148. številka Ljubljana, v soboto 1. julija. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan *ve*er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti pvejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., M ^etrt leta 4 gl<| Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 cld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po tO kr. za mesec, po 80 it. leLa. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jcdenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. . Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi »Gledališka stolba". U pravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j.'vse administrativne stvari. . — Za 2A četrt V Ljubljani 1. julija. —.r.— Cesar je ravnokar podelil red železne krone prve vrste ministrom Falkenhayuu, Pražaku in Conradu ter z veliko to milostjo pokazal, da mini-sterstvo grofa Taaffeja še vednc uživa popolno carsko zaupanje. Pomenljivo pred vsem je odlikovanje ministra Pražaka, ki uže toliko casa vodi justično ministerstvo, ter je z znanim svojim ukazom tudi po Slovenskem pregnal politiko iz sodnijskih sob. Na sodništvo opirali so se povsod fakcijozni naši opo-nenti ter si meli roke v tistih časih, ko se je pri nas na Slovenskem v istini hotel napraviti globok prepad mej sodništvom in justičnim niinisterstvom. Z nenaravno interpretacijo zakonov poskušalo se je prvemu jeziku v naših deželah za vedno zapahniti vrata v sodnije, in slovenske vloge vračale in odbijale so se, kakor da so pisane v kakem srednje-azi jatskem jeziku. Justični minister izdajal je rahle Bvoje ukaze* ter moledoval okrog sodnij, da bi vsaj isto prakso izvrševale, kakor v časih pod grofom .Auerspergom in baronom Lasserjem. Konerno morala se je izreči energična b9 nekoliko predru-gačiti. Po tem načrtu namerava se sicer res uvesti marsikaj, kar ne mer,i naravnost na šolski napredek, dasi je pa v njem zopet mnogo določen, katere je praktična izkušnja potrebnim pripo-znala, in v katerih se osobito poudarja važnost meščanskih šol. Zoper to novelo so dunajski učitelji skoraj brez izjeme svoj „veto" vložili uže letos po zimi, a v počitnicah bodo v nemški Liberec sezvali VIII. splošnji zbor avstrijskih učiteljev, da bi pri tej priliki v 1. odločno zoper nameravano šolsko novelo protestirali in 2. pa po kakšnej direktnej ali indi-rektnej poti se izjavili zoper tendence zdanje vlade. Da pa ne bi Be mislilo, da se vse avstrijsko učiteljstvo nahaja v tem taboru, kjer se namerava nezaupanje izraževati vladi, katera namerava vse avstrijske narode tudi na polji šolstva pomiriti, naj pojasnim nekoliko te razmere. Nij veliko avstrijskih učiteljev te barve, s temi oponenti se družijo niti češki in poljski, niti slovenski učitelji, da celo velik broj nemških učiteljev, in to odličnih, je, kateri tem nasprotujočim sodrugom premišljeno postopanjo svetujejo. Najprvo naj imenujem družbo meščanskih učiteljev v Beči, ki predložene novele nikakor v svojej celoti ovreči nasvetovalo nij, ampak je samo premembe nekaterih kateri bi šolstvu škodovati utegnili, zaprosila. Ta družba odličnih učiteljev v svojem organu jasno dokazuje, kako slepo govore in sodijo tisti o zdanjej vladi, kateri jo ne oziraje se na nje delovanje „reakcijouarnou imenujejo, da sije baš ona več učiteljem naklonila, nego v zadnjej svo- jej dobi Stremayr, ki je bil to in ono nazaj jemati začel. Organ meščanskih učiteljev v Beči naSteva. kaj je uže vse zdanja vlada šolstvu in u<"iteljstvu naklonila, namreč: v Nižjej Avstriji jeučiteljem starostne doklade pri poznala po postavnej poti in za druge dežele menda namerava te zamotane zadeve tudi po postavnej poti rešiti; počitnice je ljudskim šolam po mestih podaljšala, meščanske šole namerava povzdigniti, potegnila so je za dunajske šolsko voditelje, katerim je mestni zbor v zadevi stanovanj škodovati hotel itd. Odločnejšo besedo večkrat spregovori v zadevi šolske politike nemšk šolnik Heinrich v Pragi, neodvisen mož, ki je bil kot bivši dež. in državni poslanec sicer ud ustavoverne stranke, toda vsikdar prijatelj nepristranosti v narodnem vprašanji. Ta odličen nemšk pedagog se je v svojem listu „Allgemeine, österreichische Lehrerzeitung" za to potezal, da se splošnji avstrijski učiteljski zbor ne skliče v mali nemški Liberec, kjer se utegne vtikati v nemško vladi nepri jasno politiko, ampak v katero drugo večjo avstrijsko mesto n. pr. v Prago, Krakov, Levov, Ljubljano, Trst, Innsbruck itd. Na takov dober svet napadali so pa poltenega moža bečki šolski listi ter mu vladno udanost in drugo očitali. A Heinrich jim mej drugim na to odgovarja tako le v svojem listu: „Dass ich die auf die Abänderung des Schulgesetzes abzielenden Schritte der Regierung nicht billige, habe ich wiederholt klar dargelegt. Das vorausgeschickt erkläre ich nun: „Die übrigen Mass» a h m e n des M i-nisteriums T a äffe, welche darauf hinauslaufen, alle Nationen des Reiches gleich gerecht zu b eh an dein und an Stelle der gekünstelten Verhältnisse natürliche politische Zustände 8U setzen, alle diese Massnahmen halte ich aus vollster selbständiger Überzeugung von meinem demokratischen Standpunkte aus für'richtig« Die verlogene Wiener Presse und die nachbetende P r o v i n z-J o u r.n a 1 i s t i k können mir in diser Richtung vorbeten, was sie wollen, von diser Überzeugung gibt's kein Abweichen!" To so besede odkritosrčnega, poštenega, nemškega šolnika. Teh nazorov je se ve da tudi vse slovansko učiteljstvo, ki stavi vse svojo zaupanje ne samo v zdanjo vlade, marveč tudi v večino državnega zbora. Kakor se ta dva faktorja potezata za to, da se slovanskemu šolstvu v zadevi jezika ne bo več taka škoda godila, kakor v prejšnjih letih, tako se slovanski učitelji nadejajo, da napredni slovanski državni poslanci ne bodo glasovali za kakove takove določbe v šolskej noveli, katere bi ne merile- na šolski napredek. Iz deželnega zbora štajerskega. Oradec, dne 30. junija. Denes je imel štajerski deželni zbor uže '.). sejo. V dozdanjih sejah se kaj posebno važnega nij obravnavalo, razen, da se je letos po toči poškodovunim dovolilo fiOOO gld. podpore; da se o priliki dvestoletnice domačih pešpolkov št. 27 in Št. 47 častita inizroči2 000gld.kot častno darilo; in pa postava, vsled katere bodo lehko srenje za sprejem v srenjo z domovinsko pravico pristojnino v znesku do 40 gld. pobirale, kakor tudi