83. številka Trst, v petek 24. marca 1905. Teča; XXX, •v- lihajk. mkl I odi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. Posamične Sterilke se prodajajo po 3 sovi. (6 stotin k) • mnogih tobakarnab ▼ Tr*tu in okolici, Ljubljani. Gorici, Oelji. Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, Petru. Sežani, Nabrežini. Noveinmestu itd. •>flase in narofbe sprejema uprava lista ..Edinost", ullea *JI»rria Galatti it. 18. — l'ratne are so od 2. p«p. %. »Te^er. — Cene oglaaom 16 st na vrsto petit; poslanice, »mrtnice. jame zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON Ste v. 1157. „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t larofialM anala sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — M naročbe brez doposlane naročnine se uptava ne orira. V«i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Ne frank ot ama pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: al. ftlorfio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti ftt. iS. Poštno-hranilnični račun it. 652.841. Vojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavne vesti). Umikanje roike armade. TOKIO 23. (Reuterjev biro.) Zadnja brzojavke z bojišča poročajo, da se zadnje ruske čete nalnjajo 20 milj severno od Kajuana. Japonska sprednja strsža ae je včeraj na kratko razdslje približala. Rusi se umikajo pe treh glavnih cestah proti Kiriou :n Ć.atsunu. LONDON 23* List »T.mesc poroča is Petrograda, da ae tri ruske armade reorga aiznjejo ter se koncentrujejo južno od Cian-šuna. To bi značilo, da ae Rusi umaknejo do pol ceste med Haib nom in Ttelinom. Reorganizacija ruske mandžnreke armade. PARIZ 23. > Echo de Pariš zatrjuj«, da pricbčuje rartopoo po načrtu rnekega glavnega štaba : V kratkem bo mobilizirano sedem vojnih zborov z 200.000 - možmi. Karan teh se odpošlje na bojišče drugih 150.000 mož, ki bodo tvorili z sedanjo mandžursko armado skupno 600 000 mož. Vrhoim poveljnikom bo imenovan ve-1 ki knez Nikolaj N>'kolajevič. Nova mobilizacija pričnč dne 30. maroa. Poročilo maršala Oyame. TOKIO 23. (Uradno.) Maršal Ovama jtoroča : Japonske čete, ki preganjajo ao vrstnika, so dne 21. t. m. dospele v Hantun, 20 milj severno od Kajjrana. Močni fo vražni oddelki se v neredu umikajo ob železnici proti severozapadu. Postopanje Japoncev nasproti Kitajcem. PETROGRAD 23. »Petrogr. brz javne agentura« je priobčila brzsjavko iz Sipin-fcfaja, tfiss »m katere provzroča umikanje Kusr>v proti severu pri Kitajcih veliko pa-d k Japonci grdo postopajo a Kitajci. Kitice, ki £0tuje:0 proti severu mučijo in pretepajo. Trgovcem, ki imajo ruaki denar, t< j ^ BUDIMPEŠTA 23. V krizi aa je danea izvršil zelo važen dogodek. Caaar je vaprejel v avdijenci dra. Wekerle, in vsi znaki kažejo, da vtegne oa nadaljevati pogajanja ss rešitev krize mesto odstopivšega grofa Julije An jrasey-ja. Na avoji zadnji avdijeaoi ni Wekerle priporočil oeearja seetave koalicijskega ministarstva, ampak je israzil menenje, da bi ae moralo poskus t; tako sestavo strack, v kateri bi bilo mesta tudi za liberalno stranko. BUDIMPEŠTA 23. Dr. Aleksander Wekerle je bil danes ob 1. uri popoludne vsprejet od cesarja 7 avdijenci, ki je trajala eno uro. V avdijenci je Wekerle itjavil nastopno : Cesar ga je vprašal o nastalem novem položaju. Dr. Wekerle je ponovil sopet one nazore, ki jih je bil razvil že povodom svoje prejšnje avdijence. Sestavo nobenega kabineta ni cesar AVtkerlu poveril. Tudi ns ve, če ga ^cesar še pokliče v av-dijenco. BUDIMPEŠTA 23. Finančni minister Lukacs je bil danes pred pol u d ne vsprejet od oeearja v avdijenci. Kakor poroča »Pester Llovd«, js Lukaca v svoji avdijeaci rasvijsl svoje mnenje glede položaja, ki ga je ustvaril včerajšnji sklep opozicije ter je predlagal casarju iat /, kar že pred njim gr. f Tiaza, naj poskuša res ti krizo s dr. Wekerlem. Brzojavne vesti. Proračumski odsek. DUNAJ 23. Proračunski odsak je rešil danes najprej mnogo poročil o prodaji državne lafctaine t>r je potem nadaljeval razpravo poglavja : »finančna uprava« ter isto vsprejel. Hotel zgorel. INTERLAKEN 23. H6»l »Baatrice« ob Tunskem jezeru je sinoči pogorel. Na po-Etran?ka poslopja se ogenj ni razširil. Požer ne kolodvora. BUDIMPEŠTA 23. Na tukajšnjem ?čejo reke. Kitijci, ki poznajo raeo J a- VEto6nem kolodvoru je danes predpoludne poc«»ev, si ne upajo prodavati Ruaom živil. , v(jled ekBploeije olja ne8tal požar, vsled 'česar je bila velika nevarnoBt za veliko moo-Dogodki v Rusiji. žino eksplozivnih snovi, ki Be nahajajo v LODZ 23. (Porodilo petrogr. brz. agen- bližnjih zalegah. V poldrugi uri je bil ogenj tura.) V tukajšnjih predilnicah Poznaaskega ndusen. n Silbersteioa ter v tovarnah Kruše-ja in Kaderja v Pabianici, je zopet prijel štrajk. BEROLIN 23. »Sshles. Zsitungc po rjča iz Lodza, da je bilo tamkaj v minoli noči aretovanih več zdravnikov in odvetnikov, ki so bili na sumu radi političnih atvari. Pri nekem zdravniku so našle oblastnije mnogo proglisov in revolucionarnih spisov. Ogrska kriza. BUDIMPEŠTA 23. Kakor se sls, bo «-e*ar tekom dneva vsprejel v avdijenci predsedn;ka u pravne g i sodišča Aleksandra W e k e r 1 e. Šolski ravnatelj Lep« j ne umirovljen KRŠKO 23. (Priv.) Šolski ravnatelj Lapajne je uradnim potom umirovljen. To vzbuja tukaj veliko senzscijo. Alžirski nadškof o ločitvi eerkve od držare. PARIZ 23. Alžirski nadškef Ouri, je v at?ari zakonske predloge o ločitvi cerkve od države, odposlal ministru za begočastje pismo, v katerem je izjavil, da bo vsled odprave proračuna za bogočastje moralo kr ščansko bogoslužje v A žirju skoraj popol noma pjnehati. Mohamedanskega bogočastja ss zakonska predloga ne dotika. Versko in- diferentni ljudje