Stev 62. V Llomianf, v čelriek dne 16. marca 1922. Leto L. Naročnina za državo SHS: Ka oelo leto naprej Oln. 90-— u pol leta „ .. „ 45'— n četrt leta „ .. „ 22 50 sa eu mesec „ .. „ 7-50 za inozemstvo: oeloie.no.....D m. ISO-— mesečno ,,,,, „ 12*50 s== Sobotna izdala: ~ v Jugoslaviji. . . Din. 10 — v Inozemstvu .. . „ 20 — Posamna Stev. 75 por. š Cene inseratom:s Eaosiolpna peUtna vrsta mali oglasi po K 4'— I« K)-, veliki oglasi nad 45 nun vi-Stne po K 8 —, poslana itd. po K 12 —. Prt večlom naročilu popust Izhaja vsak dnn izvzemM ponedeljka In dneva po prazniku ob i>. ari zjutraj. Mesečna priloga: Vestnik SKS. Poštnina plačana v gotovini. ____ Uredništvo Je v Kopitarjevi oiloi Stev. fi/IIL Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pism? se ne sprejemajo. Uredn. telet, štv. 50, opravn. itv. 328. Političen list za slovenski mM. Oprava je v Kopitarjevi ul.B. — Račun poštne hran. tjobljanske št. 850 sa naročnino in št 349 za oglase, zagreb 9.011, snrajev. 7583, pra*!:e ln dnuaj. 24.797 Moderna in fiktivna Razgovor s poljslcim diplomatom. Narodno veče za avtonomijo. AVTONOMISTIČEN PROGRAM SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE LETA l« 18. VOLIVNI ZAKON SE ODG ODI. Belgrad, 14. marca. Vaš dopisnik je imel priliko razgovarjati se po sklepu belgrajske konlerence s poljskim diplomatom-udeležencem, ki je razvil sledeče misli: Politični uspeh belgrajske konlerence je kljub suhoparnosti službenih poročil, zahtevani vsled taktičnih ozirov, nad vse pričakovanje dober: konferenca je dovedla do važnih zaključkov na polju gospodarstva, financ in prometa in je pokazala tak sporazum med Poljsko in Malo antanto, da je zasiguran za glavne točke bodoče genovske konference enoten nastop vseh štirih držav. Poljska se je po prevratu najprej približala Romuniji, s katero je sklenjena 1920 trgovska pogodba in ki je danes s Poljsko v najboljših odnošajih. S Češkoslovaško je kakor znano izprva bilo razmerje dokaj napeto (zavoljo tešinskega in spiš-oravskega spora); a Beneševa koncepcija približevanja teh dveh sosednih slovanskih držav je znala pridobivati vedno več pristašev, in s pomočjo zmerne politike Skirmunta, poljskega zunanjega ministra, se je od jeseni 1921. sem preobrnilo mišljenje večine pri obeh narodih na bolje. Kar pa Jugoslavije tiče, je razun nekaterih mimoidočih netaktnosti obojega časopisja vedno vladalo prijateljsko razpoloženje po starem zakonu slovanske zgodovine: »le med neposrednimi sosedi pride včasih do prepirov.. Opozicija v poljskem sejmu proti polj-sko-češkemu sporazumu in proti skupnemu nastopu z novo trozvezo Češke-Jugoslavije-Romunije ni bila nikdar prejaka in dejstvo, da je g. Skirmunt, odločni zagovornik sporazuma, obdržal svoj resdr, jamči zmago naši misli naklonjenih struj poljske politike. A važnejše koristi nego politične, ki so iz mnogoterih razlogov (ukrajinsko vprašanje in druga) danes še problematične, utegnejo vzkliti iz kulturnega zbližanja Jugoslavije in Poljske, ki ga s hrepenenjem pričakujeta inteligenci obeh velikih narodov, in ki je našlo svoje zunanje pogoje v skupnih korakih materielne politike, storjenih na belgrajski konferenci. V vojni je nebroj sinov obeh narodov dobilo priliko spoznavanja sorodnega plemena; spoznali so razne organizacije, če-stokrat podobne pri obeh pretežno kmetskih narodih; mnogo predsodkov je premaganih in prijateljstev sklonjenih. Ugledna društva delujejo v tej smeri tukaj in tamkaj in gradijo pota medsebojnemu spoštovanju. Predvsem je stvar akademske mladine, da tu upliva na bodočnost; in srčna želja nele poljske vlade, (ki je pred kratkim izjavila, da je pripravljena nuditi našemu dijaštvu na Poljskem vse možne olajšave), ampak celega poljskega naroda je: da bi prav mnogo naših dijakov posečalo poljske visoke šole. Že jih študira nekoliko v Kra-kovu in Lvovu; a za mnogo več je preskrbljeno, nele od strani stanovanjskih in prehranjevalnih odborov, ki ne delajo razlik med domačim in jugoslovanskim dijaštvom, a tudi v smislu najtoplejše osebno gostoljubnosti. Poljska javnost bo srečna, če bo mogla pozdraviti čim več naših filozofov, juristov, montanistov v Krakovu, politehni-kov, medicincev in veterinarcev v Lvovu. Tako simpatični poljski diplomat. Najlepša nada pa je, da se prosvetnemu delovanju v duhu našega Kreka, ki je na Poljskem zelo znan, otvarjajo skupne bodočnosti; skupnim elementom krščanske kulture obeh narodov, ki imata toliko sličnega