davke od psov s privoljenjem deželnega odbora do 4 gld. nakladale. V denašnjej seji je bilo posebno živahno za nas Slovence. Naši vrli poslanci so se krepko držali. Pred vsem je poslanec g. Kukovec interpeliral vlado, ako jo je volja, davke od vinogradov, katere je letos toča tako pobila, da tudi k letu roditi ne morejo, še za prihodnje leto odpisati ? Na to interpelira poslanec g. dr. It a daj vlado, če jej je znano, da se nemški n8chulvereinu v naše slovenske šole vtika, posamezne učitelje obdaruje, jih v izpeljavi učnega načrta moti in tako odvrača od pravega smotra, kateri ljudska šola doseči namerava, in kaj meni ona v tem slučaji storiti? — Vsled prošnje štajerskega učiteljskega društva, da se 2. odstavek postave od 13. oktobra 1870 odpravi, ker se v njem zahteva, da se učiteljem, ki so svoje učiteljske izpite po starej šolskej postavi naredili, pri pokojnini 4 službena leta za 8 štejejo, je liberalna veČina stavila predlog na podlagi sporočila deželnega šolskega sveta, da se ta prošnja, zavrže in le po milosti na posebno zaslužno delovanje starejših učiteljev pri pokojnini ozir jemlje, če to pripušča deželna blagajnica. Zoper ta predlog se oglasita naša poslanca gg. dr. Radaj in Žolgar. Prvi je rekel, da imajo starejši učitelji na glavnih šolah itak pravico na celo pokojnino, na kar se deželni šolski svet nij oziral, pa tudi drugi učitelji so se na starost oskrbljevali v prejšnjej dobi. Jednako je deželni šolski svet svoto za pokojnino, če se starejšim učiteljem popolna pokojnina dovoli, nastavil previsoko; drugi pa je v daljšem govoru dokazal, da imajo učitelji, kateri so po starej šolskej postavi naredili svoje izpite, ravno tisto pravico na popolno pokojnino, kakor učitelji, ki v zdanjej šolskej dobi delajo svoje izpite, ker imajo s temi popolnem jednake dolžnosti, zakaj bi ne imeli jednakih pravic? Učitelji iz prejšnje dobe so imeli na marsikaterih šolah boljše dohodke, kakor zdaj, ko je nad polovico večja dragina. Zboljšanje zdanjih učiteljskih plač je le navidezno. Zasluge učiteljev odločuje njihovo učiteljevanje, ne pa izpit, ker nij dognano, da bi bili vsi učitelji starejše dobe slabi in vsi novejše dobe dobri. Nazadnje stavi g. Žoigar predlog, naj bi deželni odbor to stvar z nova temeljito pretresal z ozirom na pravico in z ozirom na slučajno večje stroške ter o tem v prih oziroma predrugačeno posta log so samo Slovenci gl predlog liberalne večine. Tudi predlog g. Kukovca, kateri je še g. Šnideršič podpiral, da bi se srenjam poduk v slovenskem in nemškem jeziku razposlal, kako jim je s srenjskim imetjem gospodariti, nij dobil zadosti glasov, da. si so zanj glasovali vsi Slovenci in nekaj Nemcev. srditeže v graškem deželnem zboru, mu nij treba praviti, da so zagnali vihar zavoljo tega vprašanja, dasiravno je bilo to le glas vesti, morale in dobrohotnosti ! V GVradcl obhajalo je predsinočnjim neko telovadno društvo svojo slavnost, in denes nam došli dunajski liberalni Časopisi razglašajo slavo, da je na graškej onej slavnosti „prispela nemško-naci-jonalna misel do vzvišenega izraza". Po otročje uredovane ^Tagesposte" urednik Kaab razlil je pri tej priliki na razpoloženo nemško občinstvo veliko posodo — vode. In dejal je tudi, da je Gradec poklican, delati zaslombo za vse Nemce, ki so prišli nemštvo Rtražit na najskrajnišo mejo na jugu; Gradec da tega nikdar ne pozabi. (J, kaj pa Se, gospod Raab!) — Tudi se poroča o tem večeru, da so se tedaj prepevale same n em ško-naci j on al ne pesni. Ali nemški listi, ki to poudarjajo, ne vprašajo, kaj bi pomenilo to rnemško-nacijonalne pesni", če prav ti listi izhajajo na avstrijskoj zemlji in vedo, da „avstrijsko° in Bnemško-nacijonalnow sta dva pojma, ki se ne pokrivata, če pa celo ne vlečeta — narazen!? Vnaiijc tlržave. Srbska skupščina in vlada delovati morati zdaj z najdrakoiiičnejšimi sredstvi, ker skupščina je po vseh ustavnih pravilih nezakonita. Tako sklenila je napredna (!) stranka zakon o omejevanji tiskovne svobode, da bi zatrla opozicijonalne liste. Dalje se iz Belega Grada brzojavlja, da je vlada predložila skupščini osnovo zakona, po katerem imajo se zastopniki, kateri bi položili svoj mandat in bi bilo tako pretrgano skupščini delovanje, kaznovati z globo 1O0O frankov. Talce stvari dovolj znaeijo žalosten položaj v mladej kraljevini in vsakega iskrenega prijatelja Srbije mora skrbeti njena bodočnost, ko so strasti tako vzkipele ter preslepile zdravega razuma pogled. — V predvčerajšnjej seji odobrila je skupščina železniško pogodbo z vsemi proti trem glasovom. Na Irskem dogodil se je blizu Dublina zopet velik umor. Usmrtili so skrivni napastniki pred-včeranjim agenta Blakeja in oskrbnika Keaneja, oba dva v službi lorda Clauricardc, liberalnega poslanca v angleškej zbornici. Umorjen pa nij lord sam, kakor se je to s početka poročalo napačno. Egiptovsko delo gre konferenci v C\'*ri-uradu urno izpod rok, v četrtek bila je uže peta seja. Kakor se poroča od t;tm doli. bili so doslej vsi poslanci in zastopniki jedilih in istih mislij, po- bivajo, tako majhen, da nij niti zabeleženja vreden, je vender mestni odbor, v katerem sedi 18 udov, vsled le predobro znanega pritiska „od zgoraj" in pa neodpustljive mlačnosti nekaterih narodnjakov v svojej večini nemšk, recte: „nemftursku. Zadnje ljudsko štetje imelo je za nas Novo-meščane jako žalosten in sramotilen resultat. Ko je župan g. pl. Lehmann, ki se je, kakor si to on sam domišljuje, rodil nekje ondi v teutoburških gozdih, a dejanjski sesal le poštene slovenske mstere-mleko, sešteval glave „svojih dragih", našel je na svojo veliko radost, da mu nij le zmanjkalo nobene verne ovčice, marveč, da se je njih malo številce. menda vsled njegovega osornega vedenja, prav izdatno pomnožilo: mesto 19 dalo jih je vpisati nemški kot občevalni jezik, ako se ne motim — 416 — reci štiri sto šestnajst, mej njimi tudi taki, ki nemški niti za Bilo „radebrechen" ne znajo. Usili se človeku nehote vprašanje: „kako je li mogoče, da jedna petina, — to je onih famoznih 416 — gospodari nad štirimi drugimi?" Odgovor je lehak samo za onega, kateremu so ondotue razmere natančneje znane; oni tudi ve, da je pri volitvah v mestni zbor vedno le drugi razred, okolo katerega se večina suče; tretji razred je vedno le zanesljiva domena narodnjakov, v prvem pa volijo c. kr. uradniki, kateri so večinom še