bodo videli, da je sa njih bolje, ako so Mohamedanci nego-li kristijani in domačini se bodo vprašali, sakaj li Francija tako postopa z onimi, ki uče božji zakon. Bolgarsko nemška trgovinska pogodba. SOFIJA 23. V svrho pogajanj radi nove trgovineke pogodbe z Nemčijo odpotu jejo pojutrajšnjem v Berolin bolgarski komisarji, vseuč liščni profesor Danailov in ministe-rijalna uradnika Ćakalov in Košev. Isti komisarji bodo vodili potem pogajanja na Dunaju in v Belem gradu. Pogajanj se vdeleži tudi dotični bolgarski diplomatični agent. PODLI8TEK. 1*2 Prokletstvo. Zgodovinski roman Avffnata Benoe. — Nadaljeval in dovrSil I. B. Tomlć. Prevel M. o—e. — Živan jo je dvignil, poljubil na čelo, in je, obrmvši se, rekel meščanom : — Bratje Gričani! Hvala do Boga! Povrnili ste mi svobodo po kratkem robstvu. Ne obžaljujem, da me je prijela kruta tila, saj bi dal svojo glavo za avoje meeto, za naše pravice. Popolnoma arečen sem, a ne radi sebe, ampak, ker vidim, da bije v vas staro meščansko srce. Gričani, držite svoje in zapomnite ei : Svaka eila za vremena, pa bila ista kogar-koli ! — Blagoslovil Bog tebe in tvojo besedo, je rekel lekarnar veselega očesa, ali čuj ! Še Čeika žilavost. (Dopis.) I. Pogled v zgodovino naroda češkega je sossbno nam Slovencem v veliko tolažbo. Dah, ki nam je mirda ie klonil, se vspenja zopet in v duši se vzbuja zopet ('obra nada..... Nauk iz minolosti naroda češkega nam kliče: ne obupavajte, ker izgubljen je le tisti narod, ki je sam obupal na svoji bodočnosti .. . Začnimo! Prve sledi v rgodovini nam pravijo, kako se je narod češki otressl ptujega gospod Btva Avarov ! Misli mi uhajajo v prejšnje, davne dobe, ko so naši bratje Cehi svobodno živeli in se razvijali z našimi praatariši. O, to je morala biti prava idila v življenju! Saj je znano, da so bili stari Slovani pravi element miru in — dela. Ali bs smemo nadejati zopet takih dob, moida čez stoletja .... ko bomo živeli zopet v bratskem miru in jedinstvu, če tudi ne državnopravnem ?! Češko deželo so večkrat pustošile armade Karla Velikega. Ta mož je bil nenasiten pri-svoje^alcc in je prelil reke alovanake krvi. A med tem, ko se je moralo mnogo slo-vanskih plemen ukloniti temu silnemu vladarju, ostajali so Čehi samosvoji, svobodni od roke Karola Velikega. Tudi njegovim naslednikom se ni posrečilo, da bi trajno podjarmili narod češki. Se le Svatoplukova smrt in pa zlorabljanje krščanstva sta piipomogla do tega, da so prišli naši polabBki bratje pod nemško pest. Nemški propovedniki krščanstva« so bili za nekaj časa izpodrinjeni po sv, apostolih Cirilu in Metodiju, a to je trajalo le razmerno malo časa. Zaključkom enajstega stoletja so bile uničene zadnje sledi slovanskega bogo-služenja. Uvel se je latinski ritus. Čehi so bili namreč podrejeni nadškofu v Moguncu. V 13. stoletju so nastopili uaodepolni čas?. Mora, ki sojo rodili tisti časi, tlači še dandanes, ne samo Čehe, ampak tudi nas. To so bili trenotki, ki odločujejo usodo narodov za Btoletja. Na Marcbo-vem polju je prišlo do velike in usNepolne ne vemo, kdo zmaga. Ako nadvlada Luče-nac, bo zopet slaba za-te, pošteni človek ! Beži ! Zapri se na varno mesto ! — Da! da 1 so potrdili ljudje, zapri se, a žena se je tesneje privila njegovim prsom. — Ne, je mahnil Z van z roko. jaz S9 ne maknem z mesta, jaz ostanem med vami. Niti nisem bojazljivcc, niti n'sem čemu kriv. Naj le pride gospod kapetan Lučeoac, naj me le zopet spravi s pota, da vidimo, je močneje njegovo besmio, ali naše pravo ? Pa tudi če mene uniči, vseh nas ne more ; a v vsakem od vas je iskra poštenja. — Nu, povej, sa ime božje, kaj naj storimo, ga je vprašal Tomo. Pod mestom se bijeti dve vojski, a ne vemo, katera zmaga, kateri kralj nadvlada. Na Griču ni vojake. Lučenac je namestil samo pri vsakih vratah po peščica vojakov. Ako pridejo ligaši na vrata, ali naj se bijemo, branimo ? — Ostanite pod orožjem, je rekel Zivan, in pošljite močoe čete na vrata. Neumno bi bilo tol&i ee z vso vojsko, ako je pobesnila po Bvoji zmagi. Ali stojimo zbrani pod kopjem in mečem ; saj nismo sužnji ali neumna jagnjeta, da bi se dali poklati brez milosti. — Gričani ! jim je zaklical sodnik, da razdelim straže, Bog da, da ne bo hudega. * * Na vztoku je zarudela iora, dan je zasijal, da pokaže avetu krvavo pozorišče. Dokler se ni zdanilo je besnela borba pod mestom, po polju zagrebškem, po dolih med | griči, ljuto sekanje v mraku, kjer je meč | včasih posekal sovražnika in tovariša. Ko se je belilo nebo, padla je kocka — slabo za 1 Lučenca. Zadnji krat še je zbiral vrste svojih čet, boreči se ljnto, umikaje se v krvi proti Susjedu, da reši ostanke žalostne vojske, od katere je polovica ali ležala po krvavem bojišču, ali pa je plavala po Savi. Ali v ta zadnji čas mu sreča ni bila na uslugo. Konjica ligašev je prodrla skozi vrste bitke, v kateri je bil češki kralj Oskar poražen . . . Sleherni gimnazijski dijak pozna zgodovinsko-neslavnega Efijalfa v grški Ego-dovini, ki je Perzljcem pokazal skrivno pot ob termopilski soteski, vBlcd česar je bila premagana peščica Spartance v in njihovih saveznikov pod junaškim kraljem Lsonidom, ki bo branili uhod v sotesko : vrata do grških dežel. Cesar ni mogel storiti sovražnik, storil je brat — izdajica. Tudi Čehi so imeli svojega efijalta na M&rchovem polju. Bil je vojskovodja, poveljnik konjeništva, Milota. On je bil, ki je v odločilnem trenotku izdal Otokarja, zapustivši bojišče, vsled česar je Otokar izgubil bitko in svoje življenje. Ta bitka je odločila za stoletja usodo ne le Čehov, ampak tudi nas Jugoslovanov, kajti Otokarjeva moč je segala že doli do Adrijanskega morja. Zavladal je nemški vpliv od Krkonoše7 do