©©smem© m glas Leto XLV - št. 56 - CENA 38 SIT Kranj, torek, 21. julija 1992 r4I> LET, Mladi gorenjski športniki navdušujejo Umnikova v Seul, bron za Ruparja Kranj, 20. julija - Mladi gorenjski športniki so minuli konec tedna dosegli nekaj odličnih rezultatov. 14-letni Žiga Rupar iz Škofje Loke je na evropskem teniškem prvenstvu igralcev do 14 let v Atenah skupaj z Gregorjem Krušičem v igri dvojic osvojil bronasto kolajno, 16-letna atletinja kranjskega Triglava Marcela Umnik pa je na državnem atletskem prvenstvu v Celju skočila v skoku v daljavo 6,24 metra in s tem izpolnila normo za nastop na svetovnem mladinskem atletskem prvenstvu v Seulu. Blejski veslači Denis Žve-gelj, Iztok Čop (dvojec), Milan Janša, Sadik Mujkič, Sašo Mirjanič in Jani Klemenčič (četverec brez krmarja) so v petek z brniškega letališča odpotovali na prizorišče olimpijskih iger v Barcelono; dan prej pa so bili skupaj z ostalimi olimpijci na sprejemu pri predsedniku Milanu Kučanu in na slovesnosti v blejski Zaki, na kateri je radovljiški župan Vladimir Čer-ne podelil veslaškemu klubu najvišje občinsko priznanje. Minuli konec tedna se je v hotelu Grajski dvor v Radovljici začelo državno mladinsko šahovsko prvenstvo, na katerem ima prireditelj, Šahovsko društvo Murka, v ognju dve vroči "železi" - Kiti Grosarjevo in med udeleženci edinega mojstra FIDE, Marka Tratarja, ki bo letos nastopil tudi na svetovnem prvenstvu v Argentini. Najboljši slovenski padalci so se od petka do nedelje merili na državnem prvenstvu v Lescah. Prvenstvo bi lahko označili kot "interni obračun leskih ekip", ki pa je bil zanimiv že zato, ker sta nastopila tudi dva svetovna prvaka - Branko Mirt (skoki na cilj) in Roman Pogačar (paraski). Čeprav le-škim padalcem manjka še nekaj treninga, pa so mesec pred svetovnim prvenstvom v Avstriji kljub temu optimisti. • C. Zaplotnik, slika: G. Šinik ^egunci iz jeseniškega zbirnega centra kličejo Svet, zbudi se, ustavi vojno! j^ušica, 20. julija - Včeraj do-JJ°ldne je približno 560 begun-' ev iz jeseniškega zbirnega cen-ra na Hrušici odkorakalo na *sto, zaustavilo promet ter s ™r<>lami in glasnimi vzkliki ^testiralo proti zaspanemu '"nosu Združenih narodov do /Dskega krvoloka v Bosni in "ercegovini. : S takšno obliko protesta, ki Mednarodna pravila begun-^ 111 sicer ne dovoljujejo, so bolske žene, matere, otroci, j c' zahtevali, naj mednarod-:J* skupnost vendarle z orož--^r:<«artrstju/i krvavo vojno v J'«, saj'jeV)čitno, da diplo-ska;pogajaVija in gospodar- ska blokada proti t.i. Združeni Jugoslaviji ne zaležejo, celo nasprotno, Srbi si s pokoli in požigi domov staroselcev hočejo prigrabiti čim večji kos zem-Ije. Begunce, ki so zavzeli magistralno cesto na Hrušici in nameravali v znak protesta peš do Jesenic, so policisti pregovorili, naj se s ceste umaknejo in ne zadržujejo prometa. Protest se je nadaljeval še tri ure ob cesti, predstavniki beguncev so se sestali tudi z vodilnimi ljudmi iz jeseniške občine ter jim prenesli svoje zahteve po vojni intervenciji Združenih narodov v Bosni in Hercegovi- ni, hkrati pa so pozvali vse begunce v Sloveniji, naj se njihovi zahtevi pridružijo. Pripovedi posameznih pro-testnikov so bile pretresljive. Čerima Krivic iz Ključa je v solzah objokovala usodo svojih petih sinov, ki so ostali v Bosni in o katerih že tri mesece ni slišala glasu. Began Halilović iz Zvornika pa je povedal, da so Srbi ujeli in odpeljali dve hčeri, za sina ne ve, kje je, drugi se je vrnil brez nog. Sredi pripovedi se je oče od žalosti in strahu za svoje najdražje zgrudil v nezavest. Svet, zbudi se! • H. J., foto: P.Kozjek /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin BANKA FORMULf?^ PRIHRANKA Triglav, 17. julija - Naš najvišji vrh že dolgo ni bil tako oblegan kot v petek, ko se je nanj namenilo kar okrog tristo borcev in mladih. Vesela in borbena pesem je odmevala v dolino. Ta dan je bila popravljena tudi krivica, lani storjena borcem: na Aljažev stolp je bila spet pritrjena spominska plošča, ki priča o medvojnih vzponih na Triglav, o odstranitvi okupatorjevega mejnika, o Triglavu, simbolu svobode in naše neodvisnosti. (Več o 7. pohodu borcev in mladih na Triglav preberite na 2. strani) - Foto: D. Dolenc Pobuda šestih poslancev Nacionalni program zoper droge Vlada naj bi ustanovila Odbor z« preprečevanje zlorabe drog v okviru sveta za zdravje, v njem pa naj bi bili predsednik odbora kot nacionalni koordinator ter predstavniki šolstva, policije, medijev, centra za zdravljenje odvisnikov od drog, Inštituta za zdravje, Cerkve in Centrov za socialno delo. Ljubljana, 20. julija - Osnutek nacionalnega programa za preprečevanje zlorabe drog v Republiki Sloveniji so podpisali poslanci Demokratske stranke Tone Peršak, Tone Kramarič, Janez Gale, Irena Keber, Spomen ka Hribar in Vlado Puc. Ta stranka je bila tudi organizator okrogle mize Država, družba in droge, eden od zaključkov pa je bil, da )e najučikovitejša in tudi cenejša preventiva kot kurativa. Poslaaci predlagajo, da mora za preprečevanje zlorabe drog skrbeti država. Vlada naj bi po predloga skupine poslancev ustanovila Odbor za preprečevanje zlorabe drog, ki naj bi bil eden od organov medresorsko sestavljenega Sveta za zdravje. Denar za dejavnost na državni ravni in po regijah bi zagotavljala država, lahko pa tudi občine. Qd* bor naj bi vodil predsednik oziroma nacionalni koordinator, v njem pa bi bili predstavniki šolstva, policije, medijev, Centra za zdravljenje odvisnikov od drog, Inštituta za zdravje, Cerkve in Centrov za socialno del«. • J. Košnjek Letno nas je 0,4 odstotka več Po zadnjem popisu je bilo lani 31. marca v Sloveniji 1.965.986 prebivalk in prebivalcev (le-teh samo 952.611). Morda je o razliki v spolni strukturi prebivalstva Slovenije najbolj zgovoren podatek, da v naši državi živi 15.194 državljank in državljanov, starih nad 85 let - v tej številki so moški zastopani le s številom 3994. V zadnjem desetletju (1981-1991) se je število stalnih prebivalcev Slovenije povečevalo po letni stopnji 0,4 odstotka - po številu novorojencev pa je bil najbolj zaskrbljujoč letošnji maj. Vlada ni razpravljala o ustavitvi del na avtocestah! Jesenice, 20. julija - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je odgovoril na poziv predsednice jeseniškega izvršnega sveta Rine Klinarjeve, ki ga je opozorila na nekatere težke posledice zaradi ustavitve del na avtocesti Hrušica - Vrba. V pismu dr. Janez Drnovšek pravi: »Res je, da je v zvezi z izvajanjem proračuna in financiranjem javne porabe, tudi investicij, prišlo do težav in nujnega usklajevanja z materialnimi možnostmi, vendar vlada Republike Slovenije ukrepa o zaustavitvi del na avtocestah ni obravnavala oziroma sprejela. Zato sem pri pristojnem ministru za promet in zveze Marjanu Krajncu zahteval pojasnila za ta ukrep in predloge, s katerimi bi omogočili nadaljevanje dela tudi na tem pomembnem odseku. Upam, da bomo to vprašanje v kratkem zadovoljivo rešili...« .^^"iNŠE ""^ 159 =tUGIH NAGRAD Žrebanje 4, septembra 1992 v GLOBUSU. Vi ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Diplomatski odgovor Britanski zunanji minister Douglas Hurd, ki bo do konca leta tudi predsedujoči ministrskemu svetu Evropske skupnosti, se je minuli četrtek podal na balkansko turnejo. Obiskal je prestolnice novih jugodržav in Tirano. Najprej se je ustavil v Ljubljani in se pozanimal, kako na spopade jugovzhodno od nas gledamo Slovenci. Že znano stališče predsednika Kučana, da vojaška intervencija ne bi rešila problema, je označil kot "modro", verjetno pa je prisluhnil tudi "evaluaciji" slovenskega zunanjega ministra, ki je "nova": da vojna v BiH ni več samo srbska agresija na suvereno državo (kot smo menili doslej), da je marveč "spopad med dvema državama, Srbijo in Hrvaško, na račun tretje države, torej Muslimanov". Tako je slovenski državni vrh s posredovanjem ta čas vodilnega evropskega diplomata odgovoril hrvaškemu na "kajle", ki mu jih je ta zabil v zadnjem času (obrekovanja, uvedba carin, zaplemba ribiških ladij...). Tako se je še enkrat potrdilo staro spoznanje, da si hrvaška in slovenska politika, razen pri vinskih napitnicah, nista nikoli povsem zaupali. V letih 1990/91, ko sta se obe strani osamosvajali, sta se vodstvi pridno sestajali na Otočcu, v gradu Mokrice in v raznih drugih banskih in deželnokranjskih dvorih ter si vneto nazdravljali; pri čemer se zdi, da je slednje tudi vse, kar je od njihovega druženja ostalo. Kateri so razlogi za takšne, resda (še) ne sovražne, zato pa vedno bolj neprijazne odnose med državama? Eni so zgodovinski in koreninijo v "nraveh ", drugi so nedavni in zelo konkretni. Hrvati in Slovenci smo res že pred 1918 živeli v istem cesarstvu, a po 1867, ko se je le-to razdvojilo na avstrijsko in ogrsko polovico, smo se znašli v dveh različnih državah. In podrejenost Budimpešti ni bila enako težka kot podložnost Dunaju. Avstrijci so imeli svoj izhod na morje v Trstu in svoje letovišče v Portorožu (Istra je bila na avstrijski strani!), Madžari svojo luko na Reki in letovišče v Opatiji. Tu je podobnost. Zagreb pa je pomenil več kot Ljubljana; že v prejšnjem stoletju je dobil visoke znanstvene in kulturne ustanove. Kultura kmečkega ljudstva je bila mogoče v slovenskih deželah za spoznanje višja od tiste v hrvaških, zagrebška gospoda pa je gotovo prekašala ljubljansko. V obeh Jugoslavijah so eni in drugi prešli pod Beograd, vendar je bil Zagreb potolažen tako. da je dobil nekatere pristojnosti nad Ljubljano. Ljubljanska univerza je bila nepopolna, zdravniki in umetniki so študirali v Zagrebu, zagrebški konzulati so pokrivali tudi Slovenijo... Vse te funkcije so zdaj v Ljubljani, stara pokroviteljska aroganca Zagreba pa se očitno ne more sprijazniti s tem. da nima na Slovenskem nobenih pristojnosti več. Še bolj pa je "pokvarjena gospoda" (Stjepan Radić) nesrečna zato. ker jo muči zavist - ker gre Slovencem bolje (= manj slabo) kot njim. V takem stanju sprejema vse mogoče, razumne in nerazumne ukrepe. - Razloge druge vrste poznamo: hrvaške devize v Ljubljanski banki. Trend, Elan. morska meja. ribolov, carine... Hrvati nam zdaj očitajo (t)isto kot nekoč Srbi: da smo pri njih kupovali poceni surovine in jim nato prodajali iz njih narejene in drage izdelke. V tem je gotovo tudi zrno resnice, a skrito je v pogači, ki je dovolj velika za ene in druge. Hrvati menijo, da je kos, ki si ga režemo Slovenci prevelik. Da bi bil manjši, uvajajo carine in pošiljajo nove transporte beguncev. Pravijo, da je Hrvaška v vojni in so njene zahteve drugačne, kot bi bile sicer... Slovenski odgovor je - kot rečeno - zaenkrat diplomatski: vojna, ki jo vodite zdaj. ni več le obrambna; je tudi in predvsem osvajalna vojna na tujih tleh. je vojna s Srbi za delitev Bosne. Te pa Slovenci ne kanimo podpirati, ne politično ne denarno! P.S. Hrvaška vlada je po izjavi ministra Rupla zahtevala od slovenske uradno pojasnilo. Nakar je Drnovšek Greguriču zagotovil, da je naše stališče nespremenjeno: jugoslovansko krizo je izzval velikosrbski ekspanzionizem. Kar je mogoče razumeti tudi tako: izzval jo je ta, vzdržuje jo pa še kdo drug... Še en diplomatski odgovor, ki ne spreminja bistva stvari. Če bi hrvaški in slovenski politiki hoteli to slednje - resnično izboljšanje naših odnosov - pa bi morali stopiti vsaj za korak dlje od vinskih napitnic in diplomatskih izjav. (^HMS|£GLAS Prisegla druga generacija vojakov Kranj, 20. julija - V petek popoldne je bila v kranjski vojašnici - 310. učnem centru Teritorialne obrambe Slovenije, slovesna prisega 400 vojakov druge generacije, ki so začeli služiti vojaški rok 7. julija. Na slovesnosti je bil govornik Miran Bogataj, namestnik ministra za obrambo Republike Slovenije, med gosti pa sta bila tudi kranjski župan in predsedujoči kranjske vlade. Prisegli so fantje iz vse Gorenjske, Ljubljane, Kamnika, Domžal in Tolmina. Zbralo seje seveda izredno veliko ljudi: staršev, drugih sorodnikov in prijateljev mladih vojakov. Prireditev bi lahko označili, kljub pekočemu soncu, kot prijetno, vedro in civilizirano. Čeprav bo bližina doma omogočala praktično vsakotedensko vračanje, pa je bil prvi izhod v čast opravljene prisege, do nedelje zvečer, pozdravljen z neskritim veseljem. "Novopečene" vojake čaka v tem centru trimesečno splošno usposabljanje, nato pa bodo po izbranih specialnostih razporejeni v enote - večina iz Kranja bo nadaljevala v Bohinjski Beli. V kulturnem sporedu prireditve je nastopila Kranjska godba na pihala in oktet Klas, po končani prireditvi pa so vojaki svojim obiskovalcem pokazali tudi svoje bivalne in druge prostore. Naj kot prijetno spremembo odnosa do vojaščine in slovenske vojske omenimo izredno sproščeno vzdušje te prireditve, kot primer pa ekipo športnega društva iz Gorij, ki so v majicah kar ekipno spodbujali svojega kolego. Besede Mirana Bogataja: »Glave pokonci!«, res niso bile potrebne, na naše vprašanje, kasen je bil začetek, pa smo kar precejkrat dobili odgovor: »Super!«... • §. Ž. Uspel 7. spominski pohod borcev in mladih Slovenski praznik pod Triglavom Triglav, Kredarica, Pokljuka, 17. in 18. julija - 310 pohodnikov, od tega 175 nekdanjih borcev in aktivistov se je v petek povzpelo na vrh Triglava, med njimi je bil tudi predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, v soboto pa se je na zaključno slovesnost na Pokljuko zgrnilo blizu pet tisoč ljudi iz vseh krajev Slovenije in iz zamejstva. Takšne množice Pokljuka še ni doživela. Na vrhu Triglava se je zbra- kala množica, kakršne Poklju-la pisana množica. Borci in ka še ni doživela. Sem gor jih aktivisti iz vseh krajev Sloveni- je zvabil lep dan, bogat pro-je, taborniki, odlično opremlje- gram, ki so ga napovedovali orni teritorialci, veliko, veliko ganizatorji, predvsem pa čas, v mladih. Predsednik predsed- katerem živimo. Bolj kot kdaj-stva RS Milan Kučan je bil koli, moramo biti enotni danes, med prvimi na vrhu. V odlični ko smo končno samostojni, ko formi je. Sonja Lokar je imela imamo Slovenci svojo državo, kratek pozdravni govor, zapeli je pričala ta pisana množica pa so pevci okteta LIP Bled. ljudi iz vseh koncev Slovenije Spontana pesem se je tu glasila in iz zamejstva. Godba sloven-tudi še potem. Bil je prekrasen ske policije je igrala za uvodno dan, Triglav je nudil razgled na razpoloženje, obiskovalci so si vrhove daleč naokrog. v Šport hotelu ogledovali spo- Sledil je spust do Kredarice, minsko razstavo vseh doseda- Pod večer je bila pred domom njih pohodov in razstavo del krajša slovesnost, na kateri je prve Triglavske kiparsko-sli- spregovorila republiška po- karske kolonije, slanka Darja Lavtižar - Bebler; Slavnostni govornik na pro- poudarila je, da je to resnično slavi na Pokljuki je bil ta dan pohod vseh generacij, saj so se predsednik predsedstva repu- tu našli vsi, od osemdesetletnih blike Slovenije Milan Kučan, borcev do prvošolčkov. Izred- Poudaril je zgodovinski in sim- no prisrčen je bil tudi nagovor bolični pomen Triglava. Kogar Gregorja Klančnika, gospodar- je bil vrh Triglava, tega je bila ja Doma na Kredarici, ki je sta- dežela pod njim, je dejal. Ja- rejše pohodnike spodbujal k kob Aljaž je vrh Triglava odku- hoji v hribe tudi naprej: "Ni pil, da bi ne prišel v nobene važno, če vas drugi prehiteva- druge roke. Partizani so bili ti- jo, važno je, da hodite, da pri- sti, ki so vrgli okupatorjev mej- dete na cilj." Velik aplavz pa je nik z vrha in v Aljažev stolp zaslužil tudi ob zatrditvi, da bo obesili slovensko zastavo. Prav spominska plošča, ki govori o partizani in nobena druga voj- pohodih partizanov na Triglav ska! Obe dejanji sta del naše med vojno in je bila lani sneta, zgodovine, ki zaslužita vso po- imela tu večno svoje mesto, trebno spoštovanje. Kot smo Sledilo je tovariško srečanje v združili moči tedaj, ko je šlo za koči; za prigrizek je poskrbel obstoj slovenskega naroda, jih generalni pokrovitelj ADRIA- moramo združiti danes, da si TIC - Zavarovalna družba, dd. ustvarimo lepšo prihodnost, Koper. Pozno v večer se je tu prihodnost brez strankarske so- glasila slovenska partizanska vražnosti, kajti s sovraštvom ni pesem. mogoče preživeti, je ob koncu Lepo sončno jutro nas je po- poudaril Milan Kučan, zdravilo naslednji dan, ko smo Poseben pečat sobotni prose spuščali v dolino. Pri Šport slavi na Pokljuki je brez dvoma hotelu na Pokljuki pa je že ča- dal Partizanski pevski zbor Le vkup, le vkup uboga gmajna Nekaj mesecev pred volitvami in ob njih so bile stvari še tako enostavne, da so bile jasne. Združena opozicija Demos proti (prenovljenim) petdeset let edinim strukturam oblasti, v času, ko je sistem začel propadati po vseh (vzhodni) Evropi in je kazalo, da se bo komunizem obdržal le še na univerzah kot učni predmet zgodovine. "Narodnjaki" so bili še Slovenska demokratska zveza, SLS - Slovenska kmečka zveza, LS Slovenska obrtniška stranka, nekaj časa celo SOPS, Socialdemokrati so Tomšiča zamenjali s Pučnikom, Zeleni so dozoreli s Plutom, Peterle je še na božič pred volitvami rotil kristjane, da pokažejo več civilnega poguma - SKD je bila številčno še zelo skromna. In tako tudi vstop v Demos tedaj ni pomenil kaj več kot stvar preživetja v političnem loncu, ko je bil slovenski prostor nabit z neke vrste egalitatiz-mom mavričnega Demosa. Združbe novolevičarjev, lastnikov pizzerij in drugačnih obratovalnic, vseh vrst ideoloških disiden-tov ali poenostavljeno (kakor je tedaj tudi bilo, vsaj navzven): tistih, ki niso več hoteli, niso mogli ali niso hoteli sodelovati z režimom, ki je kot prvi izmed treh totalitarnih zapustil neizbrisne sledi zablodelosti "krščanske Evrope" v tem stoletju. Slovenska "naivnost" je z Demosom bila potešena. Komunizem, vir vsega zla, tudi namišljenega, je zamenjalo ljudstvo. Šlo pa je precej na tesno. "Stare strukture" so s svojo indoktrinacijo "vzgojile" vse preveč "nezrelih" volilcev, ki so nedemokratično volile prenovljene "komuniste" in "skojevce". In nato udarec, izdajstvo v lastnih vrstah. Ko nekaterim vezivo "protikomunizma" in "domačijstva večerniškega tipa" ni več zadoščalo in so na svojih kongresih "premislili" nazive svojih strank, rekli - resda brez volilnega pristanka - da je Demos zastavljene cilje uresničil in da se zato gredo zdaj - demokracijo. Pluralnost, različnost, lastno pot do - oblasti. Oblast pa je seveda cilj vseh strank, tudi za uresničevanje svojih programov, tudi (lahko) v dobro vseh državljanov. Zato so volitve. In je potrebno dobiti toliko in toliko glasov. In če zaslutiš, da glede tega bolj slabo kaže, izumiš pojem "poštene demokracije". Ker pač ne gre samo za demokracijo, ampak za unikum "splošne" koristi, je potrebno zgarane in politično "neizdelane" Slovence prepričati o notranjem sovražniku. To so pa vsi, ki ne trobijo v isti rog, ki si ne želijo vrnitve v miselnost predindustrijskega kapitalizma in vaške (samozadostne in samooskrbne) ekonomije, povezano (od kod to že poznamo?) z na novo pisano zgodovino - kar je bilo črno, bo zdaj belo - in s preproščino duha, ki ustvarja diktaturo demokracije. Na žalost pa prav takšna miselnost zmaguje v preostanku Demosa, ko pravzaprav ni več niti pomembna strankarska pripadnost, ampak nova kolektivistična histeričnost; nedialoškost, parcializem interesov, včasih celo že paranoja, izguba občutka za realnost in še zlasti nezmožnost dojemanja bistva demokracije. Kdo bo zaustavil frofanacijo krščanskega etosa v amorfnosti te združbe, ki, resnici na ljubo, ne prevladuje v "vrhovih" strank, ampak v "zavesti" neartikuliranega članstva, ki hoče - zdaj ko je zrušen eden - svoj raj na zemlji? Janez Poštrak Triglavski slikarsko-kiparski tabor Nagrajeni umetniki Pokljuka - Ob zaključku 1. Triglavskega slikarsko-kiparskega tabora, ki se gaje v organizaciji odbora 7. spominskega pohoda na Triglav udeležilo 35 slikarjev in kiparjev, je žirija, v njej je bil tudi znani likovni kritik Zoran Kržišnik, izbrala najboljša dela. Prvo nagrado in kipec pokrovitelja spominskega pohoda Zavarovalnice Adriatic je iz rok Cirila Ribičiča, predsednika SDP prejel Stane Kolman. Pet enakovrednih drugih nagrad pa so prejeli: Veronika Rakuš, Marko Jakopič, Adolf Pen, Tomaž Perko in Jože Šubic. Dela nastala na tem likovnem taboru so razstavili v prostorih hotela Šport na Pokljuki, razstavo pa je odprl Borut Šuklje, minister za kulturo Republike Slovenije. Sponzor prireditve je bila tudi Socialistična stranka Slovenije. Podelili so še nekatera druga priznanja. Prvikrat tudi Jo-covo triglavsko priznanje v spomin na velikega partizanskega igralca Danila Turka - Joca. Priznanja so prejeli Danica Bem-Gal, Janez Ambrožič in Anton Plemelj. • F. Č. Pinko Tomažič iz Trsta s svojo udarno pesmijo. Potem ko je Franc Šmit, predsednik Organizacijskega odbora pohoda podelil priznanja in spominske plakete Danila Turka - Joca -med drugimi sojo dobili Milan Kučan, Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič iz Trsta, njegov dirigent Oskar Kjuder in drugi - in sta nastopila še znana kulturnika Aleksander Valič in Tr- žačan Stane Starešinič, je zaplesala folklora z Javornika (samoiniciativno so prišli pozdravit zbor), za veselo tovariško razpoloženje pa je pozno v popoldne igral ansambel Slovenija. Srečanje pod Triglavom je bil še en velik dogodek, slovenski praznik sredi zelenih pokljuških gozdov. • D. Dolenc 7. spominski pohod na Triglav V prijetnem okolju ob Šport hotelu na Pokljuki, v osrčju Triglavskega pogorja, simbolu slovenstva, se je s slovesnostjo zaključil 7. spominski pohod partizanov in mladih na Triglav 92-Za kulturno podobo prireditve je s sočnim komentarjem skrbel g-Vinko Šimek. Navzoče je slavnostno nagovoril g. predsednik Milan Kučan, v imenu občine Radovljica in vseh njenih občanov pa sem podpisani pozdravil pohodnike in vse ostale navzoče, v prepričanju, da nas Triglav je in nas mora tudi v prihodnje združevati v prizadevanjih za narodovo srečo in slovensko državo. Le; tošnji pohod je prvi v samostojni in mednarodno priznani državi Sloveniji. V demokratični družbi, ki jo gradimo, lahko vsak svobodno izraža svoje misli in poglede in prav zaradi teh demokratičnih načel si ne more nihče prilaščati Triglava in njegove simbolike. Triglav je last vseh Slovencev! Vsakdo ima pravico, da pove, kaj mu Triglav pomeni, kako ga ima rad in kako ga je navdajal I močjo in voljo pri premagovanju življenjskih preizkušenj. Tudi letošnje dejanje ima namen, kot je bilo rečeno, dajati slovensko lice slovenskim goram. Toda med dogajanjem umetniškega dela programa ob recitacijah in petju pevskega zbora Pinko Tomaži iz Trsta, je vzplamenela nostalgija po Titu in titoističnih časih, bi' je pravi internacionalistično-boljševistični spektakel izpred desetletij. Beseda in pesem je bila tuja, na srečo sta dramska umetnika s pravimi slovenskimi besedili popravila grenak prioku^ Res, demokracija dovoljuje izražanje različnih mnenj in sporni' njanje na čase, ko so se prizadeti bolje počutili, ko je bilo vse p° njihovem. Ni jim zameriti sanj: ... ko bo spet tako, kot je bilo! ■• Toda prepevanje in deklamiranje udarnih pesmi v uradnem jeziku armade, ki je vodila agresorsko vojno proti naši svobodi in se še sedaj barbarsko znaša nad nebogljenim civilnim prebivalstvom, je arogantni cinizem, je neokusno in za zavednega Sloveli' ca žaljivo. Moj pozdrav navzočim v imenu vseh občanov je bil namenjen uradnemu sporočilu Triglavskega pohoda, ljubiteljem Triglava s slovenskim licem, nikakor pa ne obujanju jugoslove* narstva in komunističnega internacionalizma! Vem, da veliko ob čanov misli podobno, zato se jim opravičujem za spodrslaj. Hvala! Predsednik skupščine občine Radovljica Vladimir Čerfl' Ministra za obrambo podpisala sporazum med Slovenijo in Madžarsko Brdo pri Kranju, 18. julija - Obrambni minister Madžarske La) I iir in slovenski obrambni minister Janez Janša sta v soboto podi1' sala sporazum o sodelovanju med obrambnima ministrstvoma, v t' zgovoru pa sta se pogovarjala tudi o aktualnem položaju na Balk' nu, predvsem pa o vojni v Bosni in Hercegovini. • M. Gregorič, slika P. Kozjek GLAS Ustanovitelj ia izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem Predsednik Časopisnega sveta: Kan Bizjak Direktor in glavni urednik: Marko Valj«V8j Odgovorna urednica: Lcopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan. Jože Kosnjek. Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto /aplotnik, Danica Zavrl-žlcja Andrej Žalar. Štefan žargi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Draksler. Nada Prcvc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič: Fotografija: Gora/d Šintk Tlak: Podjetje DELO - TĆR. TJ Časopisov in revij. Ljubljana / Uredništvo: Mose Pijadeja 1. telefon: 211-860. 