v svojih zgodovinah, se obeta lep procvit. Upajmo, da pride čimprej do tesnih dejanskih stikov obojestranskih prosvetnih organizacij in da nam bo moč letos v Brnu veseliti se navzočnosti i poljskega dela krščanskih kulturnih delavcev. Program češkega parlamenta. Praga, 15. marca. (Izv.) Program pomladanskega zasedanja parlamenta je sledeči: pogodbe z Nemčijo in Avstrijo, kredit ža Avstrijo, pravila donavske komisije. Zasedanje se bo pričelo 26. marca in bo trajalo najbrže do začetka genovske konference. Belgrad, 15 marca. (Izv.) Na dan. seji zakonodajnega odbora se je pričela podrobna razprava o zakonskem načrtu glede oblastne in srezke samouprave. V imenu Jugoslovanskega kluba je poslanec dr. H o h -n j e c v svojem govoru povdarjal, da mora popraviti trditev poslanca Ljube Jovanovi-ca, da so bili leta 1918 Hrvati in Slovenci za edinstveno državo na centralistični podlagi. Izjavil je, da so bili Slovenci brez razlike strank vedno mnenja, da bo Slovenija v skupni državi nerazdeljena in avtonomi-stično urejena. Isto razpoloženje je bilo tudi med Hrvati, ki so mu dali duška tudi v adresi Narodnega veča od 1. decembra 1918. Govornik je naglašal, da je bila ta adresa sestavljena v rezerviranem tonu, kar je razumljivo, ker je bila namenjena nosilcu krone. Tozadevni odstavek adrese se glasi: »V veljavi naj ostanejo pod kontrolo dosedanji avtonomni in upravni organi, ki naj bodo odgovorni avtonomnemu pred-stavništvu.,"-lojnost, nekatere popolno neodvisnost. Sedaj je Angleška na tem, da bo dala samoupravo tudi Škotski. V Angleški sami ie lokalna uprava tako organizirana, da omogočuje neposredni vpliv političnih in socialnih idej demokracije na ureditev in poslovanje uprave. Lokalna uprava je stvar administrativnih oblasti, ki jih izbira narod sam svobodno in nezavisno od nadzorstva državnih oblasti. Najvišja ali državna oblast nima nobene administrativne jurisdikcije v stvareh, ki jih upravljajo izbrani predstavniki naroda v kraju, okraju in v pokrajini. Angleški selfgovernment pride do krepkega izražanja v oblastih (pokrajinah), ki so več ali manj razsežne, vsaj brojijo nekatere preko 5 do 6 milijonov prebivalcev. Vsaka oblast ima svoj svet, ki ga narod izbere v svobodnih volitvah, pri katerih imajo i ženske aktivno in pasivno volivno pravo. Ta svet se mora brigati za administrativne in finančne posle v »oblasti« (pokrajini). V njegovo kompetenco spadajo tele stvari: skrb za napredek poljedelstva in vseh panog narodnega gospodarstva; skrb za izvrševanje socialnih in kulturnih nalog; sprememba v admistrativni razdelitvi oblasti (more se več oblasti zediniti, more se pa tudi ena oblast razdeliti na več oblasti); razdelitev oblasti na volilne okraje za parlamentarne volitve; registriranje pravil raznih društev; razni sodnijski posli; policija v oblasti (oblast prevzame polovico stroškov za policijo, drugo polovico prevzame država); oblastni svet se more ustaviti vsakemu zakonskemu projektu parlamenta, o kojem smatra, da je proti njegovim interesom; pod oblastnim svetom stoji prosveta in vse šolstvo v oblasti. Oblastni in okrajni sveti imajo kontrolo in vodstvo šolske uprave, v prvi vrsti osnovnih šol. V zakonskem predlogu sedanje vlade o oblastni in sreski samoupravi ni niti sledu najmanjše šolske avtonomije, pa čo jo kakor Diogen po dnevu iščeš z laterno. in vendar naš narod avtonomijo na šolskem polju kategorično zahteva. On no pusti, da bi se mu nekaj vzelo, kar je že prej imel, (Dalje.) da se ukine direkcija rečnega brodarskega sindikata, ki ga tvorijo srbsko brodarsko društvo in 23 bank. UVinjenje bi se izvedlo zato, da bi se moglo brodarstvo izkoriščati v interesu nekoliko kapitalistov. POROČILA IZ ALBANIJE. Valona, 15. marca. (Izv.) Albanski tiskovni urad javlja iz Tirane: Ustašlci voditelji so za sedaj potolčeni. Nekateri so se udali vladnim četam, druge ,pa so oblasti prijele. V vsej Albaniji vlada popolen mir in red. Rim, 15. marca. (Izv.) V Albaniji so uporniki baje strmoglavili vlado. IZBOLJŠAVE V UPRAVI NOVIH ITALIJANSKIH POKRAJIN. Rim, 14. marca. (Tzv.) Italijanski ministrski svet je sklenil, da bo poslej načelnik centralnega urada za nove pokrajine, ki je obenem predsednik centralne posvetovalne komisije, sodeloval v ministrskem svetu vselej .kadarkoli bodo na dnevnem redu stvari, tičoče se novih pokrajin. Brez njegove vednosti in brez sporazuma z njim se ne izda več nobena odredba ali naredba, ki naj velja v