti satelitsko navigacijo,« pripoveduje Jarc, ki je mnenja, da je prilagajanje na višino zelo individualna stvar, s katero se mora vsak udeleženec odprave soočati sam. Kot pa je znano je korak od načel do njihovega izvajanja lahko dolg. Enotedenska ekspedicija dvanajstih planincev se je v Turčijo podala prvega avgusta. Skupino beneških planincev so sestavljali: Germano Cendou, Giampaolo Della Dora, Alvaro Zantovino, Flavia Bordon, Franco Trusgnach, Roberto Coren, Adriano Stulin in Flavia Iure-tig. Pridružili so se jim tudi trije člani Slovenskega planinskega društva iz Gorice (SPDG), ki so skupaj z Benečani stopili na vrh gore in simbolično razstavili društveni grb. Goriško skupino so sestavljali: Vida Osredkar, Boris Mer-molja ter Mira Grgič. Anna Graunar se je zaradi poškodbe morala potovanju zadnji trenutek odpovedati. (vas) Zgoraj: Člane PDB in SPDG je na vrhu gore fotografiral vodnik Serkan; levo: priprave v tabor in med pomikanjem po pobočjih gore proti višinskemu taboru (foto Marco Jarc) SPD TRST - Po Romuniji s člani pobratenega Integrala Preprosto, a očarljivo Planinsko društvo Integral je tudi letos organiziralo planinsko potovanje v tujino: ekipa devetih članov SPDT-ja se je pridružila planincem pobratenega društva iz Ljubljane in dugim iz raznih krajev Slovenije na enajstdnevni ekskurziji po Romuniji. Romunija je idealna dežela za popotnike, ki radi raziskujejo in znajo uživati v preprostih stvareh. Deželo odlikujejo čudovita neokrnjena narava z neskončnimi ravninami in prostranimi gorskimi verigami posejanimi z gorskimi jezeri, kenjo-ni in slapovi pa tudi srednjeveški gradovi, veličastne palače v starodavnih mestih in prijazni ljudje. Integralov oranžni avtobus s simpatičnim šoferjem Jožkotom je skupino prepeljal preko Hrvaške v Srbijo vse od starodavne trdnjave Golubac, ki je že pred vdorom Turkov služila kontroli pretoka blaga na Donavi. Pri kraju Donji Milano-vac v bližini Džerdapske ožine ali "železnih vrat" si je skupina ogledala še Lepen-ski Vir, spektakularno arheološko nahajališče, iz srednje kamene dobe, t.j. približno 6.500 let pred našim štetjem. Od tod je skupino vodila pot po soteski reke Donave do njenega najožjega dela in na cesto na Džerdapskem jezu, na stičišče srbsko - romunske meje. Nadalje se je pot vila po neskončni ravnini, ki je bila nekoč obdelana. Med vožnjo so izletniki opazovali ostanke večjih kombinatov in zapuščene vinograde. Nakar se je začel svet dvigovati, okolica se je spremenila. Na tem hribovitem podeželju so posejane simpatične vasice z obdelanimi njivami in visokimi popravljenimi strehami: prispeli so v središče Romunije, v pokrajino Transilvanija, na cilj njhovih po-hodniških načrtov. Že prvi dan po prihodu v gorski svet je bila prva pomembna tura a jutranje vremenske razmere so zamešale načrt vodniku Rašotu, ki se je hitro odločil za nižjo in krajšo (osem urno!) varianto: iz kraja Bušteni (935 nmv), na planini Bucegi (kamor so se pohodniki pripeljali prejšnji večer) so se po kanjonu Cascada sapte sca-riali "sedem stopnic" povzpeli na planino Piatra Mare (1843 m). Soteska je opremljena z umetnimi lestvami, ki so speljane nad deročim hudournikom in nad slapovi, včasih kar po njih. Prava poslastica. Na vrhu pa je travnata planjava, s katere se odpira krasen pogled na mesto Brašov, na Bušteni in na verigo Karpatov. Naslednjega dne pa je skupini le uspel daljši vzpon in sicer na 2507 m visok Omu v gorovju Bucegi. Dobro shojena in utrjena planinska pot, speljana po čudovitem mešanem gozdu, najprej obide hrib nakar se prične pošteno vzpenjati. Trasa se tu in tam odpre v čudovite jase obsijane s soncem in polne poljskega cvetja. Prava paša za oči. Skupina je premagala skoraj 1600 višinskih metrov in osvojila vrh, nakar se je spustila do koče Ba-bele. To je ena izmed najznamenitejših turističnih točk v Romuniji. Tu, na višini 2216 m, sta dve veliki gmoti iz peščenjaka, ki ju je oblikovala erozija vetra, poimenovani Sfinga in