Adrije. Rod Premialidov je izumrl in v čeških deželah je zavladal ptuj kraljevi rod Luksumburža-nov. Ti so sicer res skrbeli za gmotni napredek deželi, ali to so »toril; s tem, da so v velikem številu dovajali nemške naseljence. Ka-kovega duha je bil ta kraljevi rod, je razvidno iz dejstva, da bo bili trije vladarji in luksum-bnrške hiše ob enem tudi nemški cesarji Ali prišla je reakcija v začetku XV. stoletja — doba huBitskih bojev, ki je narod češki po večstoletnem narodnem mrtvilu oživela zopet tudi v narodnem pogledu. Narod 3e je jel zopet vzdramljati in zavedati se svojega narodnega bitstva, Bvoje individuval-nosti in jeaik češki je jel prihajati zopet do veljave. T^ je bila sijajna doba češkega nareda. .DoČim ni nikdo več mislil, da bi mogel tako maloštevilen narod, ki je bil tako grozno potlačen, zopet vstati, prišlo je za dobe husitov tako daleč, da je ta narod imponiral vsej Evropi. Rusko-japonska vojna. Trst, 23. marca 1905. Položaj na bojišču. (Dopis iz strokovnjaškoga peresa.) O rezultatu bitke pri Mukdenu še vedno nimamo zanesljivih podatkov. Da se je Ku-ropatkin tudi pri Mukdenu izogibal popolni odločitvi, kakor pri Liaojanu, to postaja vedno jasneje in to se je moralo po zdravi pameti tudi pričakovati od Kuropatkina. Zame je gotova stvar, da je 5—600.000 Japoncev napadalo kakih 300.000 Rusov v času od 22. februvarja do 9. marca in s car v fronti Sintsintin—Mukden—Sinmintin. KurO-patkin je znal popolnoma izkoristiti vsaki že v naprej prirejeni nasip za ohlajanje mnogih divjih japonskih naskokov! To je sedaj dokazano dejstvo. Vzlic vsem konfuznim poročilom ee dozdeva, da je bil rezultat bitke ta-le : Rusi so izgubili mnogo, Japonci pa Še več- Ako bi bili Rusi v Cesu od 5. do fi. marca zapriČeli svoje umikanje, bi bili imeli bapetanovcev in jih razdelila na tri gruče. Oeta Ahacija je bila razsekana na kose, sam ban je komaj odnesel glavo. Druga gruča Be je udala na milost, a žnjo tudi banov sin, praporščak vojske. Sam Lučenac se je boril besno, a poleg njega Jaroslav Isovic. Dvakrat je bil odbil naskok konjice z mečem, buzdovanom, kopjem in strelo, ne prizanašajo niti svoji lastni glavi, ali Ko so ligaši naskočili tretjikrat z naperjenim kopjem, klonila je tudi kapetanova truma, in v hipu mu se je razletela družba, razprš la mu se je zadnja nada kakor pleve ter začela bežati sem in tja, metati orožje, ne slušaje besnega krika vojvod, in ne meneča se za to, da Lučenac z lastno roko tolče in probada begune. Kup b3jevnikov se je umaknil in je bežal kakor neumen v breg ter vlekel za seboj tudi vojskovodjo samega. Na griču se je kapitan zaustavil, škripaje s konja pogledal na svoje razsulo. (Pride še.) Japonci v razmerju z Rusi gorostasne izgube, ker do tega časa uč nkovanje armade Negi ni bilo še tako občutno in se je boj do tedaj razvijal ugodno in zmagonosno za Ru»e ekozi 8 dni na dobro pripravljeni črti ruskih utrdeb Kandiatsi—šanlipu, na 120 km daljave. Žal, da se je na ruski strani dopuBtilo, da se je boj raztezal dalje preko Šalinpu v krogu pioti severu do višioe cesarskih grobov proti japonski premoči, vsled česar je moralo umikanje ruske zapadne armade po stati jako težavno. V boju za to umikanje eo rusbe izgube gotovo preeezale vse Bkupne izgube v bojih prejšnjih dni. Da §e je pa boj raztegnil na sever preko Mukdena, in da je eovražnik grozil celo železnici severno od Mnkdein — tD pa g> tovo ni tdgovaijalo načrtu Kuropatkinovemn. Tu so gotovo posebni do danes nepojasnjeni vzroki silili v nadaljevanje boja. Kajti vsaki nadaljni boj, ki ee je razvijal pozneje saverno od Mukdena celo preko črte Šalinpu—Siomintin, je imel brezpogojno odločilno označje v načrtu za bitko pri Mukdenu. Ker pa je sedaj dokazano, da je bila japonska armada pri Mukdena skoro de enkrat tako močna, nego rnakat ne moremo m1 eliti o Kuropatkinu drugače, nego da je imel v utrjeni fronti Kudjatsi—Mukden—Sinmintin v svojem načrtu že v naprej le u mi kovalno bitko Liaojan št. Ž. In ko bi bilo tlo potem res po njegovem načrtu in ko bi ga ne bili voanji vplivi oapotili do spremembe njegovega načrta, bi bil gotovo praVGČasno, kakor svojedobno pri Liaojanu, ves v fronti raspoloživi materijal dal odpeljati Že pred bitko in nikakor ne še le ▼ eadnjem trenotko. Njegova armada bi bila v rečeni pozicij?, stotako kakor pri Liaojanu, stopila v boj le polnimi torbami za patrone in z oskrbo za 10 —14 dnij. In ko bi bila vspešno izstreljena iz nasipov na •ovražaika zadnja patrona, bi bil v neči nenadoma prekinil boj na vsej črti, a calabljeni Japonci bi bili naleteli nanj na še močneji poziciji pri Tielinu. Japonci bi bili pač zasedli Mukden. ali njihove četne vrets bi se bile v primeri z ruskimi še močneje izpraznile nego so sf pri Liaojanu. In minoli bi bili moHft sa meseci, predno bi bili Japonci zasedli Ti«; a!! (Pride še). * * * Odlikovanje nemškega generala. le Berolina poročajo, da je japonski cesar podelil praškemu generalu Meckelu, ki živi v nekem berolinskem predmestju, in ki je reorganiziral japonsko vojsko, japonski red eveteg* zaklada za vel ke zasluge, ki si jih I je pridobil za japonsko armado. Japonci mirujejo. »Dailv Expresa« poroča iz Tok\ja od 21. t. m. : Ne zdi se verojetco, da bi se tekom nekaj Pasa vršili novi boji. Japonske čete so zelo potrebne miru in njih prodiranje ov.ra ok< ln-»st, da so Rusi na svojem umiksnju porušili mostove. Inozemski atašeji niso vjeti. Za ča>a um kanja ruske armade iz Mukdena ni bil od Japoncev vjet noben vojci ataić, ker se nahajajo vsi v Gudjulinu, ker je sedaj glavni stan generala Lneviča. Odhod Knropatkinov k armadi. L »tu »Sovoje Vremja« so brzojavili iz Harhina, da je general Kuropatkin