novih pokrajinah. ZA JUGOSLOVANSKI KONZULAT V BRATISLAVI. Praga, 15. marca. (Tzv.) Pri tukajšnjem jugoslovanskem poslaništvu se je zglasila deputacija trgovcev iz Bratislave in ga prosila, naj se pri svoji vladi zavzame za to, da se v Bratislavi ustanovi jugoslovanski konzulat. ZASTOJ RUDNIŠKE INDUSTRIJE. Bratislava, 15. marca. (Izv.) Vsled zastoja v trgovskem prometu se jo skoro pc vseh slovaških rudnikih obratovanje reduciralo. Wm fiovicig 4- Pucljevi voli. Z ozirom na vest bel-grajske »Politike« o najnovejših mahinaci-jah s Pucljevimi voli, katero smo po imenovanem listu posneli tudi mi, je objavil kabinet g. ministra Puclja preko uradnega »Presbiroja« sledeči popravek: »V št. 4984 »Politike« od 9. marca t. 1. pod naslovom »Stoka iz Nemačke« se razlaga, kakšno škodo bo trpela država s prodajo živine na družbo »Promet«. — Navedeni komentarji izvirajo verjetno iz nepoučenosti in so skozi in skozi netočni. V pogodbi, ki je sklenjena z družbo »Promet«, so državni interesi popolnoma zavarovani.« — Tako se glasi Pucljev »popravek«. Temu popravku dodaja »Politika« z dne 14. t. m.: »Oni, ki poznajo posameznosti te škandalozne afere z nemško živino in ki niso pogrešno obveščeni o njej, se morajo zgražati nad cinizmom, s katerim je ta uradni popravek napisan.« -f Finančni odbor bo dovršil svoje delo glasom belgrajskih listov do 10. aprila, tako da bi parlament mogel odobriti proračun do 1. julija t. 1. — Koncem koncev jc to vseeno, kdaj parlament proračun odobri; deficit bo velik tako ali tako. -f Seje klubov parlamentarne večine bo sklicevala vlada, ker so se pojavile v raznih važnih vprašanjih težave. Verjetno je, da bodo zborovali tudi redni klubski odbori permanentno, da rešijo, kar se še rešiti da. -f Sklepi na kongresu italijanske sindikalne zveze. Kongres ilal sindik. zveze, ki se te dni vrši v Rimu, je odklonil predlog za pristop tretji intornacionali. Izrekel se je za direktno in revolucionarno akcijo izključivši vsako zvezo s komunisti. Sindikatom se prizna popolna avtonomija in neodvisnost. Sindikati, ki so včlanjeni v rumeni amsterdamski organizaciji, se izključijo iz revolucionarne strokovne internaci-onale. O teh točkah bo odločala še konferenca revolucionarnih sindikatov. -j- Sporazum med popolari in socialisti? V Cremoni so pristaši italijanske Ljudske stranke sklenili s socialističnimi organizacijami sporazum za obrambo proti fašistom. Sporazum govori tudi o morebitnem skupnem nastopu na bodočih volitvah. Fašisti so vsled tega podvojili svoja nasilja. Sporazum je po izjavah obeh strankinih vodstev zgolj krajevnega značaja in za stranki kot taki neobvezen, ker ga ne eno ne drugo vodstvo ni še odobrilo. Glasom popolarskih kakor tudi socialističnih glasil bi pod gotovimi pogoji tak sporazum ne bil nemogoč, a zaenkrat so ovire še znatne in trenotek zanj še ni prišel. -)- Interesantna razkritja. Kerenskij razkriva v »Sovremenih zapiskih«, da je sredi oktobra 1918. leta avstro-ogrska vlada brez vednosti Berolina poslala v Peter-burg predlog, da se naj sklene separatni mir med Avstrijo in Rusijo. — Umrl je v Št. Vidu pri Lulcovici gosp. župnik in zlatomašnik Damjan P a v 1 i č , v visoki starosti 81 let. Pogreb se vrši v petek dopoldne ob 9. uri iz hiše žalosti v St. Vidu št. 1 na domače pokopališče Priporoča se svojim duhovnim so-bratom v molitev. N. v m. p.! — Vrhniška Kmetska Zveza ima v nedeljo 19. t. m. ob pol 4. uri sejo v prostorih Rokodelskega doma na Vrhniki. Vse gg. odbornike, zlasti zastopnike podružnic uljudno naprošamo, da se seje gotovo udeleže, ker se izvolijo tudi delegati v centralno vodstvo S. L. S. Storite svojo dolžnost! — Radovljica, Dne 12. marca se je ustanovila v Radovljici Jugoslovanska obrtna Zveza ob veliki udeležbi okoliških obrtnikov. Obrtniki so zborovali pod predsedstvom usta-novnika g. L. Žagar, čevljarskega mojstra iz Lesc, v prostorih Kmetijske zadruge. V imenu centrale je poročal njen tajnik. Zelo zanimiva so bila navodila, ki jih je podal za uspešno delovanje J. O. Z. g. Rebolj iz Kranja in g. župan iz Radovljice. V odbor Zveze je bilo Izvoljenih deset najbolj agilnih obrtnikov; predsednik je g. Prešeren Andrej iz Predtrga. Novi naši organizaciji ežlimo kar največ uspeha. — Planina pri Rakeku. V nedeljo dne 12. marca se je v tukajšnjem šolskem poslopju vršil občni zbor Kmetijske podružnice. Posebnost tega zbora je predvsem ta, da so imeli prvo in zadnjo besedo nečlani celo pri volitvi