Babele - romunsko stara žena (baba). Tu se kar vali turistov, ki se pripeljejo z gondolo. Vzpon z gondolo je izko- ristil tudi del planinske skupine, ki so se odločil za dvourno turo na Coroman. Dežela z odlično hrano in prijaznimi ljudmi je zibelka mitov in legend o Dra-kuli. Radovedni pohodniki so nato obiskali mesto Bran, ki slovi po gradu, v katerem naj bi živel grof Drakula. Sledil je še hiter ogled zgodovinskega jedra mesta Brasov in že so se odpeljali proti najvišjim vrhovom v gorski skupini Fagaraš. In prav vožnja po Transfagaraški magistrali je bil eden izmed lepših panoramskih trenutkov celotne ekskurzije. Cesto, ki po drzno speljanih viaduktih preči ta gorski hrbet, je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja dal zgraditi takratni romunski despot Ceao-sescu. Danes je ena izmed najlepših in najbolj slikanih gorskih poti v Evropi. V Gorski skupini Fagaraš je tudi najvišji vrh Romunije, 2554 m visok Moldo-veanu. Nameravali so ga osvojiti naslednjega dne po 12 do 14 urnemu vzponu. Slabe vremenske napovedi so se žal uresničile in vodnik Rašo je bil primoran zopet spremeniti plan. V močnem nalivu so se izletniki z avtobusom peljali do umetnega jezera Vidraru, na ogled srednjeveške trdnjave Pojenari. Trdnjavo so zgradili že v 12. stoletju tevtonski vitezi, ki so takrat gradili tudi grad Bran. V raznih obdobjih so trdnjavo dograjevali s prisilnim delom neposlušnih podložnikov, ki so tu trpeli za lakoto in mrazom. Ob povratku v hotel so pohodnike opozorili,da kraj vsak večer obiščejo medvedi. Radovedni planinci so jih vneto pričakovali. V trdi temi je srditi lajež domačih ovčarjev res naznanil prihod mame medvedke in dveh mladičev, ki so prišli na posladek in s svojim obiskom razveselili hotelske goste. Tudi naslednje jutro je bilo deževno, kljub temu so se pohodniki že zgodaj odpeljali na 2036 m visok prelaz pri jezeru Balea Lac. Vreme se je nekoliko umirilo. Po zahtevni, prepadni, občasno z zajlami opremljeni poti so se povzpeli na 2394 m visoki Vartul Laitel ter se spustili do gorskega jezera Caltun. Skupina bolj korajž-nih planincev se je nato povzpela in osvojila še drugi najvišji romunski vrh Ne-goiu (2535 m). Muhasto vreme se je še nadaljeva-lo,preveč je bilo nestanovitno, da bi se podali na zahtevne ture. A tudi Buteanu (2507 m) je zanimiv. Pot je zelo lepa, slapovi in jezera so kot mali labirinti sredi živo zelenih trat. Povsod se pasejo veliki tropi ovčk, visoko na pečinah pa opazujejo gamsi. Te planine so res krasne! In že so pohodniki zapustili gorovje Fagaraš in se podali v zgodovinsko mesto Sibiu. Tam je trgovec Salomon Bruckental v 18. stoletju sezidal muzej in v njem postavil stalno zbirko umetniških del (in to pred nastankom pariškega Louvra). Pred koncem dneva še kratek postanek v mestu Alba Julia, ki je znano po šestero-kotnem obzidju in po trdnjavi, v kateri je bila leta 1918 določena priključitev Bana-ta in Transilvanije kraljevini Romuniji. Tudi vzpon na vrh Peleaga (2509 m), za katerega je bilo predvidenih 11-12 ur hoda, spodleti zaradi dežja. Korajžni planinci se podajo na manj oddaljeni Zlatni, toda spet je treba obleči pelerine in skupina se pred pravim monsonskim nalivom umakne na varno. In že je potepanja konec, pohodni-ki se vozijo med Hunedoaro, Timisoaro in mejo, gričevnata pokrajina je bila nekdaj obdelana: danes raste praprot med zapuščenimi nasadi češenj in orehov. Kljub zaostalosti je čutiti velik potencial te zemlje, ki bi lahko postala raj za predelovalce biološko čiste hrane. Po dolgi vožnji skozi Panonsko nižino do Ljubljane se skupina pohodnikov vrne pozno ponoči v Trst, utrujena toda polna lepih vtisov in doživetij. Vreme je tokrat pošteno zagodlo, kljub rahli razo-čaranosti zaradi planinskih neuspehov se vračajo domov zadovoljni, saj jim je Romunija razkrila veliko nepričakovanih lepot, zato nasvidenje, "la revedere, Ro- / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 28. avgusta 2014 