Ve s t n i k. Najvišje odlikovanjc. C. kr. deželai šolski nadzoraik g. dr. Matija vilez VVretschko, ki je v službovanji pii naučneia ministerstvu, dobil je nasldv in značaj ministerijalnega svetnika. Osobne resti. G. Siinon Rutar, c. kr. profesor aa nižji gimnaziji v Ljubljaai, dobil je od naučnega niinisterstva stipendijo in poluletni dopust, da potuje ia preiskuje starinstvo po Italiji ia po Grškem. G. Andrej Vavken, nadučitelj v Cerkljab, je na svojo prošnjo uaiirovljen. Imenovaai so bili: g. Jernej Ravaikar, nadučitelj v Litiji, aadučiteljera aa štirirazredaici v Mokronogu; g. Pavel Gorjup, učitelj v Blagovici. slalaiia učiteljeai - vnditeljem v Nevljab; gdč. Pavla Gotzl, učiteljica v Žireb, za stalno učiteljicd na dvorazrednici v Dolu; g. Veadelin Sadar, učitelj v Zalogu, stalniai učiteljem-voditeljem v Ihaau ; g. Frančišek Gross, učitelj v Suhorji, stalnim nadučiteljem aa dvorazrednici v Vremu; g. Matija Krauland, učitelj na Smuki, stalnim nadučiteljera v Mozelji; g. Ivan Okorn stalaim nadueiteljeta aa svojem mestu v Preddvoru. Iz službeaih ozirov so bili premešeeai: nndučitelj g. Jakob Cepuder iz Boštanja v Studeaec; aadačitelj g. Ivan Gaatar iz Studenca v ("latež; nadučitelj g. Aiojzij Račie iz Čateža v Boštaaj; učiteljica g. Marija Cepuder iz Leskovce v Studeaec in začasni učitelj g. Feliks Nagu iz Studenea v Leskovco. Preskušnja učne usposobljenosti pri izpiaševalni koiaisiji v Ljubljani se je vršila pretekli mesec. K tej preskušnji so se dglasili in sicer: 1. Za ljudske šole gg.: Verbič Jožef začasai učitelj v Višnji Gori; Pavčič Jožef, začasni ačitelj v Velikih Laščab; Lužar Fortanat, začasai uoitelj v ŠeatLaaibertu; Štefančič Fiančišek, začasniučitelj v Čiaomlji; Perko Lovro, začasni učitelj vČraoialji; Megušar Ribard, začasni učilelj v Božakovem; J u s t i n Bajkd, nadučitelj v Štekljevci (za aemške šole); Kikel Jožef, pomužni uritelj v Stareia Logu na Kdčevskeai; H u m e k Martin, začasni učitelj nn Raki; Nagu Feliks, začasai učitelj na Studenci; S o n c Ariton, začasni učitelj v Tržišči; P e t r i č Janez, začasai ačitelj v Šeat-Juriji pri Izlakah; D ora i n k o Hearik, supleat aa c. ki\ učiteljišči v Kopru (za nemške šdlej; potem gospodifine Pfau Klara, pomožna učiteljica aa c. kr. ljudski in meščaaski dekliški šdli v Trstu (za nemške šole); Praprotnik Aaa, zaeasna učiteljica aa Igu; M o s s e t i g Justiaa, učiteljska kaadidatiaja aa c. kr. dekliški šoli v Trstu (za nemške šole); S. Rozalija Angelika L e r n b e i s, začasna učiteljica na ljudski šoli v Voloski (za nemške šole); Moos Mari.ja, učiteljska kaadidatiaja v Ljubljani; J a m š e k Marija, začasna učiteljica v Domžalah; Schigon Marija, začasna učiteljica v Spodnji Idriji. — 2. Za meščanske šole: M. Kristina Pezdirc, M. Eleonora H a d o y e r n i k , M. Johana O s w a 1 d, S. Laitgarda 11 i b a r , učiteljice v uršuliaskem saraostanu v Ljubljani in S. Metodija K al i n š e k, učiteljica