mmmsm iSmjr a mr^m M “ - »p Wm> >: :m I mmm « mL.. , ,., mmm :-xw NAJČA, GLASILO OSNOVNE ŠOLE GRM, NOVO MESTO LETNIK IV, maj 1992 št. 2 Pozdravljeni! 2. letošnja številka NAJČE je kot vedno polna zanimivosti, še posebej pa jo bodo popestrile nagrade, ki jih lahko dobite z malo sreče pri žrebu pravilno rešenih križank. Poslovili se bomo tudi od letošnjih osmih razredov, z upanjem, da jim bo osnovna šola ostala v lepem spominu. Za vpis na srednje šole so se morali zelo potruditi, še posebej pri testih, in vsi jim želimo veliko uspehov v nadaljnjem šolanju. Pomlad je že tu, kar se opazi tudi na naših obrazih, pri tem pa nekatere motijo le 3 konferenčna obdobja. Tudi letos se žal še ni uveljavil POPUST pri ocenjevanju. Misli, da smo skoraj prišli do težko pričako-vanega^konca, kar ne moremo dojeti. Želimo vam, da s pomočjo NAJČE premagate še zadnje ovire in z veliko uspeha končate šolsko leto. Da se ne pozabimo še malo pohvaliti z našo NAJČO. Na tekmovanju slovenskih osnovnošolskih časopisov smo stali na najvišji stopnički. Dobili smo nagrado za celoten časopis, to je za vsebino in likovno oblikovanje. Pa srečno in lepe počitnice v samostojni in od vseh glavnih priznani Sloveniji! Najčani Anita in Irena, 7.b časopisu 9{ajča iz osnovne šok grm, 9{pvo mesto za celoto PIIOVO UREDNIŠTVO v Ljubljani, 17, decembra 1991 . S ^Vv_/V' C* , ii® \L> r' \ - ^ v y . t “T r r- 3 r' /■; .liJ '' v - “rJil* o ® a 0 ■ U r t/ r-* tj-*? w u SONJA STOJANOVIČ iz 7.c je oblikovala novo podobo napisa »NAJČA«. Njeno izvirno in duhovito tipografsko rešitev je izbrala posebna strokovna komisija izmed 110 oddanih izdelkov učencev sedmih razredov. ČESTITAMO. &?■; .mim?, ismm?- ^mssssmsa Tekmovanje v znanju kemije Iz področja kemije so v Brusnicah tekmovali tudi učenci iz 8.c: Blaž Malenšek, Aleš Šutar in Nataša Mirčetič. Naslov njihove naloge je bil Proizvodnja organskih spojin. To nalogo je v bistvu delalo več učencev, a na tekmovanje so šli le , ker so taka pravila. Odrezali so se dobro in gredo na tekmovanje še naprej. PROJEKTNO UČENJE Projektno učenje na naši šoli ni redkost, še manj pa novost. Uveljavilo se je predvsem na umetnostnem področju, sledita mu naravoslovje in zgodovina. Dvema lanskoletnima projektoma - Renesansa, Dane Zajc - so sledili trije letošnji - Valentinovo, Dan Zemlje ter Novo mesto med vojnama. DAN ZEMLJE Z učenci smo se dogovorili za ekološki projekt z naslovom Dan Zemlje. Za ta projekt smo se odločili predvsem za to, da bi se vsaj z besedo in risbo spomnili nato, v kakšni umazaniji se utaplja naš planet. Razmišljali smo, kako bi mi vsi skupaj pripomogli k rešitvi tega problema. Pri tem so sodelovali vsi učenci od 5.-8. razreda. Smernice so dobili pri pouku SN in BI, izdelke pa so naredili po svojih zamislih. Učenci 5. razredov so imeli poudarek na varčevanje s hrano in energijo, 6. razred je imel poudarek na onesnaževanju vode in zraka, 7. razred je imel poudarek na porastu bolezni zaradi onesnaževanja, učenci 8. razredov pa so naredili ogromno plakatov na temo lakota, eksplozija prebivalstva, posledice radioaktivnega sevanja ter razoroževanje. Učenci so z veseljem opravljali projektno učno delo. Vse izdelke so razstavili v šolski avli. MILENA KOPRIVNIK, pred. učit. kemije in biologije Že tretje leto poteka tekmovanje iz angleškega jezika za 8. razrede. Šolsko tekmovanje je bilo 27. marca. Na regijsko tekmovanje, kije bilo 10. aprila, seje uvrstilo 6 učencev naše šole: Milan Gr-novič, Barbara Ban, Asja Žugel, Katarina Klepec, Zrinka Petravič in Lea Avsec. Učenci so osvojili bronasto priznanje. Srebrno priznanje pa je osvojil učenec Milan Grnovič, ki se bo 15. maja preizkusil na državnem tekmovanju iz angleškega jezika. Vsem uspešnim tekmovalcem čestitamo. Vera Kukovič, predm. učit. angleškega jezika VESTI VALENTINOVO — DAN ZALJUBLJENCEV 14. februarja smo prvič praznovali Valentinovo na naši šoli. Valentinovo je dan vseh zaljubljencev, na ta dan si pošiljamo pisma in čestitke. Na naši šoli je bilo na ta dan zelo lepo, ker je na šolo prišel ansambel Društvo mrtvih pesnikov. Kdor je k nam prišel zaljubljen, je lahko poslal pismo ali čestitko. Bil je tudi »srčkov ples«, kjer so plesali le najpogumnejši, med njimi so bili tudi delavci šole. V nekaterih razredih so raziskovali zgodovino Valentinovega in ugotovitve predstavili na plakatu. Za mnoge učence je bil ta dan zelo lep in bi radi, da bi ga praznovali tudi druga leta. DUŠAN MANDIČ; 6.b, GAŠPER JANEŽIČ, 6.b i#*:- • :*iXMt** '■■■- '(*.