dne 20. t. m. zvečer ob ovacijah in čestitkah občin stva iz Harbina odpoteval k armadi. Vojaki •o metali avrje kape v zrak ter dolgo časa tekli poleg kočije. Kuropatkin je večkrat odkrite glave pozdravljal ter se solzil. Ruska armada na umikanja. »Petro graje ka brzojavna agentura« poroča iz S pinga a, da ni prva armada izga bila nobenega topa, marveč Japoncem odvzela sedem topov ter vjela več etotin voja kov. Vojaki eo radi neprestanega umikanja razkačeni ter obžalujejo. da morajo na ukas zapustiti svoje pozicije, čeravno bi jih Ja pcnci ue mogli zavret:. Umikanje se vrši v popolnem redu na prejšnji gorski cesti, hi s> jo make čete pripravile. »Nt* Vork Heraldu« so javili iz Har-bina, da se rusko vrhno poveljmštvo reeno bavi r vprašanjem, ne bi li kazalo, da se Rusi umaknejo tudi iz Harbina. Vse premično državno premoženje, kakor tudi vse ta'oge rusko-kitajske banke so baje že spra vili v Irkutsk. Mobilizacija ruske garde. Rusija bo mobilizirala tudi gardo, ki v Rusiji le v najskrajnejih slučajih uporab' ije. V fracc zk h vojnah leta 1813. in 1814. je šla garda v ogenj še le, ko eo združene vojske naskočile Montmartre, in celo v ve liki bitki pri Lipsku mcseca oktobra 1813. ni prišla v boj. In tudi v rusko-tarški vojni je bila garda mobilizovana še le po prvem odbitem napadu prad Pievno. Mož t, v o garde je izvrstno. Mobilizacija garde kaže, da hoče Rusija z vso resnostjo nadaljevati vojno. Jfori avstrijski minister za deželno brambo in aktneina vojaška vprašanja. Neka dunajska novinarska korespondenca je prinesla izjave novega avstrijskega ministra za deželno brambo, FZM Schonaicha, glede aktualnih vojaških vprašanj. Ker se čuje, da eo te izjave napravile na Ogrskem velik utis, priobčujemo jih tu v glavnih potezah. Prva naša dolžnost je — je rekel novi minister —, da obranimo jednotnost armade. Is tega vzroka se tudi splošno nagkše, da ni možno izvesti carinske ločitve iaed Av strijo in Ogrsko, in ob ene'm pridržati skupno vojsko: carinska skupnost in jednotna ar mada, eno spopolnuje drugo. Glede posebnih znakov je rekel minister: Ako se uvedejo za Ograko posebni armadni enaki, ki naj bi izražali državnopravno stališče Ogrske, ne bi bilo to veliko slo ; ob tem ne bi trpela pri-pravljenost armade, pođ pogojem seveda, da ee tudi skupnost armade primerno označi. Kar se tiče povelj stvenega jezika v armadi, ni v tem pogledu pričakovati absolutno nobene spremembe. Po mojem mnenju bi sprememba poveljstvenega jezika pome-njala za bodočnost tudi spremembo službenega jezika. Čim Li se v viših vojaških krogih zmanjšalo znanje posredovalnega jezika, potem bi bilo vspešno vodstvo armade naravnost isključeno. Z czirom na rasne narodnosti, ki so združene v armadi, mora iz praktičnih vzrokov biti jednotni posredovalni jezik. Ako izgine iz armade nemško poveljstvo, bi polagoma izginil tudi nemški posredovalni jezik, iz česar bi morala brezpogojno nastati nevarnoat za pripravljenost armade. Pomisliti je, da iz praktičnih vzrokov dovoljuje službeni jezik dovolj mesta, da se goji materin jezik vojaka. Samoumevno je, da se razne odredbe in navodila priobčujejo vojakom v njihovem materinem jeziku. Povelj stvo v armadi pa mora brezpogojno ostati nemško, ker je naravno, da zamore le nem ški jezik biti posredovalni jezik med raznimi narodnostmi. FMZ Schonaich je prišal konečno do sledeče praktične uporabe : Izkustva v vojni uČe, da je potrebno, da se odločitev izvršuje nsglo kakor blisk in tudi povelje se mora naglo razširiti. To spoznanje je tudi privedlo do teza, da ne more noben častnik toliko pri ogrskih honvedih, kakor tudi ne pri hrvatski deželni brambi, postati štabni častnik, ki ni zmožen nemškega jezika. Iz tega je razvidno, da je iz teb razlogov, in nikakor ne iz mrž-nje proti kateri-koli narodnosti, življensko vprašanje, da ee v avstro-ogrski armadi ohrani nemški poveljstveni jezik kakor po sredovalni jez k. Kako nevarno bi bilo tudi, ako bi se Madjarom dovolilo madjarski poveljstveni jezik, ker bi potem tudi nenemške narodnosti v Avstriji zahtevale, da se uvede češki, poljski, maloruski, slovenski in italijanski poveljstveni jezik. predlog poslanca Derschatte, glasom katerega izvoli zbornica poseben odsek, ki ima proučiti razdkerje med obema polovicama monarhije. V Budimpešti smatrajo to kakor znak, da se naša polovica hoče solidarno npreti zahtevam Ogrske, in da utegne s svojo kampanjo — nasprotno vsemu dosedanjemu običaju — prehiteti Madjare, ki so dosedaj vedno, kakor se pravi, raneje ustajali in — obilneje želi. Tudi v poraženi dosedanji liberalni vladni stranki se je jelo krhati. Is Badimpešte javljajo namreč, da se je v političnih krogih raznesla vest, da v liberalni stranki navstane rszior. V sredo zvečer se je zbralo na posvetovanje kakih dvajset poslancev liberalne stranke. Na tem shodu so poslanci sklenili povabiti druge člene stranke, da se najodločneje npr<5, ako bi hotela Krona uvesti na Ogrskem izven-parlamentarno vlado. To gibanje v liberalni stranki izhaja baje iz vodilnih krogov liberalne stranke. Ogrska kriza. Zadnjič smo rekli: radovedni smo, kdo odneha, ali krona ali koalirana opozicija? Ia pripomnili smo : če ne odneha ne ena ne druga, je neizogiben akuten konti kt med krogi, ki vodijo raadjarsko politiko, in krono. Vse vesti is Budimpešte, kažejo da res pride do takega konfl kt). Grof Andrassy, ki je bil pozvao, da privede krizo do rešitve, je priobčil koalirani opozic ji program krone, a ekse-kutivni odbor koaliranih strank je po viharni in razdraženi dtbali cdiceno odklonil program krone, in ni dvomiti, da tudi stranke same pritrde sklepu svojega eksekutivnega odbora. S tem je misijo grofa