211-835, telefax: 213-163 Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleivvcisova 16. telefon 218-463, telcfax: (1)64) 215-366 Mali og'*' telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan 7.— 17.00. / Časopis izhaja ob torkih in petkih Naročnina: trimesečni obračun naročniki imajo 20°o popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DIM Oglasne storitve po ceniku Prometni davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenje RMI 23 27-92)__J| »Zdravo pamet in malo humorja« STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Alenka Žagar - Slana, kandidatka za predsednico Republike Slovenije pravi: Ali mislite, da imate kot ženska kandidatka za predsednico prednost? »Prav gotovo ni to nobena prednost! Sama izhajam samo s stališča, da so Slovenke že zdaj v vseh področjih družbe in evropski trendi tudi kažejo, da bo ženska vedno bolj posegala na družbenopolitično področje. Zdaj sem sama bolj osamela lastovka, a do vstopa žensk v politiko bo pri nas nedvomno prišlo. Pri nas so stranke še slabo organizirane, iščejo svoje modele in je zato čisto iz praktičnih razlogov odstotek žensk še majhen. Ženske imamo pravzaprav toliko drugih poslov in se lahko zadovoljimo z drugim delom. Ženske so nadvse plastične - tudi hitro zadovoljne, hitro srečne in tudi hitro nesrečne.« Narodni demokrati iz Škofje Loke so na Ruparjevi domačiji pri sv. Andreju nad Hrastnico pripravili srečanje, na katerem je bila gostja njihova kandidatka za predsednico Republike Slovenije Alenka Žagar - Slana. Kakšna je Alenka Žagar - Slana, ki smo jo ob tej priložnosti prosili za pogovor? Predvsem: neposredna, prijetna sogovornica, ki politike ne fetišizira, ampak jo pojmuje kot pragmatično zadevo, v kateri bodo prej ali slej tudi pri nas pomembno soudeležene ženske. Po poklicu ste zdravnica. Kako to, da ste se odločili za politiko? »Dolga leta sem se kot šolska zdravnica ukvarjala z majhnimi otroki, potem šolarji. Politika je bila čisto naključje: ko smo leta 1990 organizirali volitve, je Demos potreboval in iskal ljudi in kot članica Slovenske demokratske zveze sem bila ves čas zraven. Ko so me predlagali, da bi kandidirala, sem pristala, bila izvoljena za županjo občine Ljubljana Center...« ••In življenje se vam je kot zdravnici, materi in ženi zelo spremenilo. »Popolnoma spremenilo! Način življenja v politiki je čisto nekaj drugega kot v medicini. V politiki je veliko manj reda, kar je za družino veliko bolj boleče. Medtem ko si v zdravstvu lahko urediš življenje v skladu z naravo dela, sem zdaj vezana na dogodke okoli sebe. Povsem nepredvidljivo je, kaj se bo v enem samem tednu zgodilo! In to je za družino najbolj naporno. Imam tri otroke, stare od 9 do 16 let in otroci so v skladu s svojo starostjo do moje odsotnosti in mojega dela sladko brezbrižni. Mama pač dela! Slovenski otroci so navajeni, da imajo mame, ki so zaposlene. Mož je slikar in gleda na mojo politiko kot eksperiment, ki ga izvajam na lastni koži in za lasten rizike« Ste ambiciozni? »Seveda sem. Brez ambicij je Pa res težko izpeljati sleherno stvar.« Zakaj ste po razcepu SDZ ostali pri Narodno demokratski stranki? »Razcep tako kvalitetne stranke, kot je bila SDZ, je bil po mojem mnenju politična neumnost, napaka, nerodnost. Kaj takega se modrim in strpnim politikom ne bi smelo zgoditi! Zaradi neuravnoteženosti slovenskega prostora pa je do tega razcepa moralo priti. Način razcepa pa je mene kot človeka osebno prizadel. Politika je eno, metode politike so pa drugo in sama se s temi metodami ne morem strinjati. Program marodnih demokratov je program stabilnih političnih in gospodarskih razmer, ki jih človek lahko zagovarja in se z njimi identificira. Realizem te stranke mi je všeč. Mi nikoli nismo dajali na panoje, da si želimo na oblast. Smo del političnega spektra strank s podobnimi političnimi cilji. Delitev na levo in desno je čudna - človek nikoli ne ve, kaj je res levo in kaj desno in ali je levo izenačeno s strankami iz prejšnjega režima...« V čem pa se program vaše stranke vendarle razlikuje od programov ostalih strank opozicije? »Mi se predvsem zavzemamo za privatizacijo, za sanacijo bank - tukaj so podrobnosti, ki razlikujejo strankarske programe. Zavzemamo se za slovenstvo v pozitivnem smislu, ne pa za tisto, kar se nam pripisuje.« ..nacionalizem.. »Tako je! O kakšnem nacionalizmu z negativnim predznakom v naši stranki ni govora! Slovenci moramo v Evropo odprti in ne vase zaverovani. V Evropo moramo samozavestno, ne pa samozadostno, kar se mi zdi bistvena poteza naše stranke. In upam, da se bo to tudi pokazalo. Maastricht bo pokopalo grenko spoznanje, da je nacionalna bit bistvo slehernega naroda, ki ga nihče ne da - niti za ceno ekonomskih interesov ne! Nacionalna bit ni preživeta kategorija!« V javnomnenjskih raziskavah imajo narodni demokrati malo glasov. Kaj nasploh mislite o raziskavah javnega mnenja? »Naše javnomnenjske raziskave so dvorezen meč za tiste, Narodni demokrati Jesenice Upreti se je treba razkrajanju narodne identitete Jesenice, 20. julija - Lani decembra so tudi na Jesenicah ustanovili občinski odbor Narodno demokratske stranke Slovenije, ki ga vodi Brane Prešeren. Stranka ima za sedaj prostore pri sindikatu Neodvisnost "a Titovi 65 na Jesenicah. Od novembra naprej že čakajo, da bi jim dodelili prostor za delo in upajo, da ga bodo dobili, ko se bo sindikat Neodvisnost preselil v poslovne prostore Železarne. Brane Prešeren pravi: »Pred mesecem dni smo na Jesenicah ustanovili občinski svet novega Demosa, ki ga sestavljajo Slovenski krščanski demokrati, Slovenska ljudska stranka in Narodna demokratska stranka. Narodni demokrati smo predvsem nezadovoljni z neenakopravnim položajem opozicijskih strank, ki ga imamo v časopisih >n elektronskih medijih. Zato nameravamo organizirati podpise občanov v zagovor ideji delitve TV in Radio programov na dva programa, od katerih bi bil eden dostopen za stališča opozicije. Pokazali bi 'Udi radi na dvomljive raziskave javnega mnenja, ki po našem mnenju temeljijo na prešibkem vzorcu. Pristranskost javnomnenjskih anket je tristopenjska: pojavljajo se vprašanja z že nakazanimi odgovori- anketiranci so »naključno« izbrani, konča pa se z neupoštevanjem ^nejasnih« ali neugodnih mnenj. Družbeno mnenje pa je kategorija, ki zasluži zaščito pred prisvajanjem s strani avtorjev teh anket. Narodni demokrati se bomo uprli razkrajanju identitete slovenskega naroda. Pravna država edina zagotavlja obstoj naroda; zavzeli Se bomo za varovanje pravic in svoboščin vsakega državljana, saj so nekateri v silni skrbi za novodošle pozabili na Slovence. Premostiti je treba tudi prepad med narodom, tisti prepad, ki je ostal z iskanjem zgodovinske resnice in popravljanjem krivic, česar'pa ne bomo dosegi tako kot razmišlja minister za Slovence po svetu, ko znova odkrili brezglavost, narodno i/dajalstvo, strahopetnost in nesposobnost tedanje slovenske ljudske stranke. Gospod Prunk nc sprevidi, da od drugih pričakuje prav tisto, kar on znova odkriva. To je le nekaj poudarkov i/ programa naše stranke, katere prva naloga bo, da pomnoži Članstvo in pridobi tiste Slovence, ki čutijo simpatijo in pripadnost k "ačinu našega razmišljanja,« pravi predsednik jeseniškega občinskega odbora Brane Prešeren* D. Sedej ki se kakorkoli spoznamo na statistiko. Metodologije so silno različne. Te raziskave bi moral opravljati nacionalni inštitut, država sama, kajti to res ne more biti projekt agencije ali časopisov. Zdaj to dela, kdor le hoče! Metodološko bi morale biti brezhibne in bi bile izvrstna osnova za strankarsko odločanje in tudi za odločitve v parlamentu. Če že republiški parlament tako zanima, kaj njegovo ljudstvo misli, naj to javno strokovno preveri! Prav zanimivo: raziskava slovensko javno mnenje 1991 ugotavlja, da kar 70 odstotkov Slovencev ne zaupa medijem! In to bi medije moralo zelo zaskrbeti, pa jih ne - kar naprej živijo v veseli nevednosti.« O slovenskem parlamentu imamo različna mnenja. Kako ga vidite vi? »Republiški parlament je tak, kot parlament mora biti. Povsem normalna stvar je bila, da volilna zakonodaja ni bila sprejeta. Noben resen parlament ne bi sprejel tako slabega volilnega zakona, najmanj pa opozicija! « Ali ste se lahkega srca odločili za kandidaturo za predsednico Republike? »Sploh ne! Kandidatura sama zahteva napor. Moraš konkretno vedeti, kaj boš počel med predvolilno tekmo, zakaj sploh kandidiraš, ne smeš delati neumnosti, paziti moraš, kaj boš rekel. Povsem neodgovorno bi bilo, če bi kandidiral in pri tem ne bi vedel, kaj te čaka. O tem, za kakšno funkcijo gre, moraš imeti natančno predstavo.« In vi jo imate? »Funkcija predsednika izhaja iz ustave in nič več in nič manj. Kvaliteta in opravljanje dela pa so stvari posameznika, predsednika.« Verjetno vam bodo sedanje županske izkušnje dobra osnova za morebitni predsedniški položaj. »Biti predsednik občine pomeni biti toleranten, zelo prilagodljiv in se vedno zavzemati za povezovanje interesov v nekem lokalnem prostoru. Lokalna skupnost, kar občina nedvomno je, rešuje čisto konkretne zadeve od pločnikov, razsvetljave, komunale, red in mir, ne pa nekih vesoljnih političnih zadev.« In vendar se župani veliko ukvarjajo s protokolarnimi zadevami. »Župani imamo veliko protokola in bolj malo operativnih zadev, kar ne pomeni, da funkcija ni naporna. Ljudje, ki so izvolili svojega reprezentanta, ga hočejo videti, slišati, se z njim pomeniti o tem in onem. Večkrat pa ljudem še ni jasno, kaj je v pristojnosti koga in kaj lahko kdo naredi.« Kaj mislite - koliko možnosti imate na volitvah? »Teh ocen pa res ne bi želela dati. Vse je odvisno od tega, koliko ljudi bo razmišljalo, da nov čas potrebuje novega človeka. Ali mora to biti ženska ali ne - to je stvar presoje. Nekateri narodi s povsem drugačnim načinom razmišljanja imajo na vrhu žensko, tudi hudo konservativni narodi. Kdo bi le pričakoval, da bo Indira Gandhi tako dolgo na vrhu države, v kateri prevladuje povsem drugačen odnos do ženske? Odvisno bo od tega, koliko Slovenk, Slovencev in mladih si bo zaželelo spremembe. Pa smo spet tam! Za to bi potrebovali dobre javnomnenjske raziskave!« Nedvomno vas čaka hud predvolilni boj. »Jaz pravim temu: tekma! Teh »bojev« smo se naposluša-li: štirideset let smo se »borili« proti vsem mogočim zadevam. Normalen človek govori, prepričuje, zvitorepi, nikakor se pa ne »bojuje«! Vse me čaka, samo »borba« za božjo voljo ne! Ljudje se ne bodo prav nič »borili«: prav elegantno bodo šli na volitve in prav elegantno obkrožili, kar bodo že obkrožili. Res ne bo nobene: »borbe!« To bo predvolilna tekma, show. Kar poglejte, kako so na televiziji vsi politiki resni kot bi šlo za življenje in smrt, pa sploh ne gre! Pri vsej stvari gre samo za zdravo pamet in malo humorja, kakor gre tudi v vsem življenju samo za to: življenje odsmejiš ali odtrpiš..« ..kar pa verjetno ne pomeni, da kandidature ne jemljete resno? »Ne, ne, sploh ne! Kandidaturo jemljem zelo resno, ne bi pa želela, da bi Slovenci dobili o meni neko podobo ene trpeče ženske cankarjanskega tipa, ki bi se žrtovala za stranko ali že za samo idejo. Daleč od tega! To je normalen proces, da greš pred volilce in če te hočejo, te hočejo, če nočejo pa ne. To je vse!« Kaj želite Slovencem? »Slovencem želim predvsem lepe počitnice, saj jih lani nismo imeli. Ravno prav nas je za to lepo deželo, zato naj se na dopustu vsi dobro imajo!«« D. Sedej Narodna demokratska stranka Kranj Slovenija naj se opraviči Hrvaški Kranj, 17. julija - Občinski odbor Slovenske demokratične zveze - Narodne demokratske stranke Kranj v izjavi, ki jo je podpisal Florijan Bulovec, izraža zgroženost nad nediplomatsko in netaktno izjavo slovenskega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla glede dogajanj v Bosni in Hercegovini. Naš minister je vojno okvalificiral kot spopad dveh držav na ozemlju tretje, s čimer je nedopustno izenačil Hrvaško s Srbijo. Izjava ima lahko po mnenju kranjskih narodnih demokratov škodljive posledice na že tako zrahljane odnose med Slovenijo in Hrvaško. Odziv v hrvaških sredstvih javnega obveščanja kaže, da se bo v hrvaški javnosti povečal negativni odnos do slovenske države in Slovencev nasploh. Če se omejimo samo na odnose med ljudmi in ne omenjamo posebej političnih, ekonomskih in drugih vidikov, si ni težko predstavljati, kaj pomeni takšna izjava za tisoče Slovencev, ki letujejo ali še nameravajo letovali na hrvaški obali. Zahtevamo, da se slovenska vlada odločno distancira od ministrove izjave in se opraviči vladi sosednje države ter s tem prepreči poslabšanje odnosov. • J. Javna razgrnitev prostorskih rešitev 0 ureditvi Gradnikove ulice Radovljica - Vodstvo krajevne skupnosti Radovljica vabi krajane Radovljice, posebej pa stanovalce Gradnikove ulice, na javno razgrnitev prostorskih dokumentov o celoviti ureditvi naselja Isospan in neposredne okolice. Dokumenti, ki vsebujejo rešitve o prometni ureditvi (ceste, poti za pešce, parkirišča), o funkcionalnih zemljiščih in o arhitektonski ureditvi, bodo do 7. avgusta (vsak dan od 8. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 17. ure) razgrnjeni v prostorih krajevne skupnosti Radovljica na Gorenjski cesti 27. Vodstvo krajevne skupnosti želi na tak način zbrati čimveč mnenj, predlogov in pobud, ki naj bi jih upoštevali pri končnem predlogu lokacijsko-tehnične dokumentacije. Samo maja blizu 5,6 milijona SIT za prevoze šolarjev Razpis za najugodnejše prevoznike Škofja Loka, 20. julija - V škofjeloški občini se vozi v osnovno šolo in nazaj približno 1860 učencev ali 35 odstotkov vseh. Vozijo se z rednimi avtobusi, s posebnimi in s kombiji. Prevoze pa opravljajo Potovalna agencija Alpetour, Integral in 30 zasebnih prevoznikov. Samo maja je šlo iz občinskega proračuna za stroške prevozov otrok 5,580.000 tolarjev. Dobro polovico denarja je "pobral" Alpetour, slabo pa zasebniki, Integral je dobil le nekaj drobiža. Zaradi izjemno visokih stroškov prevozov, ki znašajo kar 5,5 odstotka celotnega proračuna, bo občinska vlada skušala nekoliko znižati izdatek z razpisom za zbiranje ponudb za opravljanje prevozov šolarjev. Cene zasebnih prevoznikov so namreč zelo različne, ob izteku šolskega leta so računali od 60,80 do 118 tolarjev za kilometer, po 25. juniju so dražji še za petnajst odstotkov. Z razpisom želi škofjeloški izvršni svet spodbuditi konkurenco med prevozniki, zlasti zasebnimi, ki jih je v Poljanski dolini precej, v Selški manj. Konkurenca pa, računa, naj bi znižala tudi pogosto prenapete cene. Podražitve šolskih prevozov bo prevoznikom v naslednjem šolskem letu odobraval izvršni svet. Izvršni svet se je hkrati odločil tudi za spremembe pri pokrivanju stroškov prevozov za učence na relacijah do štiri kilometre. Ti učenci so imeli doslej zaradi prometne varnosti brezplačne vozovnice, čeprav po Zakonu o osnovni šoli do njih niso upravičeni. Maja so te vozovnice stale proračun približno 430.000 tolarjev. V novem šolskem letu bo občinski proračun plačeval le polovico cene šolskih vozovnic na relacijah do štiri kilometre, in sicer vse leto za otroke od prvega do četrtega razreda, za večje ne. Druga polovica cene bo šla po zgledu iz drugih gorenjskih občin poslej v breme staršev. # H. Jelovčan Slabši zrak v mestu kot na Trati Škofja Loka, 20. julija - Občinski izvršni svet je na zadnji seji obravnaval poročilo o onesnaženosti zraka v Sloveniji v obdobju od lanskega aprila do letošnjega marca. Po onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom in dimom je bila Škofja Loka s Trato 17. na lestvici slovenskih mest. Sicer pa je bila po povprečnih koncentracijah žveplovega dioksida v zraku uvrščena na 20. mesto v Sloveniji, po povprečnih koncentracijah dima pa na 15. mesto. Presenetil je predvsem podatek, da je bilo mesto Škofja Loka v minuli kurilni sezoni bolj onesnaženo z žveplovim dioksidom kot industrijska Trata. Člani občinskega izvršnega sveta so menili, da bo pozimi zrak v mestu in okolici bistveno čistejši, ko bodo ekološko sporna kuriva zamenjali s plinom. Zato, so poudarili, je treba aktivnosti pri načrtovanju in izgradnji plinovodnega omrežja čimbolj pospešiti. Vztrajali so, da se tudi tovarni LIO in Jelovica na Trati, ki kurita z lesnimi odpadki, obvezno priključita na plin. Za boljši zrak v mestu, kjer so tudi poleti predvsem ob prometnih cestah visoke koncentracije dušikovih oksidov, ogljikovodikov in ogljikovega monoksida, bo izjemno pomembna tudi izgradnja cest, v prvi vrsti poljanske obvoznice. • H. J. Vloga eksperimenta v pouku fizike Škofja Loka, 18. julija - Od 12. do 16. julija je bila v Škofji Loki mednarodna konferenca z naslovom Vloga eksperimenta v pouku fizike. Pripravila stajo Oddelek za fiziko FNT in Zavod RS za šolstvo in šport pod pokroviteljstvom Evropskega fizikalnega društva, ki jo je uvrstilo med svoje študijske konference. Sodelovali so fiziki iz Evrope in Amerike. Osrednja pozornost so namenili uporabi računalnika pri pouku fizike. Manjka predvsem programska oprema, to opremo najuspešneje razvijajo strokovnjaki med učitelji fizike. Pri nas seje delo na tem področju razvilo v projektni skupini za fiziko, ki se ukvarja s prenavljanjem pouka v srednji šoli. Svoj prispevek je predstavila v delavnicah na konferenci. Drugi del konference je bil namenjen predavanjem o vlogi eksperimentiranja pri pouku, v zadnjem delu pa so bili prikazani posamezni novi poskusi, ki bodo popestrili pouk. • H. J. Stranka demokratične prenove Zahteva po poročilu o varstvu okolja Ljubljana, 20. julija - Poslanci Stranke demokratične prenove v slovenski skupščini Franci Pivec, Vojka Štular in kranjski poslanec Peter Stare zahtevajo, naj ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora najkasneje do letošnjega oktobra pripravi poročilo o stanju okolja v Sloveniji z vsemi ustreznimi analizami trendov in dogajanj od leta 1990 dalje. Poro- čilo naj vsebuje tudi elemente strategije varstva okolja v naslednjih letih. Skupščina naj že na tej ali naslednji seji zadolži ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora. Slovenska skupščina je problematiko varovanja okolja zadnjič obravnavala pred dvema letoma, v tem času pa se je marsikaj spremenilo, kriza pa je posegla tudi na to področje. • J. K. PO GORENJSKEM UREJA: ANDREJ ŽALAR KRATKE GORENJSKE Čipkarski dan v Železnikih Železniki, 20. julija - Od 1. julija do 26. julija letos poteka pred starim Plavžem v Železnikih jubilejni, 30. čipkarski dan, ki ga organizira Turistično društvo Železniki. V okviru te tradicionalne turistično narodopisne prireditve so bile že nekatere prireditve, v četrtek, 23. julija, pa bo ob 18. uri v kulturnem domu otvoritev slikarske razstave likovne skupine Iskra Železniki s kulturnim programom, v petek, 24. julija, bo pred plavžem ob 16. uri otroški Živ žav z gostom Janezom Trilerjem in ob 21. uri pod lipo na Racovniku Večer podoknic. V soboto, 25. julija, bo ob 18. uri otvoritev razstave čipk v galeriji muzeja, ob 19. uri pred Plavžem koncert pihalnega orkestra Alples Železniki, ob 20. uri pred Plavžem veselica z ansamblom Obzorje Železniki in ob 21. uri pred Plavžem stari običaji z nočnim čuvajem. V nedeljo bo od 9. ure dopoldne do 17. ure razstava čipk v galeriji muzeja, ob 15. uri nogometna tekma možje -fantje, ob 15. uri pred plavžem tekmovanje klekljaric, kulturni program in podelitev nagrad in priznanj. Ob 16.30 uri bo pred plavžem veselica z ansamblom Ptujskih 5. Od 13. ure dalje pa bodo predstavili klekljanje na ulicah starega dela Železnikov.« D. S. Sto let zbora piparjev na Stolu Javornik - Koroška Bela, 20. julija - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela pripravlja pred Prešernovo kočo na Stolu v nedeljo, 2. avgusta, proslavo ob 100-letnici zbora piparjev na Stolu. Proslava se bo začela ob 11. uri, v kratkem kulturnem programu bodo nastopili mladi planinci mladinskega odseka domačega planinskega društva in oktet iz Žirovnice. Na pohod še posebej vabijo družine pod geslom Sto družin na Stolu. • D. S. 90 let gasilskega društva Dobračeva Škofja Loka, 20. julija - Gasilsko društvo Dobračeva in občinska gasilska zveza Škofja Loka ob 90-letnici gasilskega društva Dobračeva organizirata praznovanje, ki se bo začelo v soboto, 25. julija, ob 20. uri, ko bo najprej slavnostna seja gasilskega društva v dvorani gasilskega društva na Dobračevi. V nedeljo, 26. julija, bo ob 15.30 uri gasilska parada, slavnostni govornik pa bo Viktor Žakelj. Ob 17.30 uri bo gasilska veselica z bogatim srečelovom. Za ples in dobro razpoloženje bo igral ansambel Čuki.« D. S. Jubilejna razstava Foto kino kluba Radovljica Radovljica, 20. julija - Ob 10-letnici otvoritve lastne fotogaleri-je Foto kina kluba Radovljica Pasaža v avli radovljiške graščine so člani tega prizadevnega kluba uspešno pripravili vsakoletno klubsko razstavo fotografij in diapozitivov. V desetih letih so uspeli izmenjati v galeriji kar 87 razstav: predstavili so 17 retrospektivnih razstav gorenjskih klubov, 44 samostojnih razstav avtorjev, 13 skupinskih razstav domaČega kluba in 15 mladinskih in drugih kolekcij. Tudi za letošnjo klubsko razstavo so izdali že peto številko Foto informatorja v 250 izvodih. Julija je na ogled 28 del devetih avtorjev, avgusta 27 del 17 avtorjev. Tretji del jubilejne razstave bo septembra, ko bo osem avtorjev predstavilo 23 najboljših fotografij. Radovljiškim fotoamaterjem je kljub vojnim razmeram k sodelovanju uspelo privabiti tudi člana foto kluba Svoboda - Vis iz prijateljskega Varaždina. Člani radovljiškega kluba so prejeli številna domača in tuja priznanja. • jr Blejski Riklijevi dnevi Riklijevi dnevi na Bledu - V okviru letošnjega blejskega krajevnega praznika sta Turistično društvo Bled in krajevna skupnost Bled pripravila več zanimivih prireditev, ki si jih je ogledalo kar precej obiskovalcev Bleda in turistov, ki letujejo na Bledu. Po Blejskem jezeru so spustili tradicionalne lučke, novost pa je bil vsekakor prikaz dela iz življenja Arnolda Riklija, začetnika blejskega turizma. Igralci amaterskega gledališča Tone Čufar z Jesenic so pod vodstvom neumornega Rada Muža-na prikazali, kako je Rikli zdravil svoje goste, kako jih je sprejemal in kako se je od njih poslavljal. Upajo, da bodo Riklijevi dnevi postali še bolj bogati in tradicionalni.