psevdoliberalnega duha prejšnjih vlad navzeti in se ga še tako kmalu iznebili ne bodo, ter brezobzirno majorizirajo malo kardelce meščanov, kateri imajo to Častno nesrečo, z njimi v jednem razredu voliti. Drugi razred je torej jabelko, za katero je nam boriti Be; tu odločuje le malo glasov in kakor volilci svoje dolžnosti izpolnujejo ali ne, je tudi veČina v mestnem odboru ali narodna ali pa zopet nemčurska. — V prejšnjih letih so si narodnjaki pod vodstvom nepozabljivega dr. Žige Bučarja uže pridobili stalno večino v tem razredu, ki je pa žalibog radi mlačnosti nekaterih in pa pretiranosti družin zopet pala v nemčurske roke. Pred tremi leti zmagali so nasprotniki v tem razredu pod takrat za nje še vrlo dobrimi auspicijami le za dva glasa, Politični razgled. Notranja «leiele. V L j u bi j a n i 1. julija. Na Dunaj i vršila so se včeraj in predvčera-njim va/na miiiiwtor*l*.a |M>sveio>vauJa o predr ug ač enj i vojaštva, osobito kako bi se dala brez pomnoženja vojaških stroškov ustvariti samostojna posodna vojska, ki bi takoj mogla delovati, a bi ne bilo potreba klicati reservistov niti kaziti vojskine „ordre de bataille". Glavnega zborovanja udeležili so se ministri grof Bylandt, Kailay, grof T»äffe. Dunajewski, Tissa in grof Szapary pori predsedstvom grofom Kalaokyjem, vnanjih poslov ministrom. „D. Ztg.u ve pod naslovom „ Češka agitacija na Dunaj iu povedati, da se nameravavv vsa-cem dunajskem okraji ustanoviti nekak -,CV*Ki Docic v katerem bi se shajali in jedinili vsi Čehi in Slovani doti«'nega okraja. Nemško-srdita „Deutsche Zeitung" poroča to nokako porogljivo, mi pa pra vimo: nič bolj pametnega, kot to! V ffrairhem deželnem zboru oglasil se je včeraj slovenski poslanec d i. Radaj ter stavil namestniku vprašanje, B kakšnimi pripomočki da misli on o bu s ta vi ti delo vanje nemskeg/ „schulvereina", društva, ki pači narod in kazi učitelje. Namestnik je obljubil, dati odgo vor v jednej prihodnjih sej, in mi smo jako radovedni, kako da se bode glasil. Kdor pozna nemške po katerem hi se im»da Evropa ravnati napram Egiptu; osobito da je bilo jednoglasno skleneno, odstaviti in odpraviti Arabi pašo. In ravno to složno sklepanje dalo je sultanu dober svet, naj se uda ter pristopi h konferenci. Od nekdaj uže in pri raznih zgodovinskih dogodkih pokazalo se je, da Turčija To se je on- ferenci, in dvomiti nij, da se jame udeleževati zborovanj, posebno, če se bosta Anglija iu Francija še na dalje tako resno pripravljali na zasodenje Egipta. Kako se bode pričelo z uravnavanjem Egipta, ali se bode Angliji v zvezi z Italijo ali s Francijo dalo po-verjenje, ali kako — to še nij določeno. Govori in razpravlja se pač mnog>>, javao mnenje v Angliji in Franciji se živo zanima za te zadeve in se spreminja dan na dan, — ali kaj da bode iz tega, gotovo nij in se ne da premisliti. svetovaje se o načelih in glavnih točkah programa, I ki sta pa bila, kakor še dva druga nezakonita. Narodnjaki so sicer vložili zaradi tega protest pri de-želnej vladi, a vodja te vlade g. pl. Schtfppl (pl. Kal-lina je bil takrat na odpustu) je volitve potrdil in grof TaafTe nij hotel blamirati g. Schoppla pri poznejšem protestu na ministerstvo. Mislim, da so letos v kratkem uže zopet volitve. Vzdramite se tedaj vender jedenkrat, vi, ki ste vedno zaspani in mlačni, in glejte tudi vi, ki ste neustrašljivi, da ne bodete zopet propali! Zdaj pred volitvami je še časa dovolj, da se odstrani vso, kar bi našim nasprotnikom zopet dajalo povoljno priliko, na magistratu prevračati neslane politične svoje kozolce. Tudi v prvem razredu je zmaga mogoča, kajti od naših c. kr. uradnikov pričakovati je vender še toliko političnega takta, da se ne bodo dalje proti-vili pomirljivim nameram vlade ter ne volili kandidatov one stranke, katero je naš presvetli cesar sam, uvidevši njene hudobne in državi nevarne nakane, tako neusmiljeno obsodil, da jo je imenoval „f;ikci-jozua opozicija"! Na noge tedaj, someščani! storite konec s svojo značajno odločnostjo tem nenaravnim in neznosnim razmeram, postavite potujčeuca, ki vam hoče vedno le gospodariti v lastnem domu, pred duri ia rešite čast mestu, o katerem se ne le tukaj, ampak tudi v drugih krajih, kamor zahajam v kupčijskih zadevah in kjer se le lastno prepričam, jako slabo sodi! Volite torej narodne, vladi prijazne kandidate ! Trstenj ak. rŠA Notranjskega [Izv. dop.] Celo potrebno kmetijsko posojilnico za Notranjsko ustanovili smo 29. junija t. 1. v Postojini. — Pod predsednistvam vrlega gospoda dr. Vošnjaka napravili smo dotična pravila iu zapisnik v dveh urah. Z denarjem smo Dopisi. V LJubljani 29. junija [Izv. dop.] (O bo-dočih mestnih volitvah v Rudolfov eni.) Vsak človek se iz tujine, in naj živi še tako srečno in zadovoljno, včasih vender le rad spomina svoje ožje domovine in ga vse živo zanima, kar se v njej godi in vrši. Tudi jaz, ki mi je milejša usoda odkazala drugo bivališče, se čestokrat kaj rad spominam svojega rojstvenega kraja. Akopram nijso spomini kaj veseli, vender me še jako zanima vse, kar se ondi vrši. Oprostite tedaj, dragi Novomeščani, ker si dovoljujem svojo spomine tu zabeležiti. Ne prištevajte mi tudi v zlo, če morebiti vse, kar tu opišem, ne služi vam v čast in hvalo ter bodite uverjeni, da hočem opisati žalostne razmere svojega rojstvenega mesta le resnici primerno in brez hudobnih za-mislekov. Novo Mesto je malo mestece, ki ne broji veliko nad 'J000 prebivalcev — po zadnjem ljudskem štetji, ako se ne motim, 2064 — in da si je procentnj odstavek rojenih Nemcev v celem — 19 — ki tu preskrbljeni. V ravnateljstvo izbrani so ti le gospodje: J. Doxat, predsednik, J. Lavrenčič, Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskemn Narodn" St. 148. 