novega odbora. Da se ni eden navzočih nečlanov na vso moč otrtsal, bi ga celo doletela žalostna čast izvoljenega odbornika. Izvoljeni odbor trdno garantira, da bo varoval liberalno samostojnost podružnice. Sedaj naj nam pa še centralni odbor v Ljubljani in razni njegovi predavatelji zatrjujejo, da je Kmetijska družba nepolitična, strogo gospodarska organizacija. — Druga posebnost tega zborovanja pa je bila, da so se vršile volitve, kri katerih so imeli glavno besedo nečlani, pod nadzorstvom, ali še boljše: pod vodstvom odposlanca Kmetijske družbe iz Ljubljane. Kaj *o ->i rekli, da smrdi to po korupciji. Do vremen« — V Planini imamo petrazredno ljudsteo šolo, pa, čujte in strmite, za to samo tri učne sobe in že nekaj časa samo tri učne moči. Sedaj pa le pričakujte uspehov. Svojčas so gotovi gospodje razširjenje v petrazrednico utemeljevaii s tem, da je Planina tik ob meji KRALJEVA POROKA. Belgrad, 15. marca. (Izvirno) »Pravda« dozrwva, da poroka kralja Aleksandra z rumunsko princezinjo Marijo še ne bo mogoča koncem maja, ker dotlej se ne bodo izgotovljena dela v novem dvoru. List pravi, da doznava iz poučenega vira, da bo kralju Aleksandru kumoval pri poroki predsednik češkoslovaške republike Ma-saryk. Kot stari svak bo fungiral rumun-ski ministrski predsednik Bratianu, iu sicer na željo rumunskega dvora, ki je v ozkih stikih z rodbino Bratianovo, katero smatrajo za ustvariteljico kraljevine Ru-munije. Rodbina Bratianov je ena najzanesljivejših pristašev monarhizma na Ru-munskem. PAŠIČ TRI KRALJU. Belgrad, 15. marca. (Izvirno) Kralj Aleksander je včeraj sprejel na dvoru ministrskega predsednika Pašiča, ki mu je poročal o notranjem položaju v državi in o pripravah za ceremonije povodom kraljeve poroke. NAŠI DELEGATI ZA GENOVO. Belgrad, 15. marca. (Izv.) »Pravda« piše, da vlada še ni imenovala delegatov sa mednarodno gospodarsko konferenco v Genovi. Delegati se določijo šele po 20. marcu, ko bo vlada končala proučevanje materijala in sklepov belgrajske konference strokovnjakov mate antante in Poljske. Začasno bosta Jugoslavijo zastopala najbrže ministrski predsednik Pašič in minister za zunanje stvari dr. Ninčič. Ker pa ostane min. predsednik Pašič le malo £asa v Genovi, pride na njegovo mesto kot delegat ali minister za notranje stvari dr. Voja Marinkovič ali pa finančni minister dr. Kosta Kumanudi. Delegata bosta imela še dva namestnika, ki bosta naknadno določena. Delegaciji bodo dodeljeni gospodarski in finančni strokovnjaki, najbrže one osebe, ki so bile člani jugoslovanske delegacije na belgrajski konferenci strokovnjakov četverozveze. SPOMENICA ZVEZE INDUSTRIJCEV SLOVENIJE. Belgrad, 15. marca. (Izvirno) Zveza lndustrijcev v Sloveniji je poslala poslancem narodne skupščine obširno spomenico proti nameravanemu povišanju davkov. In-dustrijci izjavljajo v spomenici, da so z davki preobloženi, vsled čsar zahtevajo reformo davčnega sistema, predvsem pa izenačenje finančnih in zlasti davčnih zakonov. Dosedanji davčni sistem duši produkcijo, tlači industrijo ter ubija podjetnost. NEVOLJA DALMATINCEV. Belgrad, 15. marca. (Izvirno) V 2. sekciji finančnega odbora se je razpravljalo o proračunu za pravosodje v Dalmaciji. Demokrat dr. Šečerov je predlagal, naj se ukinejo nekatera okrožna sodišča ter črtajo nekatera mesta sodnikov in sodnih uradnikov. Posl. P u š e n j a k je proti temu protestiral ter povdarjal slabe prometne razmere v Dalmaciji, s čemer je zaenkrat preprečil ukinjenje okrožnih sodišč. Protestiral je tudi proti preveliki redukciji uradništva. V krogih dalmatinskih poslancev vlada veliko ogorčenje radi vladnih namer, vendar pa je malo upanja, da se bodo v plenumu finančnega odbora popravile na račun Dalmacije storjene napake. KAPITALISTI ZOPER KAPITALISTE. Belgrad, 15. marca. (Izvirno) V tukaj-Snjih političnih krogih se obsoja namera, Triglavski: Bosanska pisma. ii. (Dalje.) Torej- da povem, kar sem hotel povedati, da poiasnim. zakaj se je pravzaprav ponesrečilo predavanje gosp. Zakule. Bog ne daj, da bi hotel le najmanje braniti Sarajevčane, ali gotovo bi se bili v tem slučaju drugače izkazali, da se ni tu od vsega početka naredila napaka. Tudi Sarajevo zna biti navdušeno, narodno, pa-triotično, samo ga treba znati prijeti od prave strani. A kdo je naredil napako, kdaj in kako? G. profesor Ilešič na lanski turneji ljubljanske podružnice Jugoslovan-»ke Matice s svojim predavanjem. Spominjali se boste še, bila