na privatai deški ljudski šoli v »Collegium Malianum« v Ljubljani. — 3. Za francoski jezik gdč. P r e s s 1 Viljemina iz Gradca. Izaied 20 ačiteljev in učiteljic, izvea samostanskib je prebilo preskašajo za 1 j a d s k n š o 1 e s sidvenskim in aeaiškim učaiia jezikotn 11, samo s sldvenskiia ui;niia jezikom 2, sarno z nemškiai 6. Preskašaje pa aiso prebili 1 kandidat za ljudske š;o 1 e ia 2 kaadidatinji za ai e š č a a s k e š o 1 e. — Zgoraj navedene štiri učitel.jice Ufšuliake sj vse prestale preskušnjn in sicer tii z odlikn. Pisiaeae naloge so bile nustopne: I. Z a 1 j u d s k e š o 1 e. Iz pedagogike: 1. Kako učitelj ravrmj s svojeglavnimi otioki? 2. Katere šolske zakone mora ni Kranjskem vsak učitelj poznati? — Za neaiški učai jezik: 1. Wert des Aascbauungsuaterriclites. 2. Durch vvelche Mittel kaan der Ljhrer einea regelinassigea Scbulbesacli iierbeifuhren? "— Iz aiate matik e: 1. Eia Wiit hat zweierlei Wein. Vermisoht er 5 / der besserea Sorte mit 7 l der schlechtern, so kostot 1 / der Mischuag 41 kr.; venaisclit er abei' 7 / der bes seren Sorte aiit 5 / der schlechteia, so kustet 1 / der Mischung 43 kr. Wie theuer ist der bessete, wif. theaer der schlechtere Wein? 2. V jedaakokrakem trapeca aieiita vsporedni stranici 17 m in 9'8 m, nevsporedni stiaaici pa po 6 m; kolika je ajegova ploščiaa? 3. Pokoačaa kvadratična piraaiida iiaa 42'336 dm:1 prostornine, nje višina pa tneri 72 dm: kolika je aje površina? — lz r e a 1 i j: 1. Hunska država ia nje konec. 2. Lastovica ^tnetodična obravnava). 3. Zračai tlak in tlakomer. II. Za ai e š o a a s k e š o 1 e. lz pedagogike: 1. Die Nacbtheile der Classenubei-fiilluag fur die uatemchtlicbea und erziehlichea Aufgaben der Schule. 2. VVorin siad die Pbilantbropen nddi beutc uasere Lehrer? — Iz nemščine: Scbillet1 als Dramatiker. — Iz zeailjepisja: 1. Karteaskizze viia Steienaark aiit eiaeai Culturbilde dieses Landes. 2. Erkliirung der Tages- uad Jalaeszeilua bei uaserea Nebenvvobaern, Gegemvohaern uad Antipodea. 3. Angabe der aussereumpaiscben Besitzangea Frankreichs. — Iz zgudovine: 1. Des Perikles Verdienste uai die Hebung der Kaast in Atbea. 2. Die Weltlage uai das Jabr 1000 a. Cb. (kurz zu besprechen). 3. Die Ijiindererwerbungon der Habsburger aach dem Jahre 152ti. III. Za meščanske šule p r i preskušn.ji v uršuliaskem samostanu. Iz pedagogike: 1. Der Zusaiarneabaiig zwisclien Aaschauuag, Denken uad Sprechen beiia Uaterrichte ist nuubzuvveisea. 2. Die Richtigkeit des Grundsatzes »der Untet-richt sei pi-aktisch« ist an Beispielen aus dev gewahlten F.icligruppe zu z^igia. 3. Die vvichtigsten KsLjala der Schulliygiene sind anzufiihrea. — Slovenšeiaa: Vodaikov,) življenje iii delovaaje. — Neiaščiaa: Lessin^1 als Dichter und Kritikei'. — Matematika: l. Uie Suin^n^ des 4. und (>. Gliedes eiaer aritlim^ticlien Pfj^res-iiun ist 28, das Product aus dera 3. uad 10. GHede 232; wie heisst das evste Glied und die Differenz. 