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Nad.: Mogli a pezzi 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Film: Miracolo a novembre (dram.) 16.30 Film: Rosamunde Pilcher - Una dolce melodia (rom.) 18.30 Nad.: Cuore ribelle 19.10 Nad.: Il Segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Serija: Baciamo le mani, Palermo -New York 1958 23.30 Film: The Rebound - Ricomincio dall'amore (kom., i. K. Zeta-Jones) 20.50 Dok.: Spomin - Naših 60 let ob Avsenikovih melodijah; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 V Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina Estate - Il caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.40 UnoMattina Estate - Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sapore di Sole 11.25 Serija: Un passo dal cielo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 15.00 Nad.: Capri 17.00 Dnevnik 17.15 Film: Bacio al cioccolato 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete - Vive la gente 21.20 Dok.: Superquark 23.40 Dok.: Overland 6.45 Nad.: Xena, principessa guerriera 7.40 Serija: Supercar 9.35 Serija: A-Team 11.30 Dok.: Human Target 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nad.: Pretty Little Liars 16.40 Nad.: Dawson's Creek 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 6.10 Nad.: Dance! La forza della passione 7.35 Nad.: Heartland 8.20 Nad.: Le sorelle McLeod 9.45 Nad.: Pasion Prohibida 10.25 Vreme, sledi Tg2 Insieme 11.10 Serija: Il no-stro amico Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Film: Nora Roberts - Due vite in gio-co 15.40 Serija: Senza traccia 16.20 Serija: Guardia costiera 17.55 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Il commissario Rex 20.30 23.35 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL 21.10 Serija: King & Maxwell 22.50 Serija: Beauty and the Beast 23.50 Razza umana 21.10 Film: Death Race (akc.) 23.30 Film: Amici per la morte (akc.) La 7 LA 7.00 7.55, 12.05 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 In onda, pon. 10.25 16.15 Serija: Star-sky & Hutch 13.30 Dnevnik 14.00 Serija: Jack Frost 18.15 Serija: Il commissario Cor-dier 20.00 0.30 Dnevnik 20.30 In onda 22.30 Film: The Unsaid - Sotto silenzio 6.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Talk show: Agora Estate 10.00 Cinema d'oggi 10.20 Film: La signora sprint 12.00 Dnevnik in vreme 12.25 Serija: La signora del West 13.00 Rai Cultura - Il tempo e la storia 13.45 Kili-mangiaro Album 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tg Regione - Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 15.00 Nad.: Terra nostra 15.45 Film: Primo amore 17.35 Dok.: Geo 18.55 22.55 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Nad.: Un posto al sole ^ Tele 4 21.05 Film: Hysteria (kom.) 23.35 Film: L'etrusco uccide ancora film (triler) u Rete 4 6.20 Media Shopping 6.50 Serija: Zorro 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Di-stretto di polizia 10.45 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Serija: Renegade 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Ivanhoe 18.50 Dnevnik 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il segreto 21.15 Film: Infelici e contenti (kom., '92, It.) 23.25 Film: Papa dice messa (kom., '96, It.) 6.00 8.00, 9.00, 11.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 7.30 Eu taksi 9.10 21.30, 0.15 Žarišče 9.30 Satirično oko 12.15 Aktualno 13.30 Prvi dnevnik 17.30 Poročila 17.50 19.35, 21.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 21.20 Ozadja Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 23.50 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Boben 15.30 Folkest 16.15 Slovenski magazin 16.45 Najlepše besede 17.15 Arhivski posnetki 18.00 19.30, 23.20 City folk 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 20.00 Nautilus 20.30 V orbiti 21.00 Dok.: Vrnitev 21.45 Avtomobilizem 22.15 Glasba zdaj 22.50 Med valovi Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.4511.30, 14.30 Vi-deostrani 17.30 Maja in čarobna skrinja 18.00 Rad igram nogomet 18.25 Kmetijska oddaja 19.25 Ukradena svetilka 20.00 Spomini na Goriško 21.00 Znanstveni večer 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. serije 8.20 9.30, 10.40, 11.55 Tv prodaja 8.35 14.55 Serija: Queen Latifah show 9.45 15.50 Nad.: Želim te ljubiti 10.5516.45 Nad.: Sila 12.1017.