■..-»■“-uKUPiaBis Z DRUGEGA ZASEDANJA OTROŠKEGA PARLAMENTA 28. februarja 1992 je bilo v Ljubljani 2. zasedanje otroškega parlamenta, ki ga je vodila Vika Potočnik s pomočjo Aljoše (iz TOK-TOK-a), Zoran Predin pa nam je s pesmijo pregnal začet- no tremo. Na 2. zasedanju otroškega parlamenta je bilo 109 udeležencev iz 60 občin. Pod prvo točko dnevnega reda sta nam Matija Malešič in Dušan Plut prebrala realizacijo lanskih sklepov. Potem pa smo prišli na vrsto mi. Naša tema je bila »Prosti čas mladih«. Med prvimi smo svoje probleme predstavili Novomeš-čani. Govor je bil predvsem o bazenu, ki zaradi predragega obratovanja ne deluje, pa o mladinskem klubu, odprli pa smo tudi problem telovadnic. Črnomaljča-ne je zanimalo, kako bo s kopanjem v Kolpi, ne da bi jih ovirala meja. Predstavnik ministrstva za notranje zadeve jim je takoj zagotovil, da bo meja obstajala le na zemljevidu. Ribničani, Mariborčani in mnogi drugi so spraševali, kaj bo z vsemi zapuščenimi objekti bivše JLA in ali jih ne bi mogli uporabiti za šole in za razne dejavnosti mladih. Povsod se pojavlja problem s telovadnicami, pomanjkanje denarja, težave z mamili. Bilo je tudi veliko različnih mnenj v zvezi s poskusnimi testi in tremi semestri. Naša tema o prostem času pa je kaj hitro prerasla v kritiko zdaj že bivšega ministra za šolstvo Petra Venclja. Vprašanj je bilo veliko, odgovori pa nezadovoljivi. Videli bomo, kakšni bodo učinki! KATARINA KLEPEC, 8.d VEGOVA PRIZNANJA V sredo, 8. aprila 1992, so mladi matematiki od 5. do 8. razreda tekmovali za bronasto Vegovo priznanje. Tekmovalo je 82 učencev. Priznanja je osvojilo 62 učencev. Najboljših pet iz 6. in 8. razreda ter šest iz 7. razreda se je udeležilo občinskega tekmovanja za srebrno Vegovo priznanje. Tekmovanje je potekalo 22. aprila 1992 na OŠ Šmarjeta. Dosegli so naslednje rezultate: Petra Lipar iz 6.a je zasedla 1. mesto, Dejan Šmalc iz 6.c je zasedel 2,- 3. mesto. Iz 6. razreda sta osvojila priznanje še Boštjan Guštin iz 6.a in Rade Raškovič iz 6.d. Marko Dvornik iz 7.b je dosegel 2.-3. mesto in se uvrstil na republiško tekmovanje. Priznanja pa so osvojili še Aleš Marjetič iz 7.b, Aleš Hančič iz 7.c, Nataša Drobnjakovič iz 7.a, Bešo Adman iz 7.c in Bojana Novak iz 7.d. Priznanji sta osvojila tudi Zrin-ka Petrovič iz 8.a in blaž Malenšek iz 8.c razreda. Čestitamo! Učitelji matematike Razmišljanje ob svetovnem dnevu nekajenja Opojne droge poznamo že 3000 let, vendar nekoč mladina še vedela ni zanje! Pa danes? V Sloveniji je iz leta v leto večje število narkomanov in kadilcev. Največ jih zabrede v to zlo zaradi slabe družbe, svoj vpliv imajo tudi slabe razmere v družini. Nekateri zelo hitro spoznajo, da so zablodili v močvirje, drugi pa se zdramijo šele takrat, ko so do vratu v blatu in se utapljajo, a takrat je že prepozno in uničeno imajo celo življenje. Nekatere pa, še preden sploh spoznajo, kaj je življenje, pokopljejo mamila. Zato raje nepopravljiv korak desetkrat premislimo, kot enkrat storimo napačen korak v napačno smer. Tako kot mamila so tudi cigareti zelo popularni med mladimi. Lahko se še toliko pri pouku pogovarjamo o tem, število kadilcev se ne bo zmanjšalo, kvečjemu še povečalo. Bolj ko starši prepovedujejo kajenje, raje se mu mladina predaja. Vse več kadilcev pa je tudi med osnovnošolci. Zadnji podatki o anketiranih 800 osnovnošolcih s 15 ljubljanskih osnovnih šol kažejo, da kadi 37 odstotkov osmošolcev in 32 odstotkov sedmošolcev. Marihuano kadi 15 odstotkov osnovnošolcev in 7 odstotkov sedmošolcev. Lahko smo prepričani, da se število kadilcev ne veča samo iz leta v leto, ampak tudi iz dneva v dan. Ta problem ne bi smel dati misliti samo odraslim, ampak tudi nam. Gre namreč za naša življa-nja in za življenja naših potomcev. URŠA POVŠE, 7.b Učenci osmih razredov so sodelovali v zg. projektu »Jug. med obema vojnama - Dolenjska in Novo mesto« v letih od 1918 do 1941. Projekt sestavljajo: - Kraljevina SHS, - Dravska banovina, - Novo mesto v tem obdobju in - znameniti Novomeščani v tem obdobju. V projekt so se vključili učenci osmih razredov - po svojih interesih, ter učitelji