1. jnlija 1882. denarničar, P. Kraiger, kontrolor, dr J. Pita-mic in J. Kraiger, namestnika in v nadzorstvi* ti ie gospodje: A. Globo 5 ni k. c. kr. os rajni glavač, A. Obreza, državni poslanec, F. Lavrič, lesen trgovec, dr. J. Šterbenc, župnik, I. G run tar, c. kr. notar in F. Križaj, inženir. Ko se utrdi postojinska posojilnica, ustanovimo drugo v Logatci. Trdna volja vse premaga. — Gori-čuni, posnemajte nas! — Ker pa ne moremo samo s posojilnicami do blagostanja in sreče dospeti, sklenili smo, da napravimo povsod po Notranjskem bralna društva in da vse žile napuemo, da se ži-vino-in gozdoreja in kmetijska obrtnija zdatno poboljša — Gospodje, če hočemo, in to moramo, vi deti svoj rod srečen in zadovoljen, trudimo se, da mu odženemo morilne skrbi. Ko se to zgodi, potem bo naš m:rod sposoben za visoko politiko, za katero zdaj še ni j. Sapienti sat. Iz Vipave 28. junija. [Izv. dop.] (Pogreb g. Jurija Grabrijan a). V soboto dne 24. t. m. opoludne položili smo v naročje materi zemlji truplo moža, kateremu je izmej Preširnovih sošolcev najdaljše svetila luč življenja, moža, katerega življenje je bilo posvečeno svetemu poklicu, in kateri je bil v vsakem obziru pravi biser svoje dobe. Jurij Grabrijan bil je j eden tistih redkih izvoljenih, kateri je storil vse za svoj vzvišeni poklic, in kateri je bil patrijot v pravem pomenu besede, mož, kateri se nij preselil v večnost, zapustivši na zemlji nakopičene si zaklade, kateri nij umrl v zavidanja vrednem bogatstvu; —pač pa so tem večje njegove zasluge za vipavski okraj, za probujo njega prebivalstva v narodnem oziru, ih te zasluge spozna slehern zdaj v polnej meri, ko premišlja, da bi vsega tega ne bilo, ako ne bi bil Jurij Grabrijan blizu 50 let tu v prekrasnej vipavskej dolini, delajoč brez obzira na samega sebe, v korist milega mu naroda slovenskega žrtvoval toliko — da! glavni del svojega premoženja. — Dasiravno je bilo dan za dnem pri čakovati, da potrka smrt na njegove duri, vender je slehernega v globočini srca pretreslo, ko je zgodaj marsikako solzo v oko vrnih poslušalcev v natlačeno slancev z napisom: „Dragemu tovarišu — Iskrenemu rodoljubu — Deželni poslanci", —njemu na strani dva župana. — Za temi se je nesel venec vipavske občine z napisom: „Svojemu dekanu — vipavska občina," — ob strani sta hodila in trakove držala častitljiva starčeka in obče spoštovana v pokoju živeča g. okrajni komisar Mašil in g. sodnik Stuhec, — Čitalnica iz Podrage s svojo in s prekrasno zastavo, katera jej je pripala v last po pravilih pred nekaj leti v gospodu zaspalega Vipavskega Sokola, — na to deputacija Ljubljanskega Sokola z najlepšim vencem, kar jih je bilo videti, in trakovi z napisom: „Ljubijanski Sokol iskrenemu domoljubu in Slovencev boritelju". Dalje čitalnica na Slapu z zastavo, — kmetijska poddružnica vipavska z vencem z napisov: »Najstarejšemu članu — kmetijska poddružnica vipavska". Razne druge deputacije in raznih krajev mej temi društvo „Sloga" iz Št. Vida z venci. Za njimi pevci vipavski, slapenski in loški; — za temi belo opravljene deklice z vencem z napisom: „Dušnemu očetu — šolska mladina." — Črno opravljene vipavske gospe z gospo grofinjo Lanthieri na čelu, z vencem in trakovi z napisom: „Dušncmu pastirju — vipavske gospe." — Za njima čč gg. duhovniki — kakih trideset na številu, — dva cerkvena moža s svečama in dva z vencema. Zdaj še le je prišla rakev, katero so nosili tržani. Tik nosačev so spremljali rakev uradniki z gosp. grofom Lanthieri-jem držeč črno svilnate trakove — poleg njih so svetilci in nosilci svečnikov. ^r'a rakvo sorod-bina ranjcega in druga odlična gospoda, na čelu jej okrajni glavar postojinski g. Globočnik. — Zenstvo pa je sklepalo impozanten sprevod, kateri je še od farovža doli po trgu do grofove graščine in od tam nazaj pa po trgu v farno cerkev, kjer so se opravile vse cerkvene ceremonije, pričenši s sv. mašo. Po maši pridigoval je dekan g. Hofstetter, mož graci joznega obnašanja, in njegova beseda, mirno pre mišljena in iz srca prihajajoča beseda privabila je na jutro se uže raznesel glas po vipavskej dolini, da njega nij več mej živimi, ki je bil pravi oče vipavskim Slovencem. Žalost je bila občna — neprisiljena in Vipava ogrnila je takoj plašč britke tuge in nij je bilo hiše, kjer le kaka duša prebiva, da bi ne bila razobesila črnih zastav. Vipava z vsem vipavskim okrajem je žalovala, in na druzega se nij več mislilo, kakor na to, da se možu v vsakem oziru dostojno izkaže zadnja čast, da bi bil njegov pogreb veličasten, kakeršnega vipavska dolina še nij videla. Smrt združila je vse moči v jedno celoto, v popolno soglasje. V nenavzočnosti župana g. Karola Dolenca poprijel se je dela z vso lastno si spretnostjo in energijo naš g. podžupan Deperis, in kakor nij bilo skoraj drugače pričakovati, posrečilo se mu je prirediti pogreb, da je bilo celo nebo samo zadovoljno, videče, kako vse tekmuje, da se izkaže zadnja čast njemu, katerega gaslo je bilo: Sveto služimo svetej domovini. V soboto dopoludne bil je krasen dan, prebivalstvo praznično opravljeno, štacune in prodajalnice zaprte, svetilnice po trgu uže od jutra prižgane; od daleko pa prihaja mnogobrojna množica, in voz za vozom drdra semkaj v trg, kjer se pričakujeta le še prečastiti gospod kanonik Urbas iz Ljubljane in dekan postojinski g. Hofstetter, kateri je prevzel slovesno pridigo. — Od osme zjutraj je bila v farovži in pred farovžem prava gnječa, in nij bilo lehko urediti sprevod, a da se je to zgodilo, gre hvala g. županu K. Dolencu, ki se je ta dan istinito žrtvoval in izvrstno obnesel. Sprevod pričel je duhovnik s križem, njemu na strani dva občinska moža z vencema — za temi možko ljudstvo, — šolska mladina z zastavo in venci — potem vipavska požarna bramba, ki je ob tej priliki prvič pokazala se svetu v svojej kusnej opravi, — vinorejska šola na Slapu z zastavo in krasnim lavorjevim vencem in trakovi z napisom: „S v o j e m u po s p e š i t e 1 j u -vinorejska šola", — vipavska čitalnica z zastavo in vencem s trakovi z napisom: „Ust.anovniku in predsedniku — Vipavska čitalnica." — G dež. poslanec Matevž Lavrenčič, z vencem dež. po polnej cerkvi. — Po pridigi celebriral je veliko sv. mašo g. kanonik Urbas, in po tej položilo se je na mirodvoru truplo ranjcega v grob v kapelici Po molitvi zapeli so pevci, kateri so uže prej pred farovžem povzdigovali s petjem tužno slovesnost, še jedno nagrobnico: »Blagor mu", verni ljud pa se je jel razhajati, mirno — tiho in pot na obrazu — to z vozovi zastavljene v jedno mer, pred Majerjevo prodajalnico „za vodo", je polno vozov in jako nevarno za pešce, a nobenemu gospodov nij v glavo palo nasvetovati, naj se odpravijo, dasiravno ao bile pritožbe uže v časnikih. Zakaj ? Zato, ker so to bogati meščani. Tedaj bruna v svojem očesu ne vidijo, )ie pa pezdir v sv. Florijana ulicah. Ti ljudje uživajo pravico uže 50 iet, da stoje tam vozovi, zakaj bi se jim zdaj kratila? Dežman v dolgem govoru perorira proti dovoljenju. Pravi, da gledališki