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.00 Serija: Rosamunde Pilcher 14.00 Serija: Zmenki milijonarjev 18.55 24UR - vreme 19.00 22.05 24UR - novice 20.00 Film: Ljubezen in druge droge (dram., i. J. Gyllenhaal, A. Hathaway) 22.35 Serija: Po sinovi sledi 23.30 Serija: Rizzoli in Isles 0.25 Nad.: Mafijska zdravnica Kanal A 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.30 Dnevnik 13.45 18.00 Rubrika: Qui studio a voi sta-dio 19.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring intervju: Magnifico Rettore 21.50 Voci dal ghetto - Il fisarmonicista solitario 22.45 Aktualno: Musa Tv 23.00 Dnevnik (T Slovenija 1 7.05 Kultura 7.10 Odmevi 8.00 Otroški program: OP! 9.05 Kviz: Male sive celice 9.45 Dok. film: Dolga pot domov 10.25 18.10 Izobraževalni program 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.35 Dok. film: Ko črte govorijo 14.35 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Otroški program: OP! 16.30 Kratki film: Jirka in bele miši 17.00 22.40 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Dok. odd.: Naše trgovine, naše življenje 18.55 23.50 Dnevnik 19.30 Slovenska kronika 20.00 Serija: Vohunka 21.35 Aplavzi 22.00 Odmevi 23.00 Dok. portret: Gora Fudži |r Slovenija 2 7.00 8.30 Zabavni infokanal 14.05 0.15 Točka 14.55 Evropski magazin 15.20 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 16.15 Mostovi - Hidak 16.45 Dok. serija: Dolgi pohod v svobodo 17.55 Veslanje: SP, pon. 18.55 Judo: SP, pon. 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Atletika: miting diamantne lige, prenos 22.00 Film: Terri 23.40 Nan.: Moja družina 6.00 Svet 6.55 18.55 Serija: Alarm za Kobro 11 7.5013.50 Serija: Zadnji pristan 8.40 Serija: Prijatelja pod odejo 9.05 13.00 Risanke 10.05 17.05 Serija: Naša mala klinika 10.55 Pazi, kamera! 11.30 Serija: Srečni klic 12.3013.35 Tv prodaja 14.40 Film: Počitnice v Vegasu 16.35 Serija: Dva moža in pol 18.0019.50 Svet 20.05 Film: Smrtonosna igra 21.40 Film: Tequila Sunrise 23.50 Film: Bluworth RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Matjaž Klemše: V za-krpanih gojzarjih - 19. nad.; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napoved-nik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.50 Filmofil; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Planinske koče; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Turistične ambulante; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Poletni utrip kulture; 20.30 Od glave do rapa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, VREDNO OGLEDA HM Četrtek, 28. avgusta Lm Rai movie, ob 21.10 Le idi di marzo ZDA 2011 Režija: George Clooney Igrajo: George Clooney, Ryan Goosling, Philip Seymour Hoff- George Clooney spet v vlogi režiserja in protagonista. Tokrat si je za zgodbo izbral politični tri-ler, ki pa ne govori samo o spletkah in maščevanju, ampak tudi o poštenosti in zaupanju. Mik je karizmatični guverner demokratske stranke: pri volilni kampaniji mu pomaga politični svetovalec Stephen, dokler ga vodja nasprotnega tabora ne povabi na razgovor. Čeprav Stephen zavrne nasprotnikovo ponudbo, ga zaradi skrivnega sestanka odpustijo, ker mu ne verjamejo, da se ga je udeležil samo iz radovednosti. Stephen skoraj istočasno izve tudi za skrivnost na Mikov račun, kar ga privede do hudega maščevanja ... vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 La valigia delle vacanze; 9.35 Appun-tamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 Punto e a capo; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mondiali di