zgodovine, zemljepisa, slovenskega jezika, glasbenega pouka, likovnega pouka, gospodinjskega pouka in tehnične vzgoje. Pomagali so tudi ostali učitelji in zunanji sodelavci. Projekt smo zaključili z razstavo in kvizom na to temo. Darja Kastelic, učiteljica zgodovine ■.j*, 'tKis .m Pretekla letaje na naši šoli potekal pouk normalno, letos pa je bilo veliko bolj veselo. Tudi nižja stopnja je bila vključena vta program. Nižješolci in nekateri viš-ješolci so hodili po višjih razredih in razkazovali svoje pustne maske. Na kratko povedano, bilo je OK. Veste, da so bili nekateri kar brez mask maškare? Stari običaji se počasi pozabljajo, a mi jih rešujemo! Petra Bukovec, 6.c V 80 DNEH OKOLI SVETA -Grmski šolarji smo pretekle mesece kar nekajkrat prepotovali svet. Na odru Doma kulture v Novem mestu smo z igro, petjem in plesom zabavali vrstnike iz Žužemberka, Stopič, Brusnic, Šmihela, Bršljina in OŠ Center. Scenarij za muzikal je pripravila skupina grmskih učiteljev, vodja proejkta pa je bila Katja Bricelj. Vse predstave v Domu kulture je finančno omogočil Matjaž Suhadolnik, solastnik firme Feniks. Poleg zadovoljstva mladih gledalcev je bila dragocena pohvala Vilija Ravnjaka in Metke Zobec iz Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Dobre kritike obeh selektorjev šolskih predstav so skupino »80 dni« povedle na revijo pevskih zborov v Zagorje. Čestitamo! 6. 1.: Konec počitnic. Spet ta šola! 3. 2.: Končno spet počitnice. Na žalost prekratke. 14. 2.: Valentinovo - dan zaljubljencev. Na šoli gostuje ansambel Društvo mrtvih pesnikov. Razne igre in šolska pošta. Poštni urad v kabinetu fizike. 22. 2.: Področno tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje. Našo šolo zastopala Barbara Ban iz 8. d in osvojila srebrno priznanje. 25. in 27. 2.: Okoli osemdeset učencev, sodelujočih pri predstavi V Osemdesetih dneh okoli sveta je imelo nastop v kulturnem domu za sovrstnike - učence osnovnih šol. Navzoča tudi selektorja za šolske predstave. Dobre kritike. 6. 3.: Informativni dan na srednjih šolah. Osmarji so šli na oglede in izkoristili dan »dopusta«. 25. 3.: Šolska ura New Swing Ouarteta je bila na naši šoli. Zanimivosti in zgodovina črnske duhovne glasbe, zapeli so nekaj pesmi in na koncu »kontrolka«. Učenec, kije dobil kaseto, Janez Rodič iz 7.b, je imel vse prav. 27. 3.: Razredno tekmovanje v Veseli šoli. Udeležba premajhna. Dobri rezultati. Več učencev napreduje na občinsko. Vsi tisti, ki ste imeli nad trideset točk. 4. 4.: Regijsko tekmovanje fizike na naši šoli. Učenca 7. razredov (Bešo Adnan, 7.c in Marjetič Aleš, 7.b) sta bila prva in gresta naprej na republiško tekmovanje; 8. razredi pa so bili slabši. 1. 4.: Udeleženci projekta V Osemdesetih dneh okoli sveta so bili na nagradnem izletu v ljubljanski Operi in si ogledali opero J. Straussa Netopir. Igra tudi Rifle. 8. 4.: Vegovo tekmovanje za bronasto priznanje. 15. 4.: Tekmovanje v znanju kemije - šolsko. 22.4. Občinsko tekmovanje za srebrno Vegovo priznanje je letos potekalo na osnovi šoli Šmar-jeta. Učenci so se dobro odrezali. Marko Dvornik iz 7. b se je uvrstil na republiško tekmovanje. mm*. S ŠOLSKEGA TELEPRINTERJA I ki Ali ste že kdaj na tihem pomislili: Ko bom velik, bom sam svoj šef in nihče mi ne bo ukazoval! Zase priznam, da sem. Toda misliti je eno, storiti drugo, kajne? Svet je prepreden z učiteljicami in ravnatelji, s šefi vseh vrst, in človek se nanje še navadi... No, za Eko, ki je samostojna umetnica, odkar je končala šole, to čisto ne drži. In ker je sama svoj šef, lahko počne veliko različnih in zanimivih reči. Na primer ilustrira knjige: Makalonca, Trije medvedi, Pravljica o jari kači, Zavodske zgodbice, Veli Jože... vseh se niti ne more spomniti. Potem je Eka scenograf, kar pomeni, da postavlja scene na gledaliških in lutkovnih odrih ter pred TV kamerami, na primer pri novoletnem JUPIJE ali pri TOTALKA ODŠTEKA-NEM DNEVU. Eka je še kostumografka, se pravi oblači igralce, izdeluje maske, lutke... Ja, tudi tiste lutke izdeluje, ki jih je najtežje izdelovati, tiste na vrvico, ki se imenujejo marionete. Se je naučila pred tremi meseci. In še vse mogoče zanima Eko: režiranje, petje, risani film... Eka, ali kot ilustratorka priporočate pi-lovkam in pilovcem, bodočim risarjem in slikarjem ter svobodnim umetnikom, da se vadijo v prerisovanju