fond, čegar lastnina e redutno poslopje, bil bi škodovan, da ne gre nastavljati vozov tam, kjer se shaja deželni zbor, da vozove žele le trije ali štirje gostilničarji, da s. lun,.''i ne bo zadovoljen in da so nazori, s katerimi se utemeljuje nastavljenje voz, sploh komunistični, — kaj bi dr. Zarnik rekel, ko bi pred njega hišo postavili vozove. Fijakarje so odpravili z mestnega trga, tam pa da bi imeli nekak privilegij zastavljati cesto itd. Dežman govori jako strastno, kriči čim glasom. Dr. Zarnik replicira, da ko bi začeli nastavljati vozove pred njegovo hišo še le zdaj, bi ugovarjal, ko bi pa imeli to pravico uže 50 let, gotovo ne. Dr. Zarnik 3e Čudi, da se Dežman prej, ko je bil mestni Zupan in toliko let uže mestni odbornik, n\j brigal za vozove v ribjih ulicah, pri Majerjevej prodajalniei, pri Kastnerji tik gledališča. (Nemšku-tarji ugovarjajo: Gehort nicht zur Sache! Schluss der Debat ti- angenommen. Kar Dežman ostane in jo odkuri iz dvorane, pl. Zhuber pa za njim. Dr. Seliafler, Gmiboldi in dr. Suppan pa ostanejo.) Poročevalec dr. vitez BleivveisTrsteniški zagovarja predlog odsekov, kateri se tudi sprejme z dostivkom dr. Derč-Regalija, kateri smo uže priobčili. Mestni odbornik g. Kušar v imenu odseka za olepšavo mes& nasvetuje, naj se mestnemu vrtarju Simonu Hrubetnu za izvrstno poslovanje dovoli 90 gl. nagrade. Pr» dlog obvelja brez razgovora. Mi stni odbornik It e g al i kratko utemelji syoj predlog, da se vsa mestna rokodelska dela na podlagi jednotnega cenilnika po javnej dražbi oddajejo 28 leto dni j. Predlog izroči se stavbenemu odseku v pretres in poročanje. Dr Zarnik utemeljuje svoj snmostalni predlog, n tj rinamufinu odseku naroči, da v jednej prihodnjih sej mestnega odbora poroča o zdanjem stanji nij bil le pot solnčne vročino, obraz je bil moker in mestnega posojila. Dr. Zarnik pravi, da se narodna potan tudi po solzah, katere je rodila ljubezen do! stranka prej, dokler je bda v manjšini, nij dosti pokojnega, ki smo ga položili v hladni grob. Iz mestnega zbora ljubljanskega 27. junija. (Konec.) Dr. Zarnik izjavlja, da tu ne gre govoriti o „unfugu", če se dovoli jedna vrsta voz. Tako govore hjhko ljudje, ki hodijo l.maja in 1. novembra s kuponi po novce ali pa vsakega prvega po svojo plačo. A tu gre za davkoplačevalce, ki nosijo denar vkupe in te ljudi treba varovati, da bodo imeli s čem plačevati davek. Zdanja večina mestnega zastopa nij représentant buržoazije, to bila je prejšnja večina, ampak njej gre za to, da v prvej vrsti varuje davkoplačevalce. Ko so se za vodo pred dvema letoma odpravili štantje, se je z velikim naporom s 13 glasi, ko je glasoval tudi dr. Kaltengger in še nekateri z narodnimi odborniki, izvojevalo tem prodajalcem, da bo za škofijo dobili nekoliko štantov, da žive, sicer bi morali vsi iti prosjačit. Če se ugovarja, da je šoli v redutnera poslopji, mora on (govornik) opomeuiti, da je vhod na drugej strani od sv. Jakoba trga. To je tedaj popolnem prazen izgovor in velja toliko, kot bi rekel, da moramo vse branjevke odstraniti, da se frančiškanski stolp ne podre. Prvi nalog mestnega odbora je, gledati na to, da imajo meščani zaslužek, da vido, ob čem živeti, potem pride še le olepšava mesta. Dr. Suppan trdi, da bo vhod v šolo v redut.nem poslopji od sv. Florijana ulic in če bodo tam stali vozovi, pripetilo se bode mnogo nesreč. Čuditi se moram, da gospodje nasprotne stranke le proti vozovom v sv. Florijana ulicah tako silno ugovarjajo. V ribjih ulicah, ki so brigala za posojilo, kajti ona ga nij najela niti odgovornosti prevzela zanj. A zdaj je prešla odgovornost na nas, in ko bi se kazalo, da se posojilo slabo obrestuje, ali da se izplačuje samo kakor je tO v načrtu, bi nasprotniki to takoj predbacivali na-rodnej stranki, zato je jako umestno, da zvemo, kako je stanje, kako se obrestuje denar. Dr. Suppan pravi, da ne ugovarja predlogu, da pa mora konstatirati, da nij res, kar je trdil dr. Zarnik, da bi se ne bili brigali narodni mestni odborniki prav nič za posojilo, temveč, da sO narodni odborniki, ki so bili udje finančnega odseka, pridno hoddi k sejam, ko se je obravnavalo o loterijskem posojilu. G. Hribar podpira predlog, kajti nevspOhi loterijsk« ga posojila bi se precej porabljali od nasprotne stranke proti narodnej večini, zato je dobro, da slišimo, kit! o stoji, in zato nasvetuje on kot dodatek predlogu dr. Zarnika: Naj finančni odsek posebno poroča o tem, uli se je posojilo sklenilo pod ugodnimi pogoji in ali je denar tako naložen, da pokriva obresti, katere mora plačevati mesto, po-sndno ali neposredno. Dr. Schaffer meni, da zdaj ufce vč, kam meri predlog, Hribar je povedal to natančneje, nego dr. Zarnik. Piodlog se potem z g. Hribarjevim do-stavkom sprejme. Predlog g. Hribarja, naj se v predkraji Hrudeekovein pod Golovcem Dlstavi pet svetilnic, ho sprejme in 'zvišitcv naloži mestnemu magistratu. Dr. Suppan interpeluje g. župana, ali misli g. knezoškof kmalu prostor za škofijo pustiti planirati in vodrjnku prirediti Bedno obliko V /upan odgo- vori, da mu je privatno znano, da se v kratkem predloži načrt za uravnavo tega prostora. Dr. Suppan nadalje vpraša, je li mestni magistrat kaj ukrenil, da zdaj, ko stopi novi carinski cenijttifc v veljavo in se v zaprtih mestih, kjer se plačuje v obče užitnina (geschlossenen Orten), ne sme več pobirati užitnina od mineralnih olij, da mesto, ki ima doklado k temu davku, istega ne izgubi, kar bi znašalo nekoliko tisoč goldinarjev. Župan odgovori, da do zdaj še nij magistrat ukrenil ničesa. — Seja po tem preneha in posvetuje se finančni odsek, kateri nasvetuje, naj se g. županu naloži, da vpraša zakupnike mestnih doklad, hočejo li i nadalje ravno toliko plačevati najemnine, in ko bi tega ne hoteli, naj se obrne g. župan na finančni urad, da se isti posluži svoje pravice do odpovedi in da izjavi, da mesto 1. septembra 1882 do konca 1. 