calcio; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.30 Glasbena lestvica; 13.35 Ora musica; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.00 La via Francigena; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state fresc-hi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 22.00 La via Francigena (pon.); 23.00 Tutti i topi vogliono ballare; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do trinajstih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DiO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob sedemnajstih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 0.00 Nočni program. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 0.00 Novice; 6.17 Vreme; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.00 Globalna vas; 8.55, 18.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do trinajstih; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DiO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 21.00 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DiO; 16.05, 19.25 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Glasba, gledališče... in ves ta jazz; 20.00 Iz arhiva simfonikov; 21.05 Repriza; 22.05 Radijska igra; 23.00 Glasba 20. stol.; 23.55 Lirični utrinek; 0.00 Evropski klasični nokturno. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 28. avgusta 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 980 C Vremenska fronta se oslabljena pomika čez Slovenijo, za njo doteka nad naše kraje od severozahoda bolj suh in v višinah postopno hladnejši zrak. Jasno bo in občasno spremenljivo. V hribovitem svetu bo še oblačno in ponekod so predvidene krajevne plohe in nevihte. Ob obali bo pihala zmerna burja. Precej jasno, zjutraj bo po nekaterih kotlinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, na Primorskem okoli 16, najvišje dnevne od 20 do 23, na Primorskem do 27 stopinj C. Jutri bo po celi deželi jasno vreme. V hribovitem svetu bo še spremenljivo z občasnimi krajevnimi padavinami. Ob morju bo še pihala šibka do zmerna burja. Jutri bo precej jasno. Po nekaterih kotlinah bo zjutraj megla. Sonce vzide ob 6.21 in zatone ^g ob 19.51 o Dolžina dneva 13.30 Luna vzide ob 9.06 in zatone ob 20.54 1995 - Popoldne je bilo fnš deževno in zelo sveže za konec avgusta. V z Ljubljani in Novem mestu je bilo ob 15. uri o le 9,4 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 7,7 °C, < v Postojni 7,4 °C, na Vojskem nad Idrijo (1070 m) 4,0 °C ter na Kredarici (2514 m) -4,2 °C. Danes: ob 4.41 najnižje -51 cm, ob 10.59 najvišje 46 cm, ob 17.00 najnižje -35 cm, o ob 22.52 najvišje 35 cm. S Jutri: ob 5.04 najnižje -43 cm, ob 11.25 najvišje 44 cm, ob 17.33 najnižje -34 cm, ob 23.23 najvišje 27 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 24,1 stopinje C. 500 m...........18 1000 m...........14 1500 m...........11 2000 m............8 2500 m............6 2864 m............4 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 6,5; v gorah 7,5. Prince napovedal dva nova albuma LONDON - Prince bo 29. septembra po skoraj petih letih premora izdal dva nova albuma, Plectrum Electrum, prvi album s skupino 3rd Eye Girl, in ločen solo projekt Art Official Age. Z albumoma se Prince po 18 letih ponovno vrača k založbi Warner Bros Records, poroča britanski časnik The Guardian. Prince je januarja napovedal svoj prihodnji album Plectrum Electrum v sodelovanju s spremljevalno skupino v ženski zasedbi 3rd Eye Girl, ter od tedaj odigral niz koncertov na različnih lokacijah po Veliki Britaniji. Po nedeljski podelitvi nagrad MTV je glasbenik oboževalcem razkril, da bo Plectrum Electrum septembra izšel hkrati s popolnoma ločeno ploščo Art Official Age. Ta bo vključevala 13 pesmi, tudi predhodno izdano Breakdown. V Rigi odkrili stranišče na štrbunk iz 13. stoletja RIGA - Arheologi so med izkopavanji v latvijski Rigi med drugim odkrili stranišče na štrbunk iz 13. stoletja. Po navedbah zgodovinarjev gre pri odkriti izkopanini za verjetno edini kraj, kjer je