AnJrastv-ja smatrati kakor popolnoma pmesrtčino. Na drugi strani pa grof Tisz«, ki še vedno vodi poele, nestrpno sili, naj mu odvzt m »jo to breme. Kajti res breme mora biti t>, akc kdo, ki je padel kakor miniet tovo čudno zvenela na useša njim, ki jim je bila naslovljena. Da si moremo predstavljati, kolika je bila množica, ki je v nedeljo privrela v Ric-manje, bodi povedano, da je bila še po šesti url zvečer taka gnječa po vsej vasi, da si se mogel preriti le z največo silo. Ali ne bi bi mogli cerkveni in posvetni krogi, ki bi jim morala b ti riemanjska afera na srcu, crpiti iz takega navala ljudstva ob vsaki pribki primeren pouk, da z zaprto cerkvijo niso odvrnili simpatij javnosti od Ricmanj, pač pa — od eebe ? ! Koncerta »Glasbene Matiee«. Pevski zbor »Glasbene Matice« in drugi izletniki iz Ljubljane dospejo v Trst dne 25. t. m. ob 9. uri 56. minut zjutraj s posebnim vlakom. Na južnem kolodvoru jih vsprejme odbor društva »Narcdai dom« in več drugih odličnih s'ovanskih rodoljubov. Tja naj izvole priti, pa vsekako najmanje dober četrt ure prej tudi vsi oni gospodje, ki so se blagovoljno ponudili za voditelje ljubljanskim gostom, da ne bo nepotrebnega čakanja in potrete čaBa. Da se v tem pogledu vse potrebno ukrene in sastavi nekak program bo danes zvečer ob 8. uri v salonu hotela »Balkan« sestanek dotičnih gospodov. Od danes zjutraj so razven sedežev in lož pri vratarju »Narodnega doma« v pred-prodaji, in sicer po 10 st., tudi programi za oba koncerta z besedilom pevskih toček ter sliko pevskega zbora, ki je koncertoval na Dunaju leta 1896. DaneB smo imeli priliko si ogledati oder v dvorani »Narodnega doma« razširjen po navodilu pevovodje »Glasbene Matice« profesorja Hubada. Oder je razširjen tako, da sega kake tri metre v dvorano pred stalnim odrom. Na razširjenem odru bodo stali vsi pevci, dočim bo na stalnem odru, ki je zvišan kakih 80 etn nameščen orkester, torej zad za pevci. Pogled na vso Bkupino, okolo 150 pevcev in nad 40 členov vojaškega orkeatrf, bo veličasten. Vsled razš rjenja odra odpadeti dve vrati sedežev, kateri ee postaviti na Btran spredaj pod galerijo. Galerija nasproti odru se je zvišala tako, da bodo mogli vsi videti na oder, ne da bi se morali s liti naprej ter se naslanjati na sedeže. Sedeži s) se do včerej zopet močno razpečavali. Zvečer je ostalo od 240 parternih sedežev ee okolo 30. Lože in galerijski sedeži so razprodani, kakor smo že poročali. Da tunanji udeleženci koncerta dobe vstopnice, v kolikor je to mogoče pri velikem vsestranskem zanimanju za koncert, se je zadržalo par eto vstopnic za razprodajo neposredno pred koncertom. — Včeraj zvečer je prispel v Trst g. profesor Hubad, da ukrene na tem mestu vse potrebno iz muzi-kalično-tehničnega etališSa. Kakor se nam poroča, se je oglasilo za posebni vlak iz Ljubljane do včeraj okolo 500 izletnikov, katere sprejmejo, o tem Bmo prepričani, naši ljudje najprisrčnejše, ker jih ža ne more;o sprejeti sijajno, knr bi radi, ako bi razmere pripuščale. Ljub'janeki gostje napravijo v soboto popoludne od 3. — 6. ure izlet po morju s parnikom »Petka« dubrovniškega parobrod-nega društva. Parnik bo vozil v zalivu od pomola sv. Karla do Škednja in od tam do Miramara in nazaj, tako, da bodo imeli izletniki priliko z morja videti krasno slovensko okolico tržaško ter se prepričati, da je vredno isto obraniti ra SloveaBtvo. Navdušenje pa, katero sprejme ljubljanske pevce v dvorani »Narodnega doma« naj svedoči milim gostt-m iz bele Ljubljane, da prebiva na lepem tržaškem ozemlju slovenski rod, ki je tudi vreden, da se ohrani in kt teremu treba moralne podpore iz BredisČa Slovenije, da ne obnemore v težkem boju za narodno ekzistenco. Odbor pevskega zbora »Glasbene Matice« je izdal za izletnike v Trst v dnevih 25. m 26. t. m. knjižice, ki obsegajo 1.) dnevni' red za 25. in 26; 2.) kratek opiB Trsta in 3.) važne podatke za pevce in pevke. Knjižici je priložen tudi načrt Trsta. Knjižica stane 30 stot. Soška podružnica »Slov. planinskega društva«. S Tolminskega : V nedeljo imela je Soška podružnica »Planinskega društva v Tolminu« občni zbor. Občnega zbora se je udeležilo 28 členov. Vsled bolezni predsednika je prešla naloga za sklicanje občnega zbora na podpredsednika, sodnega svetovalca g. Primožiča. Ker pa ima tega blagega gospoda glavar Prinzig posebno na želodcu, poslal je neko svojo kreaturo tudi v to društvo, da brije - osebnosti in dela zgago. Slučajno je bil dotiČnik tajnik podružnice. Preži raje podpredsednika sklical j« na evojo roko občni zbor z namenom da bi vrgel g. Pri-oKž'ča. It pojasnil podanih na občnem zboru, -poznali eo členi hitro, kam pes taco moli. Opravičevanja tajnikova, da ga trikrat ni dobil v uradu niso drža'a. Zato je tajnik elišal aiarsikatf ro trpko a opravičeno. VresniČil se je tudi tu pregovor: »Kdor drugim jamo koplje, pade sam v njo«. Bivši tajnik se sedaj jezi in :Sče zado-"-oja pri novem odboru, v katerem on sedaj . -e ne sedi. A tudi v novem odboru je na-el na trdo kost. Opravil ni nič, temveč >bil zasluženo lekcijo. Sedaj pa braka po neljubih mu osebah. A te mu utegnejo po« -vetiti, kako ee obče ne sme delati. Mnogo, mnogo zakriva de plašč krč črnske ljubezni. Dragi gospod pameten bodite! »ljudski oder«. Pišejo nam : Prvi občni zbor tega novega slovenskega izobraževalnega društva se je vršil dne 16. t. m. v začasnih društvenih prostorih, ulic« Boscbetto štev. 5 z že namenjenim vsporedom. Udeležilo ee ga je lepo število slovenskega delavstva, iz med katerega se je zvolil naslednji odbor: Predsednik : Jernejčič Anton; I. podpredsednik : Mihevc Ignac ; II. podpredsednik : Šešek Fran; tajnik: Regant Ivan ; namestniki : Štaifi Alojz ; blagajnik : Zupančič Fran ; namestnik : Šešek Fran : knjižničarji: I. Vrabec Drago, II. Gruden Fran, III. Me-šek Valečtin ; pregledovalni odeek : Škrlic Jaka, Štok Jaka, Jaklič Ivan. Porod tega društva jemljemo na znanje s srčno željo, da bi vspevalo in zaneslo omiko in prosveto tudi v one kroga, ki so bili dosedaj še nepristopni za to. Slovenski delavci, ki po nadarjenosti in razumu itoje gotovo vsaj tako visoko, kakor njih .v; tjvar si drugih je ista eksplodirala z močnim pokom. Košel je bil po bradi in tudi v ustni votlini ožgac. Ogromna riba. Dubrovački ribiči so ulovili »morskega vola«, ki je tehtal 140 kilogramov. Tako velike ribe slične vrste pomni malokdo. »Grazer Tagblatt« okraden. Kakor poročajo »Grazer Nachrichten«, j« bivši knjigovodja »Grazer Tagblatta« Berutb, nenadoma izginil v Ameriko, ž njim pa znatna svota 100.000 kron, če ne še več. Falzifici-rane bilance se raztezajo na več let nazaj. »Grazer Tagblatt« in »Tage^post« vztrajno molčita o tem poneverjenju. Štrajk pekoT imajo na Reki. Dosedaj jih je štrajkalo 80. Kakor pišejo iz Reke je imel včeraj nastati splošen štraik pekov. Razne vesti. Dobivanje zlata na svatu. Iz neke angleške statistike je posneti, da se je leta 1904. na vsem svetu pridob lo zlata nad 70 milijonov sterl. lir to je 840 milijonov kron. Tema v Berolinu. V ponedeljek ob l. uri popoludne je v Berolinu v gorenjih zračnih plasteh nastala tako gosta megla, da je bilo mesto eno uro popolnoma v temi. Vrelo morje Ladije, ki plujejo skozi južno Cikladsko morje, so navadno plule in plujejo sa sedaj skosi vode blizo nekega mesta, ki se s polnim pravom zove Vulka-noe. Voda je tukaj rumene barve ter izgleda kakor da vre. Knjige, ki služijo mornarjem za ravnanje, priporočajo navadno lad jam, da plujejo navlaž skoz te vode, ako je trup ladije pokrit s po'ži in drugimi morskimi ži-valimi. Treba je le Četrt ure kretati se v teh vodah, da vse oštrige, polži in druge živali, ki m naberejo na trupu ladije, popolnoma narodno-rtn, trpe največ od pijavk kapitalizma, odpadejo. One se v tej vodi doslovno eku-ki naperja vse moči, da bi jih ša nadalje držal hajQ To vreto morje Vulkaaoe smatrajo ka-v tfemi in nevednosti in jih tem ložje zlorab-, kor neki v tudi op„kaf štva je eto rilo slovensko delavstvo velik ko-lda M vedno v 0fc0ij Akademija« za oodporo in ima Podpornemudruštvuza graške te zagotovljenih nekaj predavanj. Prirejalo bo Je g. dr. I. A b r a m tudi pevske, dramatične in sploh zibavne ° kron Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija je nabrala g.ca O li-nal 4 K 16 st. v družbi radovednih Jožefov ki so šli gledat v R cmanje, da-li niso še žabnice na cerkvenih vrat h ? Raz ven tega je podaril g. Maruš,č, trgovec s senom iz Hrašč, še '2 kroni. Srčna hvala ! večer« vsake v rite in skušalo nuditi sloven* -temu delavstvu vsestransko duševno vzgojo. Piijatslji slovenskega delavstva se vabijo v irultvo in na društvene prireditve, kjer bodo vsikdar srčno vsprejeti. Koncert »Kola«. Prcgram, djločen za ta koncert, je veltzanimiv. Velekrasno izde-.ana vabila se 'prično razpošiljati prihodnji teden. Občinstvo dozna tudi pravočasno, kje Loterijske številke izžrebane dne 18. se lodo sedeži in vstopnice dobivali v pred Lmarea. prodaj . To narnanja njim, ki ž j sedaj Pov" j pra prašujejo po vstopnicih in sedež'b. ' lvov V Dornbergu priredi diuštvo »Naprej« — prvo nedeljo v maju t. 1. veliko zabavo' z v aško godbo (24 mož) in prvaško godbo (1»> m i). Dobro bi bilo, ko bi ss druga društva na to ozirala, da prinit< oni dan vse v Docaberg, ker je »oditi po pripravah, da pri-reai tnaao društvo »Naprej« prav veliko ze-bave /\ vse udeležence. Več svoječasno. Generalni ravnatelj avstr. »Lloyda« postane baje v najkrajšem čiau neki Albert Frankfurter, amerikanski podanik. Cmrijivost r Trsta. Od nedelje 12. 56 20 59 24 30. 29 15 56 88 84. Zadnje brzojavni vesti. Rusko-japonska vojna. Poročilo generala LineviČa. PETROGRAD 23. General Linevič je brzojavil včercj, da ni »> spopadih s sovražnikom došlo dne 22. nikiko poročilo. Vojvoda Connaught. MADRID 23. Vojvoda Cjnnaugbt je danss predpoludne dospel semkaj. Na kolo-do vštete sobote dne 18. marca je umrio 64 dvoru ^ ga V8prejeli kralj, ministri, načel- možkib in 46 ženskih, skupno Ho oaeb, ^ oblastnij in več diplomatičnih lastop nasproti 125 v ietem tednu minolega leta.1 Iz Vipave se nam piše : Vinogradnike, ki bi že eli kupiti cepljenih trt na amerikan-st: podlagi, opozarjamo, da bo iste razprodalo »Kmetijsko društvo iz Vipave« dne t. n? , to je, v soboto, na ulici Torrente pred kavarno Chiozza v Trstu. aikov. Kontreadmiral Pietruski pri snltanu. CARIGRAD 23. Sinoči malo po 6. uri so se avstro-ogrski poslanik baron Calice in kontreadmiral Pietruski ter drugi gostje pripeljali pred sultanovo palačo »Udiz«. Po kratki avdijenci poslanika Oaliee so bili To*a v aaren. V Frajbamu na Šta- predpostavljeni sultanu kondreadmiral Piet ■er-Kem je minoli ponedeljek od 6. do 7. ure „j^j jn drugi gostje. Potem je bil gala-di- zvečer pada a tako goeta toča, da je bilo še ner M 70 oseb. Po končanem dineju je sul- na-eln ega Szigewar« obisknje in občuduje mnogo občinstva. Nemška cesarske dvojica ne potoranjn. BFROLIN 23. Cesarica Avgusta Viktorija je opoludne odpotovala v Italijo. CUXHAVEN Cesar Viljem ee je vkrcal na paroik »Hamburg« pezdravši goste, ki ga bod j spremljali na njegovem potovanju po sredozemskem morju. Koalo nato je prišel na ladijo princ Henritr, da se poslovi od ceearja. Ob 9. uri jje »Hamburg« ob pozdravih topov t fortov in t križarja »Friderik Kari« odplul. TANGER 23. Za vsprejem cesarja Viljema se delajo velike prave. Mesto okra-šajo ter pripravljajo sultanovo palačo. Angležka kolonija se hoče vdeležiti vsprejemnih svečanosti. včeraj danes 100.80 100 80 100.80 100.75 11995 119.90 100.50 JOOio 9&10 93.10 118 70 118 6 J 98.10 9805 ©9 95 89.95 1645.