1885 prevzame užitninski davek v zakup, proti temu, da se dozdanja vsota zniža za 4500 gld. Predlog se sprejme in potem seja sklene. Domače stvari. — (Poziv!) P. T. gospoda, katera je za ,,Narodni Dom bazar" kaj pokloniti ñámenla, se uljudno prosi, da blagovoli namenjeno poslati v č-talnico do pol ud ne v a 2. t. m. — (Veliko besedo in bogat bazar) priredi ljubljanska čitalnica na korist „Narodnemu Domu" v prostorih čitalnične restavracije v nedeljo dné 2. julija 1882. Obseg: Petje moškega zbora čitalničnega; godba c. k. pešpolka „ veliki knez Mihaelu; piramide „Sokolau; ples; umetalen ogenj in „bazar", kateri oskrbljujejo narodne č. gospe in gospodičine. Muzikalni spored: Petje: II. Gj. Eisenhut — „Ustaj rode", mešani zbor, (nov), s spremi je vanj em godbe. IV. Nedvčd — „Vojaci na poti", moški zbor, (nov), besede Gregorčičeve. VI. Geneé — „Laška salata", moški zbor s tenor-solo. Solo poje g. Meden. VIII. Hausman — nPotomcemu, moški zbor, s spremlje-vanjem godbe. Godba: 1. Putnica. 3. Flottov — „Ouvertura k operi Marta". 5. Verdi — „Miserere-romauca" iz opere „Trovatore". 7. Halmaier — „God-beni podlisteka, potpourri. 9. Verdi — „ Scena-Set-timino", III. finale iz opere „Ernaniu. 10. „liesch*' — „Sto devic", valček. Arabske piramide, razsvetljene z bengaličnim ognjem, katere predstavlja telovadno društvo „Sokol". 1. Oltar. 2. Stolp. 3. Angeli. 4. Križ. 5. Grupa velikanov. Po končane« besedi se prične ples v d ruš tv enoj dvorani, I. nadstropje. Godba svira do pol 1 ure. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osobo 30 kr. Radodarnost je neomejena. Pri neugodnem vremenu se veselica preloži na prihodnjo nedeljo. K obilnemu obisku najuljudneje vabi čitalnični odbor. — (Jurčičeva slavnost) bode po sklepu dotičnega odbora 15. avgusta t. 1. na Muljavi pri Zatičini, o katerej priliki se bode vzidala po g. V. Čamerniku izdelana spominska plošča v pisa teljevej rojstnej hiši. iS lav nos ti udeleže se vsa ljubljanska društva. \ — (Deželni odbor kranjski) dovolil je v deuašujej seji za pogorelec v Cerovci v stopiškej župniji 300 gld. podpore. — (Pojasnilo o starih petakih.) Stari bankovci po pet goldinarjev se v prometu ne jemljo več za plačilo pri c. kr. uradih in poštah, pač pa jih zamenjuje c. kr. deželna blagajnica v Ljubljani; obče znana trgovinska hiša F. X. Souvan v Ljubljani pa jih jemlje za plačilo v polnej vrednosti do 31. decembra leta. Uredništva druzih slovenskih listov naj blagovoljno ponatisnejo to pojasnilo, da ne bode občinstvo po nepotrebnem škode trpelo. — (Konjska dražba.) V soboto 8. julija t- 1. dopoludne ob 10. uri se postavita na Fran Jo-sipovem trgu v Ljubljani na prodaj žrebca „Sodra-šicau in nBayardu iz c. kr. žrebčarske postaje na Selih. — (Toča) je v noči od petka na soboto, kakor se nam pripoveduje, okolo Kranja jako zeló pobila. — (Pasji kontumac.) Na Vifci pobili so te dni psa, ki je bil stekel, kakor je kazal ogled. ¡H: Mestni magistrat ljubljanski zaukazal je zbog tega pasji kontumac na tri mesece. — (Iz Kamnika) prejeli smo dolg dopis o volitvi poveljnika gasilnemu društvu, iz katerega povzamemo zaradi pri manj kanj a prostora jedino to vest, da so nekateri tako malo zavedni, da hote voliti tacega, ki da kaj za pijačo!! — Ker je p> obče priljubljeni g. Julij Stare obljubil, da prevzame poveljništvo, nadejamo se, da se stvar reši povoljno in da se vsi Kam niča nje skažejo značajne narodnjake. — (Razpisane službe:) Okrajnega glavarja na Kranjskem v VII. razredu, eventuvelno vladnega tajnika s plačo VIII. in okrajnega komisarja s plučo IX. razreda. Piošuje do 24. julija t 1. — Sistemizirana slu/.ba državnega stavbenega inženirja v Kranjske), eventuvelno stavbenega prakti-kanta v IX., odroma X. razredu. Prošnje do 2G. julija t. 1. — (Gregorčičevih „Poezij") prodalo se je do denes t. j. v polutretjem meseci 14 00 eksemplarov! — (»Ljubljanskega Zvona") 7. številka prinaša naslednjo bogato vsebino: Krilan: Zaljubljeno morje. Balada. — S. Gregorčič: Pri jezeru. Pesen. — Dr. Fr. Detela: Malo življenje. Povest. (Dalje.) — Dr. Fr. Kos: Slovenci za Karola Velikega. — Simon Rutar: Slovenska Lenora ali mrtvi pride po svojo ljubico. — Dr. Ivan Tavčar: Tiberius Panno-nicus I. — S. Gregorčič: Črni trn. Pesen. — Gorazd: Bolnik. Pesen. — J. Trdina : Bajke in povesti o Gorjancih. (Dalje.) — Janko Kersnik: Luterski ljudje. Povest V. — J. Jescnko: Zemeljski potresi XXVII. — S. Gregorčič: V obrambo. Pesen. — E. Lah: Statistične črtice o kranjskem prebivalstvu 1882. 1. II. — L.: Specimina linguae palaeoslovenicae. — Ivan Šubic: Knjige »Matice Slovenske" za 1881. 1. II. — L.: „Archiv fiir slavisehe Philologie". — L.: „Vrača ra ili Baba Hrha". — Fr. Leveč: Zlata knjiga II. — Slovenski glasnik. — To leto izišle številke »Ljubljanskega Zvona" dobiti so še vse, na kar zdaj v pričetku druzega poluletja opozarjamo one, ki ljubijo dobro in lepo slovensko knjigo. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Trst 30. junija. (Ob 10. uri zvečer). Cesarjevič Itudolf prevzel je protektorat za „podpornoo delavsko društvo" v Trstu. Gradec 1. julija. Deželni zbor sprejel je z aklamacijo predlog, da se 1. junija 1883 primerno praznuje šeststoletnica priklopljenja Štajerske pod dinastijo Ilabsburžanov. "vVasllillgton 1. julija. Morilca predsednika Guiteau-a obesili so včeraj opoludne. Bil je mrtev takoj. Kajira 1. julija. Govori se, da je Arabi sklenil iti v Carigrad, baje zato, da se sultanu zahvali za podeljeno odlikovanje. Umrli so v Ljubljani: 28. junija: Gustav Dzimski, agent, 60 let, Kiakovaki nasip št. 4, za srčno napaki). — Ana Jarc, Šivilja, 30 let, Hilšerjeve ulice št. 12, za otrpnenjetn srca. — Marija Rozanč, gostija, 71 let, Sv. Petra nasip st. 65, za prsno vodenico. V deželnej bolnici: 26. junija: Peter Črni, kramar, 56 let, za blaznostjo. 27. junija: Marija Premrli, ključarjeva žena, 33 let, za oilti-i kulozo. — Avguština Kavčič, črcvljarjeva hči, 9 let, za osepnicauii. Tujci: BO. junija. Pri Slona: Schuster Ii Pillja. — Pana — Werthheiaier z Dunaja. — S valje li K iz Kokro« auioilca. — noga Klein iz Zagreba. Pri Malici: Hahaus h Trsta. — Kheck z Dunaja — Jan iz Linca. — Ilahn iz Trsta. — Hochsinger z Du naj a. — Salam on iz Rcichenbcrga. Meteoiologicno poročilo. A. V LJubljani: Dan CJus opa-zovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. oŠ :zr> S '—> ÍO Ol Ob 7. nri zjutraj eh 2. nri popoludne oh 9. uri xuier 737- 88 umi. 73808 mm. 738- 20 mm. -f 184° C + 24-2°C + 19-2° C brez-Tflrije I.i!h>I> u Tzliod slaboten jugozahod deloma J .i-lin deloma jasno "Mi. ii" 0-00 nun. dežja. 27. junija ob 7. uri xjntraj «b 2. nri popoludne ob 9. uri xreJer 737-46 mm. 737-40 mm. 74007 mm. + 16'4°C + 24-2° C + 16-4»C slaboten Tzliod ilaboten rzhod brez-retrije jasno jasno jasno 000 mm. dežja. 