imel ustanovitelj mesta Albert von Buxhoeveden mir, je včeraj poročal časnik Neatkariga Rita Avize. »Znano je, da je bil ta kraj v tistih časih del zemljišča nadškofije in da je bila tam uradna rezidenca nadškofa,« je za časnik povedal zgodovinar Aldis Pravornis. Rigo je leta 1201 kot trgovsko in misijonsko postojanko na Baltskem morju ustanovil bremenski stolni kanonik Buxhoeveden. MADRID - V mestecu Bunol na vzhodu Španije • va« • • v • Ob največji »vojni s paradižniki« stekli hektolitri sangrije, pa tudi na svetu polemike MADRID - V mestecu Bunol na vzhodu Španije je bilo včeraj več tisoč ljudi, ki so se v okviru po vsem svetu priljubljenega festivala Tomatina napol goli obmetavali s paradižniki, vse skupaj pa zalili s hektolitri sangrije. A dogodek so letos zasenčili spori glede njegove privatizacije, za katero so se odločile pristojne mestne oblasti.Te so iz finančnih, pa tudi varnostnih razlogov, že lani začele obiskovalcem zaračunavati vstopnino na »največji spopad s hrano na svetu«, prodajo vstopnic pa poverile zasebni družbi Spaintastic. Pred privatizacijo se je v mestece ob enodnevnem festivalu zgrnilo okoli 40.000 ljudi, kar je prebivalstvo Bunola početverilo. Število obiskovalcev so sedaj omejili na 22.000. Kot je povedal namestnik župana in vodja festivala Rafael Perez, se je bistvo Tomatine v minulih letih izgubilo. »Nobenega prostora ni bilo in bilo je kar nevarno,« je povedal za francosko tiskovno agencijo AFP. »Sedaj je vse skupaj veliko bolj prijetno in na festi- val se vračajo tudi prebivalci Bunola, ki so se ga prej prenehali udeleževati,« je dodal. Vstopnina pa je po njegovih besedah omogočila financiranje zabave in njeno večjo varnost. A vsi se z odločitvijo v mestecu vladajoče Stranke združene levice ne strinjajo. V Španiji vladajoča Ljudska stranka, ki je v Bunolu v opoziciji, je zahtevala preiskavo o tem, ali je privatizacija potekala skladno z zakonodajo. »Ob sumih korupcije in nezakonite privatizacije festivala ne moremo pogledati stran,« je za AFP povedal predstavnik Ljudske stranke Marcial Diaz. Županov namestnik je očitke zavrnil in tožbo, ki jo je sprožila Ljudska stranka, označil za »povsem politično potezo«. Organizatorji festivala so letos 5000 vstopnic lokalnemu prebivalstvu ponudili brezplačno, nadaljnjih 17.000 pa so jih prodali, večinoma turističnim agencijam, ki na festival pripeljejo množice turistov iz vseh koncev sveta. Poleg tega so letos pripravili tudi glasbeni festival, s katerim želijo obiskovalce po orgijah s paradižniki obdržati v mestecu. OTTAWA Vinjen fant povzročil pravi preplah OTTAWA - V Kanadi je sredi meseca za preplah med politiki poskrbelo obvestilo na pragu doma vodje Liberalne stranke Justina Trudeauja, ki je lastniku priporočilo, naj v izogib kraji zaklepa vrata, poleg pa so bili noži iz njegove kuhinje. Sedaj pa se je izkazalo, da je vdor v Trudeaujev dom zagrešil vinjeni mladenič, ki se je preprosto zmotil v hiši. Ker med vdorom iz hiše vodje kanadske opozicije, ki ni bila zaklenjena, ni bilo nič odnesenega, so tako v policiji kot v politični srenji v njem videli jasno grožnjo Trudeauju. Politika, ki ga v času vdora ni bilo doma, se v primeru zmage liberalcev na parlamentarnih volitvah čez dobro leto dni že omenja kot prihodnjega premiera. Nekateri so zaradi vdora od policije zahtevali, naj na novo preuči postopke za zaščito politikov, nato pa se je izkazalo, da ni Trudeauju nihče želel nič žalega. Kot je v torek povedal predstavnik policije Kal Ghadban, je v Tru-deaujevo hišo med iskanjem prijateljevega doma pomotoma vstopil vinjeni 19-letni mladenič. »Ko je ugotovil, da je vstopil v napačno hišo, je mladenič, ki je vse skupaj obžaloval, na pragu pustil opozorilo lastnikom,« je dejal Ghadban. V času njegovega nehotenega vdora so sicer Trudeaujeva soproga in njuni trije otroci mirno spali. 19-letnika, ki se je hitro javil policiji in obžaloval, da je sprožil nacionalni incident, ne bodo kazensko preganjali.