drugih slik? »Pilovkam in pilovcem priporočam, da rišejo po naravi. Ko sama ilustriram, najraje rišem živo zadevo ali pa rišem po fotografiji. Nikoli ne prerisujem drugih ilustracij. In kako ste prenašali svojo šolsko mladost? »Šole nisem marala. V mojem razredu se je učiteljica posvečala otrokom takrat visokih političnih funkcionarjev Marinka, Avblja, Kraigherja, Slodnjaka... Jaz sem bila ta zadnja v razredu, sirota. In sem se kar potepla. Zjutraj kakor da grem v šolo, v resnici pa malo naokoli. Po enem mesecu so me .začopatili'. Ja, Spoštovani uredniki Najče! INTER V JU J! Pred kakim mesecem dni sem dobila po pošti novinarska vprašanja za vaše glasilo. Prebrala sem jih, vendar nanje nisem takoj odgovorila, ker sem imela preveč dela. Kmalu zatem so me poklicali iz Pl La in me tudi prosili za intervju. Zdelo se mi je, da so bralci PILa tudi bralci Najče in sem bralce Najče pustila na cedilu. To seveda ni bilo prav in se vam sedaj opravičujem. Najčina vprašanja sem na žalost medtem nekam založila. Kolikor se spominjam, se dosti vaših vprašanj podvaja s PILovimi, zato jih ne bi bilo treba ponavljati. Dve vprašanji pa sem si zapomnila in vam bom nanju odgovorila. Vprašali ste me, kakšen vtis je naredila name vaše šola GRM. Ko sem prišla pred šolo in v njene hodnike, se mi je zdelo, da sem prišla v neko galerijo ali banko. To je bilo zaradi lesenih plastik in reliefov. Ni mi padlo v glavo, da bi to lahko naredili učenci osemletke in sem zato čez čas previdno vprašala, kateri kipar razstavlja na tej šoli. Ko sem izvedela, da je vse to vaše delo, se mi je zdelo še dragocenejše. Druga stvar, ki me je presenetila, je bil razgovor z neko učenko, ki mi je dejala, da ima zelo rada slovenščino in učiteljico slovenščine. Obe stvari: dragocen vtis, ki ga dajejo vaše likovne stvaritve, kakor tudi naklonjenost slovenščini nista pogosti na osemletkah, ki jih poznam. Drugo vprašanje, ki sem si ga zapomnila, je bilo o tem, katera od mojih do sedaj ilustriranih knjig mi je najljubša. Odgovor bi bil, da tista, ki jo trenutno delam. To bi bilo za sedaj vse. Če je še kaj, kar vas zanima v zvezi z mano ali mojim delom, pa nisem na to odgovorila v PILu, mi pišite in vam bom takoj odgovorila. Obljubljam. EKA VOGELNIK grozno je, če veš, da v razredu nisi nič, drugi pa blazno pomembni. In niti ne veš, zakaj je tako, ne? No, saj potem sem nekaj časa učila likovno vzgojo v prvih treh razredih v črnuški osnovni šoli. Da bi odkrila, ali je v šoli res vse tako grozno. Ne, pa ni! Smo se kar zabavali, izdelovali slikanice, lutke pa kakšne čarovnije.« In kakšno je vaše delo, ko ste scenografka? »Postavljanje scene za predstavo je natančno delo. Nekateri režiserji si predstavljajo sceno, in jaz samo naredim, kot mi povejo. Nekateri pa mi prepustijo, da sceno sama ustvarim. To je težje, besedilo moram dobro prebrati, ga premisliti, ja, garanje. Nato naredim najprej maketo. Brez makete ne gre, čeprav je narejena čisto preprosto, iz stiropora in papirja. Režiser jo pogleda in še kaj spremenimo, na to mizarjem narišem načrt in oni nato izdelajo sceno. Ja, tudi barve in material izbiram, v skladu z besedilom pač. Meni vedno vse nekaj pomeni, vrsta barve, material... Toje lepo delo.« Česa ne prenesem? Če so ljudje grobi, tega ne maram. Ponorim, če se nesremno obnašajo, ne? In to takoj pokažem. Ha, ha, sem hitro užaljena. In ne prenesem, da ljudje zamujajo, če kaj skupaj delamo. Igralci radi zamujajo. In sem kar užaljena, nekajkrat se to zgodi, potem pa imam mir, ker prihajajo bolj točno, ha ha. INTERVJU -MARIJA LUCIJA STUPICA -STARŠI IN HČI VSI SLIKARJI Buergerjeva Lenora. Iz nemščine jo je hotel prevesti že Žiga Zois, a ni uspel. Po 23 letih pa je pesnitev prevedel Prešeren. Zakaj govorimo o Lenori? Na razstavi akademske slikarke Marije Lucije Stupica smo Najčani občudovali njene slike oziroma ilustracije Buergerjeve balade Lenore. Stupica je prejela najvišje priznanje, in sicer Zlato jabolko leta 1985, zato ni dvoma, da je dobra slikarka. Kako si izbirate besedilo za tekste? Izberem si ga sama. Pač tistega, ki mi je najbolj všeč in ki je najbolj^ primeren za moje roke. Uredniki že vedo, kakšni teksti mi niso všeč. Ko pa gre za Lenoro, ki jo je napisal Prešeren (rada ima Prešerna) brez skrbi vzamem tekst. Tudi vaši predniki so se