58 ¡5* S d oo ) Božjastni bo hitro in srečno ozdravi, ako štirikrat ali petkrat na dan toga soka po 15 kapljic na sladkorji zavžije. Celo najstarejša in najzlohnejša bolezen se ublaži in naj)osled popolnem odpravi. Dobiva so flacou po 20 fcr. v skoraj vseh lekarnah Avstro-Ogerske, a v Ljubi|aui ima ta sok lekarnar g. Julij 'i ni lan1/.} , v Jiciiiu pa prirojevatelj Kudoll 'Stalil, emer. lekarnar. S pošto se nifiij kot 2 flacona ne pošilja. Poslano. Hvala radenskih toplic. V polji cvetočem ob Muri zeleni Radenske slatine vrelec Sumi, Slastno tešilo nam v žeji ognjeni In kot zdravilo prečudne moči: Komur telesa posodo proSine, Mine ga tuga in vse bolečine. Krč revmattzma in spone protfna, Led prehlajčnja — žrjavico vina Čudesne vode pregnal mi je lek; Ndga, prej hroma, zdaj zopet je čila, Lice je zdravja mi zora oblila — Jadikovanja utihnil mi jek: Duša, ki radosti svit mi obsčva, Slatini radenski hvalo prepeva. Torej predragi rojaki slovenski, Ki rcvmatizcm dobil vas je v pest: V hladni in topli kopčlji-radčnski Trupla opčrite vsako bolest; Romajte k studencu zdravja in sreče, Ki na obrežji nam Murinem teče! JB\ O. 3D"CL3n.3osIs:a* "borza* dne* 1. julija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta......... 76_ gld. 80 kr Srebrna renta .... ..... 77 „ 45 „ Zlata renta.......... 95 , 45 „ 1860 državno posojilo....... 130 „ — , Akcije narodne banke....... 827 „ — „ Kreditne akcije......... 311 »76 „ London............ 120 , 30 Srebro............ — * — * Napol.............. 9 „ 56 C kr. cekini........... 5 „ 66 ,, Državne marke ...... 58 , 80 „ 4°/0 državne srečko iz 1. 1854 250 gld. — „ — „ Državne srečke i/. 1. 1864 . . 100 „ 171 „ 4°/0 avBtr. zlata renta, davka prosta . . 95 „ 20 B Ogrska zlata renta 6u/0...... 119 „ 95 „ n 4-7»...... 87 . 75 „ „ papirna renta 5°/0..... 86 ., — „ 5°/,, štajersko zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „ — „ Dunava re*. srečke 5°/^ . . 1O0 gld. 113 „ 75 „ Zendj. obč. avstr. 4»/,% zlati aast. listi . 119 „ 50 „ Prior. oblig Hlizabenno zapad. železnico 99 „ 50 , Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 104 „ 75 „ Kreditne srečko.....100 gld. 175 „ 25 Rudolfovo srečke..... 10 „ 20 „ — „ Akcije anglo-avstr. banke .. 120 „ 122 „25 „ Traininway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 224 „ 25 PoslailO. (64—28) GLAVNO SKLADISTE iistije lužne poznate kas najbolje okrepljujuce pice, I kas Izkušan liek proti trajnom kašlju plučevine I želudoa bolesti grkljana i proti mehurnlm kataru, ta',S£S?" (PASTILLEN) Hinke Mattonija (Karlovi vari u Če »k o j). nalazijc kod Vozni red c. kr. priv. južne železnice od I. junija naprej. Z Dunaja v Tr-sfc. Postaje Dunaj...... Odhod Mlirzzuschlag.... - Gradec...... „ Maribor...... . Celje........ Laški Trg..... . Rimske Toplice ... „ Zidani Most .... „ Ljubljana..... 9 Postopna , . . . „ Nabrežina..... . Trst....... Prihod Jadernl vlak 6-45 10- 4 12- 1 1-21 243 3 25 4-45 6 3 7- 44 8- 10 Brzovlak zvečer 7-— zjutraj 10-16 po nočd 12*48 popol. 2- 11 „ 3 12 3- 59 , 411 „ zjutraj 4 -34 „ 6* 2 zvečer 7-43 , 928 9-54 . Postni vlak Mešani vlak Oiobni vlak 9 — 1-57 610 8-20 1027 10-43 10-54 11*88 1-28 337 5- 46 6- 21 zvečer po noči zjutraj dopol. popol. zvečer 130 po pel. 5-27 „ 9 35 zvečer 11*41 po noči 1- 50 m 2- 6 ., 217 „ 243 5- 4 -) 7.53 10« 3 10.38 zjutraj »i dopol. 5.45 zjutraj 10 36 dopol. 2*20 popol. 534 „ 556 „ 613 zvečer 6-47 „ 10-— 1*88 511 6 — »i po noči zjutraj 6-— zjutraj 6-22 „ 6-37 „ 6-58 „ 9-21 zj.Prih Iz Trsta witA 1 >un;i j. Postaje Trst....... Odhod Nabrežina..... „ Pošto j in a..... „ Ljubljana..... „ Zidani Most .... „ Rimske Toplice ... „ Laški Trg..... „ Celje...... . „ Maribor...... „ Gradec...... „ Miirzzuschlag.... „ Dunaj...... Prihod Jadernl vlak 8-— zvečer H-42 „ 1013 „ 11- 28 po noči 12- 46 1- 28 po noči 2- 53 „ 4*20 zjutraj 6-30 „ 9-40 dopol. Brzovlak Postni vlak 6-40 zjutraj 714 „ 9 12 dopol. 1046 „ 1236 popol. 1249 „ 1 1 „ 119 „ 250 „ 425 || 6*49 zvečer 10-— „ lo- 5 10-55 1- 47 3-44 5-36 5-48 5- 59 619 B*80 1055 2- 2 6- 32 dopol. popol. »j ti u ii zvečer 6*— zvečer I 6-49 „ 9-19 12-10 po"nočl 2-25 „ 2- 39 „ 8-59 „ 3- 15 „ „ 5*55 zjutraj „ I 820 „ po noči 1146 dopol. zjutraj ' 4'50 popol. Mešani vlak Osobni vlak 8- 15 zvečer 9- 44 „ l 53 po noči 525 zjutraj 815 „ 8-33 „ 8- 50 „ 919 dopol. 1 !■' ' popol. 4-35 „ 9- 30zv.Prili. 5'45 popol. 8 11 zvečer 8-28 843 „ 9 4zv.Prih Št. 2797. Natečaj. (407—3) Na deželnej vino- in sadjerejskej šoli na Slapu poleg Vipave bode 1. oktobra leta 1882 izpraznjeno mesto pristava kot druzega učitelja proti obojestraii-skej pouletnej odpovedi, z letno plačo 800 gld. in s prostim (nuturalnim) stanovaliSeem, kdor bi bil ne-oženjen. — Njegove dolžnosti so: podučevanje v mi-ravoznanstvu, v splošnem kmetijstvu, v zernljemerstvu, v knjigovodstvu in slučajno v predmetih ljudske šole, potem kontrola pri blagajnici in v gospodarstvu, računsko zapisovanje in splob pisarniška opravila. Prositelji za to službo naj svojo zmožnost dokažejo z absolutoriji kakega višjega kmetijskega učnega zavoda ali s spričali o sposobnosti za podučevanje v naravoznanstvenih in kmetijskih strokah in s spričali o službovanji v teh strokah. Dokazati imajo tudi svojo starost, avstrijsko državljanstvo in popolno zmožnost slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Prošnje naj se pošljejo do konca Julija podpisanemu deželnemu odboru. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 13. junija 1882. Deželni glavar: T h um. Kovaški pomočnik, kateri je vseh kovaških del zmožen, dobi takoj delo v IjuHljauNk »-j iivlii4»z«lravaiNiiici. (435—1) klobuke in čepke, ko z n h o vi no prodaja (50(5—41) Anion Krejči, kakor tudi v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu gledaliških ulic zobni zdravnik, v Gosposkih ulicah št. I, ordinira v vseh zobnih boleznih in postavlja zdaj umetalne zobe in zobovje dobro in brez bolečin. (77—40) Zavoljo nenadnega odhoda se iz proste roko prodajejo v neinškib ulicah nt. 3, H. nadstropje oprave za sobe in kuhinje, zrcala, klavir i. dr. in sicer do 6. Julija lincl.). (433—2) Kava — Caj, naravnost iz Hamburga po pošti, poštnine prosto incl. za vitje, kakor znano v reelnej fino diäeöej robi v vrečicah od ■■ 6 kilo ■■ po postnem povzetji. Rio, lino močan............. 3.45 Santos, močan............. 3.60 Kuba, ff., zelen močan.......... 4.10 Nikaragua, zelo lin, mehak........ 