je cela afera, in meni je žal, da jo moram danes pogrevati. Žal mi je g. profesorja, ki se je trudil za dobro stvar in imel najboljše namene; nikdar ne škoduje, ako se izve resnica in le izkušnje izuče človeka. G. profesor je imel smolo samo zato, ker ni poznal Bosne. On je govoril tu v Sarajevu, kakor je govoril v Belgradu ali Skoplju, govoril je srbski, in to je bila napaka. Tu v Sarajevu jc moral govoriti bosanski. Gospod profesor se bo branil, češ. da ni govoril srbski, ampak jugoslovanski. Jaz mu to prav rad priznam, peščica nas je lojalno tudi tako doumela intencijo preda-vateljevo, ali mi smo rafinirani ljudje, široka oublika pa vzame besede, kakor jih •liti. In ker jih ni vzela jugoslovanski, je samo dokaz, da jugoslovanščine tu še ne razumemo, odnosno da smo jo v teh štirih letih spet pozabili. Kakor smo nazadovali v naši državi na vseh črtah, tako smo pač tudi na tej.,. Žalostno, a resnično, G. profesor Ilešič je govoril v Sarajevu tako, da so ga Srbi začudeno, Hrvatje pa jezno gledali. In saj veste, kaj so mu časo-piis potlej vse očitali: da je falzificiral zgodovinska dejstva, da je ignoriral Stross-mayerja in ves staroslavni pokret Hrvat-stva za jugoslovansko idejo, da se je poklonil velesrbskemu maliku, kompromitiral Jugoslovansko Matico itd. — sama huda očitanja; v koliko opravičena, ne bom preiskoval, ali fakt je. da je g. profesor s svojem predavanjem stvoril in zapustil tu kaj neugodno situacijo, ki smo jo tukajšnji Slovenci najbolj občutili. Turneja ljubljanske podružnice je imela namen delati propagando za Jugoslovansko Matico, no vsak nas, ki je bil na Ilešičevem predavanju in ki pozna tukajšnjo mentaliteto, je zapustil tisti večer dvorano z zavestjo, da je stvar Jugoslovanske Matice v Sarajevu za enkrat pokopana. In občni zbor tukajšnje podružnice, ki se je vršil minuli teden, je to pokazal: polletni gmotni uspeh, \ vštevši ves dohodek od ljubljanske delegacije prirejene »Akademije« s prispevki bank vred, celih 60.000 K, za veliko in tako bogato Sarajevo bagatela. (Hrvatje so j lani samo v malem Maglaju na Zrinjsko-| Frankopanski slavnosti nabrali za »Napre-dak« 100.000 K.) G. profesor Ilešič Srbov ni zavzel, Hrvate je odbil, o muselmanih ne govorim, ti nosijo druge skrbi po srcu in glavi; kar je pridobil, je pridobil Kozinov kvartet s svojim prelepim petjem. Baje so Hrvatje cel6 hoteli med Ilešičevim predavanjem demonstrativno zapustiti dvorano, a naša narodna pesem jih je priklenila. Naj v ostalem kot značilno in v ilustracijo omenim samo to-le: Na »Akademiji« se je moj sosed, ugleden Srb, — dr. Ilešič je ravno pripovedoval, da tudi tam gori po Koroškem in Solnograškem, v starih slovenskih deželah, nekoč prebival srbski narod, — sklonil k meni in me vprašal: če je g. Ilešič Slovenec? Na moje potrdilo je tenek usmev zaigral okoli njegovih usten. Njegovo vprašanje in njegov smehljaj sta meni dovolj povedala: prvič eta govorniku ni verjel, in drugič, da ga je pomiloval. — Drugi dan pa sta prišla k tedanjemu predsedniku »Slovenskega Kluba«, ki je bil ljubljanskim gostom na Čast priredil oficiclen večer, dva zastopnika Hrvatov: da-li se »Slovenski klub« identificira z izvajanji g. Ilešiča? Predsednik je dal zadovoljiva pojasnila, ali prejšnje naše dobro razmerje do Hrvatov je bilo skaljeno, in čudno: tudi do Srbov. Da bi spet olajšal »Slovenskemu klubu« njegovo pozicijo, je predsednik, ki je bil na tistem večeru (seveda je bilo to šc pred predavanjem!) pozdravil g. Ilešiča z zanosno na-pitnico, kmalu nato odstopil. Nezaupljivost, rezerviranost pa le še tli dalje... Majhni vzroki, veliki učinki, Tisti večer v »Napredkovem« domu torej je rešila situacijo slovenska pesem. Ta divaa naša pesem, kakor jo ima samo in morajo italijanske oblasti videti delo Jugoslavije za šolstvo, da bodo zato tudi ta oblasti našim ljudem dale več šoL ne pa zatirale 2e ustvarjene šole. Pametna in opravičena misel Kaj bodo aedaj rekli neprijazni sosedje, ko bodo na planinski šoli zrli ta — lehko rečemo — tudi kulturni škandal. Poživljamo učno oblast, naj takoj stori svojo dolžnost in nastavi toliko učnih moči, kolikor jih zahteva pet-razrednica, ali pa naj otrok ne sili v šolo. Zakaj je moral oditi učitelj Požar iz Planine, se govori razno, predvsem pa, da so ga odrinili centralistični krogi... — Vojaška intendanca u Slove- ffo v likvidaciji v Ljubljani, Št. Peterska vojašnica, razglaša v smislu dopisa našega poslaništva na Dunaju št. 750/M. od 22. februarja 1922, da naj čimpreje vpošljejo intendanci vsi bivši a.