menda najraje izražali s čopičem? Nam poveste kaj o svojih starših, šolanju, poklicu, uspehih? Sem hčerka Marlenke in Gabrijela. Oba sta tudi priznana slikarja. Tudi moja hči rada slika in to je samo po sebi jasno. Pri nas je to že tradicija. Srednja šola, ki sem jo obiskovala, je bila gimnazija, nato pa oblikovalna fakulteta. Urejala sem Cicibana in ponesla slovensko slikarstvo v svet. Vsako leto grem na razstavo slik v Bratislavo. Kakšni so vaši občutki pri slikanju? Občutki so dobri. Naša slikarska tehnika je priznana in prav nič ne zaostaja za drugimi svetovnimi. Največje priznanje sem dobila leta 1985 v Bratislavi - Zlato jabolko. Kakšne zgodbe najraje ilustrirate in koliko časa približno delate slike? Najbolj me zanimajo ljudske zgodbe. Ko sem bila začetnik, je bila knjiga ilustrirana hitreje. Vsaka naslednja knjiga zahteva več časa. Lenoro sem ilustrirala skoraj eno leto. Kako se lotite ilustriranja? Ali ste vedno zadovoljni s končnim izdelkom? Najprej poiščem bistvo iz knjige in se usmerim zgolj nanj. Potem naredim skice, teh pa ni malo. Pri nobeni sliki na koncu nisem popolnoma zadovoljna. Vedno se najde še kakšna malenkost, ki bi jo dodala. Nataša Mirčevič, 8.c Oocdo ?i3§iir ucr, .\ V SD c=> c=. \\J =>cr3oci3ac=i<_ \ O ^ \\ v-Vc-^V ^ve^ssgasdi %BUaC^ 3- Kaj je bilo na njej tako očarljivega? __nc^aacnsac :□ g^g^acnc3oS~S^5g§c5?-'r:c§c3D^^Q^^ ?cnocrnrr3Qc ___ a enem: 7. Koliko ste bili stari, ko ste se - - - - .L=J^^D 1=3 ___ &K;^eroe©' ^>> o^c§^1 PL fOfapv Pocncg o- ,_ -5-^o^tm 'O-, c=ic=3CTim) 0^%3P^C3C v< o. ______inc ^ ^p= prvič zaljubili? ZOLJC__1^=1_II |l_lf-H_M_I JJgF3^ <== czja c olf P° ^ v t'rr>og!'»a §c SVQf.9d fižičn ^,C' &^o>Se>>a&7^ acmer'' 4. S7e bili zaradi ljubezni kdaj IpHSii!, kaznovani? ^S2£^So =JL (J> o.. O •$, %% režica Kovac^ KOvosmem 1 prvič zaljubila, sen« g razredu. ^cnfocmacmczi 3mcniL ^□CH i iciDOOdl ^ ^ z- or3 vplivni? 'IUbeZen na ™ kako 2. Kje ste spoznali vašo prvo ljubezen? e L0' x <0>e -rrt\pb'\\aV'u' Hiip' ifeasssags^A^ poročeni? ■/ A /^/ »/O' \0* Jožica Kovačič: Ne vem. Mislim pa, da je to bil novoletni poljub. «1 >0'; * f n Naravoslovni dan V torek smo imeli naravoslovni dan. Šli smo v Gotno vas na kmetijo. Videli smo živali v hlevu, svinjaku in kokošnjaku. Žafranovi so nas pogostili z domačim kruhom in čajem. Oh, kako smo se najedli! Ta dan je bil zelo lep. Lea Lipovšek, 1 .d MOJE ROJSTVO Ali verjamete, da sem se rodil na dan, ko je vsem ljudem dovoljeno lagati? Ne verjamete? Saj tudi moj oči ni verjel, ko so mu sporočili, da sem se rodil. 1. aprila ob 23. uri mu je prijazna babica sporočila, da je postal srečni očka. Oči je bil prepričan, da ga hoče nekdo potegniti za nos. V telefon je zakričal: »Ljudje, to so resne stvari! Ne šalite se! Babica ga je komaj prepričala, da se mu je rodil sin. Oči je že hotel odvihrati v porodnišnico. Babica mu je svetovala, da naj naju z mamico obišče naslednji dan. Vso noč ni zatisnil očesa. Vsem prijateljem je sporočil veselo novico. Naslednji dan naju je obiskal. Previdno me je dvignil in ugotovil, da sem podoben mamici. Matej Kocjan, 3.c Nepozabno doživetje Ko sem se prebudil, mi je mami rekla, da bo padal sneg. Nato sem šel v šolo in ko je ura odbila devet, je začel padati sneg. Pri telovadbi smo šli ven. Bili smo presrečni. Tam smo se kepali in delali snežene može. Marko je naredil največjo kepo, jaz pa sem okepal Dušana. Domen je od veselja tekal okoli stadiona. Tako smo preživeli lepo dopoldne v šoli, popoldne pa je bilo še lepše. Rok Rebernik, 3.a PICA Nekega dne sem šel z očijem in sestrico k dedku na počitnice. V nedeljo sva šla z dedkom na pico v Ljubljano. Odločil sem se za malo, ker velike ne bi pojedel. Ko je natakarica prišla, je vprašala: »Prosim, kaj želite?« Jaz sem odgovoril: »Pico«. Ko sva pojedla, sva kupila še eno pico za babiko in sestrico. Odpravila sva se domov. Med potjo sem gledal skozi okno in se presedal s sedeža na sedež. Pozabil sem, da je na avtomobilskem sedežu pica. Takrat pa gorje meni! Usedel sem se na pico in nič čutil. Dedi me je doma vprašal, če sem se morda usedel na njo, jaz pa sem rekel: »Ne, nisem.