2. Koliko let treba 3500 gld. po 4°/n aa obrestne obresti aaložiti, da narastejo na 4790 gld.V 3. V trikotaiku je a = 14.506 m, b — 17431 1» inc= 15'067 r«; kolika je plo- ščina? 4. Wie ist das Haupt- und wie das Cassabuch eingerichtet? — Prirodopis: 1. Cloveško srce in krvni obtok. 2. Die Kreuzbliitler (Cruciferae); ihre cbai-acteristischen Merkinale und ihre Beniitzung. :!. Der Kalkspat (Calcit) ist nach seinen Eigenscbaften eingehend zu beschieiben und ist seine manigfaltige Verwendung zuerortern. — Prirodoslovje: 1. Toplomer ali terniometer. 2. Das archimediscfie Gesetz; wie wird dasselbe nachgewiesen und welclie Erscheinungen boruhen auf demselben? 3. Der Sauerstoff; seine Gevvinnung, seine Eigenscbaften und seine Bedeutung in der Natur. — Zemljepis: 1 Es ist eine Erklarung der Ekliplik zu geben. 2. Die wicht.igsten Erscheinungen der Gletschenvelt sind zu besprechen. 3. Bescliivibung des Bbeins parnint Kartenskizze. — Zgodovina: 1. Kurze Darstellutig der Kriege des jiingern Scipio. 2. Das (isterreicliBche Interregnum. o.Verandoiungeniin Gebietsumfange der osterreichischungaiisclien Monaicbie seit dem VViener Congresse. — liisanje: Ein vnrgelegtes Gipsmodell ist abzuzeic-bnen; dabei sind die Lichtstellen der Selbst- und Scblagscbatten anzugeben. — Pisanje: Zu schreiben sind drei volle Zeilen a) in deutscher Current-, b) in engliscber Cursiv- und c) in Bond-Schrift. Iz Bosne. S I. septembrom je stopil v življenje ne samii pokojninski štatut, arnpak tudi zakon za vravnanje plač bosenskim učiteljem. Učiteljsko osobje *e deli na tri kategorije namreč na: a) upiavitelje (voditelje, upraviteljice) b) učitelje, učiteljice <¦) pomužne učitelje in učiteljice. Kategorija a) uživa plačo 600 gld. 1>) , „ 500 „ <¦) „ , 260 „ Nadalje dobiva vsakdo od teh še lokalni doplatek stauovanje v naravi, oziroma stanarino. Krajevni doplatek in stanarina je odrejena po posatneznib krajih. V 1. kategoriji imajo upravitelji in učitelji doplatek 150 gld; stanarina je odmerjena s 180 gld. Pomožni učitelji dobivajo 80 gld doplatka in toliko stanarine. V II. kategoriji uživajo upravitelji in učitelji po 100 gld. doplatka in 120 gld. stanarine, poiuožni učitelji ]ia 60 gld. doplatka in loliko stanarine. V 111. kategnriji prejemajo voditelji in učitelji 50 gld. dnplatka in 60 gld. stanarine, a poinožni učitelji 40 gld. doplatka in toliko stanarine. Razven tega bode užival vsak učilelj po tri decenale a 100 gld. Vsled tega ima učitelj - voditelj 930 gld. plače, učitelj pa 800 gld. Ako je koji odslužil 10 let v Bosni z dobrim vspeliom, dobi takoj prvi decenal s 100 gld. Razven upraviteljev (voditeljev) so tudi še v onili krajih, kjer je več učiteljev, šolski predstojniki z lettm nagrado od 50 gld. Plače in decenali se vračunjajo v jiokojnino. Službeni čas traja 40 let. V pokojninski zaklad plačujejo učilelji prvo leto 5°/i> od plače, a za ostali čas aktivnega shižbovanja 2o/". Ako