-o. oficirji, oziroma njih pravni dediči, ki bivajo sedaj v Sloveniji in ki so položili svoje-časno ženitbeno kavcijo pri bivšem a.-o. vojnem ministrstvu na Dunaju in je še niso dobili vrnjene, sledeče podatke: Ime in priimek po-lagatelja kavcije; sedanji natančni naslov; dokazilo našega državljanstva; kdaj je bila položena kavcija; v katerem iznosu in v katerih vrednostnih papirjih. — Izpiti za mojstre lesnih in kovinskih obrti se vrše na tehnični srednji šoli v Ljubljani odslej redno v drugi polovici mesecev maja in novembra. Prošnje je vlagati vsaj en mesec prej pri šolskem ravnateljstva — Is »Uradnega lista«. »Uradni Ust« objavlja v 24 številki: Zakon o specialnih kmetijskih šolah. — Zakon o ustroju državnih kobilarn v naši državi. — Odločbo o izpričevanju deviz, nabavljenih za plačilo v inozemstvu i'.d. — Mueto sodnega predstojnika ▼ OrkniH Je razpisano. Prošnje je vložiti do 15. aprila. — Kolodvorska restavracija r Rogaški Slatini so odda s l. majem v najem. PodrobnosU v 24. št »Uradnega lista«. — Umrl jo v Belgradu fcivojin P roti č, načelnik ministrstva v pokoju. Bil io znan kot novinar in je svoječasna urejeval »Srbsko Zastavo«, glasilo srbskih liberalcev. — Dogodki i* I. 1914. prod sodiščem. V Sarajevu se jo te dni pričela razprava proti trem kmetom, ki so obtoženi, da so 1. 1614. preganjali Srbe, jih denuncirali in na ta način povzročili več smrtnih obsodb. Razprava bo trajala več dni, ker bo zaslišanih mnogo prič. ■— Vlom v Sentpetersko vojašnico. Neznani vlomilci so vlomili v skladišče, v katerem se hrani obleka v vojaško službo vpoklicanih vojakov. Vlomilci so odnesli veliko množino stare obleke. — Težka telesna poškodba. V Trohovi gostilni v Babnem polju sta se spoprijela Franc Mlakar in Ivan Janež. Mlakar je metal v Janeža kozarce In ga na glavi težko ranil. — Pobijanje draginje. Trgovca Janko Sum-rada v Ložu je okrajno sodišče v Ložu obsodilo na štiri dni zapora z enim postom in na 1000 Din globe, ker ni imel v svoji trgovini označenih een. — Vlom v Klečah pri Dolu. V noči od"9. na 10. t. m. je bilo vlomljeno skozi okno v stanovanje Marije Tekavc v Klečah pri Dolu. Vlomilci so oA nesli Tekavčevi raznega blaga v vrednosti 20.000 R. — Zračni promet preko Belgrada. Neka'tran-coska družba namerava tefcom leta vpeljati zračni promet med Parizom in Carigradom, ki bo šel preko Belgrada — Novo javne »gradbe v Belgrada. Prosvetno ministrstvo je za zgradbo konservatorija v Belgradu dovolilo 1,500.000 Din kredita — Ministrstvo za javna dela je dovolilo 1,849.000 Din za zgraditev klinike in 7,768.184 Din za poslopje patološkega 'nstitula. Gosno^rslm 14 dni po uvedbi nove devizne naredile. 2e nad 14 dni imamo novo devizno odredbo. Brezdvomno je hotel finančni rr>i-nister dobro, toda njegovi uredbi manjka jasnosti, praktične izvedljivosti; izdal jo je brez vpogleda v dejanske razmere in precenjujoč zmožnosti naše uprave. Za večino bančnih zavodov ne more narod slovenski in zavoljo katere nas ves svet rad ima, občuduje in zavida, ta pre-mila naša pesem, ki so jo vzeli seboj — z drugimi glasovi morda na ustnah, a z isto melodijo v duši, — naši pradedje, ko so zapustili rojstne domove na ukrajinskih stepah, in ki nas je nosila skoz stoletja zgodovine in nas bo dalje držala kot ena naših najdražjih svetinj. Čudovita je njena moč! Gledal sem tisti večer zamaknjenost v očeh naših žen in deklet, videl sem stare može jokati in sam zase vem, kako revolucijo je napravila v moji precč mondčnsko konsolidirani duši. Pa sem si rekel: Katero močnejše nacionalno orožje, katero boljše propagandno sredstvo, katero uspešnejše nrredentistično geslo pač imamo, kakor to našo narodno pesem? Ven s pevci čez mejo, v neosvobojene kraje — česar druga stvar ne zamore, bo dosegla naša pesem Evo: par dni izza koncerta Kozinove-ga kvarteta se je oglasil v »Slovenskem klubu« s prošnjo, da bi ga sprejeli za člana, postaren mož, obrtnik, rodom Slovenec, a že trideset let v Bosni, oženjen z Mažar-ko, slovenski je že čisto pozabil. Pa je bil slučajno na večeru Jugoslovenske Matice, slišal peti slovenske fante — in kri se je oglasila. Ti sladka, ti očarljiva, ti zmagovalna naša pesem! • • * PS. Ravno pri sklepu tega pisma zvem, da namerava spomladi priti v Sarajevo »Glasbena Matica«. Dobrodošlal Stev. KI. biti zapeljiv eksperiment, potom katerega bi morda zaslužili