« Doma sem ta dogodek povedal samo očiju in nikomur drugemu. Martin Žibert, 3. c BILO JE PONOČI Neke noči sem se prebudil, zato ker se mi je mudilo lulati. Bila je popolna tema. Nisem vedel, kje je stranišče. Zraven moje postelje je bil stol, jaz pa sem mislil, daje tam školjka. In sem kar začel nanj lulati. Ko sem končal, sem začutil nekaj mokrega pod nogami. Bila je voda, ki sem jo odtočil. Nisem vedel, zakaj je mokro. Bil sem zelo zaspan, zato sem šel v posteljo. Drugo jutro je mamica opazila lužico pri moji postelji. In mi tudi povedala. V vrtec sem moral z mokrimi copati. A. K. • •••••••••• •••••••••••••••«•«•••• • • #*•*•*•*•*#*•*#*, v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••«• ■••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••s • • • • • • • •••••••••••••••••••••••*•••••••••##••• • • • • •••••••••••••••••••••••• •*•*#*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*#*. • ••••••••••••••••••••••#••• •*•*•*•*•*•*•*. vXvX\vX*X*XvX\*X\\\vX\‘X\\‘X\*X***v*v*v**** • ••••••••••••••••••• • • •*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*#*•*•*•*•*•*•*«*#*. • •••••••••••••••••••••••••••• •*•*•*•*•*•*•*#*#*•*•*#*#*•*#*•*. • ••••••••• ••••••••••••••••••••••••••••••••••• .•.•.•.;.’.%*.*.*.*.*.*.;.*X\*X*X*Xv!vX*XvX*X*X*XvXvXr X*XvI*IvXv!*X,X*X,X*X*X,X*XvXvXvX,X*XvXv! •••••••••••••••••••••••••••••••••••#••••••••• ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••«. .X«v*x.X.X.X.*. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx .X*X*X*X*X*V*V***'*V*V***’*’*V*’*******V»V*,***V*********’******- v./'H/ m J°j ; . J«}/, :X: -L vt-i ZNAMENITOST 7 W4 STARI MOST V MOSTARJU: Stari kamniti most i/ Mostarju je edinstven po svoji obliki in legi ne le pri nas, temveč \/ vsem svetu. Mostarje nastal v 16. stoletju na mestu, kjer je bil prek Neretve srednjeveški leseni most, pritrjen z verigami. Leta 1566 so na ukaz turškega sultana Sulejmana Veličastnega zgradili kamniti , , most v obliki loka brez opornih stebrov. Most se vzdiguje dvajset metrov nad poletno gladino Neretve. Je najlepša in najdrznejša stvaritev iz turških časov pri nas. Kasneje so postavili na levem bregu reke polkrožni stolp »Hercegušo« s šestimi nadstropji in 3,25 metra debelimi zidovi. Turkom je služil stolp za smodišnico. Na desnem bregu reke pa so sezidali stolp »Holobinovko«, kjer je bila turška straža in ječa. Ko pa pride poletje, ta most uporabljajo za skakanje v vodo z zavezanimi nogami. Kdo ve, komu bo služil letos? Urša Šinkovec, 5.d ■ PREIZKUŠEN DIETNI JEDILNIK (za petek in svetek) Dekleta, imate težave z odvečnimi kilogrami? Nikar se ne sekirajte preveč, lahko se boste nesrečno zaljubile ali zabredle v kakšne drugačne težave, pa boste izgubile nekaj kilogramov. Če pa se že sekirate, vam predlagam dieto. strupom ■ if(. i v • • . '. v ji. »s"!- t . — v 2. dan: TOREK ZAJTRK: skodelica čokoladnega mleka s kačjim strupom in kos škorpijonovega kruha. KOSILO: prašičje oko z olivami (olive naj bodo napolnjene s podganjim repom) VEČERJA: torta z ikrami in rakci ter z meduzami 4. dan: ČETRTEK ZAJTRK: kos kruha, namazan z zmletimi kobilicami in bela kava. KOSILO: molova juha, za desert pa prašičji repek (obvezno dobro pečen) VEČERJA: skodelica medu, za boljši okus pa še dodaj zdrobljene nohte. 5. dan: PETEK ZAJTRK: mišji džus s smetano (pazi, da smetano sladkaš z umetnim sladilom) KOSILO: čista mesna juha z boljšjimi iztrebki VEČERJA: sračji puding (zopet pazi, da dodaš umetno sladilo.) V soboto in nedeljo ponovi najljubši jedilnik. Uspeh je zagotovljen! Janika Petrov, 7.b Urša Povše, 7.b OVEN: Prijatelji nam bodo svetovali, saj še tako izobraženemu človeku pride nasvet vedno prav. Ta teden v šoli vam ne bo naklonjen, saj boste izgubili prijatelja, ki ste mu veliko zaupali. Vaša barva: ČRNA BIK: Trmasti ste, vendar po naravi miren človek. Kadar vam bo dan naklonjen, ga brž izkoristite, ne da bi mislili na posledice. Preden greste čez zeleno, previdno poglejte na levo in desno! Vaša barva: BELA DVOJČKA: Ta teden boste na veliko kupovali, saj ste si denar nenavadno prislužili. Toda ne prenaglite se, saj boste kmalu v denarnih težavah. Vaša barva: RDEČA TEHTNICA: Občutili ste neko izgubo, vendar bo nekdo kmalu zapolnil vaš prazen prostor. V šoli bo življenje, kakršnega si boste zaslužili. Naj vam bo star pregovor v poduk: »Čas celi vse rane.