4.9 O Ceylon, modro-zelen, močan........ 6.— Golcl-Java, /elo 11 • i, mehak......... 5.20 Portorico, delikaten, fino vkusen...... 6.40 Perl-Kava, zelo fin, zelon......... 6.95 Angostura, velika zrna, delikaten...... 5,95 Menado, rujuv, zelo lin.......... 6.35 Java, I1 , eelo plemenit, briljanton...... 7.20 Afrik. Ferl-Mocca, prava......... 4.95 Arab. Mocca, prava, plem. ognena...... 7.20 Stambnl-Kava-zmes, .Mocca in Campimis, jako priljubljena.............. 4.95 Caj pr. kilo. Congo ff........... 2.30 Souchong, if.............. 3.5O Tonkay, lin, /.den............ 3.50 Družinski Čaj, zelo fin.......... A.— Riž, zelo fin, pr. 5 kilo.......... 1.4-0 Obširne cenilnike gratis in franko. (243—u) A. B. Ettlinger, Hamburg-. Občo priznana kot jako izvrstno izdelana podoba dr. J. Bleiweisa vit. Trsteniškega, je izšla. V originalu naslikal in v oljnato harvononi tisku izvrstno izvršila sta jo c. kr. dvorna tiskarna in artistični zavod g. Reifeiisteina na Duuaji. v oljnato lmrvenoni tisku (53 cm. Široka, 79 cm. visoka, nerazpota gld. 3; na platnu razpeta v I o cm. širokem baroane okviru gld« 0*50 in v 13 om. Urokom okvira gld. 8, dalje v velikosti 55 —OH cm. z 10 cm. Širokem haroepie okvirom gld. 5*80. i hli'1'ii dohodka teh podoh namenjena jo polovica /a ,,Narodni dom" in za zidanje cerkve srca Jezusovega. Z odličnim spoštovanjem (308—8) Fran 14. o I man, zaloga stekla in.porcelana v Ljubljani. 1 Gostilnica in hotel ■\r 3s31ToapJL©JU tile pojit«, i>i*«5J . 1 ji 1» ol >;i Arlii.ht. 11 m i >j; l 111 se naznanjati, da sem prevzel gostilno v Ribnici od g. .Jakoba Arkot.i in isto popolnem elegantno za tujce kot prenočišče, kakor tudi za goste uredil. — Služil hodeni z dobro kuliinjo in I«- \isiii<» pijii«' .skrbel pa nič manj aa hitro in pri- jazuo postrežbo. Priporočam posebno lepo urejeno sulic /si luj<;e in upam mnogobrojno obiskovanje. S spoštovanjem Anton Arko, (417-3) rostilmčar. ] ADOLF EBERL, I i falrltant oljnatit barv, laka in flrueža. t 3 Prodaja na debelo in drobno. £ ^ ZALOGA: (270-10) ^ V Ljubljani, na Marijinem trgu, ^ poleg Frančiškanskega mostu. Dr. Sprangerjeve kapljice za želodec, priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če t,'a ijlava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro sčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tvariuo, odvajajoč črve in kislino. Davici iu tifusu vzamejo vho zlohnost in vročino, Čo so zavživaio po žličke vsako uro, ter varujejo naloz-ljivosti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj so poskusi z inajheniui ter se prepriča, kako hitro pomaga to Zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Svobu>«la v Lfjab-j ijaui, a Baoon 80 in r>b kr. av. volj. (847—i»Gj Hiša se proda, nova, s 4 sobami, z živinskim hlevom in s 470 fj0 obseza-jocim vrtom, na opekarakej centi v Trnovskem predmestji »t. 7. Na polovico plačila bi se nekoliko časa počakalo. _ (388—6) .lan«-* T tirale. V KarlOTBkrm predmestji nt. 1C oddaje se stanovanje, obsezajoče dve sobi, kuhinjo, shrambo, podita 3ie, drvarnico, zraven še m; jhen vrt v porabo o »v. iMiliaelu. Tudi bi se dal še hlev, kdor bi ga želel. 184—1) Trgovina z vsakovrstnim blagom v Cerknici na Notranjskem, ki pre prav dobro in je na prav primernej priliki, proda se takoj. — Več v Frana Jlullcrja Anmincen-Ibirtau v Ljubljani. (42^—2) Vozni red Rudolfove železnice. Postajo Vlaki za osobe Postaj o Iz Trbiža . . . . '„ Rateč Bele Peči . „ Kranjske Gore . Z Dovjcga. . . . „ Jesenic . . . . „ Javornika . . . Iz Radovljice ■ Lesec „ Podnarta . . . „ Kranja . . . . . Loke . . . . „ Medvod.... „ Vižmarij . . . V Ljubljano, R. k. . „ Ljubljano, j. k. . V Trst . . . . „ Zagreb . . . 1.2.3 r. ijiilra» B'tfO 7- 1 723 7 45 8' 5 8- 19 830 840 utln 621 popolmlnc 5- 8 1.2.1 r.! ilupiiludne 11 27 \ 11-44 11- 59 popoludn« 12 22 12- 41 1248 1- 9 1-34 j 1-53 211 22b" 2*88 248 3*68 p« noči 9-54 7-58 1.2.kr ¡'"1" ln'ln< 5- 40 6 — 6- 17 Ö-4B 7- 8 715 7- 11 8- 10 829 8- 4«; 9- 3 9-15 9-24 9-30 ijutraj 6-— Iz Zagreba „ Trsta. Iz Ljubljano, j. k. . „ Ljubljane, li. k. . „ Vižmarij . . . „ Medvod .... j, Loke..... „ Kranja . . . . „ Podnarta . . . „ Radovljice-Lesec Z Javornika . . . „ Jesenic .... „ Dovjega. . . . Iz Kranjsko Gore . „ RateČ-Uole Poči . „ Trbiža . . . . Vlaki za osobe po noo 8-15 I. 2.3.r. zjutraj 7- 5 710 7-20 7-31 7- 46 8- 3 8-24 8- 53 915 924 9- 45 10-15 10-30 1047 G40 1.3.3. r. popoludne 13*26 1229 12 38 1249 1- 2 1-18 1- 37 2 — 219 2- 28 2 40 312 3- 26 3.41 11-40 10- 5 1.2.3.r. mčer 6-30 6- 39 651 7- 5 726 7- 49 819 8- 50 I Naizvrstnejša oživljajoča pijača z vinom ali ovočnimi sokovi je , Radenska slatina« Ona vpliva pri pa'utinu, pri k «tum i h t> Siti« i. uuliutji in letivi-r-«*, pri k ti t ti t-it t't'xpiiuttijvkfifti tiukla, pri kutttiu t; ln«mhi-Juh in c«l«nt« i. pri tuhffkulttzri, pri ??ianji .votla, hetnet'ttjiitih, rkrtifuln -»". t"m pvimnei in drugih živčnih Itttleanih. Kiselovodne-železne in sladkovodne kopeli. (Železniška postaja Spielfeld). Vprašanja in naročila na stanovanja iti rudninske vode naj se adresirajo na kisehnodni kopclni zavod v Radeni (Hadem, v Ljutomej'skem okraji), pošta Radgona v Štajerske/. Zaloga Radenskih kiselih voda v vsaktjf solidnej prodajalnici rudninskih voda. V i j u l>l i o s «-S -° " P - > ,».§• •r- eS E <1> O = •5« j« w ■ s j? r* o = s J0 vredno je vkup vseh. tisoč ©ficijetln-ili. dobitkov velike TRŽAŠKE RAZSTAVINE LOTERIJE. Prvi glavni dobitek v zlatu ali gotovini gold. SOeOOfl^ Drugi dobitek v zlatu ali gotovini gold. m* Tretji dobitek v zlatu ali gotovini fi:old. Hw Dalje obseza ta loterija fte jeden dobitek, vreden gokl. 10.000, štiri po gold. 5000, pet po gold. 3000, petnajst po gold. 1000. trideset po gobi. 500, petdeset po gold. 300, petdeset po gold. 200, sto po gold. 100, dve sto pa gold, 50, pet sto dva in Štirideset dobitkov po gold. 25. Razen tega mnogo družili dobitkov, reči, ki so izpostavljene in so jih darovali razstavljavci. Jeden loz 50 novčičev. JJJs^T" Kdor hoee razprodaj a/ti lože IME obrni se takoj na loterijski oddelek tržaške razstave v Trstu, Piazza G-rande 2. (428—2) fl^" Kdor si naroči posamičnib lozov, pridejiiti jo 15 novcev za poštarino. Loži dobivajo se v Ljubljani pri Kranjskej banki za kupčijo in trgovino. Izdatelj in odgovorni urednik Mukso A r m i t. Lastnina in tisk „Mrodne tiskarne