• D. S. - Foto: Gorazd Šinik Ob 100-letnici gasilskega društva Kranjska Gora Kranjska Gora v znamenju gasilskega jubileja Kranjska Gora, 20. julija - Gasilsko društvo Kranjska Gora je počastilo svoj visoki jubilej - 100 - letnico gasilstva v Kranjski Gori -nadvse slovesno in nadvse imenitno. V goste so povabili številne prijatelje iz zamejstva. Gasilsko vajo, parado in slovesnost ob 100-letnici pa so si ogledali številni tujci, ki ob koncu tedna radi prihajajo v Kranjsko Goro ter seveda domači gostje. Gasilci so za Prisankom po- Gora je bila tri dni zares v zna- vajo državno podporo kot finančno podporo lokalnih oblasti, mora pri nas gasilec na sedemmesečni tečaj, da se usposobi, da bo tvegal svoje življenje, nato mora pa še okoli prosit za denar, da bo gasilsko društvo sploh lahko obstalo. Mislim, da smo gasilci edina humanitarna organizacija, ki mora tako delati. Upam vsaj, da pri proslavljanju 200-letnice teh problemov ne bodo imeli stavili velik šotor, ki sprejme okoli 800 obiskovalcev, v skrajni sili tudi tisoč. Na prostoru pred hotelom Prisank pa so v okviru tradicionalnega sodelovanja gasilcev treh dežel tekmovale gasilske desetine v gasilskih spretnostih. Kranjska Miro Kosmač menju gasilstva, prireditve so izvrstno uspele in le želeti si je, da bi bilo tako odlično pripravljenih prireditev v tem turističnem kraju še več. Zadnja tri leta je predsednik gasilskega društva prizadevni in neumorni Miro Kosmač, ki o prireditvi, delu in problemih kranjskogorskih gasilcev takole pravi : »Naš jubilej so počastili številni udeleženci iz domačih gasilskih društev in iz gasilskih društev iz zamejstva. Prišlo je tudi veliko gostov iz sosednje Koroške in Italije, za kar so zaslužni naši prijatelji - gasilci onstran meje, saj so za našo prireditev delali ogromno reklamo. Z zamejskimi društvi že leta in leta nadvse dobro sodelujemo: ne le pri gašenju požarov na trome-ji, pokažejo nam tudi vse novosti pri opremi. Še posebej gospod Iz zgodovine društva... Pobudo za ustanovitev prostovoljnega gasilskega društva so izrekli že leta 1981 na odborni seji občine Kranjska Gora. Udeleženci so izvolili petčlanski odbor, ki so ga sestavljali Franc Bu-dinek, tedanji župan, Anton Slavec, Jože Jakelj, Lovrenc Mrak in Mihael Rasinger. Pri osnovni šoli so postavili majhno zgradbo za shrambo požarno - obrambnega orodja. Društvo je bilo do vojne izredno številčno in aktivno: stalno so skrbeli za izboljšave. Že leta 1906 so vpeljali v svoje vrste poveljevanje v slovenskem jeziku. Leta 19C3 so shrambo povečali v gasilni dom, stalno pa so se srečevali s pomanjkanjem denarja. Kranjskogorski gasilci so bili pobudniki marsičesa, kar dokazuje njihovo visoko kulturno in narodnostno zavest. Dali so pobudo za spomenik padlim krajanom, za našitek so si izbrali lipov list z napisom Kranjska Gora, ustanovili so godbe-ni odsek, dramsko društvo, sklad za ponesrečene in onemogle gasilce. Po vojni so postopoma dopolnjevali svojo opremo in leta 1977 je bilo prvič v Kranjski Gori tudi tekmovanje treh dežel... Planšarska noč na Jezerskem Ponovna oživitev turizma Jezersko, 18. julija - Prizadevni člani Turističnega društva Jezersko in trgovsko in gostinsko podjetje Živila so v soboto ob Planšar-skem jezeru na Jezerskem priredili tradicionalno Planšarsko noč, ki pomeni pripravo na Ovčarski bal, hkrati pa poskus, da bi na Jezerskem ponovno oživili turizem. Kljub temu da je letos na Planšarsko noč prišlo sorazmerno malo obiskovalcev, so organizatorji lahko zadovoljni, saj jim je letos uspelo popolnoma urediti prireditveni prostor ob Planšar-skem jezeru, ki se zdaj lahko meri s tistim, ki ga imajo Bohinjci Pod skal'co. Program tokratne prireditve, kjer so poleg nastopov cerkljanske folklorne skupine, prikazali še izviren način vasovanja in še druge stare običaje je pod taktirko Alenke Mušič pripravilo domače kulturno umetniško društvo. Ker k starim slovenskim običajem spadajo tudi pristne jedi, so se obiskovalci lahko pogostili s pravim gorenjskim masovnekom. V Turističnem društvu Jezersko ocenjujejo, da je Planšarska noč pravzaprav uspela kot kulturna prireditev in ne kot nekakšna veselica, sicer pa menijo, da je oživitev turizma na Jezerskem, ki je pred leti nekoliko zamrlo, ena od pomembnejših nalog. Sicer pa so tudi tokrat poleg krajevne skupnosti sodelovala vsa društva, dobro so sodelovali tudi s podjetjem Živila, kjer so priskočili na pomoč z gostinsko ponudbo, ki jo Turistično društvo ne bi zmoglo samo. Živila so tudi obnovila gostišče in pripadajočo teraso, tako da si zdaj skupaj s turističnim društvom želijo, da bi delali še bolj aktivno in profesionalno, kar naj bi pripomoglo, da bi se turisti spet vrnili na Jezersko. • M. Gregorič, slika P. Koijttlt Kranjskogorski gasilci so nadvse slovesno in ob prisotnosti številnih gasilcev iz zamejstva, okoliških gasilskih društev in turistov praznovali 100-Ietnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti je bila gasilska parada, gasilska vaja in tekmovanje gasilcev treh dežel... Foto: D. Sedej Passernig iz Beljaka, ki je višji gasilski oficir in ki se zelo zanima za razvoj gasilstva. Dobre odnose imamo tudi z drugimi, tako iz Egga kot Radniga, postali smo pravi prijatelji. Gasilci imamo pri domačem Turističnem društvu in krajevni skupnosti veliko podporo. V pripravah na 100-letnico je delala vsa Kranjska Gora, vsi prostovoljno in zastonj. Zelo nam je pri prevozih pomagal jeseniški Oniks in tudi kranjskogorske žičnice. Moram pa reči, da pri prostorih kot pri opremi za petnajst ali dvajset let zaostajamo za gasilci z one strani meje. Imamo kamion, dva tovornjaka, stroje z majhno zmogljivostjo, ki so povrh vsega še zelo stari. Na višku sezone je samo visoka usposobljenost ljudi tista, ki skrbi za požarno varnost Kranjske Gore. Zal mi je, da je jeseniška občina prav mačehovska do nas in tudi država ne prispeva gasilstvu prav nič. Medtem ko so gasilci v Avstriji ali v Italiji oproščeni dajatev, taks in uži- in da bo gasilstvo tudi v Sloveniji dobilo mesto, ki mu gre in da bo tako priznano kot, denimo, v sosednji Avstriji. Načrti našega društva so predvsem v tem, da bi napravili garaže, dvorano, ki bi služila tudi za ostale dejavnosti v kraju. Za novo leto bi radi povabi; li in pogostili tiste krajane, ki nam vse leto tako zelo pomagajo. Radi bi poslali vsaj sedem članov v gasilsko šolo, da bi si pridobili ustrezno kvalifikacijo. V Kranjski Gori je veliko premoženja: od zasebnih hiš, vikendov do hotelov in tak kraj nujno potrebuje vsestransko usposobljeno gasilsko enoto. Gasilci smo veseli, da je naš poveljnik Janez Pristavec, ki je v petnajstih letih izšolal vse kadre in letos je društvo dobilo najlepše darilo. Na Ptuju, na prvem državnem prvenstvu je pionirska ekipa Kranjske Gore zasedla 3. mesto, članice so tekmovale v medobčinskem merilu in med 60 ekipami zasedle 8. mesto, druga ekipa pa 10. mesto.« • D. Sedej Nagrade za najlepše cvetje Hotavlje, 20. julija - Turistično društvo Hotavlje je minulo nedeljo pripravilo zanimivo etnografsko prireditev Cvetje na vasi, na kateri so prikazali stare domače obrti, na stojnicah pa prodajah unikatne izdelke domače obrti. Turistična prireditev Cvetje na vasi, za katero upajo, da bo postala tradicionalna, je privabila številne obiskovalce od blizu in daleč. Prireditev Cvetje na vasi je namenjena predvsem lepši urejenosti krajev, kar jim je letos povsem uspelo. V vseh sedmih vaseh krajevne skupnosti so na oknih stanovanjskih hiš in poslopij rože, domačije pa so tudi drugače čiste in lepo urejene. Na stojnicah so svoje delo prikazali kamnoseki, kovači, čevljarji, mizarji, tesarji, kolarji, predice, čipkarice, pokazali so, kako se je nekdaj seno nakladalo. Prireditev je podprlo domače podjetje Marmor Hotavlje, pomagali pa so tudi domači obrtniki in obrtna zbornica iz Škofje Loke. Sodelovale so kmečke žene, k' so se predstavile s kmečkimi jedrni... Na prireditvi Cvetje na vasi je sodelovala tudi pihalna godba iz Žirov. Na slovesni podelitvi so podelili priznanja za najbolj ure.K ne domačije in hiše v vseh sedmih krajih krajevne skupnosti. N«1' grade so prejeli: gostišče penzion Rezka s Hlavčjih njiv, BunSflji družina s Hlavčjih njiv, Graparjeva družina s Hlavčjih njiv, M'1 narjeva družina iz Suše, Vresjakova družina iz Suše, Dularje*' družina iz Volake, .lakopovi iz Volake, Kosmačeva družina s Sred' njena Brda, Lovrihova družina s Srednjega Brda, Šinkovčeva dru/1' na iz Kopačnice, družina Brede Potočnik s Hotavelj, stanovalci družnega doma s Hotavelj, Bošnjancovi s Hotavelj, družina Ivank' in Pavleta (.artner s Hotavelj...• I). S. PO GORENJSKEM UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Četverica iz Alpininega svobodnega sindikata Tolerantni, kompromisni, pa ne neumni V Alpini sta oba pogajalska partnerja doumela novo vlogo sindikata, od tod tudi relativni mir v kolektivu, ki mu ni treba groziti s štrajki. t Žiri, 20. julija - O Alpininem sindikatu, ki sodi pod marelo republiških Svobodnih sindikatov Slovenije, smo slišali že veliko pohvalnih besed kot o trdem borcu in pogajalcu za pravice delavcev. Pred kratkim smo njihovo pismo, naslovljeno na Dušana Semoliča, prebrali tudi v Delavski enotnosti. Od njega terjajo nepopustljivost pri pogajanjih z vlado za t.i. socialni pakt, še posebej izpostavljajo zahtevo po višji izhodiščni plači. Kaj v Alpininem sindikatu trenutno počnejo, v čem so že uspeli, v čem pa še ne, smo se pogovarjali s četverico iz izvršnega odbora: predsednico Natašo Demšar, podpredsednikom Milanom Sovincem, članoma Jano Justin in Marjanom Cankarjem. Na vprašanje, zakaj so pisa- 87-odstotno. Zadnja povprečna 8 Dušanu Semoliču, je Nataša neto plača je znašala okrog 27 Demšar na kratko odgovorila: tisočakov. »Vsak mesec sproti »Vlada je povečala plače v druž- pritiskamo na vodstvo podjetja, benih dejavnostih, delavec je da se odstotek doseganja popra- spet oziroma še vedno tisti, ki vi. Objektivni razlogi - sezonska vleče naprej, od tega pa najmanj proizvodnja, visoki stroški, izgu- dobi. V povprečju plače v gospo- ba južnih trgov - so nam znani darstvu zaostajajo za petino za in jih toleriramo, ne pristajamo določenimi v kolektivni pogodbi, pa na izgovore, razloge, ki so našajo naprej, do vodstva tovarne. »Delavci včasih pričakujejo nerealne rezultate. Z glavo skozi zid vselej ni mogoče. Zagotovo pa delavci marsičesa brez sindikata ne bi imeli • Marsikdaj nas kdo vpraša, kaj sploh delamo. Res se ne vidi veliko, če pa ne bi delali, bi se pa videlo. Kot gospodinja v hiši..« prav sindikat odigral pomembno vlogo. Na pobudo delavcev so uspeli zamenjati šefa v obratu, s katerim delavci niso bili zadovoljni. Imajo tudi že listino, ki jo je podpisal direktor Bojan Starman, za izplačilo tistega dela plač, ki ga vsak mesec premalo dobijo, izračunan v markah, všteval se bo v lastništvu podjetja. Listina velja od minulega leta naprej. Pismo smo napisali predvsem zaradi sklenitve socialnega pakta. Vlada še kar govori, da so izhodiščne plače previsoke, mi menimo nasprotno. Bojimo se, da bodo 80-odstotno uresničene plače počasi postale 100-odstot-ne.« V Alpini, kjer poleg Svobodnih sindikatov, ki ima 1200 članov, deluje še maloštevilni neodvisni Tomšičev sindikat, so splošno kolektivno pogodbo sprejeli že decembra 1990, na njej dodelali podjetniško, ki so jo obogatili s pravicami, ki so jih delavci Alpine že pred tem imeli. To si v Alpininem svobodnem sidnikatu štejejo za enega večjih uspehov. Delo sindikalistov je seveda usmerjeno v pogajanja za čim boljše plače. V primerjavi z izhodišči v kolektivni pogodbi jih uresničujejo od 83- do znotraj nas, kot tehnologija ali organizacija dela. Notranje rezerve so, vodstvo nanje opozarjamo,« pravijo Alpinini vodstveni sindikalisti. Sindikat kot partner na slabšem V pogajanjih z vodstvom podjetja gredo sindikalisti včasih tudi na nož, kot se reče, včasih uspejo, drugič ne. Kot partner so v precej slabšem po-iožaju. Opraviti morajo redno delo - dva iz izvršnega odbora sta celo na normiranih delovnih mestih - čutijo pomanjkanje informacij, podatkov, marsikaj so prisiljeni sami izbrskati, priznajo, da so v tem tudi premalo podkovani. Precej podatkov dobijo tudi iz "baze", bodisi od sindikalnih zaupnikov, bodisi neposredno od delavcev. Njihove probleme pre- Alpinini sindikalisti z vodstvom podjetja niso v konfliktu, boljša oznaka odnosov je stalna "bojna" pripravljenost. Partnerstvo je na ravni. Enkrat na mesec imajo dogovorjene sestanke, vrata pa so jim tudi sicer vedno na stežaj odprta. Vodstvo je pač doumelo, da je sindikat lahko najboljši posrednik tudi v primerih, ko je delavcem treba razložiti, zakaj nečesa ni mogoče, jih pomiriti. Sindikat je redno navzoč tudi na sejah delavskega sveta, kjer je pogost pobudnik predlogov. S čim so že prodrli? Uspeli so se zoperstaviti evropskemu delovnemu času, ki ni bil pogodu večini zaposlenih, uspeli so zadržati različne spremembe glede izplačil nadomestil bolniške, dopustov, praznikov, nadur, čakanja na delo, uspeli so - kolikor je bilo mogoče neboleče - urediti presežke, zlasti v trgovski mreži. Ti delavci so dobili odpravnine, celo nekaj višje, kot so jim po zakonu pripadale. Precej pretresov je bilo tudi s prerazporeditvijo odvečnih režijskih delavcev v proizvodnjo, tudi tu je »Maščevanj vodstva se ne bojimo. Smo tolerantni kompromisni sogovorniki in pogajalci nismo pa neumni Morda imamo tudi srečo, v primerjavi z nekaterimi drugimi kolektivi V našem nismo ustrahovani odnosi z vodstvenimi delavci so dokaj dobri« Za dobro delavcev tudi prodajne akcije Izvršni odbor Alpininega svobodnega sindikata zastopa delavce tudi v konkretnih primerih, ko so jim kršene pravice, ko se jim gode krivice oziroma se bojijo, da bi do tega prišlo. Čeprav skrb za poceni ozimnico že zdavnaj ni več "poglavitna" obremenitev sindikata, se sindikat v Alpini ukvarja tudi s številnimi akcijskimi prodajami, od cenejših pralnih praškov do mesa za zamrzovalne skrinje. Takšne prodaje so tako rekoč vsak dan, zakaj delavcem ne bi omogočili, da kupujejo ceneje in na obroke? • H. Jelovčan Nadomestila za brezposelne "stoje" že od marca Plače in pokojnine gor, brezposelni pa... Kranj, 20. julija - Konec meseca bodo upokojenci prejeli za 15,7 odstotka bogatejše pokojnine, hkrati pa tudi poračun razlike za maj in junij. Ob tem popravku so se znova oglasili brezposelni, ki prejemajo denarna nadomestila in zahtevajo, da tudi njim, podobno kot delavcem in upokojencem, nadomestila skladno rastejo. Franc Belčič iz Zavoda za zaposlovanje v Kranju je povedal, da je odločitev o povišanju denarnih nadomestil za brezposelne v pristojnosti republiške vlade oziroma ministrstva za delo. Nadomestila so se nazadnje povečala marca, in sicer za 35 odstotkov. Po svežih podatkih na Gorenjskem prejema nadomestila 4333 zakonskih upravičencev. Za prve tri mesece po prenehanju dela znašajo 70 odstotkov, v nadaljevanju pa 60 odstotkov posameznikove povprečne plače iz zadnjih treh oziroma šestih mesecev (kar je ugodneje) dela. Ko ugasne pravica do denarnega nadomestila, so brezposelni, ki so v gmotni zagati, upravičeni še do denarnih pomoči. To je socialna kategorija. Denarne pomoči so se zadnjikrat povečale maja. Valorizirajo se glede na gibanje za- jamčene plače. Na Gorenjskem prejema denarne pomoči 1346 brezposelnih. Od skupnega števila okrog 10.200 iskalcev zaposlitve na Gorenjskem jih prejema denarno nadomestilo za brezposelne ali denarno pomoč le slaba polovica. Prošnje na ministrstvo za delo, naj se nadomestila usklajujejo avtomatsko (kot pokojnine) dobesedno dežujejo, žal razumevanja v okleščenem republiškem proračunu za težave brezposelnih ni. • H. Jelovčan Mala anketa Planine pomenijo zdravje, življenje Pokljuka, 18. julija - Vedno znova občudujem starejše ljudi, ki se Podajajo v planine. Gojzerji, nahrbtnik, palica v roki in že je tu veder, trden korak, ki jih bo ob vztrajnosti, ki jim jo je vtisnilo življenje, ponesel čez travnike in skozi gozd na bližnji hrib, lahko pa tudi dlje, morda celo na očaka Triglava, kot je pretekli petek toliko nestane Zugvritz, 72, Jesenice: "Hribi mi pomenijo vse. Udeležil sem se šestih borčevskih pohodov, le prvega ne. Prejšnja leta sem vedno prišel na vrh, letos pa zaradi malo slabšega zdravja le do Vodnikove koče. Morda bi lahko prišel tudi na vrh, toda nisem hotel povzročati sitnosti gorskim reševalcem. Veste, če bi poslušal zdravnike, ne bi več hodil v hribe. Ker sem pa tako "neumen", pa še hodim. Za mano je 22 transverzal, čez 20 pohodov na Stol, 15 na Porezen, 11 na Snežnik, številni pohodi na Ratitovec, Blegoš. Dvakrat na teden grem v Rovte, vsakič privlečem domov vejo. To je rekreacija!" Janko Oblak, 77, Puštal pri Škof ji Loki: "Star planinec sem. Če ne bi v življenju K toliko hodil v hribe, bi me danes ne bilo več. Angino pektoris imam, bolno hrbtenico. Hude bolečine mi povzroča. A vzamem tableto proti bolečinam in grem. To je volja, želja. Ko sem bil mlad, sem bil dvakrat na leto na Triglavu, celo na poročno potovanje sva šla z ženo sem gor in v bohinjske hribe. Nobena Niča, nobena Ažurna obala ne more človeku dati tega, kar ti dajo hribi, neokrnjena narava." \ kdanjih slovenskih borcev. Pohoda so se udeležili tudi sedemdesetletniki, med njimi so bili tudi taki, ki so bili pri teh letih prvič na najvišji slovenski gori. Na Pokljuki, kamor so se potem zgrnili po-, hodniki, smo jih povprašali, kaj jim pomenijo hribi. Zora Konic, 70 let, Tržič: "Hoja v hribe mi pomeni vse. Dokler bom mogla, bom hodila. Telo mora tudi v poznih letih biti razgibano. Poleg organizirane telovadbe enkrat na teden v telovadnici, hodimo tr-žiške upokojenke poleti v hribe. Stegov-nik, Javornik, Križka, Dobrča so bližnji hribi, ki so tudi nekakšna predpriprava za Triglav. Letos sem šla le do Kredarice, ker sem se malo slabše počutila, upam pa, da mi prihodnje leto vrh ne uide." Ivan Bizant, 73 let, Preska pri Medvodah: "Hribi mi pomenijo vse tisto, česar človek v vsakdanjem življenju nima. Sprostiš se, živiš z naravo. Štirikrat sem bil na Triglavu na tem borčevskem pohodu, prej pa zagotovo 35-krat. Prvič sem bil tu še pred vojno, z gluhonemim sosedom. Na poti na vrh nisem imel nobenih težav, kajti v hribe hodim vse leto, največkrat na bližnje, Tošč, Grmado, Katarino, Šmarno goro, udeležujem se pa tudi pohodov na Stol in drugih." • D. Dolenc DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA | Z Zavoda v pokoj? VPRAŠANJE: Z dnem uvedbe stečaja nad podjetjem Elan mije prenehalo delovno razmerje. Dne 1. junija 1992 sem v Elanu ponovno sklenil delovno razmerje, vendar za določen čas, in sicer za 5 mesecev, tako da se mi nadomestilo na Zavodu za zaposlovanje izteče dne 19. aprila 1993. Ali se bom z dnem, ko se mi izteče nadomestilo na Zavodu za zaposlovanje na kakršenkoli način lahko upokojil (star bom 52 let, delovne dobe pa bom imel 32 let in pol) oziroma zaprosil za podaljšanje izplačevanja nadomestila ? ODGOVOR: Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. 1. RS št. 5/91) v 26. členu določa, da se zavarovancu, ki mu ob izteku roka za izplačevanje denarnega nadomestila do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka največ tri leta, izplačevanje denarnega nadomestila podaljša do izpolnitve pogojev za upokojitev, če mu ni mogoče zagotoviti zaposlitve. Namesto podaljšanega izplačevanja denarnega nadomestila lahko zavod zavarovancu dokupi zavarovalno dobo. Tudi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. 1. RS št. 12/92) je med prehodne in končne določbe uvrstil člen, ki govori o kategoriji zavarovancev, ki so do 31. marca 1992 uživali pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti ali je z dokončnim sklepom podjetja oziroma organizacije zaradi nujnih operativnih razlogov postalo njihovo delo trajno nepotrebno ali pa so ostali nezaposleni brez svoje krivde in jim je ob uveljavitvi zakona manjkalo največ pet let starosti do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine. Te kategorije zavarovancev lahko uveljavijo pravico do pokojnine po predpisih, ki so veljali do 31. decembra 1992. Po starem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. 1. SRS št. 27/83) pa je bila predčasna upokojitev mogoča, ko je zavarovanec dopolnil najmanj 35 let pokojninske dobe in 55 let starosti (moški) oziroma 30 let pokojninske dobe in 50 let starosti (ženske). Sabina Zavrl, dipl. iur. Stolpec za upokojence Izlet na Češko in Dunaj - Društvo upokojencev Žabnica vabi na zanimiv dvodnevni izlet na Češkoslovaško in na Dunaj. Na Češko bodo izletniki odpotovali 10. avgusta ob 22. uri z vseh avtobusnih postaj od Sv. Duha do Stražišča. Ogledali si bodo katedralo, kapucinske grobnice, Rotovž in druge znamenitosti Brna, mesto Blansko, če bodo želeli, tudi kraško jamo Maču-ho. Ob povratku se bodo ustavili še na Dunaju, kjer se bodo sprehodili po starem mestnem jedru, občudovali Habsburški dvor, Opero, grobnico Habsburžanov, cerkev sv. Štefana in druge lepote. Po krožni vožnji po Ringu (muzeji, parlament, rotovž, gledališče, spomeniki) se bodo vračali domov prek Graza, Celovca in Ljubelja. Prijave za izlet sprejemajo vsi poverjeniki društva do 3. avgusta. Na Grossglockner - Če ste prezrli petkovo obvestilo, naj vas ponovno spomnimo na izlet na Grossglockner, ki ga kranjsko društvo upokojencev organizira 4. avgusta. Odhod bo ob 5.30 izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejemajo do 31. julija v prostorih društva. AVTOSOLA Begunjska 10, Kranj •S? 216-245 kžrln FOTOKOPIRANJE • SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA • PRODAJA FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA • PRODAJA PISARNIŠKE OPREME • PRODAJA PISARNIŠKIH POTREBŠČIN • PRODAJA ŠOLSKIH POTREBŠČIN • PAPIRNICA mm ZVEZEK A4 od 80 do 145 SLT ZVEZEK A5 od 50 do 70 SLT BOMBICE 28 SLT SVINČNIKI od 14 do 31 SLT KERAMIČNI SVINČNIK 255 SLT ŠOLSKI NAHRBTNIK 2.510 SLT Pri nakupu nad 3.000,- SLT vzamemo dva čeka! GREGORČIČEVA 6 (ZA GLOBUSOM), 64000 KRANJ TEL: 064/213-162, ODPRTO & -14., 16. -19. ure, SOB 8.-12. ure KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja karikature Alja-na Primožič. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Matej Metlikovič. V galeriji Lipa v Mestni hiši razstavlja slikar Bernd Hubert Romankiemtz iz Bayreutha._ V kava baru Kavka razstavlja podobe iz žgane gline Mitja Žagar. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik nastalih v XIII. planinski slikarski koloniji Vrata 92. V piz-zeriji Bistrica v Mojstrani razstavlja grafike Vojko Otovič. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja fotografije Tone Urbane. V bistroju Želva na Jesenicah so na ogled originalni načrti za vilo Bled arhitekta Maxa Fabianija iz leta 1906. KRANJSKA GORA - V avli hotela Lek je na ogled fotografska razstava avtorja Marjana Božate. BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej in Mali vojni muzej (prva sv. vojna) sta odprta ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je še do konca tega tedna na ogled razstava grafične podobe poezij Slavka Kvasa avtorice študentke oblikovanja Petre Černe. V galeriji Kamen razstavlja risbe, skulpture in modele oblikovalka Milena Dež-man. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja fotografije Herman Pivk. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V knjižnici Ivana Tavčarja so razstavljena dela nastala na Ex tempore Železniki 92. TRŽIČ - V prostorih A Banke je na ogled razstava o farmacevtsko medicinski zbirki Bohuslava Lavičke. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava slik Franca Zidana. V galeriji Miha Maleš je na ogled razstava slik in grafik slikarja Staneta Cudermana. LJUBLJANA - V Narodnem muzeju, Prešernova cesta 20, je do septembra na ogled razstava Gradovi minevajo, fabrike nastajajo ter razstava Denarništvo v antiki na Slovenskem. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GOSPOT PETELIN - Na dvorišču gradu Kieselstein bo v četrtek, 23. julija, ob 19. uri z lutkovno predstavo GOSPOT PETELIN nastopila Lutkovna skupina Paravan iz Bes-nice. ŽELEZNIKI: RAZSTAVA - V četrtek ob 18. uri bodo v Kulturnem domu Železniki odprli razstavo del Likovne skupine Iskra Železniki. GROBLJE: KONCERT - V okviru mednarodnega poletnega festivala komorne glasbe v grobeljski cerkvici pri Domžalah (ob Biotehnični fakulteti) bo danes, v torek, ob 20. uri nastopil ansambel za staro glasbo Tubae Revalienses iz Estonije. Šest inštrumentalistov in trije pevci bodo pod vodstvom Raiva Ta-ruma predstavili obsežen izbor renesančne glasbe. Estonski glasbeniki nastopajo v renesančnih oblačilih in z glasbili iz 16. in 17. stoletja. Program koncerta obsega dela Hasslerja, Schut-za, Speera, Gabrielija, Guamija, Frescobaldija, Gussage in Croceja. BIBLIOFIL, ZBIRATELJ, LEKARNAR Tržič - Konec preteklega tedna so v razstavišču A Banke v Tržiču odprli razstavo Bohuslava Lavičke. Odprl jo je mag. Simon Oblak, pomočnik generalnega direktorja Lek Ljubljana. Zavod za kulturo in izobraževanje ter Lek Ljubljana sta pripravila razstavo o bibliofilu, lekarnarju in zbiratelju Bohu-slavu Lavički, ki je od leta 1910 deloval v Tržiču. Kot talca so ga Nemci 16. julija 1942 ustrelili in zasegli njegovo zbirko knjig in ostalega materiala neprecenljive vrednosti. Odpeljali naj bi jo v nemški farmacevtski muzej v Miinchen. Vendar se je zbirka ohranila in leta 1978 jo je tovarna Lek Ljubljana odkupila od potomcev Lavičke. Od leta 1986 je razstavljena kot muzej in predstavljena javnosti v tovarni Lek. Zbirka je postavljena v dveh prostorih, ki sta v celoti opremljena kot stari lekarni, poleg pa je tudi knjižnica in študijski prostor. Zbirko sestavljajo trije deli: - arheološki pribor: antični medicinski instrumenti in drugi predmeti iz različnih najdišč iz dobe med 1. in 3. stol. n. št. - farmacevtsko-medicinski pribor sestavlja: zbirka keramičnega in steklenega posodja ter drugih eksponatov. Prav ta zbirka je ena največjih zbirk keramike na Slovenskem. - knjižna zbirka: vsebuje več kot 300 knjig s področja humanističnih znanosti, predvsem s področja alkimije, naravoslovja in medicine. Knjige so tiskane v obdobju od 16. do 19. stoletja. Na razstavi v Tržiču je predstavljeno slikovno in videote-čno gradivo o pomenu dela in zapuščine mr.ph. Bohuslava Lavičke. Razstavo si v prostorih A Banke, Predilniška 2, lahko ogledate do konca avgusta vsak dan med 8. in 11. uro ter od 14. do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 11. ure. Petra Bandelj OSNOVNA ŠOLA STANE ŽAGAR KRANJ 64000 KRANJ, Cesta 1. maja 10/a razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE /a nedoločen čas Nastop dela I. 9. 1992. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Predelan in popravljen Atlas svetovne zgodovine BESEDILO ZGODOVINE Atlas svetovne zgodovine angleške založbe The Times je pri Cankarjevi založbi izšel pred tremi leti, vendar je takratna izdaja že pošla. Zdaj založba predstavlja tretjo dopolnjeno izdajo izvirnika, ki se od prvotne verzije ne razlikuje le po besedilu, pač pa tudi z dopolnjenimi kartami, zemljevidi in risbami, z vsem, kar pač sodi v tako obsežno in pomembno knjigo, že na začetku prevedeno v štirinajst svetovnih jezikov. Pred nami je nov tip atlasa, ki v besedi in zemljevidih predstavlja ves svet. Takšen atlas si je gotovo zamišljal Abraham Ortelius, holandski geograf iz 16. stoletja, avtor za takratne razmere sijajnega atlasa sveta Theatrum Orbis Terrarum iz leta 1578. Nova izdaja Atlasa svetovne zgodovine prihaja prav v času, ko se pravzaprav zaključuje neko zgodovinsko obdobje in začenja novo. V slovensko izdajo, pri njej so sodelovali Bogo Grafenauer, Sima Čirkovič, Rene Lovrenčič in Rade Petrovič, priznani strokovnjaki z ljubljanske, zagrebške in sarajevske univerze, je bilo mpgoče vključiti tudi najpomembnejše zadnje dogodke, ki zadevajo ozemlje nekdanje Jugoslavije, torej tudi podatek, da sta v začetku tega leta postali Slovenija in Hrvatska samostojni državi priznani tudi od mednarodne skupnosti. Seveda pa dodatek o najnovejši slovenski zgodovini, ki je vključen v poglavje o južnoslo-vanskih deželah, ni edina vsebinska sprememba v obsežni knjigi. Kot je na tiskovni konferenci povedala urednica Meta Sluga, je v tej tretji dopolnjeni izdaji več kot tisoč drobnih sprememb, okoli 60 kart pa je narejenih povsem nanovo in predstavljeno reliefno z vnesenimi novimi podatki. Bralec pa bo lahko ugotavljal, da se zgodovina ne spreminja samo na svojem koncu, to je danes, pač pa tudi na začetku. Vsa prva poglavja o arheologiji namreč prinašajo nova spoznanja, prevrednotenja definicij, saj je bila skupina okoli sto evropskih strokovnjakov, ki je pripravljala Atlas zgodovine, naklonjena vsem najnovejšim znanstvenim spoznanjem. To pa seveda govori v prid tej izdaji, saj se v atlasih nasploh, kot je menil strokovni redaktor knjige akademik prof. dr. Bogo Grafenauer, zapisano le počasi menja. Še posebej to drži za zemljevide, čeprav je še kako pomembno to optično pomagalo ob pisani besedi za predstavljanje zgodovine. Spremembe so vnesene tako v poglavjih, ki se nanašajo na anglosaško zgodovino z razširjeno uvodno kronologijo, slovenskega bralca pa bo ob vsej svetovni zgodovini gotovo še posebej zanimalo poglavje o Južnoslovanskih deželah, kjer so avtorji spremenili uvodno poglavje, dodali zemljevid migracij prebivalstva in razlago, zakaj prihaja do "otokov" predstavnikov nekega naroda v drugem narodu, kar je seveda še posebej aktualna in zanimiva razlaga za današnji aktualni trenutek. Delne spremembe so doživela tudi besedila o Jugoslaviji med drugo svetovno vojno in po vojni do leta 1990. Vsekakor so avtorji dodatka za slovenskega bralca izkoristili možnost, da neodvisno od angleškega izvirnika vnesejo celo vrsto dopolnil. Pri tem pa so ostale tudi nekatere manjša napake, ki se jih na kartah manjše velikosti ni dalo korigirati. Obsežna knjiga, ki je doslej doživela po svetu že enajst ponatisov, (izšla pa je tudi v kitajskem in hebrejskem jeziku), je razdeljena na osem poglavij: Svet prvotnega človeka, Prve visoke kulture od 3500 do 1000 pr.n.š., Klasične evrazijske visoke kulture od 1000 pr.n.š. do 500 n.št., Svet je razdrobljen od 500 do 1500, Naraščajoča vloga Evrope v svetu od 1500 do 1815, Obdobje evropske prevlade od 1815 do 1914, Nastajanje svetovne enotnosti ter Juž-noslovanske dežele. Kronološka preglednica najpomembnejših dogodkov v zgodovini že na začetku poglavij skupaj z dodanim registrom in kazalom krajevnih imen pomaga bralcu postavljati dogodke v širši sve-tovnozgodovinski kontekst. • Lea Mencinger Galerija Ivana Groharja UJETI V ŽELEZNE OKOVE Škofja Loka - Ekspresionistični simbolizem fotografij Hermana Pivka. S pomočjo montaže in kolažev doseže popolnoma svoj izraz v polju, nabitem s simboliko. Tehnika je umetnikova duša. Simboli so odsevi tega sveta. Gledalec se ob gledanju fotografij obrne v lastno notranjost in prisluhne zgodbi Hermana Pivka. Kraljestvo sanj in nočnih mor. Figure na robu razkorja, hibridi, pol-ljudje, pol-živali, nadrealistične podobe v agresivni atmosferi, ki je razvnela avtorja. Dnevna mitologija nočnih pohodov. Ozadje napolnjuje s svetlobo, kot da bi gledali gorečnost duše z bleščanjem sončnega zahoda, hudourniško svetlobo... Pogosto navzoča diagonalna kompozicija povečuje lirično in dramatično napetost. Predmet spora je nasprotovanje med občutenjem in napetostjo. Kar mora biti videno, je videno za zaprtimi očmi. Fotografijo sestavljata slika in pomenska ravnina. Razpadanja, metamorfoze delov teles, figur brez obrazov. Skorja se je popolnoma odluščila, zaprte misli so se osvobodile, razpršile so se v polju asociacij, bitja so osvobojena lastne notranjosti. Simptomi maščevanja duha nastopajo nasproti formi. Združujoče vzdržuje dvojni pomen stvari sredstev igre življenja in njegovih možnosti. Demonska obsedenost notranjega giba življenja. Vodijo ga estetska merila misli, volje in občutka. Pljuski čustev, goreči občutki, ostri kot nož odsevajo neiz-raženo, to ni niti realizem niti fantazija, ampak neomejeno. Vizualna komunikacija brez "posega" misli. Fantazija preraste v tragikomično presenečenje, ta neustavljiva resničnost, ko o njej resnično razmišljaš, se spremeni v drugorazredni realizem. Vsaka fotografija je odgovor na vprašanje. Odgovor na spiritualne potrebe ljudi. Polona Hafner Festival stare glasbe FESTIVAL RADOVLJICA 92 Radovljica - Konec tega, tedma v nedeljo, 26. julija, se z otvoritveno svečanostjo ob 18. uri začenja letošnji jubilejni 10. Festival Radovljica 92, trajal pa bo do 9. avgusta. V tem času se bo v avli radovljiške graščine zvrstilo sedem koncertov z domačimi in tujimi glasbeniki. Po otvoritveni ceremoniji, ki bo letos še posebej spektakularna, bo ob 20.30 nastopil s koncertom Bachovih sonat Ryo Terakado z baročno violino, pri čembalu ga bo spremljal Shalev Adel. Ryo Tekado je bil pred časom koncertni mojster tokijske filharmonije, zdaj pa je redni profesor na pariškem konservatoriju. Čembalist Shalev Adel iz Tel Aviva pa sodi med mlajše čembaliste in se trenutno z glasbo ukvarja v Pragi. Drugi glasbeni gost radovljiškega festivala, nastopil bo v torek, 28. julija, je Pihalni ansambel Musica Aperta iz Berga-ma. Devetčlanski ansambel pod vodstvom Pieralberta Catta-nea ima za seboj imenitno glasbeno preteklost s celo vrsto glasbenih turnej po Evropi in ZDA, snemanjem plošč in podobno. Tretji koncert bo v petek, 31. julija, nastopila pa bosta zagrebška glasbenika Valter Dešpalj, najboljši hrvaški čelist, v duetu z njim pa še kitarist Istvan Romer. Ta izredni glasbeni duo bo izvajal glasbo Boccherinija, Correlija, Mozarta, Dediča in Dvoraka. Ansambel za staro glasbo z avtentičnimi inštrumenti Ca-rissimi Consort iz Miinchna bo predstavil oratorije rimske šole in sicer skladateljev Carissima, Frescobaldija in Graziani-ja. Naslednji koncertni nastop pripada Klemenu Ramovšu s kljunasto flavto. Njegov koncert v sredo, 5. avgusta, bo zanimiv prerez glasbe od pozne renesanse do sodobne glasbe. Drugi orkester letošnjega festivala prihaja z Dunaja. To je Accentus, ansambel za staro glasbo z avtentičnimi inštrumenti, ki je za radovljiški nastop izbral glasbo španske renesanse. Festivalske koncerte bo v nedeljo, 9. avgusta, zaključil nastop ene vodilnih londonskih čembalistk Maggie Cole, uveljavljeni umetnici, ki je znana tako koncertnemu občinstvu kot po svoji pedagoški dejavnosti, posnela pa tudi celo Vrsto plošč. V radovljiški graščini bo igrala skladbe Handla, Rameaua, Bacha, Frescobaldija, Scarlattija in Galuppija.# L. M. OD REALIZMA K ABSTRAKCIJI Kamnik - V kamniški Veroniki razstavlja od 10. julija do 20. avgusta Franc Zidan. Ne bomo se zmotili, če rečemo, da je pričujoča razstava, po rodu Mengšana, sedaj pa Kamničana Franca Zidana prijetno presenečenje za ljubitelje slikarstva. Ker se avtor tokrat pravzaprav prvič predstavlja javnosti, je njegovo slikarstvo za nas pravcato odkritje, saj gre za dokaj samosvoje in samoniklo slikarstvo. Židanovo slikarstvo v oljni tehniki bi v grobem lahko razdelili kronološko in stilno v dve razvojni fazi: v zgodnje, ki se odmika od realizma in kasnejše, ki se približuje barvni abstrakciji. Nekako do leta 1984 je Franc Zidan naslikal serijo vedut in krajin Kamnika in okolice, ki so tematsko' in slogovno zaključena celota z jasno opredeljenim in spoznavnim slikarskim rokopisom. Te podobe, so lahko tudi daljni odmevi na vedute zgodnjega Vena Pilona in krajinarstvo slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti. Vendar so te slike zaradi specifične barvne lestvice zamolklo zelenih in modrih odtenkov in redukcije sižejev na poenostavljene primarne, včasih že kar geometrijske pratvor-be, povsem avtonomni likovni dosežki. Izredno zanimivi so tudi kompozicijski rezi v slikah, z domiselno in racionalno razporeditvijo gmot in planov, kjer se v ozadju pogosto pojavlja kot simbolni motiv kulisa Kamniškega sedla, ki se tu pojavlja samo še kot ostrokotna likovna tvorba. Nadaljnje poenostavljanje motiva je pripeljalo slikarja v fazo, ki se je vse bolj približevala abstrakciji z močno poudarjeno intenzivnostjo barv, kjer prevladujejo zeleni in modri toni. Te slike sicer še vedno asociirajo na nekakšno imaginarno pokrajino i iluzijo prostora, gibanja in vrenja /zemlja-nebo-voda-ogenj/, ah še bolje na eruptivne kozmične prostore, ki ponujajo tudi eksistenčna vprašanja o našem bivanju in nas samih: kdo in kje snidj od kod prihajamo in kam gremo. Seveda je Franc Zidan tudi slikar, ki se odziva in vpija dosežke sočasnega sodobnega slovenskega slikarstva. Tako zaznamo v njegovih slikah tudi vplive sodobnega barvnega ekspresionizma in včasih celo šibke odmeve na imaginacijo slikarstva tako imenovane "nove podobe" prejšnjega desetletja. Njegova zadnja dela pa postajajo že vse bolj avtonomne abstraktne kompozicije Z vse močnejšo barvno izčiščenostjo in nasičenostjo. Dušan lipovec GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Lesna industrija Jelovica prebrodila najhujše Rešitev je v izvozu Trditev: delavci na čakanje, vodstvo pa na dopust, ni resnična. Izgubo jugoslovanskih trgov že uspešno nadomeščajo z izvozom, za to pa sta potrebna razvoj in kakovost izdelkov. * V Škof ji Loki, ki se je, kot ena redkih slovenskih "oaz", uspela izogniti večjim gospodarskim polomom podjetij ter večjim odpuščanjem delavcev, že nekaj časa vlada vznemirjenje nad usodo lesne industrije Jelovica. Že preprost premislek, da gre za veliko podjetje z velikoserijsko proizvodnjo, ki je bila usmerjena predvsem na jugoslovansko tržišče, utemeljuje ugotovitev, da mora imeti to podjetje, ob popolnem propadu jugoslovanskih trgov, velikanske težave; ni pa tudi neznano, da ima na domačem tržišču precejšnjo konkurenco. Skromne plače, pošiljanje delavcev na čakanje na delo in vest, da je medtem vodstvo odšlo na dopust, je v tem kraju vzbudilo razne govorice, zato smo se odločili, da pri direktorju Stojanu Žiber-tu preverimo, ali so resnične ali ne. »Prvič slišim, da smo delavce poslali na čakanje na delo, mi pa odšli na dopust. Jaz, na primer, nisem uspel izkoristiti niti lanskega dopusta in v podobnem položaju so tudi ostali člani vodstva našega podjetja. Zagotovim vam lahko, da bi podjetje že zaprli, če bi resnično vodstvo v času, ko so bili nekateri delavci na čakanju, odšlo na dopust. V takih trditvah pa tudi ni logike, če vemo, kako poteka čakanje na delo v Jelovici: pri nas je približno 10 odstotkov delavcev na čakanju (velja za Jelovico v celoti), to pa je zelo različno razporejeno po obdobjih in posameznih obratih. Trudimo se, da bi ne prišlo do daljših ustavitev dela za večje skupine ljudi in da bi se breme čakanja Čim bolj enakomerno porazdelilo. Tak pristop utemeljujejo tudi precejšnji stroški ustavitve in ponovnega zagona večjih obratov; seveda pa moramo upoštevati tudi to, kaj lahko proizvajamo glede na naročila. Ta desetina čakajočih je torej precej enakomerno porazdeljena na posamezne obrate in po tem, ali gre za delavce ali za režijo. V celoti seveda tega ni mogoče zagotoviti: najmanj čakanja je pri proizvodnji hiš, največ pa v obratu v Preddvoru.« Kakšno je z naročili, jih ob razpadu jugoslovanskega tržišča uspete dobiti dovolj tudi za tako raven proizvodnje? »Jelovica je do nedavnega od 65 do 70 odstotkov svoje proizvodnje prodala na bivših jugoslovanskih trgih in le okoli 10 odstotkov izvozila v tujino. Zato na je postopno zapiranje teh trgov močno prizadelo. Začelo se je z vojno na Hrvaškem, vojno v BiH, nadaljevalo z ukrepi Varnostnega sveta OZN proti Srbiji in Črni Gori, v Makedonijo pa blaga zaradi težav s transportom praktično ni mogoče pošiljati. Znano je tudi, da imamo na domačem tržišču veliko konkurenco, saj je bila prav Slovenija proizvajalec stavbnega pohištva za celotno Jugoslavijo, na slovenskem tržišču pa zaradi zastoja pri gradnjah tudi ni posebnega povpraševanja. Naše poslovanje smo toliko uspeli stabilizirati, da uspešno poslujemo, obvladujemo finančno stanje (doslej račun Jelovice ni bil blokiran niti en dan) in uspevamo pravočasno izplačevati osebne dohodke. Z dobavitelji nam je doslej vedno uspelo najti dogovore o načinu poravnave naših obveznosti, zato pomanjkanje repromate- rialov ni bilo nikdar vzrok za proizvodni zastoj. Trdno smo odločeni, da ne bomo delali na zalogo, ampak le za znanega kupca; to pa povzroča občasne zastoje in čakanje na delo. Rešitev je seveda v izvozu na Zahod in naša prizadevanja v tej smeri, to danes lahko že zatrdim, odpirajo Jelovici precejšnje in ugodne prespektive. Celotnega izpada jugoslovanskega tržišča seveda ni mogoče nadomestiti čez noč, saj si prizadevamo za dolgoročnejše povezave s kupci na Zahodu. Ker smo doslej izvažali sorazmerno malo, je ta proces uveljavljanja na tujih trgih za nas še nekoliko zahtevnejši. Prilagajanje tem trgom bo v podjetju zahtevalo določene racionalizacijske ukrepe, ki žal ne bodo mogli v celoti obiti zaposlenih.« Izgubili ste dve tretjini svojega nekdanjega trga. Kako sploh uspete preživeti? Je doseženi izvoz že tak, da vam to zagotavlja? »V preživetje je usmerjena celotna poslovna politika, pri čemer je čakanje desetine delavcev le eden od ukrepov. Precej veliki so bili pritiski, da se teh ukrepov celo ne izvede. Pri pritiskih, da bi delali na zalogo, nismo popustili, pač pa smo se lotili izredno korenitih posegov za zmanjševanje stroškov, analiz vrednosti in podobno. Tudi zelo skromni osebni dohodki so velik prispevek k temu, da nam je največjo krizo v zgodovini Jelovice uspelo prebroditi. Smo pred podpisom nekaj velikih pogodb, vsi trendi se dvigujejo, zato sem precejšnen optimist.« Kakšen je položaj na trgih v tujini? Ali uspete doseči zahtevano kvaliteto izdelkov in kateri cenovni razred dosegate? Jelovica je bila velikoserijski proizvajalec, pri čemer vemo, da je kvaliteta včasih trpela. »Eden bistvenih premikov, ki smo ga uspeli doseči v Jelovici v zadnjih dveh, letih je ravno premik iz velikoserijske proizvodnje na maloserijsko -naročniško proizvodnjo. Čeprav smo tudi pri velikoserijski proizvodnji skrbeli za kvaliteto - to potrjujejo številni testi in primerjave s konkurenco - pa je seveda potreben preskok iz jugoslovanskih standardov kvalitete in prakse na tisto, kar zahteva tujina. V Jelovici je na srečo že prevladala povsem drugačna filozofija, ki je preusmerila pozornost od količine h kvaliteti. To nam potrjuje doseganje srednjih kakovostnih in s tem cenovnih razredov; pri tem pa je treba vedeti, da se srečujemo na tujih trgih z veliko konkurenco z Vzhoda, od koder so pripravljeni izvažati za vsako, tudi globoko dumpin-ško ceno. Nekdanju YU faktor, ki je znašal od 15 do 20 odstotkov, smo praktično izničili na 1 do 2 odstotka. Naš položaj pa je seveda slabši zaradi stroškov transporta, domačih cen surovin, inflacije in stabilnega tečaja ter obremenitev države, kar je seveda posebna zgodba.« • Š. Žargi Slaba sezona v gorenjskih avtokampih Satelitske antene na prikolicah v avtokampih Hoteli na Gorenjskem so v letošnji sezoni v primerjavi s prejšnjimi leti razmeroma slabo zasedeni in enako bi lahko rekli tudi za večino gorenjskih avtokampov. Nekaj tujih gostov je prišlo in v napol Praznih kampih, kjer ni nobene gneče, se imenitno počutijo. A vojna v soseščini je napravila svoje: tuji gostje, ki letujejo v kampih, so se obilno »oborožili«: s tranzistorji, televizorji in satelitskimi antenami! Satelitske antene seveda niso nič nenavadnega, a gostje povedo, da jih ne bi vzeli s seboj, če ne bi bilo v bivši Jugoslaviji tako napeto... V Bohinju sta dva kampa: Turistično društvo Bohinj skrbi za kamp Danica v Bohinjski Bistrici, Alpinum Bohinj pa za kamp Zlatorog. Kamp Danica Je izredno lepo urejen, sprejme 200 gostov, ki jim je na voljo teniško igrišče, igrišče za balinanje, bližnje gostišče, nogometno igrišče. Kamp je odprt tri leta, nočitev za tuje goste stane v sezoni 10 nemških mark, domači pa plačajo 8 mark s tem, da so ob daljšem bivanju še popusti. Kot nam je dejala Marjana Zupane, je danes v kampu 50 gostov, večinoma Slovencev in Nizozemcev, ki se izjemno dobro počutijo: Predvsem se vsakodnevno odpravijo na izlete v okolico ali v hribe. »V kampu Zlatorog, ki sprejme do 500 gostov, je zdaj 250 domačih in tujih gostov,« pravi vodja kampa Miha Čerček. »Med tujimi so predvsem Nizozemci in drugi, ki že dobro poznajo Bohinj in Slovenijo. Pravzaprav smo z zasedenostjo kar zadovoljni, spremenila pa se je struktura naših gostov: v primerjavi s prejšnjimi leti je manj tujcev, več pa domačih. Kamp je privlačen zato, ker leži v Triglavskem narodnem parku, ob jezeru, v ohranjeni naravi, z obilo možnosti za izlete, ribolov, na voljo so čolni, hidrospeed po Savi... Nočitev stane 13 nemških mark za tuje in 10 mark za domače goste.« Zaka je blejski avtokamp, za katerega skrbi TP turizem in re- V našem največjem in najlepše urejenem kampu Sobec danes letuje okoli 560 gostov, med njimi 200 tujih, predvsem Nizozemcev, Nemcev in Italijanov. Vodja kampa Marjeta Vizovišek pravi: »Vprimerjavi z lansko sezono je gostov znatno več, vendar pa je v primerjavi z letom 1990 za 60 odstotkov manj nočitev. Doslej smo zabeležili 10.000 nočitev in upamo, da bomo letošnji načrt - 40.000 nočitev - dosegli. Pozimi smo se trudili, da bi našim stalnim gostom čimbolje predstavili novo državo Slovenijo in jih povabili, naj ponovno letujejo pri nas. Upamo, da bo sezona kljub težkim razmeram ugodna.« Slaba turistična sezona se pozna tudi v gorenjskih avtokampih: za-r*di razmeroma nizke cene je polno zaseden le kamp v Gozd Martuljku, vsi ostali pa so napol prazni. Tujih gostov je malo, prihajajo VeČinoma le domači...- Foto: D. Sedej kreacija Bled. Sašo IgnjatoviČ je že deset let vodja kampa v Zaki: «Zmogljivost Zake je 1350 oseb, zdaj pa pri nas letuje 50 tujih in 90 domačih gostov. Nočitev stane 12 nemških mark. Za ilustracijo: v minulih turističnih sezonah je bilo pri nas letno od 50 tisoč do 70 tisoč nočitev! Lani smo po vojni v Sloveniji imeli v kampu julija in avgusta zelo veliko domačih gostov - skupaj 10 tisoč - in 2 tisoč tujih gostov, letos pa je tako kot v hotelih malodane katastrofa. Zavedamo se, da začenjamo dobesedno iz nič in da nam ne ostane drugega, kot da se tisti gostje, ki so zdaj pri nas, dobro počutijo in da po osebnih stikih dobimo nove goste. Ti, ki so zdaj v kampu, pa so nadvse zadovoljni: ni gneče, nikjer nič ne čakajo in pravijo, da jim je izjemno lepo. V svetu so zanimivi predvsem manjši kampi in mislimo, da imamo perspektivo, vendar se bomo morali še kako potruditi, kajti slovenski turizem zares začenja dobesedno iz nič. Gostje imajo obilo možnosti za rekreacijo, od tenisa do drugih športnih igrišč, raftinga ter sprehodov, ki so nasploh izjemno priljubljeni. Še posebej pešpot na Bohinjsko Belo, po kateri dnevno hodi tudi veliko hotelskih gostov.« V zasebnem kampu v Mojstrani, ki ga vodi Franc Voga, je prostora za 100 gostov. Kamp leži na izjemno lepi točki in ga obiskujejo gostje, ki se odločajo za planinske izlete in planinske ture. V kampu je majhen bazenček, zgradili pa so tudi teniško igrišče. Letos je kamp 3-odstotno zaseden, nočitev stane 5 nemških mark ali 250 slovenskih tolarjev. Lastnik pravi, da je bila zasedenost lani do vojne kar dobra, letos pa ni bilo predsezone in bo sezona slabša, kot je bila lani. Obisk je ob koncu tedna nekoliko večji. Mariborski gostje, ki smo jih srečali v tem kampu, so predvsem hvalili imenitno lego kampa, predvsem pa lastnikovo pozornost, saj vsakomur zna opisati vse okoliške planinske vzpone in ture. Avtokamp v Gozd Martuljku, last Petrola, hotela Špik pa je polno zaseden! V njem je 250 domačih in tujih gostov, ki plačujejo nočitev po 5 nemških mark. Razmeroma majhna cena je glavni vzrok, da se v kampu gnete gostov, ki jim je brezplačno na voljo tudi ogrevani bazen. V kampu cene niso povišali, kar se je med domačimi kampisti hitro razvedelo - komajda lahko še sprejmejo kakšnega gosta. • D. Sedej GOSPODARSKI KOMENTAR CVETO ZAPLOTNIK Vsak je svoje denarne (ne)sreče kovač Želeli smo si kapitalizem in dobili smo ga - z vsemi prednostmi in slabostmi, potmi in stranpotmi. Čeprav je bolj malo ljudi, ki jim ob skromnih mesečnih zaslužkih ostaja denar še za kaj drugega, kot le za hrano, obutev, oblačila in ostalo najnujnejše, pa v kapitalizmu še bolj kot v socializmu velja načelo, da je vsak sam svoje denarne (ne)sreče kovač in odgovoren za to, kam bo vložil prihranke. V sedanjih razmerah, ko (zasebna) iznajdljivost skorajda nima meja in ko je praktično dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano, je teh možnosti veliko več, kot jih je bilo v prejšnjem sistemu. Denar je mogoče zaupati starim in novim (zasebnim) bankam, posojilnicam in hranilnicam, ga "pretopiti" v državne in podjetniške obveznice, kupiti delnice bank in podjetij, ga posojati prijateljem, znancem ali raznim zasebnikom in podjetjem, ki na veliko oglašujejo v Oglasniku in v drugih časopisih, ga zaupati ljudem (tudi iz tujine), ki za denar ponujajo poceni marke, avtomobile in ugodna posojila, ga vlagati v "investicijske sisteme", kot sta, na primer, slovenski Catch the cash ali avstrijski Fair play, in še bi lahko naštevali. Čeprav je res, da brez tveganja tudi dobička (zaslužka) ni, pa nekatere izkušnje z Gorenjskega (in iz Slovenije) kažejo, da je pri vlaganju prihrankov in pri nakupih potrebno vsaj kanec previdnosti. Lep primer za to je sistem Catch the cash, ki se je v zimskem času močno razširil tudi po Gorenjskem. Čeki za 2.400 nemških mark so bili nadvse mamljivi, k lažji odločitvi je pripomoglo tudi prijetno vzdušje v nabito polni restavraciji hotela Crei-na; danes pa predvsem tiste, ki so v sistem vložili po deset tisoč mark (ali še precej več), močno boli glava. Ne upamo si sicer trditi, da se za vloženi denar že lahko obrišejo pod nosom, vendar pa je res, da so za (denarne) glavobole, kijih doživljajo in preživljajo, krivi predvsem sami. Ko so se prostovoljno odločali za sistem, se večina ni spraševala, zakaj je besedilo pogodbe v nemščini in kaj v pogodbi sploh piše, kaj na predavanjih pripoveduje gospa Mira, zakaj je za morebitne spore pristojno sodišče na Dunaju, ali je mogoče denar v sistemu obračati tako hitro in učinkovito, da bo vsak, tudi poslednji vlagatelj, dobil za 900 mark še redni ček za 2.400 mark in morda še ček z enako vrednostjo iz t.i. avtomatike - in tako dalje. Pa ne gre le za Catch the cash! Veliko je, na primer, novih, zasebnih podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo (avtomobilov, pohištva...). Velika večina se obnaša poslovno, spoštuje dobavne roke in plačilne pogoje, vedno pa se najdejo tudi izjeme, zaradi katerih ljudi, ki so jim zaupali denar, boli glave. In prav izjeme so krive, da kupci postajajo previdni (še posebej, če se odločajo za nakup v podjetju, čigar "poslovnih referenc" ne poznajo) in da se številni med njimi odločajo za nakup po načelu "daj (avtomobil, pohištvo...) - dam (denar)". Tudi nakup (ustanovitvenih) delnic ni brez tveganja. Čeprav dajejo pravico do udeležbe pri dobičku, pa je vse odvisno od tega, kako bo banka ali podjetje poslovalo - z dobičkom ali ne. Ce ni dobička, je tudi pravica do dobička le črka na papirju. KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA SAVA z.o.o. Rožna dolina 50 64248 LESCE Upravni odbor Kmetijsko gozdarske zadruge SAVA z.o.o. Lesce je na svoji 1. seji, ki je bila dne 3. 7. 1992 sprejel sklep o objavi razpisa za zasedbo delovnih mest: 1. VODJA KOMERCIALE 2. RAČUNOVODJA Pogoji za ta delovna mesta so: pod 1. višja ali visoka šola kmetijske ali ekonomske smeri najmanj 5 let delovnih izkušenj v zadružništvu pod 2. srednja ali višja šola ekonomske smeri najmanj 3 leta delovnih izkušenj na tem področju Pisne vloge z dokazili o izobrazbi sprejemamo 15 dni po objavi oglasa na naslov: Upravni odbor KGZ SAVA z.o.o. Rožna dolina 50, 64248 Lesce. Kandidati bodo o odločitvi obveščeni najkasneje v 30 dneh po objavi oglasa. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ p 0 Delavski svet Triglav konfekcije Kranj v skladu z 41. členom statuta podjetja razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kandidat, ki bo izbran, mora izpolnjevati naslednje pogoje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo tehnične, ekonomske ali druge ustrezne smeri (VII. ali VI. zahtevnostna stopnja) - da ima pet let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah v gospodarstvu - da aktivno obvlada nemški jezik (posebna zahteva) Kandidat bo izbran za dobo 4 let. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na naslov: Triglav konfekcija Kranj, Savska cesta 34, 64000 Kranj, v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Test: Daihatsu Charade CS Tričetrtinski takt Drugi najmanjši model japonskega Daihatsuja je karoserijsko in tehnološko obnovljen zapeljal po cestah sicer že pred štirimi leti, vendar je do danes ostal eden od najcenejših in tudi najbolj priljubljenih dizlov na domačem trgu. Avto ni ravno zadnji krik modernega oblikovanja, čeprav je po drugi strani dovolj svež izdelek japonske avtomobilske industrije. Charade s turbodizelskim motorjem generalni zastopnik mariborska Jeklotehna ponuja v izvedbi s petimi vrati. Nos je povsem enak kot pri trivratnem modelu z bencinskim motorjem, bočni del pa je na račun para vrat na vsakem boku videti precej daljši, hkrati pa dokazuje oblikovalsko spretnost Daihatsujevih konstruktorjev, ki so zadnja vrata potisnili daleč nad zadnje kolo. Udobje v notranjosti zaradi tega ni nič manjše. Voznikov položaj utegne biti kljub skromni dolžini vozila, ki znaša le dobre tri metre, dovolj ugoden, notranja razkošnost pa je očitna tudi na zadnji klopi. Voznik ima pred seboj pregledno in dobro zasenčeno armaturno ploščo, kjer s podatki strežeta merilnika vrtljajev na levi, in hitrosti na desni strani. Glede hitrosti je pri tem avtomobilu dobro, da voznik ve, v kaj se podaja: dizelski motorje pač nekoliko bolj lenoben od bencinskega, zato charade CS (črkovna kombinacija ne pove, da gre za turbodizel) ni namenjen za ostro pospeševanje, niti za dirkaško vožnjo. 993 kubični trivaljnik je sicer eden od hvaležnejših delov tega avtomobila, predvsem kar se tiče ekonomičnosti, kajti do sedaj vsi testi dokazujejo, da je v tej kategoriji v svetovnem vrhu. Petstopenjski menjalnik ima precej na dolgo preračunana prestavna razmerja, to pa pomeni, da je potrebno motorju dodajati znatne zaloge plina in ga priganjati v območja blizu prepovedanega polja vrtljajev, ki se začne pri številki 5000. To v potniškem prostoru povzroča občutno glasno, vendar prijetno brenčanje in rahlo piskanje majhnega turbo polnilnika. Sicer pa je tudi notranje okolje tega avtomobila umirjena, tako da ne bi dajala zlaganega videza o živahnosti. Testni avto je bil odet v svetlo sive prevleke, v kombinaciji z motno temno sivo mehko plastiko. Prtljažni prostor je zaradi povsem Kako potovati na Hrvaško Preden se boste odpravili z avtomobilom na sosednjo Hrvaško, je dobro, da poleg servisa svojega vozila pregledate še vse potrebne papirje. Vse zavarovalnice, ki imajo svoje poslovalnice na Gorenjskem opravljajo povračila škode na vozilih samo v primeru, če je ob prometnih nezgodah znan povzročitelj, ne priznavajo pa odškodnine v primeru, da je škoda na avtomobilu posledica vojnih aktivnosti. V zvezi s prometnimi nezgodami na Hrvaškem pa še tale informacija. Avto - moto zveza Slovenije svojim članom nudi enkraten brezplačen prevoz poškodovanega vozila, vendar ta ugodnost velja samo na ozemlju Slovenije. • M. G. Na kratko nazaj potisnjene deljive zadnje klopi malce tesen, vendar s 173 litri še zadostuje za tisto, kar potrebujemo na krajšem potovanju. Večja kilogramska obremenitev za motor kljub majhnosti ni ovira, pa tudi na vozišču se avto, predvsem na račun zajetnosti po širini, obnaša precej kultivirano. Ob serijsko vgrajenih semperitovih pnevmatikah je kos predvsem kratkim in ostrim ovinkom, prf pri-ganjanjih skozi daljše ovinke pa je potrebno s trikrakim volanom le rahlo popravljati smer. Zato si brez skrbi lahko dovolimo izkoristiti motor, do koder zmore, saj so tudi zavore sorazmerno učinkovite. V avtomobilskem svetu je pač tako: so takšne in druga- Tehnični podatki: kombili-muzina s 993 kubičnim dizel motorjem s turbinskim polnilnikom, 46 kW. Dolžina, širina, višina: 3610 x 1415 x 1410 mm, teža: 720 kg. Najvišja hitrost na testu: 146 km/h, poraba na testu: 4,9 l plinskega olja D2 na 100 km. čne prijetnosti. Daihatsu charade CS sodi med avtomobile, ki so malce nenavadni, pa zato nič manj prijetni. Kdor bo v brenčanju trivaljnega turbodi-zla našel sebi prijetno glasbo, temu nakupa zagotovo ne bo žal. • M. Gregorič, slike P. Kozjek Cenejši Mobitel Upravni odbor podjetja Mobitel, d.o.o. Ljubljana je določil novo, nižjo ceno mobilnega telefonskega priključka, ki velja od 16. julija. Znižanje cene je kar 25-odstot-no; poslej je Mobitel stal 8.000 DEM, odslej le 6.000 DEM. Razvoj mobilne telefonije v Sloveniji sloni na novi centrali s 7.500 priključki - Mobitel priključek pa je idealna rešitev za poslovneže na potovanjih, odročne kraje itd.; dogovorjena je npr. Mobitel povezava slovenskih planinskih postojank. Mitsubishi: Mitsubishi motors d.o.o. Koper je za kupce na Slovenskem trgu pocenil nekatere modele. Tako so znižali tovarniško ceno colta 1.3 GL. cat s 14.600 na 13.900 mark, lancerja 1.5 GLXi cat. pa so pocenili s 16.950 mark na 15.900 mark. Ugoden je tudi nakup terenca pajero 2.5 C/T stari model, z bencinskim motorjem in platneno streho, ki ta hip brez dajatev stane samo 22.700 mark. Okvirna cena novega colta, ki bo naprodaj konec poletja ali v začetku jeseni bo znašala 15.400 mark. Citroen: Koprski Cimos je na slovenskem trgu junija prodal 453 vozil, od tega največ citroenov AX (215) in ZX Avantage in Aura (100). Med tovornimi in kombiniranimi vozili so prodali največ kombijev C 25 D v izvedbah furgon in minibus, precej skromen pa je bil delež specialnih vozil, saj so prodali samo 2 enoti. V tem času jim je uspelo na Hrvaškem prodati 55 vozil in v Makedoniji 2. Celotna prodaja na ozemlju nekdanje Jugoslavije je znašala 510 vozil. Hvundai: Čeprav podrobnosti še niso znane, je jasno, da bo ljubljanski Hvundai trade proti koncu leta obogatil prodajni program hvundaijev. Tržna uspešnica naj bi postal kombi Grace, ki je izboljšana verzija Mitsubishija L 300. Renault: Po neuradnih informacijah naj bi priljubljena katrca, ki jo izdeluje novomeški Revoz, odšla v pokoj že letos jeseni, ko bodo v dolenjski metropoli začeli izdelovati renaulta clio. Volkstvagen: Zaradi vojne v BiH, ki je zavrla proizvodnjo novega golfa v Tasu, trenutno omejene količine teh avtomobilov prihajajo direktno iz Nemčije. Pri Volksvvagnu zanikajo vest o selitvi proizvodnje iz Sarajeva v Srbijo. • M. G. Rahlo povečanje Državni Zavod za statistiko je izračunal podatke o industrijski proizvodnji v Sloveniji v mesecu juniju: fizični obseg proizvodnje v industriji in rudarstvu se je v letošnjem juniju glede na maj povečal za 0,2 odstotka, fizični obseg proizvodnje sredstev za delo kar za 10,1 odstotka in blaga za splošno porabo za skoraj cel odstotek (0,9 %). V primerjavi z majem pa se je tudi junija zmanjšal fizični obseg proizvodnje reprodukcijskega materiala v Sloveniji - za 0,4 odstotka. j/mmmiiKA. ŠKOFJA LOKA D.O.O. Trgovina, Servis, Mednarodna dejavnost 64220 škofja Loka mmi AVTO VAŠIH SANJ PANDA UNO 45 TEMPRA CROMA 2.0 FIORINO POSEBNI POLETNI POPUST! Vozila dobite v ŠK. LOKI, KIDRIČEVA 50 (Trata), tel.: 064/632-730 in v POOBLAŠČENEM SERVISU FIATA na BLEDU, RIBENSKA 6, tel.: 064/77-910 Bliža se deseta, jubilejna oddaja, v kateri se vsako drugo soboto od 9.20 do 9.50 na Radiu Kranj pogovarjamo z najpopularnejšim na lestvici gorenjske popularnosti. Oblikujete jo Vi, spoštovani bralci Gorenjskega glasa, na kuponih iz časopisa: nanj vpišite Vaš predlog, na dopisnico lahko pripišete tudi vprašanje Vašemu izbrancu oziro ma izbranki. Ko bo gost ob klepetu ob kavi, mu zastavimo tudi Vaše vprašanje. Glasujte - oblikujte lestvico popularnosti na Gorenjskem! Za klepet »Dobro jutro ob kavi« predlagam: RADiO (mmmmmMGiAS Q-i D C n J i ~i iii STEREOJ DROGA PORTOROŽ Kupon na dopisnici z Vašim naslovom pošljite na RADIO KRANJ, 64000 Kranj, v vsaki oddaji bodo izmed prispelih dopisnic eno nagradili s kilogramom Barcaffeja. TRGOVINA ZAPRAVUIVČEK STRAŽIŠČE OBVEŠČA CENJENE KUPCE, DA IMA NA IZBIRO CELOTNI ŠOLSKI IN DARILNI PROGRAM PAPIRUS S 15% POPUSTOM! < o~sX AVTO SOL A Begunjska 10, Kranj TEČAJ-VSAK PONEDELJEK ® 216-245 if \r ► cl KRANJ, KOROŠKA C. K tel.:212-249 ■ONfcl Maistrov trg 2, Kranj Telefon: 064/213-261 064/218-586 Telefax: 064/211 -790 Počitnice v GRČIJI dostopne za vsakogar HALKIDIKA, apartmaji Kajafas Let vsako soboto, julij in avgust 1 teden 580 mark, 2 tedna 720 mark Popusti za otroke Gardaland, Aqualand, Disneyland, Benetke vsako soboto Avtobusni prevoz na morje vsako soboto Piran, Portorož, Umag, Novigrad, Rovinj SATELITSKI SITEMI ŽE 0D 695 DEM GARANCIJA, SERVIS STN 064-78-212 / kakavovo olje za sončenje samo 370 SIT učinkovita zaščita pred soncem Drog,esan Kranj siiNCE 1919 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Porabili smo manj elektrike Glede na prvo polletje leta 1991 smo v letošnjih prvih šestih mesecih v naši državi porabili 3,5 odstotka manj električne energije. Poraba je znašala 4,4 milijarde kilovatnih ur - takšna poraba elektrike v Sloveniji je celo 5,8 odstotka nižja od načrtovane po elektroenergetski bilanci naše države za prvo polovico letošnjega leta. Po podatkih javnega podjetja Elektro Slovenija so neposredni porabniki v šestih mesecih sicer porabili 6,8 odstotka več električne energije kot lani v enakem obdobju - celotna poraba pa je skoraj 10 odstotkov manjša od načrtovane. Javna podjetja za elektro distribucijo so prevzela od Elektra Slovenija 3,45 milijarde kilovatnih ur električne energije, kar pomeni celih 6 odstotkov manj kot v primerjalnem obdobju leto poprej. Ker Elektro Slovenija nekaj električne energije porabi za izmenjavo z drugimi elektroenergetskimi sistemi, nekaj energije pa gre v izgubo v prenosnem daljnovodnem omrežju, so letos v prvem polletju celotne slovenske potrebe po električni energiji znašale 4.673 milijonov kilovatnih ur. Slovenske elektrarne (hidrosi-stem, termoelektrarne in nuklearka) so proizvedle za 0,2 odstotka več elektrike od načrtovane proizvodnje za prvih šest mesecev, del potreb pa je Slovenija reševala z izmenjavo in uvozom in drugih elektroenergetskih sistemov, zlasti iz zahodne Evrope. Iz zakupljenih kapacitet termoelektrarn v Bosni in Hercegovini pa Slovenija letos v prvem polletju ni prejela električne energije. In zelo malo je verjetno, da bo v drugem polletju kaj drugače. Uvoz rabljenih avtomobilov • na Hrvaškem V sosednji državi so glede avtomobilskega tržišča spet dokazali, da je žejo avtotrga občasno dobro pogasiti z liberalnimi ukrepi. Potem ko je lani Hrvaška pravočasno znižala carine in davke za uvoz avtomobilov in je po "hrvaški varianti" veliko Slovencev kupilo nove avtomobile, se je sedaj odločila vrzel po izpadu Zastave, TAS-a in IMV-Renaulta (problem carin!) nadomestiti s popolnoma prostim uvozom rabljenih avtomobilov. Zanje ni starostnih omejitev, pogoj je le tehnična primernost za promet. Država je k temu poslu pristavila svoj piskerc: plačilo kupnine je možno le preko hrvaških bank in torej država vsaj začasno dobi devize kupcev vozil. Skupne dajatve na ceno rabljenega vozila so od 40 odstotkov navzgor, saj Hrvaška prometni davek še vedno naračuna na nabavno ceno + carino po starem beograjskem receptu polnjenja proračuna. Ob tem, da preko največje hrvaške carinarnice v Zagrebu dnevno uvozijo več kot 30 rabljenih avtov, pa se pri postopku uvoza zatika pri določanju cene. Ce se v uvozni deklaraciji navedena cena zdi carini prenizka, je carinska (in zatem še davčna) osnova pač tista, ki jo po zloglasnih katalogih cen rabljenih vozil določi carinik. Nezadovoljni uvoznik sicer lahko išče pravno varstvo - a trg deluje in tudi ob višji nabavni ceni se posel splača, saj vozil preprosto manjka in poznavalci uvoznih postopkov imajo odličen posel. Hrvatje uvažajo večidel starejša rabljena vozila, kajti cene vozil v starosti do treh let so v tujini kar visoke in zato z najmanj 40-odstotnim pribitkom carine ter davka za hrvaški trg manj zanimivi. Poplava rabljenih vozil, ki so povrh ekološko problematična, pa pomeni le eno: slabše varnostne razmere na cestah pri sosedih, zato naš nasvet za primer avtonezgode velja upoštevati! -- CEMENTARNO LKOZAR Izdelovalec strešnika s 70-letno tradicijo in evropsko kvaliteto po ugodni ceni. Marjan Likozar, Benedikova 18, 64000 Kranj, tel.: 064/311-047. Kava - užitek ali zdravje Najboljša ocena zamorčku in barcaffeju Domus Ljubljana - Center za zaščito potrošnikov je opravil svetovalno informativno akcijo "Kava - užitek ali zdravje". Center je s pomočjo 108 naključno izbranih potrošnikov opravil ocenjevanje kav, ki so potrošnikom na razpolago v maloprodaji: kavna mešanica zamorček podjetja Delikatesa Ljubljana, mešanica Santana Mercatorja Embe Ljubljana, Barcaffe Droge Portorož, Club Caffe Exspota Celje in kava Mibi iz Pražarne Mibi Velenje. Ker kavne mešanice iz novih gorenjskih pražarn (ki jih gorenjski potrošniki lahko kupujemo v nekaterih trgovinah ali jih naročamo neposredno), še niso v maloprodaji večine ljubljanskih trgovin, jih Domus v svoj tokratni test ni zajel. Seveda bodo potrošniški test kav še ponovili in tedaj zajeli več vzorcev, tudi tiste, ki se šele pojavljajo na policah trgovin in jih pražarne prodajajo "od vrat do vrat". Škoda je, da niso testirali kave Loka, ki jo gorenjski ljubitelji kave zelo cenijo. Kako poteka testiranje Kavo so 108 degustatorjem ponudili tako, da so v maloprodaji kupili navedenih pet kavnih mešanic po 100 gramov v zrnju, jih zmleli v istem kavnem mlinčku do iste granulacije in hkrati pripravili na ekspres avtomatu. Vseh pet vzorcev so servirali istočasno: s povprečno oceno 2,23 (ocenjevali so okus, vonj in barvo) je bil najvišje "Zamorček" iz Delikatese, le za 0,03 (z oceno 2,20) zaostaja Barcaffe iz Droge. Povprečni oceni 2,02 oziroma 2,01 sta dobili mešanici Club Caffe in Mibi, najnižjo skupno oceno (1,65) pa mešanica Santana iz M-Emba Ljubljana. Tej kavi so udeleženci anketnega testiranja posebej slabo ocenili vonj in okus, o barvi pa niso bili tako kritični. Splošna ocena testa petih kavnih mešanic, ki so v naših trgovinah, je zelo ugodna. O tem se vsi ljubitelji kave verjetno zelo strinjamo: v primerjavi s (sicer cenejšimi) kavnimi zrni iz avstrijskih trgovin so pri nas kupljena veliko boljša. Še vedno je kava pri nas dražja kot čez mejo, čeprav pa je po osamosvojitvi Slovenije razlika v cenah manjša in so tiste kavne mešanice, ki so dobre, v Avstriji že dražje od večine tistih, ki so v prodaji pri nas. Domači gost-zanesljivi gost Tistemu, kar smo v Gorenjskem glasu predstavili s podatki o turističnem utripu Bleda, Bohinja, Kranjske Gore in drugih turističnih krajev Gorenjske, so podobni tudi uradni podatki državnega Zavoda za statistiko. Zavod je obdelal podatke o prenočitvah v turističnih objektih Slovenije za čas od januarja do konca maja letos in izračunal, da je bilo 19 odstotkov manj prenočitev kot v enakem lanskem obodbju. Od vseh prenočitev so tri petine (60 odstotkov) ustvarili domači gostje in v skupnem številu celo za 4 odstotke povečali število prenočitev slovenskih turistov glede na lani. V podatkih o obisku tujih turistov je statistika neusmiljena. Od vseh prenočitev v Sloveniji v času januar - maj so tuji gostje pomenili le 23 odstotkov (19 odstotkov je bilo prenočitev gostov iz držav z območja bivše Jugoslavije). Samo maja pa je bilo domačih gostov 7 odstotkov več, tujih pa 38 odstotkov manj kot isti lanski mesec. PROJEKT LEŠE 1/B jo pravi naslov za nakup materiala za grobo in polfino vodovodno in centralno napeljavo Razširili in izpopolnili smo našo ponudbo. Material vam nudimo po zelo ugodnih cenah z možnostjo plačila tudi na 2, 3 ali 4 obroke z minimalnimi obrestmi. Pri takojšnjem plačilu nudimo 5 % POPUST! Pokličite nas po telefonu 51 032. vsak dan od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure. Lahko se dogovorimo tudi ZA VGRADITEV MATERIALA! PROJEKT Trgovina z gradbenim materialom d.o o Tel., fax; 51-032, TRŽIČ, Lese 1/b PETER UIŠ'VKL OMAN ALATERSTVO Avto je... ...ogledalo voznika. V prizadevanju za ohranitev čistega okolja, smo na BLEDU, ob prenovljenem bencinskem servisu (Ljubljanska cesta), postavili novo avtopralnico Otllikujejo jo popolnoma avtomatsko delovanje, visoka kapaciteta ter varno obratovanje, predvsem pa dejstvo, da nežno, a temeljito opere in zaščiti Vaše vozilo. ai* Pralni programi, vključno s pranjem podvozja in preventivno zaščito lakiranih površin z vročim voskanjem, omogočajo popolno nego zunanjosti VaSega vozila Čistilna sredstva ne vsebujejo fosfatov in so okolju prijazna Avtopralnica obratuje vsak dan od 7 do 22 ure. Privoščite tudi drugim, da občudujejo Vaše vozilo! PETROL Koliko je vreden tolar Menjalniški tečaji: Včeraj, v ponedeljek, 20. juIija,ob 15. uri, so nam v pooblaščenih menjalnicah povedali naslednje menjalniške tečaje: menjalnica valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) 54,10 55,90 7,63 7,99 30/35 AvalBled 54,00 55,80 7,50 8,00 25/35 Geoss Medvode 55,00 56,40 7,50 7,95 32/36 Hranilnica LON, d. d. Kranj 53,50 55,00 7,70 8 10 - INVEST Škofja Loka 54,50 56,80 7,65 8J2 33/37 LB — Gorenjska banka Kranj 51,00 56,90 7,00 8,23 - LoremaBled 54,00 55,50 7,50 7*90 Otok Bled 54,00 56,00 7,54 7,92 25/35 Poštna banka, d. d. (na poštah) 52,00 54,50 7,30 7,81 - SHP - SI. pos. in hranilnica Kr. 54,20 55,50 7,60 8,00 - SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 53,10 55,80 7,54 7,92 25/35 Sloga Kranj 54,10 55,50 7,60 7,90 V večini menjalnic je bilo včeraj deviz dovolj (tudi italijanskih lir po nakupnem tečaju okrog 6,80 in prodajnem 7,20—7,40). Vendar pa je v nekaterih menjalnicah občasno deviz zmanjkalo tako, da so lahko prodajali le tekoče odkupljeni denar. V vseh pooblaščenih menjalnicah pa še vedno primanjkuje hrvaških dinarjev — zato za pot v sosednjo državo še vedno velja preizkušena formula (ki je dobra za državljana in slaba za slovensko državo?): tolar — marka — hrvaški dinar. Podjetniški tečaj : Na tečajni listi Ljubljanske banke d. d. za obračun deviznih prilivov in odlivov veljajo nakupni prodajni Avstrija 100 ATS 770.0736 775.7568 Nemčija 100 DEM 5420.0000 5460.0000 Italija 100 ITL 7.1192 7.1717 Švica 100 CHF 6144.6540 6190.0020 ZDA 1 USD 78.9423 79.5249 HRANILNICA 00 LON ODSLEJ VARČUJEM V HRANILNICI "LON" d.d. Kranj Koroška 27 tel.: 064/223-777 GAULOISES BLONDES ZADETEK V PETEK V petek, 24. julija, bo kviz Zadetek v petek na Radiu Žiri že devetič -z novo možnostjo za tekmovalce v studiu ali doma pri telefonih, da z znanjem prislužijo po 6.000,00 tolarjev vredne nagrade. Do konca prve serije sta še dve oddaji - kar korajžno pošljite prijavnico in morda Vas izžrebamo za sodelovanje. Pogumni, ki se prijavijo za sodelovanje "v živo" v studiu Radia Žiri, imajo trikratno prednost - korajža velja in še splača se! To je - ZADETEK V PETEK. ZADETEK V PETEK so omogočili generalni pokrovitelji: Proizvodno, trgovsko ki gostinsko podjetjs LOKA Škofja Loka. Modna konfekcija KROJ Škofja Loka: Podjetja za proizvodnjo, servis, trgovino in transport JENKO, d.o.o. škofja Loka: Trgovina ZAJČEK »Vse za otroka« Kranj; Fotoatelje ŠTURM Škofja Loka, Spodnji trg 38. PRIJAVNICA -ZADETEK V PETEK Prijavljam sa za kviz Zadetek v petek na Radiu tki: v studiu preko mojega telefona št.............................................. Mo\ naslov ............................................................................. (obkrožite želeni način sodelovanja v kvizu in pošljite na dopisnici na RADIO ŽIRI. 64226) WHar Delniška družba Krokar ima v zalogi univerzalno žično pletivo - mrežo za ograje - po zelo ugodni ceni. Pokličite nas po telefonih: (064) 801-528 (0609) 610-910 (0609) 610-629 telefax: (064) 802-145 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Minister - dober fant med slabimi? Polemike so zanimive že zato, ker ponavadi povedo več kot razni (vnaprej zrežirani) sestanki. In če gre za polemiko med ljudmi, ki so v'državi pri vrhu ali na vrhu, je vse skupaj še toliko bolj zanimivo. Ivan Oman je pred kratkim v imenu novoustanovljenega kmečkega gibanja pri Slovenskih krščanskih demokratih napisal ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Jožetu Protnerju odprto pismo, v katerem mu med drugim pravi: "Sploh ne mislim, da bi Vas bilo treba prepričevati o upravičenosti kmečkih zahtev z zvezi z zaostrenimi razmerami odkupa kmetijskih pridelkov, pa naj gre za mleko ali za pšenico. Vem, da ste kmetijski strokovnjak ter da probleme in razmere poznate in jih razumete. Prepričan sem, da ste celo na naši strani. " Ker pa v vladi po Omanovi oceni ni posebnega razumevanja za reševanje kmetijskih problemov in za to, da bi tudi Slovenija ubrala podobno kmetijsko politiko, kot so jo zahodne in severne evropske države, je ministra zaprosil, da razmisli, ali je njegovo mesto v taki vladi, ki ni pripravljena reševati problemov domače živinoreje in z njo povezane mlekarske industrije. Ne le to: ministra je zaprosil, naj v primeru, če bo vlada ostala gluha za reševanje perečih kmečkih problemov, iz protesta odstopi. Minister mag. Jože Protner je Omanu napisal odgovor, v katerem poudarja, da je Slovenija res evropska država, vendar z neevropsko produktivnostjo, recesijo, inflacijo in družbenim proizvodom, in da je kmetijske interese vedno treba usklajevati z drugimi, predvsem pa s splošno gospodarsko politiko. "Pri reševanju problemov kmetijstva, kijih res ni malo, so potrebni kompromisi. Ko bom ocenil, da ti niso več možni oz. da moji kolegi v vladi ne kažejo pripravljenosti za to, bom odstopil, nič prej. Danes za to nimam razloga. Zato je odveč igrati na karto domnevnega razcepa med mano in ostalimi člani vlade, češ - dober fant med slabimi, "je v odgovor zapisal minister mag. Protner in poudaril, da Omanova nekdanja stranka sindikalne zahteve kmetov izrablja za volilno kampanjo in da mora kot minister in član vlade skupaj z drugimi reševati "največji problem sedanjega trenutka: kako povezati potrebo po stabiliziranju tolarja in skromna finančna sredstva z življenjsko nujo Slovenije po oživitvi proizvodnje." Polemika kaže, da ne Omanu ne ministru mag. Protnerju v sedanjih razmerah ni lahko. Kmetje, ki so v glavnem člani dveh strank, ljudske in krščanske, močno pritiskajo na kmečko zvezo (SLS) in na kmečko gibanje (SKD) ter na njihove strankarske voditelje. Stranke poskušajo pritiske preusmeriti v vladne in oblastne kroge, najprej pa na kmetijskega ministra, ki nima povsem prostih rok niti ne vreče brez dna, iz katere bi lahko jemal zdravila za raznovrstne kmetijske bolezni. Nasprotno: tudi odgovor Omanu jasno kaže, da je minister v nekakšnem nakovalu med kmetijskimi problemi (kmečkimi zahtevami) ter širšo gospodarsko in družbeno politiko, kateri poskuša vlada podrediti kmetijstvo. # C. Zaplotnik MEŠETAR Pridelovalci ribeza se jezijo Pogoji za odkup krušnih žit Ministra za trgovino in kmetijstvo, Jože Jeraj in mag. Jože Protner, sta določila pogoje za odkup krušnih žit letošnje letine. Odkupna cena za pšenico prvega kakovostnega razreda je 18 tolarjev za kilogram, za pšenico druge kakovosti 17, za ceno pšenice tretjega kakovostnega razreda pa se pridelovalec in kupec posebej dogovorita. Krušna žita morajo biti zdrava, brez znamenj plesni in tujega okusa in vonja, primerna za hrano ljudi, neokužena s pšeničnimi boleznimi in jih niso napadli škodljivci, imeti morajo vsaj 76 kg hektolitrske mase, do 2 odstotka tujih zrn ali primesi ter 13 odstotkov vlage. Žita prvega razreda morajo vsebovati najmanj 13 odstotkov surovih beljakovin in imeti sedimentacijsko vrednost najmanj 40, žita drugega razreda pa najmanj 11,5 odstotka beljakovin in sedimentacijsko vrednost najmanj 30. Za manj kot 1000 kg oddane pšenice velja povprečni vzorec na prevoznem sredstvu. Stroške sušenja žit z več kot 13 odstotki vlage plača pridelovalec. Rok plačila je 15 dni po prevzemu v silose ali v odkupne centre. AGR0MEHANIKA Kranj, Hrastje 52 a, tel.: 324-033 * agregat za pranje TRX 100 barov 34.000 SLT * agregat za pranje TRX 120 barov 38.000 SLT * agregat za pranje TRX 140 barov 43.000 SLT * agregat za pranje VAP 150 barov 58.000 SLT * kosilnica TEC (4-taktna, b. motor) 27.000 SLT * kosilnica Muray (4-taktna) 24.000 SLT * kosilnica Muray s košem in pogonom 57.000 SLT * kosilnica VK 400 ED (električna) * škropilnica 2001 37.000 SLT * škropilnica 340 1 42.000 SLT * škropilnica 500 I 48.000 SLT * avtomobilska prikolica 29.000 SLT Od 15. julija spremembe v prometu s Hrvaško Na slovensko-hrvaški meji velja od 15. julija dalje enak izvozno-uvozni veterinarski sistem kot za vse ostale države. Vse pošiljke živali in živalskih izdelkov morajo biti odslej opremljene z uvoznim dovoljenjem, ki ga je mogoče dobiti na republiški veterinarski upravi, in s certifikatom. Za vse živali je predpisana tudi karantena, za katero izdajajo odločbe občinski veterinarski inšpektorji. V času turistične sezone, do 30. septembra, je dovoljeno nesti prek hrvaške meje do dva kilograma mesa, sira, mleka in drugih poltrajnih izdelkov. Agromehanika Hrastje 52 a 064/324-033, 324-034 Odkupna cena zadošča le za stroške obiranja Čeprav so izračuni pokazali, da se ribeza pri odkupni ceni pol marke za kilogram ne splača obirati, so ga v Gorjah in okolici kljub temu pospravili. kilogram) oz. toliko, kot so lani lahko dali obiralcem. Pridelovalci so nejevoljni tudi zato, ker je Slovenijasadje lansko jesen celo spodbujalo sajenje ri-bezovih sadik (na območju blejske zadruge so jih posadili več kot dva tisoč) in ob tem obljubljalo odkupno ceno poldrugo marko za kilogram. Kot so povedali v zadružni poslovalnici v Gorjah, so letos Bled, 17. julija - Pridelovalci ribeza, ki jih je na Gorenjskem največ v okolici Bleda, se upravičeno jezijo. Odkupna cena ribeza je namreč letos tako nizka, da zadošča le za kritje stroškov obiranja. Razlogov, da je cena tako nizka, je več. Prvi razlog je vsekakor obilna letina. Ker letos ni bilo spomladanske pozebe, so ga v Sloveniji pridelali okrog devetsto ton ali kar dvakrat toliko kot prejšnja leta. Drugič: slovenska predelovalna industrija ima v zamrzovalnikih še vedno okrog 150 ton ribeza lanske letine. Tretjič: na nemški trg, kamor je Slovenija doslej izvozila največ presežkov ribeza, se je "vrinila" Poljska, ki je kot ena največjih pridelovalk jagodičevja v Evropi ceno ribeza spustila na vsega 0,55 marke. In četrtič: slovenska država ni pripravljena kriti razlike med pridelovalnimi stroški in odkupno ceno ali vsaj zagotavljati izvoznih spodbud. In kolikšna naj bi bila odkupna cena? Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so izračunali, da so pridelovalni stroški pri pridelku 6.300 kilogramov na hektar (3 kilograme na grm in 2100 grmov na hektar) 117,55 tolarjev za kilogram, pri pridelku 10.500 kilogramov na hektar (5 kilogramov na grm in 2100 grmov na hektar) pa 80,03 tolarje za kilogram. Ce upoštevamo, da stroški obiranja predstavljajo približno četrtino vseh stroškov, ugotovimo, da odkupna cena 25 tolarjev za ki- logram pri hektarskem pridelku 6,3 tone ne zadošča niti za kritje stroškov obiranja, ki so znašali 30 tolarjev, pri pridelku 10,5 tone pa je pridelovalcem po plačilu obiralcev ostalo od vsakega kilograma ribeza še pet tolarjev. Čeprav so strokovnjaki izračunali, da se ribeza pri odkupni ceni, ki je nižja od 38 oz. 49 tolarjev za kilogram (odvisno od hektarskega pridelka), ne splača obirati, pa so ga v okolici Bleda kljub temu obrali, ga prodali ali predelali v sokove. Vladimir Zemljak, v.d. direktorja Kmetijske zadruge Bled, je povedal, da so kmetje pridelek pospravili predvsem zaradi odnosa do te kulture, ne pa za to, da bi kaj zaslužili. Zaslužka letos ne bo. Če so lani dobili za kilogram ribeza približno dve marki, bodo letos prejeli manj kot pol marke (25 tolarjev za Vinko Poklukar iz Zgornjih Gorij: "Letina je bila dobra, odkupna cena v zadrugi pa tako slaba, da v primeru, če bi ribez obirali z najeto delovno silo, ne bi bilo niti dovolj za pokritje vseh stroškov. Obiranje se nam je splačalo le zato, ker smo delo opravili v družinskem, sorodstvenem krogu in z nekaterimi stalnimi obiralci. Ribeza smo pridelali okrog pet ton. Približno 4200 kilogramov smo ga prodali v zadrugo, nekaj smo ga predelali v sokove in podarili, z njim pa smo plačali tudi nekatere obiralce. Za odkupno ceno smo zvedeli šele dva dni pred obiranjem in čeprav sem bil celo pri namestniku kmetijskega ministra v Ljubljani, se ni dalo ničesar rešiti. Če bi za ceno vedeli vsaj nekoliko prej, bi se kmetje lahko organizirali po svoje: na prostem trgu je bilo ribez mogoče prodati po 75 tolarjev za kilogram, na nekaterih tržnicah pa so ga ponujali tudi po 200 tolarjev. Čeprav je bila letošnja cena realno štirikrat nižja od lanske, pri nas ne razmišljamo o krčenju nasada. Ne samo zato, ker smo lani na novo zasadili okrog tristo sadik, ampak tudi zaradi tega, ker smo bolj kot od ribeza odvisni od živinoreje in gozdarstva." ,,<■ ..... . odkupili 23 ton ribeza - devet ton več kot lani in sedemnajst ton manj kot predlani. Skupni pridelek je bil precej višji, saj so ga kmetje zaradi nizke cene v zadrugi precej prodali sami ali so ga predelali v sokove; nekateri pa so s pridelkom plačali obiralce, ki so sicer ponavadi za svoje delo prejeli približno od ene četrtine do ene tretjine odkupne cene. Če bi ta razmerja upoštevali tudi letos, bi obiralci, ki bi na dan nabrati 50 kilogramov ribeza, zaslužili le 375 do 500 tolarjev. Za takšno plačilo pa bi jih težko našli tudi v občini, ki ima sicer veliko brezposelnih.© C. Zaplotnik Travno deteljne mešanice za eno in večletno rabo Ruša mnogih travnikov in pašnikov je vse bolj za plevel jena. Oskrbovanje travne ruše, košnja in spravilo pridelka s težkimi stroji negativno vpliva na fizikalne lastnosti tal. Posledice so opazne predvsem na težjih in vlažnejših zemljiščih. Spremeni se botanična sestava travne ruše, tako da je vse več manj kakovostnih vrst trav in zeli, ki še uspevajo v novih rastnih razmerah. Kvalitetnih vrst trav in detelj je vse manj. Pridelamo malo krme, ki jo živina nerada žre. Kakovostna travna ruša naj bi bila sestavljen iz 65 do 75 težnih odstotkov trav, 20 do 30 težnih odstotkov metuljnic in 0 do 10 težnih odstotkov zeli brez škodljivih in strupenih vrst. Veliko je tudi travnikov in pašnikov, kjer je ruša zaradi slabih fizikalnih in kemičnih lastnosti tal že od nekdaj slaba. Kmetje so le spravljali pridelek, nihče pa ni vračal zemlji tistega, kar so ji s tem odvzeli. Voluminozno krmo pridelujemo tudi na njivah. Predvsem v zadnjih letih se širi pridelovanje kakovostnih vrst trav in detelj kot eno ali večletni krmni dosevki. Osnovanje dobrega posevka kvalitetne krme je zaradi visokih cen repromateriala zelo drago. Ob upoštevanju splošnega problema poljedelcev - premajhnega vrstenja poljščin, se nam z večletnimi travno-deteljnimi mešanicami nudi možnost, da z manjšimi stroški osnovanja posevkov na leto rabe razširimo tudi kolobar in s tem zmanjšamo slabe posledice, ki jih imajo poljščine in agrotehnika na rodovitno zemljo. Travno-deteljne mešanice spadajo med kulture, ki ugodno vpivajo na fizikalno-ke-mične lastnosti tal. Detelje z močno razvitim koreninskim sistemom dvigajo hranilne snovi iz globljih plasti zemlje, vežejo dušik iz zraka in s tem izboljšujejo izkoristek hranil v tleh, posebej dušika, saj so trave veliki porabniki hranil, imajo pa plitek koreninski sistem. Ko jih preorjemo, pustijo v zemlji veliko organske mase, ki je vir hranilnih snovi za naslednje poljščine. Izboljša se mikrobiološka aktivnost tal. Tla močneje pokrivajo in s tem zmanjšajo negativne vplive vremena na zemljo. Detelje imajo slabo lastnost, da rade polegajo. V mešanici s travami je poleganje manjše. V gosti travno-deteljni mešanici se pleveli težje razvijajo. Trajnost (trpežnost) mešanic je zato večja, kot trajnost čistin posevkov detelje, saj se le-ta že v drugem letu rada zapleveli. Travno-deteljne mešanice lahko pridejo na isto mesto že po 3 do 4 letih, medtem ko detelje šele po 5 do 6 letih, ker povzročajo tako imenovano utrujenost zemlje. Mešanice je lažje sušiti kot deteljo, krmljene sveže pa ne povzročajo napenjanja živine. Priprava zemlje in setev Za setev travno-deteljnih mešanic je potrebno zemljo dobro pripraviti. Predvsem je pomembno, da dosežemo mrviča-sto strukturo, saj so mlade, kaleče rastlinice zelo občutljive in hitro propadejo. Za spomladansko setev pripravimo le zgo rnjo plast zemlje. Tako ne rahljamo spodnjih plasti zemlje (sejati moramo na uležano zemljo) in ne dvigujemo akumulirane vlage iz tal. Za poletno setev zorjemo njivo 15 do 20 cm globoko in jo povaljamo z valjarjem. Jesensko oranje naj bo bolj globoko. Globina setve naj ne presega 1 - 2 cm. Če bi drobno seme trav in detelj zadelali pregloboko, bi propadlo. Najprej posejemo varovalni posevek, tako za tem pa še seme trav in detelj. Seme detelj in mačjega repa sejemo skupaj, posebej pa zmešamo seme ostalih trav in ga posejemo pravokotno na smer setve detelj. Pri setvi s sejalnico pazimo, da pridejo vrste detelj med vrste varovalnega posevka. Čas setve Sejemo lahko ob različnem času, to je spomladi, pozno poleti in jeseni. Če sejemo spomladi ali jeseni, je dobro setev opraviti v varovalni posevek. Za to nam služi jaro ali ozimno žito, ki pa ga moramo sejati le 60 odstotkov normalne količine, sai bi nam drugače posevek travno-detelj- ne mešanice propadel. Kot varovalni pose; vek je dobra tudi mnogocvetna ljuljka, ki pa je smemo dati več kot 8 do 12 kg/ha. Je namreč zelo prodorna in izpodriva druge vrste trav in detelj. Če bi je dali v mešanico več, bi bil pridelek že v prvem letu zelo dober, vendar se druge vrste trav in detelj ne bi mogle razviti. Po odmrtju mnogocvetne ljuljke bi ostala njiva prazna. V naših rastnih razmerah je zelo uspešna pozno poletna setev v drugi polovjci julija in avgusta-Omejitveni dejavnik je le vlaga. Ob tem času tudi ni potrebno dajati varovalnega posevka. Pri tem terminu setve dobimo v jese; ni še srednje dober odkos, ki pa mora biti opravljen v primernem času, drugače nam bo posevek slabo prezimil. Tu upoštevano vsakokratne vremenske razmere. Gnojenje Za velik pridelek hranilnih snovi je potrebno tudi izdatno gnojenje. Detelje so veliki porabniki kalija, kalcija in fosforja, trave pa tudi dušika. Ob dobri založenosti zemlje s hranili in ob upoštevanju vezave dušika iz zraka, je potrebno posevek ob setvi pognojiti na hektar s 100 kg fosforja. 160 kg kalija in 60 kg dušika. Ce rabimo posevek tudi v dušika, 30 kg fosforja in 50 kg kalija. S fosforjem in kalijem lahko gnojimo na zalogo in po košnji dognojujemo samo z dušikom. Travno deteljno mešanico lahko gnoji' mo tudi z gnojevko. Če jo uporabljamo v rastni dobi, jo je potrebno razredčiti v raZ' merju 1:1, jeseni ali zgodaj spomladi pa je lahko količina vode manjša. Naenkrat smemo dati 20 kubičnih metrov gnojevk* na hektar (računano nerazredčene). S hlevskim gnojem je najbolje gnojit' jeseni. Spomladi moramo rušo prebrana^ S tem zdrobimo kepe gnoja, ki bi ostale v pridelku in omogočimo dostop zraka M korenin. Ruša hitro odžene, se zgosti in d* boljši pridelek krme. (nadaljevanje v prihodnji številki) Svetovalec za rastlinsko pridelav*' mag. Miran Naglic, dipl. ing. agr' v lescah državno padalsko prvenstvo Svetovna prvaka z dodatnim skokom odločila o zmagovalcu Irena Avbelj mešala štrene moškim - Med mladinci prepričljivo Roman Karun. Lesce, 19. julija - Ker je prirediteljem, Alpskemu letalskemu centru Lesce - Bled, v nedeljo ponagajalo vreme, jim je uspelo izvesti le sest skokov na cilj. Branko Mirt, svetovni prvak v skokih na cilj, in Roman Pogačar, svetovni prvak v paraskiju, sta po šestih skokih imela "ničlo", v dodatnem sedmem skoku na tricentimetrsko ničlo Pa je bil uspešnejši Pogačar, ki je s tretjim mestom v figurativnih skokih postal tudi skupni zmagovalec. iz Murske Sobote, s Ptuja in s Hrvaškega (kandidati za svetovno prvenstvo). V figurativnih skokih je presenetljivo zmagala Irena Avbelj (Restavracija Lesce) pred Brankom Mirtom, Romanom Pogačarjem, Bogdanom Jugom, Darkom Svetino in Dušan Intiharjem (vsi HIT Casino). V skokih na cilj sta Pogačar in Mirt v vseh šestih skokih skočila v ničlo, v dodatnem pa je bil natančnejši Pogačar; tretji je bil Dušan Intihar Leski padalci, ki so imeli med člani največ "besede": (od leve proti desni) Branko Mirt, Roman Pogačar in Irena Avbelj. Roman Karun (Restavracija letališče Lesce) - državni prvak •»ed mladinci Na odprtem državnem prvenstvu, ki ga je namesto aero-kluba Ajdovščina pripravil ^LC Lesce, je sodelovalo 34 Padalcev iz štirih leskih ekip (HIT Casino, Restavracija Lesce, ALC Odeja in ALC Delfin), Irena Avbelj: "Z rezultati sem zelo zadovoljna. Nisem pričakovala, da bom zmagala v figuratvnih skokih (ponavadi je bil najboljši Bogdan Jug) in da se mi bo v skokih na cilj uspelo uvrstiti med državne reprezentante, ki so sicer tudi v svetovnem vrhu." Roman Pogačar: "V leskih ekipah je pet, šest tekmovalcev, ki lahko kadarkoli zmagajo v skokih na cilj. Danes sem jaz imel nekaj več športne sreče kot drugi." Branko Mirt: "Za letošnjo sezono je značilno veliko število tekmovanj in pomanjkanje treninga. Letos imam 150 do 180 skokov, ponavadi pa sem jih imel v tem času že 350 do 400. Do svetovnega prvenstva, ki bo avgusta v Avstriji, razlike ne bo mogoče nadoknaditi, kljub temu pa sem optimist." (1 cm), četrta Irena Avbljeva in Darko Svetina (2 cm), šesti Bogdan Jug, sedma Senad Sal-kič in Borut Erjavec (oba Restavracija Lesce 4 cm). V skup- ni razvrstitvi (skoki na cilj in figurativni skoki) je bil prvi Pogačar pred Mirtom in Avblje-vo. V mladinski konkurenci je bil v figurativnih skokih naj- boljši Roman Karun (Restavracija), drugi je bil Matjaž Prista-vec (Restavracija), tretji Niko-las Ceh, četrti Uroš Ban (oba Odeja) in peti Tadej Pristavec (Delfin). V skokih na cilj je bil vrstni red naslednji: 1. Roman Karun (5 cm), 2. Matjaž Pristavec (7 cm), 4. Tadej Pristavec (25 cm) in 5. Nikolas Čeh (31 cm). Karun je bil - razumljivo -prvi tudi v skupni razvrstitvi. V ekipnih skokih na cilj je zmagal HIT Casino (Pogačar, Intihar, Svetina, B. Jug in Mirt) pred Restavracijo letališča Lesce (Avbelj, Erjavec, Salkič, Karun in M. Pristavec) in Odejo ALC (Smid, Frank, Marzido-všek, Čeh in Ban).# C. Zaplo-tnik, slike: G. Šinik drugo državno mladinsko šahovsko prvenstvo Za usodo slovenskega šaha se ni treba bati prvenstvu sodeluje 55 mladincev in 16 mladink, med njimi tudi sedem šahistov in šahistk iz leske Murke in sekcije Tomo Zupan Kranj. Radovljica, 19. julija - V hotelu Grajski dvor v Radovljici se je v pe-,ek začelo državno šahovsko prvenstvo za mladince, v nedeljo pa še eiako tekmovanje za mladinke. Sodeluje 55 mladincev iz vseh po "H'nihriejših slovenskih šahovskih klubov, med njimi en mojster FI-in 14 mojstrskih kandidatov, ter 16 mladink, med katerimi so tudi štiri mojstrske kandidatke. Prvenstvo, ki se bo končalo v ponedeljek, 27. julija, organizira Šahovsko društvo Murka, pokrovitelj Pa je Žito - Gorenjka Lesce. Med mladinci, ki tokrat nakopajo na prvenstvu, je tudi Pet Gorenjcev: iz leske Murke ,*larko I ratar, Martin Kovačič ifi Klemen Klavčič, iz šahovske Sekcije Tomo Zupan iz Kranja Pa Blaž Kosmač in Peter Kovale. Za prvega favorita prvenstva velja Marko Tratar, ki ima *°t lanski državni prvak, član ?ržavne članske reprezentance jjj udeleženec svetovnega mladinskega prvenstva oktobra le-!°s v Argentini, tudi med vsemi Jgralci najvišji šahovski naziv (m<>jster FIDE). Doma je iz 'prične Gorice, igra pa za le-?*o Murko. Poleg Tratarja se °do za najvišja mesta potego-y^ji še Pavasovič (Iskra Lju-ipna) ter Rigler in Čander iz "aribora. Od najboljših manj- Med mladinci, ki so s tekmovanjem začeli v petek, vodi po dveh kolih devet igralcev s po dvema točkama, med njimi tudi Marko Tratar iz leske Murke. kata na prvenstvu le dva, trije, med njimi tudi Boštjan Markun iz šahovske sekcije Tomo Zupan Kranj, sicer tudi udeleženec svetovnega prvenstva šahistov, starih do 16 let. Med šestnajstimi mladinkami, ki bodo igrale devet kol oz. dve manj kot mladinci, sta dve šahistki iz gorenjskih klubov oz. društev: državna reprezen-tantka Kiti Grosar (sestra bolj Marjan Tratar (ŠI) Murka) - lanski prvak: ali tudi letošnji? znanega Aljoša Grosarja) iz Murke in Maja Šorli iz šahovske sekcije Tomo Zupan Kranj. Na prvenstvu so se zbrale vse najboljše, največ možnosti za naslov državne prvakinje pa imajo po besedah Vojina Pero-vića, vodja tekmovanja in Ipa-vec (Komenda) in Tina Kosec (Maribor). • C. Zaplotnik % ^ f Državno člansko atletsko prvenstvo umnikova gre v seul 16-letna Marcela Umnik iz kranjskega Triglava je izpolnila normo za nastop na svetovnem mladinskem atletskem prvenstvu. Celje, 19. julija - Slovenski atleti in atletinje so na prvem posamičnem državnem prvenstvu v soboto in nedeljo v Celju dosegli tri absolutne državne rekorde, enajst najboljših letošnjih rezultatov in še več odličnih rezultatov. Izkazalo se je tudi zastopstvo kranjskega Triglava, še zlasti pa 16-letna Marcela Umnik, ki je s tretjim mestom in skokom 6,24 metra izpolnila normo za svetovno atletsko mladinsko prvenstvo, ki bo septembra v Seulu. ^gajk Kot je po povratku v Kranj povedal ^hRP^NK poklicni trener Triglava Dobrivoje mKr Vučkovič, je Marcela v četrtem posku- su skočila v daljavo 6,08 metra (sedem centimetrov bolje od osebnega rekorda), v petem 6,24 metra, v šestem, ki pa zaradi majhnega prestopa ni veljal, pa spet med 6,20 in 6,30 metra. Umnikova je z rezultatom, ki pomeni tudi nov gorenjski rekord ter državni rekord za mlajše in starejše mladinke, izpolnila normo za svetovno mladinsko atletsko prvenstvo oz. je to normo celo presegla za devet centimetrov. Umnikova je za zdaj že zanesljiva potnica za Seul, ni pa še znano, ali bo lahko na stroške slovenske atletske organizacije odpotoval tudi njen trener Vučkovič. Na prvenstvu so se izkazali tudi drugi kranjski atleti in atletinje. Goran Kabič je s prvim mestom v teku na 110 m ovire (14.89) dosegel edino zmago za Triglav, bil pa je tudi tretji v metu diska (45,60). Mitja Krampi je osvojil "srebro" v tro-skoku (15,16). Matjaž Pangerc je bil četrti v metu kopja (65,32), Boštjan Sinko četrti v teku na 5.000 m (15.05,40) in šesti v teku na 1.500 m (3.58,53), Janežič četrti v metu diska (44,72), njegov klubski kolega Klančnik v isti disciplini šesti (43,04), Oljačič peti v teku na 5.000 m (15.25,23). • C. Zaplotnik Goran Kabič - prvi v teku na 100 m ovire VESLAŠKEMU KLUBU BLED NAJVIŠJE OBČINSKO PRIZNANJE - V četrtek zvečer je bila v regatnem centru Zaka na Bledu slovesnost, na kateri je predsednik radovljiške občinske skupščine Vladimir Černe podelil Veslaškemu klubu Bled najvišje občinsko priznanje - veliko plaketo občine Radovljica. Priznanje je v imenu kluba sprejel trener Miloš Janša. Veslaški klub sije priznanje vsekakor zaslužil, saj so njegovi tekmovalci v zadnjih enajstih letih na olimpijskih igrah ter na svetovnih mladinskih in članskih prvenstvih osvojili devet kolajn, od tega tri zlate. Vse te uspehe so dosegli brez poklicnega trenerja, vendar pa s prizadevnim in strokovnim delom Miloša Janše in Stanka Slivnika. Tudi v slovenski olimpijski odpravi, ki je v petek popoldne z brniškega letališča odpotovala v špansko Barcelono, je šest blejskih veslačev: Denis Zvegelj in Iztok Čop (dvojec) ter Milan Janša, Sadik Mujkič, Sašo Mirjanič in Jani Klemenčič (četverec brez krmarja). Na slovesnosti so jim radovljiški župan Vladimir Černe, častni predsednik blejskega kluba Božo Benedik in drugi veslaški prijatelji zaželeli veliko športne sreče in dobrih rezultatov.% C. Z., slika: G. Šinik ŽJGARI PAR OSVOJIL BRONASTO KOLAJNO Škofja Loka - i4-letni Žiga Rti par »z Škofje Loke je skupaj z Gregorjem Krušičem i? Ljubljane na mladinskem evropskem prvenstvu (do 14 let) v Atenah osvojil v konkurenci 32 dvojic tretje mesto tn bronasto kolajno. To je prva kolajna za Slovenijo, odkar so Teniško zvezo Slovenije sprejeli v svetovno teniško organizacijo. Rupar in Krnšič sta si "bron" zagotovila že v četrt finalu, v katerem sta s 7:5, 6:7 (5:7) tn 6:2 premagala avstrijsko dvojico Dri m m I - Hipfe.1. čeprav sta kasneje v pol finalu gladko (s 6:! iti 6:2,1 izgubila z nemško dvojico Haas -Br.mdt. pa je tudi tretje mesto imeniten dosežek. • C. Z. A glasova StotinkA Sobota polone prosen Po prvem delu moštvenega prvenstva Slovenije v plavanju za mlajše pionirje in pionirke vse kaže, da se bodo želje in napovedi trenerjev najmlajših kranjskih plavalcev - Igorja Veličkoviča, Romana Žuna in Srebre Milenkovič - uresničile. Naskok 832 točk pred drugouvrščenim Rudis Rudarjem iz Trbovelj bi pač moral zadoščati za končno ekipno zmago. Triglav je v Krškem minulo soboto zbral 8.671 točk, dru-gouvrščeni RRT 7.839, tretja je bila Ljubljana s 7.745 točkami, Radovljica pa s 4.945 točkami dvanajsta. Tretji del bo to soboto (25. julija dopoldne in popoldne) v Kranju in če prednost domačega terena še kaj pomeni, so možnosti toliko večje... V Krškem je blestela Kranjčanka Polona Prosen; petkrat je startala in bila štirikrat prva, enkrat pa druga s tem, da je plavala tudi v obeh štafetah, ki sta bili prva oziroma druga. Med fanti je bil najboljši Ljubljančan Miklič z dvema prvima mestoma. P. Prosen je bila tudi edina, ki je na Gorenjsko prinesla naslove državne prvakinje, kajti vsi drugi so dosegli le še štiri druga mesta - Kranjčani tri oziroma enega Radovljičan, vsak klub pa je dosegel še po eno tretje mesto. Prosenova je prvakinja na 50 m kravi s časom 32,62, na 50 m prsno s časom 41,66, na 100 m hrbtno (1:25,56) in 200 m mešano (2:58,79), druga pa je bila na 100 m prsno s časom 1:32,39. Med dekleti je bila druga še Neža Kovač na 50 m prsno s časom 42,62 in tretja na 100 m prsno s časom 1:36,51. Vidnejše uvrstitve je dosegla še Jana Bregar, ki je bila dvakrat osma - na 100 m hrbtno (1:32,96) in 200 m mešano (3:13,17). Dekleta so prvakinje v štafeti 4 x 50 m delfin s časom 2:49,91 in druge na 4 x 50 m kravi s časom 2:31,25. Fantje so imeli manj uspeha, najbolj "nesrečen" pa je bil vsekakor Blaž Gašperlin, ki je skoraj povsod med najboljšimi, nikoli pa na stopničkah. Jaka Kovač je bil dvakrat drugi - na 50 m prsno s časom 39,30 (Gašperlin osmi s časom 43,23) in na 100 m prsno s časom 1:25,72 (Gašperlin sedmi - 1:32,77), Radovljičan Jan Jenko je bil drugi na 100 m hrbtno s časom 1:20,24 in tretji na 200 m mešano s časom 2:47,79, Gašperlin pa je bil v tej disciplini četrti s časom 2:51,22. Dobro se je uvrstil tudi Matjaž Ančik, ki je bil na 50 m kravi peti s časom 32,62. Štafeta pa je bila enkrat tretja - na 4 x 50 m kravi s časom 2:14,72 (zmagal RRT z državnim rekordom 2:08,66) in četrta na 4 x 50 m delfin s časom 2:36,75 - tudi v tej je zmagal RRT z novim državnim rekordom oziroma s časom 2:23,41. • Ilija Bregar ACRONI JESENICE ZAČELE S PRIPRAVAMI Jesenice - V sredo so začeli z drugim delom priprav jeseniški hokejisti. Na prvem treningu se je trenerju Krikunovu javilo 32 igralcev, ki kandidirajo za dres prve ekipe. Večjih sprememb v moštvu ne bo. Štirje sovjetski hokejisti bodo na Jesenice prispeli do konca meseca, ko bodo urejene vse formalnosti. Po sicer zelo kratkem dopustu je razpoloženje v ekipi zelo dobro in delavno, saj se vsi zavedajo, da je pred ekipo ena izmed najpomembnejših sezon. Motivov za delo ne manjka: alpska liga, tekmovanje za pokal evropskih prvakov in državno prvenstvo. Zaradi varčevanja bodo suhe priprave na Jesenicah, trenirajo dvakrat dnevno po dve uri v telovadnici, na zunanjih igriščih in v okolici Jesenic. S treningi so začele tudi ostale klubske ekipe, od hokejske šole do mladincev. Led na Jesenicah bo 1. avgusta. Otvoritvena tekma pa bo 14. avgusta, ko bo na Jesenicah gostoval avstrijski državni prvak VSV iz Beljaka. Nekaj dni kasneje pa se začne tekmovanje za pokal Bleda, v katerem bodo sodelovali Acroni Jesenice, Kac iz Celovca, Olimpija in Bled. %B. Jeršin Osemdeset let nogometa na jesenicah Jeseniški nogomet praznuje. Davnega leta 1912, torej pred 80 let, so v železarskem mestu odigrali prvo uradno nogometno tekmo in se začeli s to športno panogo organizirano ukvarjati. Nogometni klub Jesenice skupaj s športnim društvom in športno zvezo občine Jesenice pripravlja praznovanje, ki bo sicer skromno, prikazalo pa bo dejavnost kluba. V nedeljo so proslavljanje začeli najmlajši člani kluba, pionirji s prijateljsko tekmo z vrstniki iz sosednje Avstrije, ta teden pa se bodo vrstile prijateljske tekme vseh klubskih selekcij. V petek, 24. julija, bo ob 19.30 v gledališču Tone Čufar na Jesenicah proslava visokega jubileja s kulturnim programom in podelitvijo priznanj in spominskih plaket. Na proslavi pričakujejo mnoge nekdanje nogometaše in visoke goste. V soboto, 25. julija, bo ob 13. uri začetek močnega članskega turnirja, na katerem bodo nastopili Studio D iz Novega mesta, Rudar iz Trbovelj, eden izmed gorenjskih ligašev (Živila ali Triglav) ter domače moštvo. • B. Jeršin Nogometni srboriteži Če smo nekdaj radi pripomnili, da se predvsem igralci iz nogometnih klubov južno od Kolpe radi pretepajo in se nešport-no obnašajo, pa po enem letu nogometnih tekmovanj v samostojni Sloveniji ugotavljamo, da se to dogaja tudi v naših klubih in na naših nogometnih igriščih. Zapisniki disciplinske komisije Nogometne zveze Slovenije, ki jih objavlja uradno glasilo NZS Slovenski nogomet, so glede na to prav zanimivo branje. V njih, na primer, lahko preberemo, kako je igralec Mure po izključitvi zmerjal glavnega sodnika z vulgarnimi izrazi. Lahko si samo mislimo, kaj vse mu je rekel! Igralec Hmezada je bil še srboritej-ši: glavnega sodnika je tako močno udaril v prsi, da je padel po tleh, z obračunavanjem pa bi še nadaljeval, če mu tega ne bi preprečili soigralci. Kazen: prepoved igranja nogometa za poldrugo leto! Nogometaš Kovinarja je bil zelo domiseln: v nasprotnega igralca, nad katerim se je zjezil, je vrgel vedro in ga za nameček udaril še z glavo. Da niso vsega vedno krivi igralci, dokazuje primer z ene od mladinskih tekem: klubski zdravnik je pozival gledalce na "fizični obračun z igralci nasprotnega moštva ". Kazen, ki mu jo je prisodila disciplinska komisija, je polletna prepoved vseh funkcij v nogometu. Če sodimo po teh nekaj primerih iz lanskega nogometnega prvenstva (bilo pa jih je še precej več), potem lahko zapišemo, da bo tudi letos zanimivo - ne samo na nogometnem, športnem področju, ampak tudi na nešportnem, disciplinskem.