« Vaša barva: RUMENA ŠKORPIJON: Pravijo, da ste najtežavnejše znamenje, toda ne jemljite si k srcu, saj je vse lahko drugače,če le hočete. In malo popustite delo ter popazite na svoje zdrav-Je! Vaša barva: RJA V A STRELEC: Pazite, da ne boste vstali z levo nogo, kajti tako zagotovo ne boste zadeli v pravo tarčo. In obiščite staro mamo, gotovo vas bo zasula z denarjem. Vaša barva: LEV: V naravi ste kralj živali in tudi v resničnem svetu mislite, da ste pomembni. V naslednjih dneh vam bo vse z rožicami postlano. Vendar pazite na zdravje. Vaša barva: ORANŽNA DEVICA: Ste zelo nežen in občutljiv človek. Pazite malo na finance, kajti kmalu se bo vse izostrilo. O ljubezni pa bolje, da ne govorimo, saj vas nekdo na tihem občuduje. Vaša barva: ZELENA RAK: Zelo ste občutljivi, saj vas vsaka stvar prizadene. Prijatelje boste obdržali, saj lepo ravnate z njimi. In ne tarnajte po sreči, kajti za njo pride nesreča. Vaša barva: VIJOLIČNA HOROSKOP KOZOROG: Čudni občutki vas obletavajo, vseskozi pa ljubezenska razmerja. Občudujete nekatere osebe, vendar vam nekatere tudi ljubezen vračajo. Vaša barva: SIVA VODNAR: Tudi pri vas raje ne govorimo o ljubezni, saj vas bo stara ljubezen ponovno vzljubila in vse se bo začelo od začetka. Še naprej boste zadirčni in vsakdanji. Vaša barva: TEMNO RJAVA RIBI: Vaše počutje je nekako neumirljivo in vedno si želite več. Pomlad bo kmalu vzcvetela, prav tako pa tudi vaše srce. Letošnje poletje vam obeta veliko! Vaša barva: MODRA 2 -v V " • r .H mmMm l0°°0o°c>o Oon°OOr oo^o- f§m OSukovAmJe : cuiriM T-.O ^ O NERVOZA - Mi lahko poveste, zakaj se ukvarjate z žeparstvom? - Veste, tovariš sodnik, to je zato, ker sem prenehal kaditi. - Ne razumem... - No, odkar se odvajam kajenja, sem tako nervozen, da kar ne vem, kam bi z rokami.... POZORNOST - Sploh nisi več pozoren. Danes imam rojstni dan, pa se na šopek rož nisi niti spomnil, očita žena možu. - Kako da ne?! Seveda sem se spomnil! Danes sem v službi spil štiri vrčke piva na tvoje zdravje! POHVALA - Mami, tovarišica me je danes pohvalila! - Res? Kaj pa je rekla? - Da pišem kot kakšen zdravnik! STATISTIKA - Bral sem, da je vsak 30. moški visok 1,90 metra. Misliš, da je to res? - Seveda! Ravno včeraj je eden v kinu sedel pred menoj! NE PREPOGOSTO - Ali planinci padajo v ta prepad? zanima izletnika. - No, ne, navadno padejo samo enkrat. ZASEDENO Majda je kupila papagaja. - Halo, halo, ga je učila govoriti po cele dneve. Po tednu dni je bilo papagaju dovolj molčanja. - Kaj ne vidiš, da je linija zasedena! RAZTRESENOST - Ja, saj si ves mokder. Kje pa imaš dežnik? vpraša žena. - Ukradli so mi ga. - Kdaj pa si to opazil? -Tu pred vrati, ko sem ga hotel zapreti... SLAVA - Kaj meniš o tej pevki? Če bi jo videl kakšen filmski režiser, bi postala prava zvezda, kajne? - Že mogoče, samo pod pogojem, daje ne bi slišal. MILO ZA DRAGO - Vaš izgled mi pa nič kaj ne ugaja, pravi zdavnik pacientu. - No, saj tudi vi niste ne vem kakšen lepotec! SORODSTVO - Bolje bi bilo, če bi se poročila s hudičem, zabrusi žena možu. - Kolikor vem, je poroka z ožjim sorodnikom prepovedana... odvrne on. RAZLIČNA MNENJA - Mihec, kaj pomeni ta hrup v dnevni sobi? - Dedek uči očija, kako mora pisati mojo domačo nalogo. KVIZ 1. Kdaj se začne pomlad? A. ) 21. 4. B. ) 24. 5. C. ) 21. 3. 2. Katera sobna rastlina cveti skozi celo leto? A. ) Ciklama B. ) Vijolica C. ) Olander ali turška vrba 3. Katera Prešernova pesem govori o rojstni vasi? A. ) Zdravljica B. ) Orglar C. ) O Vrba 4. Ali je diamant najtrši kamen na svetu? A. ) Da B. ) Ne 5. Katera izmed naslednjih zgodb je Kosmačeva? A. ) Pomladni dan B. ) Solzice C. ) V Zali 6. Kdo je bil Leonardo da Vinci? A. ) Pisatelj in filozof B. ) Slikar in politik C. ) Znanstvenik in umetnik 7. Katera je najhitrejša žival na svetu? A. ) Leopard B. ) Gepard C. ) Divja mačka 8. Kakšno višino je dosegel najvišji človek? A. ) 219 cm B. ) 290 cm C. ) 272 cm 9. Katero morje na svetu je najslanejše? A. ) Črno morje B. ) Mrtvo morje C. ) Rdeče morje 10. Katerega leta bodo ponovno zimske olimpijske igre? A. ) leta 1994 B. ) leta 1996 11. Kdo je napisal zgodbo »Kresna noč«? A. ) Ivan Tavčar B. ) Janez Trdina C. ) Fran Levstik 12. Kako ravnati s knjigo, sposojeno v knjižnici? A. ) Z njo ravnamo lepo, ne upogibamo listov, jih ne mastimo in packamo, kajti za nami bodo knjigo brali še drugi. B. ) Knjigo preberemo, jo nato vrnemo in ne mislimo, kako ravnati z njo, saj je to le neumnost. 