eden ali dva milijona i kron, na drugi strani pa vsled padca lastne valute zmanjšali svojo delniško glavnico I na polovico ali tretjino. Če smatra finančni minister bančne zavode za glavne Škodljivce, ki rušijo vrednost naše valuto, in če ima za to zadostne dokaze, potem odobravamo v principu tendenco zadnje devizne naredbe, ki hoče koncentrirati celo arbitražo pri Narodni banki in regulirati na lajstrožji način notranje poslovanje z de-rizami pri ostalih pooblaščenih zavodih. Ideja sama na sebi je gotovo dobra. Tuzemski interesenti, kakor tudi inozem-iki, so pričakovali, da bo to sredstvo te-neljito pomagalo in inozemski denarni trg e tudi takoj reagiral v ugodnem smislu. Kurz naše krone v Curihu se je kmalu dvignil od 1*50 na 1'80. Paritete na Dunaju in v Pragi za češkoslovaške krone in lire jo kazale že zelo ugodne rezultate, tako da so naši uvozniki, ki dolgujejo precejšnje zneske v teh valutah, upali, da bodo kmalu prišli iz zadrege, vsled česar so prijeli hvaliti na vse pretege finančnega ministra in udrihati po bankah. Danes vidimo bolj jasno. Negativna stran se je izborno izvedla. O pozitivnem delu ni ne duha ne sluha. Negativna stran je obstojala v tem, da je naredba vsem bankam, razen Narodni banki, popolnoma vezala roke, da je onemogočila borzni promet v Belgradu in Zagrebu, da je predpisala neštete formalitete za nakup deviz potom trgovcev, za prisilno in prostovoljno prodajo po bankah, za uvoz blaga itd. Posledice te negativne strani so bile, da so devize in valute naenkrat — izginile. Lastnik dolarjev ali dolarskih čekov, ki jih je prejel od sorodnikov v Ameriki, teka od banke do banke, da bi prodal te dragocene papirčke, ampak pri nobenem zavodu ne more izvedeti zanesljivega tečaja in noben zavod mu jih noče odkupiti za fiksno ceno. Tako padejo končno lastniki tujih valut in deviz v roke zakotnih špekulantov, ki jih opeharijo za velik del prave vrednosti Na drugi strani leta uvoznik, ki je srečno prišel do odobrenja Narodne banke za nakup devize, ki jo dolguje v inozemstvu in ki je vsled nove naredbe znatno cenejša, kakor je bila. Toda brezuspešno. Odobrenje mu ni moglo preskrbeti tudi zaželjene devize in obupno gleda ubogi trgovec na to potrdilo, ki mu obljublja pravice, katerih ne more uveljaviti. Toliko v pojasnilo negativne strani nove devizne naredbe. O pozitiini strani moremo samo opisati, kako bi morala izgledati, če bi finančni minister hotel paralizirati zgoraj omenjene slabe posledice. Če ie že finančni minister prepričan, da je špekulacija bank zakrivila prejšnje padanje naše valute, zakaj ne skrbi sedaj za to, da pridejo devizne zaloge, ki so jih te banke v špekulativne svrhe nakupile, na trg. In sicer tako, da jih morajo banke takoj odstopiti Narodni banki v svrho komisijske prodaje na borzi, ali pa, da jih morajo dotične banke v roku treh dni same prodati na borzi z omejitvijo, da jih smejo druge banke kupovati le za klijentelo na podlagi odobrenj odbora pri Narodni banki. Tako pa so te banke najbrže sklenile izstradati novo naredbo, ki mora, če ne pride do dopolnitve v zgoraj omenjenem smislu, samaobsebi usahniti. One pa čakajo s svojimi zalogami na boljše čase. Danes mislijo že, da se niso zmotile. Drugo sredstvo, ki bi tudi pomagalo, bi obstojalo v tem, da bi Narodna banka res izvršila nalogo, ki jo je po novi naredbi prevzela prostovoljno, ali pa iz uslužnosti do finančne uprave. Če že ima monopol za arbitražo, lahko zahtevamo, da se na tem polju tudi udejstvuje. Zakaj ni Narodna banka, ko je bil kurz češke krone po praški pariteti približno 480, nakupila večje množine češkoslovaških kron in s tem zalagala naše borze za potrebe uvoznikov. Če nima organizacijo za to službo, bi si jo morala takoj ustvariti, seveda brez nepotrebnega birokratizma, kakor je to pri drugih zavodih v navadi. Tega Narodna banka do sedaj ni storila. Vsi ti nedostatki so imeli za posledico, da naša valuta zopet nazaduje in da so prvi uspehi nove naredbe žc skoraj izginili. Po teh izvajanjih se ne moremo temu čuditi, ker razumemo, da ne more inozemstvo ceniti vrednosti naše valute višje kakor prej, Če sploh nima možnosti, da si jo nabavi. Tržne cene morejo imeti samo predmeti, s katerimi se lahko kupčuje, to je, predmeti, ki se lahko kupijo, pa tudi lahko prodajo, ali pa uporabijo na en način, ki omogoča vsaj približno kalkulacijo. Nova naredba je lep primer, kako se najbolje zamišljene deje vsled nepopolne izpeljave izjalovijo in preobrnejo v škodljive. če se vsi nedostatki ne odstranijo v najkrajšem času. BOBZA. Zagreb, 15. marca, (izvirno) Devize: Budimpešta 8t50, Berlin 130.