% C. Zaplo-tnik brane oblak, novi trener nk živila naklo: "Povabilo sem sprejel, ker je naklo dobra ekipa" "Ekipi manjka še nekaj borbenosti, predvsem v napadu Naklo, 17. julija - Vest, da bo nekdanji igralec Olimpije, Hajduka, Schalkeja 04 in Baverna, postal trener moštva Živil Naklo, je presenetila tudi največje nogometne sladokusce. Branet kako to, da ste se odločili za Živila Naklo? "Ko sem se skozi Kranj vozil na tekme v Avstrijo, sem se pogosto spraševal, zakaj se ne bi "ustavil" tu, v Kranju. Ker sem to mimogrede omenil tudi enemu od predstavnikov nogometnega kluba Živila Naklo, so se v klubu odločili, da me povabijo k sodelovanju. Povabilo sem sprejel, ker se mi zdi, da je to zelo dobra ekipa, ki pa ji manjka še nekaj malenkosti, predvsem borbenosti v napadu. Ekipo poznam, njeno igro sem si med drugim ogledal tudi na video-kasetah. Vsa čast prejšnjemu trenerju, prijatelju Andrejaši-ču, za katerega lahko rečem, da je iz moštva naredil največ, kar je mogel. Ekipa pa ima še nekaj rezerve v ustvarjalnosti in v profesionalnosti." Ljubljana vam je bližja. Kako to, da se, na primer, niste odločili za Olimpijo? "Olimpija je moj matični klub, vedno sem bil "zeleni", vendar pa me to moštvo zdaj ne zanima in me ne bo zanimalo vse dotlej, dokler ga bodo vodili ljudje, ki ga vodijo zdaj. Sicer pa - tudi pred njimi kapo dol, saj so postali državni prvaki." Kot igralec ste bili znan po garanju, po nenehnem gibanju, tekanju po igrišču. Boste to poskušali privzgojiti tudi nogometašem Nakla? "Nogomet je zelo enostavna igra in kdor jo dojame, ne more verjeti, da preigravanje ("driblanje") sploh ni potrebno. Treba je le takoj oddati žogo in imeti dovolj moči. Najlepši primer enostavnega igranja so igre Danske na zadnjem evropskem prvenstvu. Takšen slog bi rad prenesel tudi na naklansko moštvo." IL Ste morda razmišljali, da bi kot trener tudi zaigrali? "O tem ne razmišljam. Nekajkrat sem poskusil, vendar sem videl, da to dvoje ne gre skupaj. Tekmo bi sicer lahko igral, vendar ne bi mogel trenirati, ker po vsaki naporni tekmi potrebujem kar nekaj dni, da se povsem odpočijem." Nekdaj je veljalo, da Slovenci niso za nogomet. Slovenski klubi so na veliko kupovali igralce v Brane Oblak, nekdaj najboljši slovenski nogometaš, ki ima zdaj že tudi precej trenerskih izkušenj, je v petek v prostorih Živil v Naklem podpisal z nogometnim klubom Živila Naklo pogodbo o enoletnem treniranju prvega moštva, kije lani uspešno igralo v prvi slovenski ligi. V imenu NK Živila Naklo je pogodbo podpisal predsednik kluba Janez Zupan, ob podpisu pa je bil navzoč tudi Branko Remic, direktor Živil, ki so glavni sponzor nakel-skega nogometnega kluba. Pogodba med NK Živila Naklo in Branetom Oblakom velja za eno leto, vendar pa vsebuje tudi člen o možnosti podaljševanja. V klubu računajo, da se bodo igralci pod Oblakovo trenersko "taktirko" še marsičesa naučili, da se bo zanimanje za nogomet v Naklem in na Gorenjskem povečalo in da bo Oblak tudi organizacijsko pomagal spraviti klub na zahodnoevropsko raven. • C. Z. Kaj lahko kot trener Naklancev obljubite pred novim prvenstvom? "Jaz nikoli ničesar ne obljubljam. V Naklo ne bi prišel, če ne bi v slovenski ligi z moštvom štartal na prvo mesto. Tudi Naklo je namreč lahko prvo. To je lani, predvsem v prvem delu prvenstva, dokazalo. Seveda pa se v prvenstvu lahko zgodi marsikaj." vedno ste kot nogometaš tako dober, da bi lahko tudi igra- južnih republikah. Zdaj, po letu "nogometnega življenja" v samostojni Sloveniji ugotavljamo, da so tudi Slovenci nekako "rojeni" za ta šport. "Slovenski nogometaši smo bili v preteklosti diskriminirani. Mnogi mladi, nadarjeni domači igralci so igrali do šestnajstega ali sedemnajstega leta, potem pa so pustili nogomet, odšli študirat ali v drugo športno panogo, ker so videli, da jih trenerji šikanirajo in da raje kupujejo igralce iz "bratskih" republik. Slovenci smo za vse športe, tudi za nogomet, le pogoje moramo imeti za to." Je slovenski nogomet v zadnjem letu napredoval, ostal na enaki ravni kot prej, nazadovat.. ? "Pri nas nogomet ni tako kakovosten kot v številnih evropskih državah, vendar pa je v vzponu. Znanje, ki so ga imeli igralci z juga, je treba prenesti na domače, odvzeti lenobo, ki so jo imeli, ter pridati slovensko bojevitost in nogometno tehniko." So domači igralci razlog, da se zdaj tudi na tribunah v Naklem (ali drugod v Sloveniji) zbere po več tisoč Slovencev, ki nekdaj niso posebej pogosto hodili na nogometne tekme? "Ekipe, ki so se uvrstile v slovensko ligo, in tiste, ki se kakovostno vzpenjajo (med njimi pa je tudi Naklo), bodo zanesljivo imele veliko gledalcev. Izkušnje kažejo, da klub lahko normalno dela, če jih je na tekmi dva do tri tisoč. Lepo bi bilo, če bi jih bilo toliko tudi v Naklem, kjer pa je glavni problem štadion. Kranjsko igrišče bi bilo sicer boljše za igranje, vendar pa je zaradi gledalcev boljše, da igramo v Naklem." Je treniranje naklanskih nogometašev edini stik z nogometom ali se ukvarjate še s čim drugim? "Redno igram za slovensko veteransko reprezentanco in mali nogomet za ekipo Brinje. Doslej sem treniral eno od avstrijskih ekip, zanjo pa sem odigral tudi nekaj tekem."© C. Zaplotnik vaterpolo Triglav i nadaljuje z zmagami Kranj, 18. julija - Na letnem bazenu Kranja je bilo minuli konec tedna vse v znamenju vaterpola. Že v petek je bilo srečanje med ekipama Foto Kosi Kranj 90 in Triglav I. V soboto so bile kar tri tekme: srečali so se vaterpolisti Foto Kosi Kranj 90 in Celovčani, Triglav I in Koper ter Triglava II in celjski Neptun. FOTO KOSI KRANJ 90 : VVORTHERSEE 13:23 (3:7, 1:6, 4:6, 5:4) Foto Kosi Kranj 90: Dejak, Vončina 4, Brinovec, Zupanič 2, Kosi 3, Rozman, Radonjič, Jerman 1, Celar, Kociper 2, Hajdi-njak, Rauter 2 Igralci kranjske ekipe so tokrat zaigrali precej slabše kot dan prej proti Triglavu I. Poraz je bil neizbežen, Celovčani pa so se pokazali kot solidna ekipa. FOTO KOSI KRANJ 90 : TRIGLAV I 10 : 24 (2 : 6, 3 : 4, 1 : 8, 4 : 6) Foto Kosi Kranj 90: Dejak, Vončina 1, Zupanič 3, Hajdinjak, Kosi, Rozman, Radonjič, Pičulin 1, Jerman 2, Celar, Veličkovič, Kociper 1, Rauter 1 Triglav I: Homovec, Hajdinjak 2, Stružnik 1, Balderman 3, Grabeč 5, Čadež, Gantar 1, Vidic 3, štirn 6, Štromajer, Troppan 3 Vaterpolisti Triglava I so dobro igrali, pa tudi vaterpolisti Foto Kosi Kranj 90 so se predstavili kot odlično moštvo. Trigla-vani so zlasti dobro odigrali prvo in tretjo četrtino, v katerih so dosegli prednost 11 zadetkov. Trener Triglava Rado Čermelj je v igro dal tudi pionirje, ki pa so izkoristili priložnost in se vpisali med strelce. TRIGLAV I : KOPER 15 : 8 (3 : 1, 4 : 3, 6 : 1, 2 : 3) Triglav I: Homovec, Hajdinjak 3, Margeta, Balderman 5, Grabeč, Čadež 2, Gantar 1, Čimžar, Vidic, Stružnik, Peranovič 1, Štromajer 2, Troppan 1 Domačini so z odlično igro edinega pravega konkurenta v ligi premagali z razliko sedmih zadetkov. Največjo prednost so priigrali v tretji četrtini, ki so jo dobili z razliko petih zadetkov. V ekipi domačinov je tokrat blestel Žiga Balderman, ki je dal pet golov in dokazal, da zasluži mesto v mladinski in članski reprezentanci. Zaradi nešportnega obnašanja, vzrok je potrebno iskati tudi v neuspešnem igranju, sta bila izključena dva Koprčana. S klopi je moral tudi trener Dušan Lončarevič, s pravico zamenjave pa je bil izključen Bolčič. TRIGLAV II : NEPTUN 8 : 7 (2 : 1, 1 : 3, 4 : 1, 1 : 2) Triglav II: Košir, Ktofutar 1, Bečič 4, Alidžanovič 1, Klan-čar, Antonijevič, Pikec, Galič Tadej 2, Srečanje je imelo štiri različne četrtine. V prvi in tretji so imeli več od igre domačini, v drugi in četrti pa gostje iz Celja-Celjani so bili na pragu presenečanja, ki pa ga niso izkoristili-Tokrat je domača ekipa nastopila nekoliko oslabljena, saj v postavi ni bilo vratarja Kavčiča, igralca Bukovca in Tea Galiča. Vrstni red po petem kolu: 1. Triglav I 8 točk, 2. Koper 6 točk 3. VVorthersee 5 točk 4. TriglavII 5 točk 5. Foto Kosi Kranj 90 2 točki 6. Neptun še brez točke Odigrali so tudi drugi turnir 2. lige. Rezultati - Kokra : Vodovodni stolp 6 : 6 (0 : 0, 1 : 2, 4 : 4, 1 : 0), Maribor : Kamnik 11 : 17 (3 : 3, 2 : 6, 1 : 5, 5 : 3), Koper II : Žusterna 6 : 13 (2 : 2, 1 : 3, 1 : 3, 2 : 5) in Edera : Vodovodni stolp 7 : 12 (0 : 2, 2 : 5, 3 : 3, 2 : 2). Po drugem turnirju vodi Žusterna s 6 točkami pred Kokro 5, Edero 4, Vodovodnim stolpom 3, Kamnikom 3 in Mariborom 0-Zadnji je s 4 točkami Koper II, ki pa nastopa izven konkurence. Med strelci vodi v prvi ligi Marko Štrkalj (Koper) z 28 zadetki, v drugi ligi pa Iredenta (Edera) in Homar (Kamnik), oba 15 zadetkov. • J. Marinček 85 - Letnica planinstva v selški dolini Železniki - Planinsko društvo Železniki pripravlja na Jakobovo nedeljo (26. julija) ob 11. uri na Ratitovcu proslavo ob 85-letnic' planinstva v Selški dolini. V kulturnem programu bodo sodelovali ansambel Obzorje, pevski zbor Ratitovec in recitatorji.# C. Z- TABORNIŠKI TEK OKOLI BOHINJSKEGA JEZERA Najhitrejša kejžar in bohinCeva Ribčev Laz, 19. julija - Turistično društvo Bohinj in taborniški odred Dobre volje iz Ljubljane sta v nedeljo pripravila tradicionalni taborniški tek okoli Bohinjskega jezera. Sodelovalo je 122 tabornikov in tabornic, rekreativk in rekreativcev. Med moškimi ie 12 kilometrov dolgo progo najhitreje pretekel Roman Kejžar, med ženskami pa Veronika Bohinc. Rezultati - moški - absolutno: I. Roman Kejžar 34.16, 2. Roma" Hojak 35.58, 3. Srečo Končina 36.23; ženske - absolutno: 1. Veronika Bohinc 42.54, 2. Lidija Golob 46.31, 3. Ana Jerman 47.41; rekreativke - 25 do 34 let: 1. Lidija Golob 46.31, 2. Ljubica Radi-vojevič 59.29, 3. Nuša Turšič 59.39; rekreativke - nad 35 let: j Veronika Bohinc 42.54, 2. Ana Jerman 47.41, 3. Magda Menega' lija 54.11; moški - do 29 let: 1. Roman Kejžar 34.16, 2. Roman Hojak 35.58, 3. Tone Vencelj 36.55; moški - od 30 do 39 let: 1 Srečo Končina 36.23, 2. Branko Kranjc 37.06, 3. Brane Skobern« 38.47; moški - od 40 do 49 let: 1. Silvano Serbo 39.06, 2. ObraO Lazič 40.49, 3. Marjan Lipičnik 42.47; moški - nad 50 let: 1. Jane* Sitar 39.59, 2. Rok Štros 41.07, 3. Vinko Fortuna 41.47.# C. I- p GLASOVA StotinkA PO GORENJSKIH PLANINSKIH POSTOJANKAH Koliko za prenočišče in enolončnico? Vse gorenjske planinske postojanke so odprte do konca septembra in pričakujemo ljubitelje gora vse dni v tednu. Povsod je dovolj prostora. Cene prenočišč, ki jih navajam, veljajo za nečlane PZS, člani plačajo polovično ceno, mladina pa spi še ceneje. PD Kranj upravlja s tremi kočami. Koči na Krvavcu (1540 m) in na Kališču (1498 m) ima-fa vsaka po 80 ležišč. Smučišče in koča na Ledinah sta odprta, tovorna žičnica prepelje tudi opremo. Cene prenočišča se gibljejo od 300 do 500 tolarjev. Različno hranljive enolončnice vam ponudijo za 80 do 100 SIT. PD Škofja Loka ima koče na Lubniku (1025 m), kjer je 20 Postelj in noč spanja stane osem desetakov, na Blegošu (1391 m) razpolagajo s 30 posteljami, na Ratitovcu (1642 m) je 45 postelj, v obeh boste prespali za 200 SIT, na Ermanovcu (1005 m) je 12 ležišč in na Slaj-ki (789 m) deset. Enolončnice, glede na kvaliteto, stanejo od 60 do 160 tolarjev. PD Jezersko upravlja s Češko kočo pod Grintovcem (1545 m), kjer je možna smuka in nočitev za 300 do 500 SIT. Enolončnica vas okrepča za 170 tolarjev. Koča pri Savici (653 m) ima 32 postelj, dom na Komni (1520 m) 120, koča pri Triglavskih jezerih (1685 m) razpolaga z 200 ležišči, dom na Kredarici (2515 m) s 300 ležišči. Jedačo iz enega lonca ponudijo za 200 do 250 tolarjev. PD Križe je oskrbnik v zavetišču v Gozdu (861 m, 9 ležišč po 360 SIT), ki pa je med tednom odprto le med 14. in 21. uro, in v koči na Kriški gori (1582 m, 30 ležišč, od 150 do 300 tolarjev), kjer vam golaž skuhajo za dva stotaka in pizzo spečejo za 250 SIT. PD Tržič upravlja z domom pod Storžičem (1123 m), kjer lahko spi 80 ljudi, domom na Kofcah (1488 m, 50 ležišč), domom na Zelenici (1520 m, 60 ležišč) in kočo na Dobrči (1478 m, 22 postelj). Cena nočitve je 400 SIT, z lastno rjuho in pižamo pa dobite čaj zastonj. PD Bled ima odprto Blejsko kočo v Lipanci na Pokljuki (1633 m) s 40 posteljami, ki so na voljo od 600 do 800 SIT. Z enolončnico postrežejo za 150 SIT. V upravljanju PD Gorje sta dom Planika pod Triglavom s 165 ležišči in Tržaška koča na Doliču. Enolončnica je 200 tolarjev. PD Javornik - Koroška Bela ima Prešernovo kočo na Stolu (2193 m), kjer vam nudijo 30 ležišč po 700 do 900 tolarjev. Za isto ceno lahko spite tudi v Staničevem domu pod Triglavom (2332 m) s 120 ležišči. Kovinarska koča v dolini Krme (980 m) ima 25 ležišč za 700 tolarjev. Enolončnice z mesom prodajajo v vseh kočah za 200 tolarjev. Koča na Golici ima 41 ležišč (360 do 460 SIT), Tičar-jev dom na Vršiču 104 (700 SIT), koča pri Izviru Soče v Trenti 31 (360 do 460 SIT) in zavetišče pod Špičko 34 postelj (400 SIT za prenočitev) so v upravljanju PD Jesenice. Enolončnica z mesom povsod stane 250 tolarjev, z lastno posteljnino pa spite več kot polovico ceneje. • A. Verdir Smeri kranjskih in tržiških alpinistov Iz alpinističnega odseka PD Kranj: Nevenka Osredkar je v Libo-jah preplezala naslednje smeri: Pipa miru z oceno VI11 -; Oliva z oceno VII + /VI11-, Zacopran buhtelj z oceno VII +/VIII- in Herkules z oceno VII + . Dorian Šuc je v Ospu preplezal smeri: Ciquita X/X + , Black sugar magic z oceno X-in Twin peaks z oceno IX+ , na Bohinjski Beli pa smeri: Love story z oceno X-/X, Fate man z oceno IX + in Ritem v zraku z oceno X-, v Retaljah pri Vrhniki pa smer Pokrajcu-Ija z oceno IX + /X-. Naveza Andrej Kecman in Joža Jagodic je v Jalovcu splezala smer Raz Jalovca z oceno V+, Bine Šter in Andrej Zidar sta v Koglu preplezala Rumeno smer, ki ima oceno V + , A0. Matej Kranjc in Jana Liko-zar pa sta v Vrhu nad Sitom glav splezala smer Perčič - Za-Pbtnik, z oceno V + , V/IV (250 m). • Tanja Rajgelj Pet članov Alpinističnega odseka Tržič se je ob koncu junija ■nudilo v italijanskih Dolomitih, kjer so preplezali nekaj zelo zanimivih smeri. Janko Meglic in Slavko Rožič sta 25. junija splezala smer Konstantini Gedina v Tofani di Roses z oceno VI-, dolžina smeri pa 450 metrov. Navezi Andrej Rožič - Primož Soklič in Janez Primožič - Alenka Jam- nik (AO Rašica) pa sta plezali Prvi južni steber z oceno V + in dolžino 400 metrov. 26: junija sta Janko Meglic in Slavko Rožič preplezala zahodno steno Pte. Anne v Tofani di Mezzo s prvenstvenim izstopom (VI-/V, 250 m). Ostali dve navezi pa sta plezali smer, ki sta ju ta dva alpinista uspešno preplezala dan poprej. Janko Meglic in Slavko Rožič sta 27. junija ponovila smer Constantini - Apollonio (VI A2, 450 m), ostali štirje pa so obiskali stolpe Falzarego, kjer so v Malem stolpu ponovili Južni raz (V, 200 m) in Stroblovo smer (IV-V, 200 m). Za konec so odšli še v skupino Treh Cin, kjer sta Slavko Meglic in Slavko Rožič 28. juni- ja v Anticimi ponovila smer Egger - Sauscech in sicer prosto (VI+ , 300 m). Drugi dve navezi Andrej Rožič - Primož Soklič ter Alenka Jamnik - Janez Primožič pa sta ponovili Rumeni raz (VI A = , 370 m) v isti steni. V začetku tega meseca, v soboto, 4. julija, pa so bili alpinisti v dolini Tamarja, kjer so Andrej Rožič - Primož Soklič ter Janez Primožič - Simona Miklavčič (AO Škofja Loka) preplezali Zajedo v Severni steni Sit (VI-/V Al, 500 m).« Janez Kikel ŠTIRI ŽENSKE PEŠ PO "CIGLARJEVI POTI OD DRAVE DO JADRANA" V DEVETIH DNEH PREHODILE 230 KILOMETROV Nekateri deli poti so slabo označeni in že težko prehodni. Kranj, 17. julija - Kako preživeti letošnji dopust, so se spraševale Valerija Kuster iz Preddvora, Majda Koprivec iz Kranja ter Alenka Narat in Mojca Šegula iz Ljubljane, in se po nasvetu prijatelja iz Škofje Loke odločile, da se odpravijo peš (le kako bi se drugače) po slovenskem delu evropske pešpoti E-6, po "Ciglarjevi poti od Drave do Jadrana", ki jo je po slovenskih gozdovih pred dvajsetimi leti speljal zdaj že pokojni dr. Milan Ciglar, sicer diplomirani gozdarski inženir. Pot vodi po turistično manj znanih predelih Slovenije, v glavnem po gozdnih poteh, le v večjih naseljih (Grosuplje, Mozirje, Trojane itd.) zavije tudi na asfaltne poti. Valerija, Majda, Alenka in Mojca so vodnik po Ciglarjevi poti, ki je izšel pred odšle na pot na dan slovenske državnosti (25. junija). Začele so v Ivniku (Eibisvvald) v Avstriji, po dveh urah hoje v Radljah prešle državno mejo, prečkale Dravo in nadaljevale do Vuhreda, se povzpele na Zgornje Pohorje in na Male Kope, se "sprehodile" do Slovenj Gradca, Mozirja, Motnika in do Trojan, obiskale Limbarsko goro in Moravče, prešle čez Savo na Janče, nato šle do Grosupelj in na Turjak, čez Bloško planoto v Novo vas, v Cerkniško dolino, do gradu Snežnik, na Ma-šun in Snežnik ter do Sviščakov in Ilirske Bistrice, odtod pa z vlakom nazaj v Ljubljano in v Kranj. Pohodnice so hodile na dan osem do dvanajst ur in v devetih dneh (razen ene od Ljubljančank, ki je v Trojanah "odstopila") prehodile 230 kilometrov. Pot je zadnje čase slabo obiskana Kot sta povedali Valerija in Majda, je pohod-niška odprava povsod vzbujala precejšnjo pozornost: ne samo zato, ker so bile v njej štiri ženske, ki rade hodijo po svetu in se "družijo" z naravo, ampak tudi zaradi tega, ker se Slovenci bolj malo odločajo za pohod-ništvo in ker je pot zadnje čase slabo obiskana. Lani, ko je bila na Slovenskem vojna, ni bilo nobenega, letos so bili pred "odpravo štirih žensk" le štirje, predlani pa je po poti šlo okrog 180 ljudi, med njimi le 55 Slovencev, sicer pa največ Francozov, Švedov, Nemcev in drugih. Pohodništvo je predvsem na severu Evrope veliko bolj razvito kot pri nas, kjer so le redki, ki so doslej uspeli prehoditi celotno evropsko peš pot E-6. od Baltika do Jadrana, katere del je tudi Ciglarjeva pohodna transverzala. Slovenci se tudi raje odločajo za posamezne dele poti kot za to, da bi pot prehodili v enem "zamahu", kot so to storile Gorenjki in Ljubljančanka. Na vodnik po poti se ni mogoče povsem zanestie "Pot je na nekaterih delih zelo slabo označena. Najslabše je v okolici Mozirja, na Dolenjskem in Notranjskem (predvsem na Bloški planoti) in v večjih naseljih," pravita Valerija in Majda in poudarjata, da bi gozdarji morali bolje poskrbeti za poti in označbe. Tudi na osmimi leti, se ni več mogoče povsem zanesti. Nekateri podatki ne veljajo, predvsem pa ne tisti o prenočiščih (in gostiščih) v posameznih vaseh. "Na Štajerskem smo lahko prišle do prenočišč, medtem ko je bilo na Dolenjskem in na Notranjskem precej težje. Na Dolenjskem smo komaj prepričale enega od kmetov, da nas je vzel pod streho, na Turjaku smo spale v seniku. V Novi vasi na Bloški planoti nam je vodnik po poti sicer "kazal" nekaj turističnih postelj, vendar jih zdaj že ni več. Iz težav nas je nazadnje rešila usmiljena ženica." "Naša četica koraka..." - za strah pred medvedom Ko so popotnice na Mašunu pod Snežnikom opazile, da je nekega dne po Ciglarjevi peš poti hodil tudi rjavi kosmatinec - kočevski medved, namreč - jih je malce stisnilo pri srcu in da bi pregnale strah, so prepevale in prepevale. Če jim je zmanjkalo idej, so začele s tisto, ki je za tak pohod najprimernejša: "Naša četica koraka..." ali pa je Majda tolkla z delom rogovja, ki so ga našle ob poti. Popotnice so ob poti srečale veliko prijaznih ljudi, spoznale, kako čudovit je razgled z nekaterih delov poti in kako lepa je Slovenija (še posebej so jih navdušile Lim-barska gora, Bloška planota in Snežnik), ugotovile, da Slovenija ni samo dežela prijazni ljudi, ampak tudi dežela renčečih psov. Pred-no so prišle v vas, so se oglasili psi, in lajali so še dolgo po tem, ko so bile daleč proč: slišale pa so tudi za primer, kako je pes oklal enega od pohodnikov. "Pohod po poti od Radelj do Jadrana priporočamo ljubiteljem narave, ljudem, ki jim je vseeno, če, denimo, tudi šest ur ne vidijo "žive duše", tistim, ki uživajo tudi v tem, da ob pogledu z gozdne poti ne vidijo nobene hiše ali ceste, temveč samo gozd... "pravijo popotnice in poudarjajo, da bodo verjetno še letos prehodile tudi odsek poti od Ilirske Bistrice do Reke, prihodnje leto pa morda še avstrijski odsek evropske peš poti E-6.© C. Zaplotnik RAFTING? Zakaj pa ne - s Klubom EXTREM z Bleda in Gorenjskim glasom za samo 700,00 tolarjev. V Ertremu vam preskrbijo opremo za spust z raftom po reki. Ekskluzivna cena 700,00 tolarjev na osebo velja s predložitvijo tega oglasa iz časopisa. Informacije: KLUB EXTREM BLED, telefon 064/75-932, 74-108, 78-041 ODBOJKARSKI TURNIR NA BLEDU Zmaga gostov iz kanala Bled - Na odprtem odbojkarskem prvenstvu na mivki, ki ga je v soboto na Bledu organiziral Marjan Pregrad iz Kranja, je sodelovalo 12 ekip iz Ljubljane, Kanala in z Gorenjskega. V ekipah je igralo tudi več odličnih odbojkarjev in državnih reprezentantov. V polfinale so se uvrstile ekipe Pizzerija Fontana iz Kanala, Best (kombinirana ekipa blejskih in ljubljanskih igralcev), Džamši in Pizzerija Ajdna iz Žirovnice. Zmagala je Pizzerija Fontana, ki je v finalu z 2:0 premagala Best, v tekmi za tretje mesto pa je Pizzerija Ajdna z 2:0 odpravila Džamšije. Vstopnice za hokejske tekme Jesenice - Iz hokejskega kluba Acroni Jesenice sporočajo, da bodo v prihodnjih dneh začeli prodajati stalne vstopnice za prihodnjo hokejsko sezono, ki se bo uradno začela 14. avgusta s tekmo z avstrijskim državnim prvakom B1C VSV iz Beljaka. Cena vstopnice za sedišče je 100 nemških mark v ustrezni tolarski protivrednosti, za stojišče pa 80 mark. Vstopnico bo mogoče plačati v treh obrokih. Cena vstopnic za posamezne tekme v novi sezoni pa bo tri marke za stojišče in štiri marke za sedišče.• C. Z. Namesto državnega prvenstva samo izbirni tek V nedeljo, 12. julija, bi moralo potekati v Slovenski Bistrici prvo državno prvenstvo Slovenije v dolgem gorskem teku, vendar tekmovanja niso mogli izvesti zaradi neugodnih vremenskih razmer, saj je močno deževalo, teren pa je bil zelo razmočen. Na nekoliko skrajšani progi z asfaltnim cestiščem so zato pripravili četrti izbirni tek za sestavo državne reprezentance, ki bo konec avgusta nastopila na prvem svetovnem prvenstvu v gorskih tekih v Valle di Susi v Italiji. Skrajšana proga je potekala po cesti iz Slovenske Bistrice na 1180 metrov visoki vrh Sveti trije kralji. Teka se je udeležilo 50 tekmovalcev, člani so tekli progo, dolgo 17 km in z višinsko razliko 850 metrov, članice in mladinci pa so se pomerili na 9 km dolgi progi s 400 metri višinske razlike. Rezultati: člani - absolutno: I. - 2. Marjan Krempelj (Slovenska Bistrica) in Igor Šalamun (Maribor) 1.07:51, 4. Franci Teraž (Petro!) 1.09:00. članice - absolutno: I. Marjana Vidovič (Ljubljana) 46:40, 2. Olga Grm (Klub trmastih Preddvor) 47:19, 5. Mojca Drempetič (Kranj) 54:33, 6. Bojana Hajdinjak (Škofja Loka) 1.03:28...