bi to ne zadostovalo, piikril se bode priniankljej iz deželnega zaklada. Za vdove, sirote in za slučaj učiteljeve oiieiuoglosti pred 10 leli skrbljeno je tudi. Po »Nttjiredku«. V. V vojvodini Sleški so se učiteljetn povikšale plače z zakonom z dne 30. rožnika 1892. Po krajevnih raztnerali so razdeljene vse službe v 3 razi^ede. Učitelji III. razreda dobivajo 500 gld.. II. razreda 600 gld. in I. razreda 700 gld. plače. Meščanskim učiteljem I. razreda odločilo se je 900 gld., II. razreda po 800 gld. Za vodstvo šole odmerjeno je učiteljem na jednorazrednicah 50 gld., na dvo- in trirazrednicah po 100 gld. in na štiri ali večrazrednicah 200 gld. Kvinkvenije, katere se dovoljujejo do 30. službenega leta, znašajo 10"/n učiteljeve stalne plače. Ko bi se učiteljske plače tudi pri nas tako uredile, bilo bi gotovo vse učiteljstvo zadovoljno. Ne nebajmo prositi, tnorda vender tudi mi to dosežeino. V. Zahvala. Slavno društvo »Narodna šola« ]n blagoizvolilo za mali znesek poslati naši š'ili prav veliko šolskega lilaga. Za ta jako lepi dar se pndpisani v svojem in v imeni ubogih šolskili otrok prav srčno zabvaljuje ter zakliče : Bog plati! V Horjulu dne 15. vinotoka 189-2. /. Pukorn, uritelj. Zahvala. Blagodelno dru.štvu »Narodna šola« je blagoizvnlilo ])roti neznatnemu plačilu poslati tukajšnji šoli jako pripraven računski st.roj, zravon pa še ninugo raznovrslnega blaga za ubožnn mladino. Za ta velikodu^ni dar se izreka tem potein v imeni starišev in otiok najtoplejša zabvala. Voditeljstvo Ijudske šule na Vrbpolji pri Moravčah dne 24. vinotoka. Zahrala. Podpisani šteje si v prijetno dolžtiost, prečastitega gospoda Miha Potočnika, mon.signoia in nunskega spovednika v Ljubljaiii, kateri je blagoizvolil podariti »Narodni šoli« 10 gld. za učila tukajšnjim ubogim učencem, in društvo »Narodna šola«, katera je poslala prav obilo raznega šolskega blaga, v svojein in uboge šolske mladine imeni najprisrčneje zahvaliti. Bog plati stotero! Kropa, dne 24. vinotoka 1892. Mnrk. Kvršca, nadučitelj. Zahrala. Gospod doktor Zeno Dolschein in njegova l)laga gospa soprnga sta darovala za napravn gorke ziinske obleke ubogitu urencem lukaj.šnje ljudske šole znesek 30 gld. Šolsko vodstvo izpolnuje prijetnu dolžnost, akn izreka blagima dobrotnikoma za la volikodušni dar v inieni učiteljstva in uboge mladine najtoplejšo zaltvalo. Šolsko vodstvo v Pustujiiii dne 10. listopada 1892. Janez Thuma. Zalivala. Slavno druAtvn »Narodna Aola« je blagi.izvolilo za tnali zncsek vposlati innogo šolskega bliign, za kar se podpisani v iinetii obdarnvane šolske iulailine ii;ijt<)[>Ieje zaltvaljuje. Ljubno, 22. listupada 1892. Aegust Arzelin, učitelj. Zahvala. Slavno društvo »Narodna šola« je poslalo koiicem šolskega leta naši šoli raznovrstnega šolskega blaga, in sicer brezplačno; za ta lep dar se v imeni obdarovane tnladine podpisano voditeljstvo lepo zahvaljuje. Drapratuš. dne 15. vinotoka 1892. /. Bantan.