— 1644 — 674.- 67 .— 239.95 240.02l/, 117.15 117.171/, 23.45 23.45 19.1)6 19.06 95 30 95.30 11.25 11.28 Borna perettla dae "23. marca Tržaška borza. Napoleoni K 19.05— 19.07—, anglefke Ure K--- do —.—, London krate* termin K 239 8)—240 30 Francija E 9&.20-95 40 Italija K 95 20-95 40 italijanski bankovci K ——.—. Nemčija £ 117.10—117.30, nemlki bankovci c----- avstrijska ednotna rent« K 100 10 100.40 ogrski kronska renta K 98.00 P8 25, Kalif***«« reat- — —.— kreditne akcije K ♦»74--t>77 — državne ielecnice K o57.-- 659 — Lombard t. 90.— 98.—, Llovdovt- skdie ^ 6i'>--650 — Srečke: Tisa K 34^50-34750 kredit K 485.— do 49*».—, Bodenkredit 1880 K 30«l.— 310.— Bo-denkredit 1889 K 3u3.— 313—, Inrika K 141.— do 143.— Srbake —do —.—- Dunajska borza ob 2. uri pop. Državni dolg v papirju „ „ srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ kronah 4«/, Avst. investicijska renta 3 V,7. Ogrska renta v zlatu 4°/s „ „ kronah 4•/• rt n ^V« Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 ital. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 99.S7, italijanska renta 104-80, španski esterieur 92 20, akcije otomanske banke —*—. Menjice na London 251.^0. Pariz. fSk-tep.) Avstrijska država« že 1, . —.— Lombardi 93— uniSrtrana tnržks renti "8(^32 avstrijska zlata rt>c 103/.0, ogrska 4'/, zlat» rent* 103 55 LInderbs/ 520— tnrSke srečk? 1?4.75 paržka banka 13.15, italijanske naeridi-jonalne akcije —.—, akcije Kiu Tinto 16.41. Trdna London. (8»*»-» Koosoiirftr^ 91 */,a Lombardi 3'/t srebro 269(1B Epsaska «nU 91'/, 1. lijanska renta 104—, tržn. di^aoci 21/4 amijic^ a Dunaju 24-24 dohodki banke —.— izplačila bank —.— Mimo. Tržna poročila 2.J. marca. Budimpešta Ptonice za april K 18.*?4 do K 18 «6; rž za april K 14>8 do K 14.i0 ; ove» -pril od K do 14 ž-S; koruza sa maj K 14.2S do K - PSenic«: ponudb: srednje povpr^fte- »u e 3iedoje Prodaifc 16.000 net- stotov za 25 do 20 stotink znižanja. Rž za 10 znižanja. — Druga žita ne premen)'no. — Vreme: lepo. H a v r e. (Skie^, Kav- good »•■ rage za tok. mesec po 50 kg 43 50 frk, za mnj 43.75. New-York. (Otvr>- * Kava ftir. r* b ni« 1 e dobave, vzdržano, 5 stot. in 10 stot zriSanja,- Ham bar g. (Hkle. jop.j »av» oaiikua y average za marec 35V«. naj 36 — za sept. 3«>', zr decembei 37—. — VzdrŽa 10. — Kava Bie n~vhu. loco 30—38. navadna reelna 38 - 39 navado* do . . 39—4*2. Hamburg. (Sklep) Sladkor za marec za amil 28.90, Zh maj 29.20, za jun t U9.K . julij 29 20, za avgust 2H.40. Stanovitno. Vreme: lepo. Sladkor tuzemskl. (Jentrttugal pile, prom K 66.50 do 68.00, za sept: nber K.--d» — marec-avg. 66.50 do 68.—. Concass^ io Melisp promptno K 68.30 do 69.30. a sept. K —.— "» —.—, marec-avg. 68.30 do »i 30. London. Sladkor iz repe aarov I3;'( Sh. Java --.—. Mlačno. Pariz. Kz za tek^ t mesec 15.40, r t ta april 15.40, za maj - junij 16.--, za m j - avgust 1H.75 (,miriio.) — f4enica za tekoči m • sec 23.75, za apr.l i 4 —, za maj - juaij 24.45 za maj^avgust a4 30 ^mlačjo). — Moka za te koči mesec 30.15, za april 30.45, za maj-junij 31.40, za maj-avgust 31.40 unlačaj). — RepiČD?» olje za tekoči mesec 52— za ap.il 5150 za maj - avgust 51 2> za septeoaber - december cO 25 (mlačno Špirit za vekoči me«ec 44.2 V za april 4l ^O za maj-avgust 45.25 ta september - december 40 7 > (mlačno\ Sladkor surovi" u»*o nov mirnoi bel za tekoči mesec 40*/„ za mai.-avgust 41— julij-avgust 41 V«, za oktot.er-januvar 3is/„ vstalno', rafinirai 72—721/, Vreme : lepo* Zabavni odsek »Tržaškega Sokola«, naznanja, Ha se bodi/f plesne vaje vre.le danes eveSei*! in ne jutri v sobot«-, kakor poj navadi, to radi tega. ker im& »Glasbena Matiea« svoj konoert. Toliko na enanje v.-em oinj. gg. členom in pr.jateljem. i. Na ziar ! dleblovana soba r uf"?kS št. 49, vrita 8 (desno). miffefl inteligenten gospod želi znanja z IfllCl" izobraženo gospico —< Slovenko — v svrho, da se priuči slovenskemu jeziku. Pismi in ponudbe, blagovoli naj se poslati pod naslovom »Slovenka« na »Edinost«. Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 . ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odrašČene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za spomenike. Najnižje konkurenčne cene. Sprejemajo se rsakovrstna dela in po .......—~ posebnih načrtih.----------- mm- Jiustmaii cenit brezplačno in franko, -ve Tovarna pohištva = RAFAEL ITALIA = g Velikansko skladišče in razstava j pohištva In tapetarij j uli TRST ulica Malcanton štev. 1 po zelo nizkih cenah. 53Sđ 9 t m i 8 e « : i Tovarna pobtitv& Aleksander Levi l^nzi izzn ulica Tesa St. 52 A = (▼ lastni hlli.) ZALOGA: Piazz* RMarit (Šolsko poslopje). Oene, d« nI batt i lki irakiru i Sprejemajo se vsakovrstna 1 ^ i t • Podpisani si časti naznanjati cenjenemu občinstvo, da je prešel W hotel „Central" v Sežani v njega last. Pri tej priliki naznanjam, da sem sobe kakor tudi restavracijo in kavarno popolnoma prenovil in preskrbe!, da bodo cenjeni gosti v vsakem obziru najboljSe postreženi po najnižjih eenah. — Zalogo pive, katero sem imel prej v hiši gospe Gaberšcek, se nahaja sedaj, v mojem lastnem poslopju. — Toči se najboljši kraški teran, belo vipavsko in tstrsko vino kakor tudi vedno sveže Dreherjevo pivo. Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. Na razpolago je 20 moderno opremljenih sob: v hiši se nahaja senčnat vrt in hlev za konje. Priporoča se udani - ^^ v • w Anton Bevčic, lastnik. J 9 Jitrodu kolek je vdobiti pri ipnvi Zdinost4' TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 ■EBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. ©O©© Podpirajte!! „Dijaško podporno društvo" v TRSTU!! ČOKOLADE ČAJNO PECIVO BONBONI DESERTE KAKAO KEKS KAVINE PRIMESI „CH0C0LRT L0B0SITZ" Najboljše STISKALNICE ZA GROZDJE IN OUKE so naše stiskalnice „ERGOLE" najnovejšega In najboljšega sestara z dvojno in nepretrgano pritfskalno močjo; zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice. HIDRAVLIČNA STISKALNICA. Najboljše uutoniatično patentovant1 tJtne brizgalnire, ki •letujejo »ume ud «ebf, tie da hi jih bilo tr<-l>a goniti. ,Syphonia<( plugi, stroji, za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadju in drugih vegetalnih, življenskih in mi-ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, AU'OMtiČIia fealnjca. čistilnice, rtsetalnice. — Slamoreznica, r<» ni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedelstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejžega iz bornega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlik, sestava. Stiskalnica za grozdje. PH. MATFARTH & Co. tovarna za poljedelske in vinske stroje, DUNAJ, II. TABORSTRASSE št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 530 zlatimi, srebrnimi in Častnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani. Germania New-York zavarovalna družba na življenje. Ustanovi j ena 1860. Glavno ravnateljstvo za Evropo: Glavni zastop za Avstrijo: Berlin W., Behreestr. S lastna hiša DunajI.. Stubenring 18 lastna hiša Zavarovanja veljavna končen 1. 100.000 Aktiva glasom bilance koncem 1. 1903..........« 162,000.000 Dohodki na premijah in obrestih v 1. 1903........» 26,500.000 Preostanek letce ira računa Posebne koje nudi OEEKANIA v VEW 1. Prva dividenda se računa že v drugem letu od izdanja police. 2. Police so neizpodbitljive že po tretjem letu izdanja tedaj veljavne tudi, ako se je podalo krive podatke ob vstopu in če je zavarovanec umrl vsled samomora ali dvoboja. 3. Družba sprejme tudi rizik zavarovanja za slučaj vojske, ali da bi bilo treba zvišati premijo. (Vojski podvrženim zavarovancem se odpise prve tri dividende v dotični zaklad ter 1,596.000 ugodnosti TORKU svojim zavarovancem: se ta svota vrne po 45 letu, ako je polica že v veljavi in ako se ne pojavi vojska v Nemčiji, Avstriji in Švici). 4. Dovoljena so potovanja zavarovancev po vsej Evropi in zapadni Ameriki, ne tla bi se s tem zvišala premija. Rezerva na premijah vsih zavarovancev v Avstriji je položena pri ces. kr. ministerijalnem zakladnem uradu na Dunaju. GLAVNI ZASTOP V TRSTU: ulica Chiozza štev. 4. Zaloga istrskih in dalmat. vin v ulici Cecilia 16 {vogal ul. Ruggerp Manua) Zaloga je v$07-l 1 posojil . . . „ „ .. 1,573.842-34 „ glavnih deležev . „ „ .. 112.7*20*— Poštno-hran. račun štv. 831315. C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in rezervni zakladi društva glasom bilunce »šcccčcccoccco 31. decembra 1902. Zadružna glavnica (od kojih vplačano K 3,200.000) ....... Rezervni zakladi dobitkov .... „ zaklad proti vpadanju vredno3tij javnih efektov . . . Rezervni zaklad premij za zavarovanja ............ Zavarovanja na življenje v veljavi Izplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1838—1902] Druitvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, škodi vsled razstrelb ulomu kakor tudi prevozov po suhem in norju; sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačne do smrti ali po smrti zavarovanca, doto otrokom itd. 8,000.000 7,133.580 3.700.580 71,255.752 254.966.140 498,919.050 F I L J A L K A c. kr. privat. 1VSTK. KREDITNEGA ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu sprejema: IZPLAČILA V KRONAH blagajniške nakaze ^ na naslovljena Izplačilna pisma proti 4 dnevni odpovedi 2 V/ - > 8 » » 2 V/. > 3° o prinoscu protu meni odpovedi 217»", » 30 > » 3°'o 3G v z atih napoljonih na Izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2°/0 „ 3 mes. „ 21///. n 6 » n 2 V, 7« Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi ii nc obrestna mera v veljavo l.,5. odnosno 27. februvarja bodočega leta in sicer po dotičnej oJpjvedi. Bancogiro v kronali z 2*/,*/„ takoj v kolikor na razpolago Krone in zlati napoMonl ua tekoči račun po dogovorjenih pogojih, kiji se stavijo od časa do časa in sicer po loka odpovedi Izdaja nakaznice za Dunaj, Buiimpešto, Brno, Karlove vari, Reko. Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomosl. Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, .Saaz, ^olnograd. prosto stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema i zt i rje vanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseb drugih iztirjevanj. Daj a predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih, Krediti na karikacijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. 3Ienične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca d* Italia- v italijanskih lirah ali v kronan ^ccccocccccc po dnevnem knrzn. ccccccoc „SLAVLIA" sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj raznovrstnejših kombinacijah pod lako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj&ujočimi se vplačili. Vsak čla:i ima po preteku petih let pravico do dividende. „S I a v i j a n Tzajemna zavarovalna Santa i Pragi, — Rezervni fooi 29.217.694*46 K, izplačane odškodnine; 76.324 623 17 K. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše dr lave z vseskozi slovansko-narodno upravo. Vu pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, f-egar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja"] in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih ceuah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok pristne namene.