« Lojze Kerštan CharlesWebb 43 DlPLOMIRfiNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja "In sta se zabavala?" "Ne, nisva se." "No, stavim, da bi bilo sedaj precej drugače," je dejala ga. Braddock. "Ne bi bilo," jo je zavrnil Benjamin. "Takrat pred petimi leti Je bilo mučno ter prisiljeno in mučno ter prisiljeno bi bilo tudi sedaj." "Ben," je rekel g. Braddock in si s prtičkom obrisal kotiček Jjst, "meni je mučno in prisiljeno vsakič, ko pride k nam g. Robinson in mu rečeš, da boš poklical njegovo hčer." "Za božjo voljo, če me pa prosi! Kaj naj bi mu pa potemta- kem rekel - da je ne bom?" "Poglej, Ben." "Očka, saj ne pričakuje, da jo bom poklical. To je samo navaden klepet." "Motiš se," je dejal g. Braddock, položil prtiček nazaj v naročje in pogledal sina. "Še posebej mi je poudaril, da seje vrnila. In še posebej mi je poudaril, naj te o tem obvestim." "Prav," je rekel Benjamin. Vzel je nož in vilice in začel rezati posoljeno meso. "Ko me bo naslednjič prosil, mu bom odgovoril, da nikoli v življenju nimam namena poklicati njegove hčerke." "Po večerji jo boš poklical." Benjamin je pogledal kvišku in spustil nož in vilice na krožnik. "Kaj za vraga pa je zdaj to!" je vzkliknil. "Je tvoj čas tako dragocen, Ben?" "To nima nič opraviti s tem!" "Je gledanje televizije in večerno popivanje zate tako pomembno, da se temu niti eno noč ne moreš odreči in storiti kaj za koga drugega?" "Midva z Elaine Robinson se ne ujemava!" je spet dejal. "Midva z Elaine Robinson nimava nič skupnega!" G. Braddock je pokimal. "Domnevam, da ti intelektualno ni kos, kajne?" "Daj no!" "Domnevam, da bi bilo hudo obremenjujoče preživeti ves večer z nekom z nižjo stopnjo umskih sposobnosti, mar ne?" "Prekleto dobro veš, da to nima nič opraviti s tem!" "Šššš!" se je oglasila ga. Braddock. "Nehajta že! No, če Benjamin absolutno odklanja, da bi jo peljal ven ..." "Tako je!" "Potem pa prav," je rekel g. Braddock. "Bom pa vso družino povabil k nam na večerjo." "Kaj?" "Enkrat naslednji teden bom poskrbel, da Robinsonovi pridejo k nam na večerjo." Benjamin je mrko gledal v svoj krožnik. "Kakšen poseben ugovor k temu?" je vprašal oče. "Ne," je odgovoril Benjamin. "Seveda ne." Tiho je pojedel preostanek večerje. Počakal je toliko, da je mama pospravila mizo, nato je pojedel posladek in popil skodelico kave. "Oprostita mi," je rekel, ko je končal. "Sedaj grem pa poklicati Elaine." Naslednji večer malo po sedmi je Benjamin iz bifeja vzel steklenico viskija, napravil nekaj dolgih požirkov, nato pa si je z roko obrisal usta. Nekaj minut kasneje je parkiral avto ob pločniku pred hišo Robinsonovih in po tlakovani potki odšel do vhodnih vrat. Stemnilo se je že in luč v preddverju je bila prižgana zanj. G. Robinson je odprl vrata skoraj v istem trenutku, koje Benjamin pozvonil. "No, Braddock," je rekel, mu stiskal roko in se režal. "Skrajni čas je že bil, da si se zmigal!" Benjamin mu je sledil v hišo. "Zal mlada dama še ni povsem oblečena," je dejal g. Robinson. Vodil je Benjamina po hodniku do zadnjega dela hiše in na poletno verando. Tam je v enem izmed naslonjačev sedela njegova žena in v roki držala kozarec s pijačo. Ko se je Benjamin pojavil, ga je pogledala, a se ni nasmehnila pa tudi najmanjšega namena vstati ni kazala. "Pozdravljeni," je spregovoril Benjamin. G. Robinson je potisnil roke globoko v hlačne žepe, a je eno takoj izvlekel, da bi pogledal na uro. "Bi spil kaj kratkega?" ga je vprašal. "Bi." "Še vedno piješ viski?" Na podlagi določil 81., 82., 84. in 91. člena Stanovanjskega zakona (Ur. I. RS 18/91 in 19/91) in 17. člena Pravilnika o porabi sredstev Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (Ur. I. RS št. 19/92) Upravni odbor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije po sklepu z dne 14. julija 1992 objavlja RAZPIS POSOJIL STANOVANJSKEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE I. SPLOŠNA DOLOČILA Na razpisu posojil Stanovanjskega sklada Republike Slovenije lahko sodelujejo državljani Republike Slovenije, ki 1. prvič razrešujejo svoje stanovanjsko vprašanje z nakupom ali gradnjo primernega stanovanja ali stanovanjske hiše (v nadaljevanju stanovanje) na območju Republike Slovenije; 2 jim je zaradi spremenjenih družinskih, zdravstvenih ali socialnih razmer dosedanje stanovanje na območju Republike Slovenije postalo neprimerno, pa ga bodo zato - nadomestili z novim, - razširili z dodatnim nakupom oziroma gradnjo ali - zaradi spremenjenih zdravstvenih razmer funkcionalno prilagodili 3. svoje stanovanjske razmere izboljšujejo ali razrešujejo z vlaganjem sredstev v - prenovo, - sanacijo ali - obsežnejše vzdrževanje lastnega stanovanja. Za prenovo se štejejo preureditve oziroma prezidave znotraj obstoječega tlorisa, ki omogočajo funkcionalnejšo izrabo prostora v prid stanovanjske površine ali primernosti stanovanja. Za sanacijo se šteje modernizacija instalacij in sanitarne opreme. Za obsežnejše vzdrževanje se šteje odstranitev arhitektonskih ovir in odprava pomanjkljivosti stanovanja zaradi zastarelosti ali dotrajanosti posameznih elementov. 4. Na razpisu ne morejo sodelovati tisti, ki si rešujejo stanovanjsko vprašanje z nakupom stanovanja po določih stanovanjskega zakona. 5. Ocena razpoložljivih sredstev je 1 milijarda SIT, od tega predvidoma 700 milijonov SIT za nakupe in gradnjo ter 300 milijonov SIT za prenovo, sanacijo in obsežnejša vzdrževalna dela. II. RAZPISNI POGOJI Vsi upravičenci za dodelitev posojil morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1 so državljani Republike Slovenije in imajo stalno prebivališče na območju Republike Slovenije; 2. svoje stanovanjsko vprašanje rešujejo na območju Republike Slovenije; 3. imajo v letu 1992 sklenjeno kupoprodajno pogodbo za nakup stanovanja ali leta 1990 in kasneje izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo na komunalno opremljenem zemljišču ali veljavno potrdilo o priglasitvi del; 4. bodo v primeru, da imajo neprimerno stanovanje in kupujejo drugo primerno stanovanje, zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim in novim stanovanjem; če pa bodo neprimerno stanovanje odtujili, bodo kupnico v celoti namenili za nakup drugega stanovanje; 5. so kreditno sposobni; 6. stanovanjsko vprašanje ne razrešujejo z nakupom stanovanja po stanovanjskem zakonu; 7. niso sami ali njihovi ožji družinski člani, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, imetniki stanovanjske pravice oziroma najemniki primernega stanovanja, ki jim zakon omogoča nakup po stanovanjskem zakonu; 8. niso sami ali njihovi ožji družinski člani, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, lastniki primernega stanovanja na območju Republike Slovenije, oziroma ne uživajo stanovanja, katerega lastniki so, oziroma niso lastniki ali solastniki stanovanja, v katerem brez lastne krivde ne morejo živeti, ker je to zasedeno, pa ne gre za stanovanje po drugem odstavku 113. člena o povezavi s 125. členom ali po 155. členu stanovanjskega zakona; III. VIŠINA POSOJILA IN POSOJILNI POGOJI 1. Višina posojila, ki ga lahko dobi upravičenec, je lahko največ 40 % vrednosti primernega stanovanja, upoštevajoč tudi morebitno dosedanje posojilo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije; če bo obseg razpisanih sredstev glede na število prosilcev omogočal, je lahko odobreno posojilo iz sredstev tega razpisa višje kot 40 % vrednosti primernega stanovanja, zlasti pri prednostnih kategorijah. 1.1. Za izračun posojila bo za vrednost stanovanja upoštevana cena - 1.200 DEM/m^za nakupe in novogradnje, - 900 DEM/m* za prenovo, - 400 DEM/m* za sanacijo in obsežnejše vzdrževanje v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan odobritve. 1.2. Kg^t primerno stanovanje se upošteva naslednja stanovanjska površina v število ožjih družinskih članov v gospodinjski skupnosti 1 2 3 4 5 6 7 8 primerna stanovanjska površina 52 63 69 85 98-111 - 44 - 63 76 -85 102 110 125 133 nad 8 133 + 8 za vsakega nadaljnjega ožjega družinskega člana 2. Obrestna mera za odobrena posojila po tem razpisu R + 3%. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah. Odplačilna doba je največ 15 let in je odvisna od višine odobrenega posojila in kreditne sposobnosti prosilca. Odobreno posojilo se obvezno zavaruje IV. KRITERIJI ZA OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA ZA DODELITEV POSOJIL Višina odobrenega posojila posameznemu prosilcu je ob upoštevanju višine razpisanih sredstev odvisna od: - primernosti stanovanjske površine, - premoženjskega stanja prosilca oziroma njegove družine, - socialnega, demografskega in zdravstvenega položaja prosilca oziroma njegove družine, - stopnje in načina razreševanja stanovanjskega problema, - višine lastnih sredstev ali sredstev ugodnih posojil, ki jih je pridobil od občine in/ali delodajalca. Ob upoštevanju gornjih kriterijev imajo naslednje kategorije prosilcev prednost oziroma jim bo dodeljeno večje posojilo. - mlade družine; - družine z večjim številom otrok, - družine z manjšim številom zaposlenih, - mladi, - invalidi in družine z invalidnim članom oziroma z otrokom, motenim v telesnem in duševnem razvoju ali trajno nesposobnim za delo, - prosilci z daljšo delovno dobo, ki si prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, - razširjene družine, - nepopolne družine z mladoletnim otrokom, - uporabniki hišniških stanovanj, ki se morajo zaradi razlogov iz prvega od stavka 157. člena stanovanjskega zakona izseliti. Za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let in še noben otrok ni šoloobvezen. Za družine z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije otroci. Za družine z manjšim številom zaposlenih se šteje družina, v kateri prosilec ali za delo sposoben član ni po svoji volji oziroma krivdi nezaposlen oziroma začasno nezaposlen. Za mlade prosilce se štejejo samske osebe, mlajše od 30 let. Pri invalidnosti prosilca ali člana njegove družine se upošteva invalidnost s 100 % telesno okvaro, ugotovljena s sklepom ali odločbo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem in telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo, potrjena od Centra za socialno varstvo. Za daljšo delovno dobo se šteje najmanj tretjina delovne dobe. Razširjena družina je družina, v kateri živijo tri generacije ožjih družinskih članov prosilca, kot jih opredeljuje 6. člen stanovanjskega zakona. V. NATEĆAJNI POSTOPEK Državljani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisnih pogojih, morajo oddati svoje vloge najkasneje do 30. 10. 1992. Vloge oddajo prosilci na posebnem obrazcu Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, ki ga bodo lahko kupili od 15. 9. 1992 na pooblaščenih enotah PTT v Sloveniji. Poleg v vlogi zahtevanih podatkov in dokazil, ki jih pooblaščene organizacije potrjujejo na vlogi sami, morajo prosilci k vlogi priložiti še: 1. leta 1992 sklenjeno kupoprodajno pogodbo za nakup stanovanjske enote ali leta 1990 in kasneje izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo na komunalno opremljenem zemljišču oziroma soglasje k priglasitvi del, 2. dokazilo o statusu stanovanja, v katerem stalno prebivajo (kupoprodajna pogodba, darilna pogodba, sklep o dedovanju, zemljiškoknjižni izpisek itd. oziroma najemna ali podnajemna pogodba), 3. potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa o prijavi začetka gradbenih del za gradnjo stanovanjske enote, 4. sklep ali odločbo SPIZ o 100 % telesni okvari prosilca oziroma družinskega člana, 5. mnenje Centra za socialno delo za otroka, motenega v duševnem in telesnem razvoju ali trajno nesposobnega za delo, 6 mnenje Centra za socialno delo za status samohranilca prosilca ali drugo dokazilo o nepopolnosti družine, 7. potrdilo o šolanju vzdrževanih polnoletnih otrok, 8. potrdilo občine oziroma delodajalca o višini odobrenega ugodnega posojila za stanovanje, za katerega kreditiranje prosi po tem razpisu oziroma dokazilo o porabi lastnih sredstev za kreditirano stanovanje. Vloge morajo prosilci oddati osebno na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije, Ljubljana, Dunajska c. 22, od 1. oktobra do 30. oktobra 1992 na način, ki bo določen v vlogi. Sklepe o odobritvi posojil bo sprejel odbor za porabo sredstev v variantah v 21 dneh po zaključku roka za vložitev vlog za odobritev posojila. Vsak prosilec bo pismeno obveščen o rešitvi svoje vloge v 40 dneh po zaključku roka za vložitev vlog za odobritev posojila^_ KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN Torek, 21. julija 1992 Opažanja sanitarne inšpekcije v zbirnih centrih za begunce Nalezljivih bolezni (še) ni Za begunce dobro poskrbljeno, slabše bivalne in higienske razmere le v loški vojašnici in v Medvodju. Zelo dobre bivalne in higienske pogoje ter prehrano imajo begunci v radovljiški občini, ki so nameščeni v počitniških domovih Jugovinila in Zagrebške banke v Stari Fužini. Bilo je le nekaj primerov ušivosti. Kranj, 20. julija - Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske v sodelovanju s sanitarno inšpekcijo ugotavlja higienske in epidemiološke razmere v begunskih centrih. Poudarek je na ukrepih za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, osebni higieni, higieni prehrane ter higieni bivanja, medtem ko so za ~zgodnje odkrivanje nalezljivih bolezni, ušivosti in garij, za zdravstvene preglede beguncev v zbirnih centrih in pri družinah ter za cepljenja begunskih otrok zadolženi zdravstveni domovi. Na Gorenjskem so zbirni centri organizirani v občinah Škofja Loka, Tržič, Radovljica in Jesenice. V njih je več kot 1600 beguncev, skoraj dvakrat toliko jih je našlo zatočišče pri družinah in sorodnikih. V Škofji Loki so begunci nameščeni v dijaškem domu, v Tehnikovem samskem domu in v nekdanji vojašnici. V dijaškem domu so pogoji za bivanje zelo dobri, higienske in zdravstvene razmere primerne (ugotovili so en primer garij). Nekoliko slabši pogoji bivanja so v Tehnikovem samskem domu, vendar so prostori prebe-ljeni, na voljo je topla voda za umivanje in pranje perila. Hrano pripravljajo v menzi Tehnika, higiena je zadovoljiva. Sanitarna inšpekcija je najslabše razmere zaznala v vojašnici, kjer je beguncev iz BIH največ. V sobah je nameščenih po 20 do 30 beguncev, prostori so slabi (stene umazane), mikro-klimatske razmere neugodne, zlasti zaradi mraza in prepiha, kar škoduje zdravju otrok. Sanitarije so skupne in so primerno urejene, hrano vozijo iz kuhinje v dijaškem domu in razdelijo v jedilnici, v kateri tudi pomivajo posodo. Zagotovljeni so trije obroki hrane (čeprav se praviloma razseljenim ljudem zagotavlja dva obroka hrane, en topli in en hladni obrok, posebej pa hrana za otroke). Sanitarna inšpekcija je dala navodila glede higienskega režima v zbirnem centru, za begunce organizira tudi predavanja o osebni in splošni higieni ter skrbi za zdravje. pla voda, vendar so umazana. Perilo perejo ročno. Hrano pripravlja kuharica v kuhinji gozdarske koče. Zagotovljeni so trije obroki hrane. Težave so s shranjevanjem mleka za dojenčke, ker ni hladilnikov. Zdravstveno stanje beguncev je bilo ob obisku inšpekcije zadovoljivo, cepljenje otrok je prevzel tržiški zdravstveni dom. Bolje kot v Medvodju se godi beguncem v samskem domu Gradbinca in v Panorami na Ljubelju. vozijo v pralnico, osebno perilo begunci perejo ročno. V sklopu centra obratuje splošna zdravstvena ambulanta. Pred naselitvijo v center vse begunce zdravniško pregledajo. Pri jeseniških družinah je -podobno kot v Kranju - nameščenih prek tisoč beguncev. Pojavlja se problem prenatrpano- sti, saj v dvosobnem stanovanju živi celo šestnajst ljudi. Razen utesnjenosti trpi tudi higiena, manjka hrane. Nadzor nad epidemiološkim in higienskim stanjem v teh družinah je praktično nemogoč zaradi nedovoljenega poseganja v intimnost posamezne družine. • H. Jelovčan [nesreće Kranjska občina edina na Gorenjskem še ni organizirala begunskega centra po sklepu Republiškega štaba za civilno zaščito. Okrog tisoč beguncev je nameščenih pri družinah, nekaj pa jih je tudi v hiši Gozdnega gospodarstva Kranj v Zgornji Kokri in v počitniškem domu Rade Končar v Bašlju nad Preddvorom. Higienski pogoji so zelo dobri. V tržiški občini je zbirni center v Medvodju v gozdarski koči in v nekdanji karavli. Bivalni pogoji so slabi, prostori že od prej slabo vzdrževani. V sanitarijah, ki so skupne, je sicer to- V jeseniški občini je zbirni center v naselju SCT pri Karavanškem predoru. Sobe v lesenih zgradbah so primerno opremljene in čiste. V vsaki zgradbi so skupni sanitarni prostori s toplo in hladno vodo. Naselje je priključeno na javni vodovod Peričnik, kanalizacija je urejena s čistilno napravo, odpadke odvaža komunalna služba. Posteljno perilo Ropar s tujim potnim listom Kranj - Sredi maja je na Levstikovi ulici na Bledu (tedaj še) neznanec oropal avstrijskega državljana, ki se je vračal iz igralnice. Napadel ga je, mu vzel denarnico s 13.000 šilingi. Kriminalisti in blejski policisti so prišli na sled Vučetiču, ki pa je bil v času ropa zaprt v Ljubljani. Izkazalo se je, da je blejsko igralnico obiskal nekdo drug, ki pa se je predstavil z Vučetičevim potnim listom. Zdaj se že ve, za koga gre; za 40-letnega Žarka P. iz Bosne, ki je brez zaposlitve in začasnega prebivališča v Sloveniji. On je rop na Bledu sicer zanikal, vendar vsi dokazi govorijo proti njemu. V igralnici so ga spoznali, opazili so tudi, ko je šel ven za Avstrijcem. Sodnik za prekrške je izdal sklep o izgonu Žarka P. iz Slovenije. Kako na prste gostincem "na črno" Pr' Šurk je zaprto Škofja Loka, 20. julija - Gostinski obrat Pr' Šurk v Zmincu pri Škofji Loki, katerega lastnika sta Brane Bajt in Tončka Kožuh, je enkraten primer zakonske ničevosti, nemoči inšpekcij, tratenja papirja in časa (ki je tudi denar), ne nazadnje tudi posmeha gostincem, ki imajo dovoljenja in plačujejo (kakršnekoli že) davke. Debelo leto je namreč minilo od prvega obiska tržnega inšpektorja v tem obratu, po nizu izdanih odločb, prijav, ovadb naj bi obrat končno prenehal z zasežbo delovnih priprav in materiala. Kronološki pregled dogajanj v zvezi z lokalom Pr' Šurk, kot ga je popisal sanitarni inšpektor iz Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko, je prav zanimiv. Gostinci iz Škofje Loke so 4. aprila lani poslali predsedniku občine seznam gostinskih obratov, ki delajo brez ustreznega dovoljenja. Na osnovi tega dopisa je tržna inšpekcija vseh osem gostinskih obratov pregledala, izdala odločbe o prepovedi opravljanja gostinske dejavnosti in poslala lastnike k sodniku za prekrške. Med temi obrati je tudi gostinski obrat Pr' Šurk v Zmincu, ki ga je inšpekcija za "zgled" vsem, ki delajo "na črno", vzela posebej na piko. Po inšpekcijskem pregledu 11. aprila lani je 16. aprila sledila odločba o prepovedi opravljanja gostinske dejavnosti brez dovoljenja. Istega dne je šla prijava k sodniku za prekrške. Ta je 8. avgusta izdal odločbo, s katero je Tončko Kožuh in Braneta Bajta kaznoval z denarno kaznijo, vsakega po 3.000 tolarjev. Pred tem, 10. maja ob pol devetih zvečer je tržni inšpek- tor skupaj s sanitarnim ponovno pogledal, ali lastnika spoštujeta odločbo o prepovedi obratovanja. Obrat je bil zaprt. 28. maja je inšpektor pismeno zaprosil policiste na policijski postaji v Škofji Loki, naj ga obvestijo, če bi se lokal ponovno odprl (na ta dopis ni dobil nobenega obvestila). Ob ponovnem pregledu 12. julija je bil obrat še vedno zaprt. Tržni in sanitarni inšpektor sta se nato odločila za obisk pol leta kasneje. 18. januarja letos je bilo Pr' Šurk normalno živahno. 22. januarja je bil izdan sklep, da je prva odločba o prepovedi izvršljiva, da se dovoljuje njena izvršba in da se delovna sredstva in material (točilna miza, stoli za goste ipd.) zapečatijo, če lastnika ne bosta nehala delati na črno. Naslednji dan je tudi sodnik za prekrške zvedel, da se lastnika ne ravnata po izvršljivi odločbi. 30. januarja sta tržni in sanitarni inšpektor v spremstvu policistov nameravala obrat Pr' Šurk zapečatiti. Obrat je bil zaprt, zato pečatenja ni bilo. 31. januarja sta se lastnika pri- tožila na Republiški tržni inšpektorat na sklep o pečatenju. 12. februarja je celoten spis potoval na republiko. 3. marca, ob inšpekcijskem pregledu, je bil obrat odprt. Lastnica je pokazala odločbo oddelka za notranje zadeve občine Škofja Loka z dne 28. februarja, s katero dovoljuje bifeju Pr' Šurk organiziranje pokopa pusta s sežiganjem 4. marca od 15. do 16. ure v Zmincu pri mostu čez Soro. 26. marca so bila zapečatena sredstva za delo, 10. aprila je inšpektor naletel na odprt obrat, uradni pečati tržne inšpekcije so bili odstranjeni, 22. aprila je poslal ovadbo za kaznivo dejanje zaradi odstranitve uradnih pečatov. Tržna inšpekcija je izdala še sklep o izvršbi odločbe, kar pomeni, da se za-sežejo delovne priprave in material za nedovoljeno opravljanje gostinske dejavnosti. Kot smo danes zvedeli od tržne inšpekcije, ta skrajni ukrep za zdaj ni potreben, ker sta lastnika obrat sama zaprla. Obenem smo tudi slišali, da že od spočetka želita dobiti dovoljenje za obratovanje, da pa so lastniške ovire očitno previsoke. • H. Jelovčan Vlomilca v župnišče razkrita Škofja Loka - V začetku junija so neznanci vlomili v župnijski urad v Stari Loki. Iz učilnice za verouk so odnesli barvni televizor in videorekorder, vredna 20 tisočakov. Kriminalisti UNZ Kranj so pred dnevi vlom razkrili. Tožilstvu so ovadili Janeza N. in Franc S., oba iz Ljubljane, ki sta stara znanca policije. Pri njiju so našli tudi ukraden televizor in videorekorder- Pretep na Logu Železniki - Pri pizzeriji na Logu v Železnikih se je v petek opolnoči steplo trinajst razgre-težev. Pet je bilo tujih, osem slovenskih državljanov. Edefl od tujcev je potegnil nož, drug' je imel v rokah kol, v vsesplošnem pretepu so bili nekateri tu; di lažje ranjeni. Pred policist' so se razbežali, vendar so ji?1 možje postave polovili in naj' večja vročekrvneža ovadili tožilstvu. Ni bila eksplozija Jesenice - V petek je Jeseničane vznemirila domnevna eksplozj' ja. Janez Rihar iz urada krim1' nalistične službe je govorice zanikal, dejal je, da so v Železa?' ni prevažali banje, napolnjen^ z vročo žlindro. V banjah je bi' la voda, v dotiku z vročo snov' jo je voda izparevala, hlapi sO povzročali poke. Z letvijo nad očeta Kr. Gora - 17-letni Kemal H. )c. v stanovanju v Kranjski Gof med prepirom z očetom pogr3' bil leseno letev in z njo napa' del očeta. Večkrat ga je uda«1' po glavi, jo na dveh mestih pre' sekal, ranil ga je tudi po rokah' Oče je moral iskati zdravniški pomoč v jeseniški bolnišnici. Popravek Sestra pokojnega Franca Ši-frerja iz Podgore v Poljanski dolini, ki ga je doma mrtvega našel poštar, nam je sporočila, da je bil Franc Šifrer star 53 let in ne 72 let, kot smo po podatkih iz UNZ Kranj pO' motoma zapisali. <3\217-960 APARATI STROJI Podjetje SKS prodaja HOBI STROJE za obdelavo lesa, ugodne cene. 633-058 9506 YUGO SKALA, letnik 12/1988, pro-dam. Kuralt, Žabnica 45 9520 FIAT 750, letnik 1985, registriran do 3/1993, prodam. <& 46-327 _9522 TAM 125, vozen, neregistriran, prodam "g 67-020_9529 YUGO 55, letnik 1990, prodam. 45-353_9541 YUGO 45 Koral, letnik 11/1990, prodam. g 73-786 9547 ZAPOSLITVE Takoj honorarno zaposlimo KUHARICO za kuhanje malic. g 422-700_9278 Smučarski klub Iskra Elektromotorji Železniki objavlja prosta dela in naloge TRENERJA ALPSKEGA SMUČANJA za honorarno delo. Pogoji: trener alpskega smučanja - opravljen izpit za trenerja alpskega smučanja, 5 let delovnih izkušenj na podobnih nalogah. Pisne prijave z dokazili pošljite 15 dni po objavi na naslov: DOMEL, Elektromotorji Železniki, Otoki 21, 64228 Železniki. Vsi prijavljeni kandidati bodo vabljeni na razgovor. 9488 IŠČEM za poslitev, redno, honorarno ali pogodbeno. Po poklicu serr. EKONOMSKI TEHNIK z znanjem dela na računalniku. g 64-027, zvečer. 9504 Takoj zaposlimo prijetno simpatično DEKLE ZA STREŽBO in KUHARSKO POMOČNICO. Gostišče Posavec, ® 70-142 9523 Simpatično DEKLE za DELO V PIZ-ZERIJI Orli, zaposlimo takoj. Informacije osebno v pizzeriji Orli, Te-netiše 9527 Vsi ljudje so prah, nekateri so zlat prah. J. N. Sheedd Za vedno nam je v 86. letu starosti zaspal naš dragi ata LADISLAV CELESTINA, ST. upokojeni gumarski mojster Od njega se bomo poslovili v torek, 21. julija 1992, ob 17. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: žena Olga, sin Ladislav, hčeri Tatjana in Marija z družinami ter ostalo sorodstvo Kranj, 20. julija 1992 Trgovsko podjetje zaposli PROFESIONALNEGA POTNIKA z lastnim prevozom, fif 325-678 9533 Honorarno zaposlim DEKLETI v novem kava baru v Šenčurju. Honorar 100 SIT/h. g 216-683 9546 ŽIVALI KOKER ŠPANJELE, črne, z rodovnikom, prodam. Torkar, Begunjska 23, Lesce, «- 75-320 9287 KRAVO po prvem teletu, in dva TELETA, težka 200 kg, prodam. Grašič Janez, Črnivec 9 9327 KOKOŠI, tik pred nesnostjo in KO-ZLIČKA, prodam. Hraše 5, Smlednik_ 9487 BELGIJSKE OVČARJE - MALINOI-SE, odlične čuvaje in zveste družinske pse, prodam. 061/268-238_9505 KRAVO simentalko, prodam. Pšenična polica 6, Cerklje. qf 422-603 PAVE, mlade, prodam. Zalog 62, Cerklje._9532 TELIČKO, težko 100 kg, prodam.