13. Ali je Kilimandžaro (5895 m), najvišji vrh Afrike, vulkanskega nastanka? A. ) Da B. ) Ne 14. Kako telefonirati? A. ) Oglasiš se takole: »Halo...!« B. ) Kulturno se predstaviš, potem pa poveš ime tistega, s katerim želiš govoriti. C. ) Lepo se predstaviš in začneš s pogovorom. Napisali: Andreja Kastelic in Maja Bizoničar, 7.b a n V £1 V Zl a u v m a e 0 '8 a z 3 '9 v s v > o e a s o L 3All§3d Namadmjou^ KRIŽAmU 1 -> ž < ^ N/ > J4 rf gl, ^ O _j > ^ g 55 u! < § ^ X O > _l 0 0 a_ o CL O ^ N. ^ —7* O U- Š ^ n r?fe p < U- Cl/ rf\S/ 0 m A> u> < )U m5 $ aZ < lil<^ 02x5 ^3^ 4" T 1 <. , iZ uO ui X F r lu u 0 p. iu VO O ^ š£$ - -X CX) <5 c/ tn 1T Suo TZŽA aCs _i < u § 1 ^ Ul < > lo S Q x: UJ 2: p LU Ul —1 Co <Ž 4 -J IZ / < -st 0 1 0 1' X _1 0 X ll izj-ivo 0 lil 3 vA ^‘13 ,Ss 11 a šf 0 C^- < -X KI O > 5lž q2 i: ai G- S — • t 1^ 0)0 \±m% OJ. —l 'v c^u UJ C/ —l —» eO< k: ^ V> >Z3 =9 ai i ^0 0 f^1 F << U) 't' vo f [ 0 4 ? r )N - < /x [y. g/. SrS 0 -sr ^UJŽ 9^ cvi c I ^ >0 '< ^ 1U N $ cvi )U 4 ^ hj c/ 0 U Vil -sj < u> X vi) 2 _ 1 JO -7 <3 0 -10 IN ■A <^ J-)o U ui i_: N — -2-cx- O t <3 3> U- f_10 ^i-_ 2 £ !§ LU 5 z Ul 0 < U) Cl Ul t< ^■2 O vG 1^ &Z- 90 Cr1 X- 9 O ^ ^ Q_ £G Ul ujst;3 S ° < 2 N =, K > O O -F O < žit u? < 2 ^ > J X>N p) — c^. ^ e tiv uJ S UUf v> ^ I 0 I- 35 Sp ui V c/ < D- Cul 11 UJ O ^ Z2. > Ul \ /K >Z>< t* << al 0_ F |—Tu ia —1 0 O < ^ X —1 >KP Z2T 1 DAROVALCI PELICAN, risalni blok (z 10 risalnimi listi) ALFAGRAF, dva zvezka + kemični svinčnik MARJAN DVORNIK, knjiga Novo mesto skozi čas A. BLATNIK,50 izvodov brezplačnega fotokopiranja FOTO ASJA, brezplačne fotografije za dokumente BAMBI BUTIK, plišasta opica FOTO LUJO, brezplačno fotografiranje URAR Igor Klemenc, 3 x zamenjava baterije na ročni uri, 20 % popusta pri popravilu ure, 4 paščki za ročne ure ___^— ___ URAR Anton Novak, 2 ročni uri DARILO, stenski škorenj / j-kri JL TOVARNA POSEBNIH VOZIL (V. Bahč) I v . %ron - blok z digitronom V - mali rokovnik - 3 obeski - 4 svinčniki SKB BANKA, blok listkov, svinčnik DOLENJSKA - TRGOVINA OKRAS, keramično stojalo za svinčnike, majhna šatuljica DOM KULTURE, 2 x po 2 kino vstopnici v mesecu maju DOMAČA LEKARNA, šolski copati MLADINSKA KNJIGA, 5 knjig .o\ K/AlfO 4* KRKA, TOVARNA ZDRAVIL / X 1 kom. KRKA (blokec s svinčnikom) / ^ O i ^ A 2kom. LINAMON ( 2 kom. KALCINOVA \ o ----- 1 kom. MENTOMED > ^ 3 kom. ORONAZOL (kemtčni svinčnik za na steno) 3 kom. TENZIPIN (kemični svinčnik) 3 kom. VIRKON (kemični svinčnik) 2 kom. PENTILIN (kemični svinčnik) 1 kom. ULTOP (kemični svinčnik) 2 kom. HEPAGERIX B (kemična svinčnika) 2 kom. OBESKOV KRKA 2 kom. OBESKOV ENAT BUTIK »SABINA«, 2 vrednostna bona, 20 % popusta pri nakupu nad 5.000 SLT TADA (RAŠICA), otroški pulover št. 12 Nagrade za reševalce križank KRKA, TOVARNA ZDRAVIL 5 kom. MINIKIS (kemični svinčnik) 5 kom. LECITOL (kemični svinčnik) 5 kom. PEDESAL (kemični svinčnik) 3 kom. PIKOVIT (tablete, bonboni) 2 kom. LINAMON (tablete, bonboni) 10 kom. VITANOVA (tablete, bonboni) 8 kom. FRUTABON (tablete, bonboni) 3 kom. NATUREL (tablete, bonboni) 1 kom. VARDLEV LACE (parfum) 1 kom. VADEMECUM GUM 1 kom. FITOVAL (šampon za krepitev las) 5 kom. NALEPK GOSPODIČNA, 1 kom. glinast prašiček - hranilnik ADMINISTRAT. SERVIS, 1 disketa z igricami za računalnik SIMO RADULOVIČ, 50 fotokopij M. STAREŠINIČ, 1 predpasnik, 1 predpasnik s prtičkom, 1 namizni prt, 1 kratke hlače, 2 m svetlo bež blaga BOUTIOUE BAMBI, igračka miška FRIZER. BRANKA PLESKAR, 1 fen frizura VIDEO STUDIO PRO, 1 prazna videokaseta, 1 prazna radiokaseta, nastavek za šolsko šestilo in kredo, 1 žogica za met v daljino, 1 katalog filmov BRIV. FRIZ. SALON »JURE«, 1 moško striženje, 1 ženska fen frizura VIDEO STUDIO »ALFA«, 3 filmi (originalni) na posodo) GORJANSKI ŠKRAT, 1 brisača, 1 flomaster, 1 svinčnik, 1 radirka na obesku URAR KOS, 4 paščki za ročno uro URAR BUKOVEC, 2 paščka za ročno uro SAN SEBASTJAN, 3 darilni boni za 2 pici z dvema koka kolama BIROSERVIS (Peter Hodnik), 3 paketi za fotokopiranje (papir) PROFIT, enoletna naročnina za časopis PROFIT GOZDNO GOSPODARSTVO Novo mesto, darilni bon za 5000 SLT UREDNIŠKI ODBOR: učenke in učenci 6.b, 7.b, 8.a, 8.c, 8.d. MENTORICA: Marjana Štern GRAFIČNO IN LIKOVNO OBLIKOVANJE: Likovni krožek, Janko Orač in Branko Šuster Tisk: TISKARSTVO OPARA Število izvodov: 750 Cena: 50 SLT