---145.—, Ilaltjn 1400— 15.0, London 1310—1350, New York 285.—, Praga 580.---000.—, Dunaj 430—440, Curih 5825.—. Tendenca čvrsta, blaga ni. Belgrad, 15. marca. (Izv.) DannSnJa borza je bila zelo slaba. Zahtev je veliko, a malo ponudb. Zaključki ao s« vriili le v čekih ca Uvoiničarje. Devizo Dunaj so ponujali po 1.05, zahtevali pa po 1.02, zaključila so je po 1.02. Berlin so ponujali po 88, zahtevali pa po 81.50, zaključila se jo v malih količinah po 82. Italija zahteva 355, do zaključkov ni prišlo. London je zaključil po 822, New-York po 72, Pariz po 615. Dinar v splošnem pada, antantne devize rastejo. Prago so zahtevali po 126, ponujali so jo v malih množinah, zaključena je bila po 120. švica so je zaključila po 1400 v malih količinah. Curih, 15. marca. (Izvirno) Berlin 1.91, New York 517, London 22 32, Pariz 40, Milan 25.05, Praga 9.15, Budimpešta OSI, Zagreb 1.65, Varšava 0.18, Dunaj 0.065. avatri ske krono 0.0075. Dunaj, 15. marca. (Izvirno) Devize: Budimpešta 005, Berlin 29S7, Italija 39200, London 34500, New York 807500, Pariz 70000, Praga 14450, Curih 155000, BukareSt 5675, Zagreb 2637, Varšava 18500. Holandska 302000. Berlin, 15. marca. (Izvirno) Dunaj 3 48, Budimpešta 32.96, MIlan 1303.60, Praga 4S4. Pariz 2417.55, London 1170.30, New York 270.72, Curih 5244.75. Praga, 15. marca. (Izvirno) Dunaj 0.63, Berlin 20.55, Rim 287, Budimpešta 6.70. Pariz 508.50, London 244, New York 56.825, Curih 1093.50, avstrijske krone 0.63, italijanske lire 284. g Naš žitni trg. V ponedeljek so bile v Novem Sadu cene žitu sledeče: Bačka pšenica 1700 K, ječmen 1300, oves 1250, koruza 1220, pšenična moka št. 0 2300. — Tendenca nejasna. PliMtanelrpi lj Za danaSnjl koncert ▼ stolnici so vstopnice na prodaj v Jugoslovanski knjigarni. Ker je bil še vselej tik pred koncertom pri vratih velik naval, naj bi si obiskovavci, kar le moči, vstopnice že prej omislili. lj Koncert v stolnici se prične na minuto t o č n o ob pol 8. uri. Pri zadnjem koncertu je marsikdo zamudil prav tisto, kar ga je najbolj mikalo, ker so ljud,'e računali, da se po ljubljanski navadi začne vsaj dvajset minut kes-neje. lj Smrtna kosa. V, torek 14. t. m. so pokopali gospo Marijo Tome, posestnikovo soprogo, ki je umrla v visoki starosti 82 let. Pokojnica je bila mati podravnatelja tobačne tovarne g. Ivo Tomca in učiteljice Marije Tome. Blag jI spomin! lj Terorizem očita včerajšnje »Jutro« g. občinskemu svetniku Adamiču, ker je čisto mirno opozoril »Jutrovega« poročevalca, da naj taktneje poroča o sejah občinskega sveta. »Jutrov« poročevalec se je takoj in brez potrebe razburil, vsled česar je g. Adamič prekinil ž njim razgovor. »Jutru« bi priporočili, da svojega poizkušenega terorizma ne podtika drugim in poroča vedno stvarno, pa se tudi njegovim poročevalcem ne bo treba razburjati. lj Iz tajne seje občinskega sveta. Spre- i memba § 25 pravil Mestne hranilnice sc sprejme. — Oddajo se občinske ustanove za obiskovalke obrtnih šol: Heleni Hribarjevi in Silvi Mancinijevi po 250 K; Danici Resmanovi, Josipini Brodarjevi, Olgi Hribarjevi in Mariji Žvanovi po 100 K. — Izstop dr. Demšarja iz mestne službe se vzame na znanje ter se mu za dosedanje delovanje izreče zahvala. — Razpiše se eno pogodbeno zdravniško mesto. — Mestni stavbeni nadkomisar ing. Poženel se imenuje za stavb, svetnika v VII. razredu. — Kari Štrukelj se imenuje za stalnega paznika. — Albin Derganc in Ivan Koleša se s 1, IV. pomakneta v X, razred mestnih uradnikov. — Mestnemu učitelju g. Furlanu se podeli meščanstvo brez takse. — Uradništvo mestne zastavljalnice se pomakne: Rudolf Est v VIII., Franc Poljšak v IX.r Rudolf Juvan v X. razred. — Hinko Metlikovič se imenuje za stalnega mestnega gozdarja. — Frančiški Petričevj sa zniža taksa za sprejem v domovinsko zvezo na 300 K, Antonu Simončiču se dovoli plačevanje takse v mesečnih obrokih po 100 K. — Priporočajo se sledeče konccsije: Smerkolj-Nikelbacher, trgovina z deželnimi pridelki, Tomažič — manufaktura, Čufrin — deželni pridelki, d. d. Jugo — Auto za prevažanje oseb, Kemeter — mleko, Fr. Banič — kovač, dr, Bahovec — komisija, Vnovčevalnica, Fr. Bru-mat — manufaktura na debelo, Lovro Gradnik — deželni pridelki, Slov. zid. zadruga, zadruga kleparjev, Al. Olifčič — mleko, Franc Krištof — mleko, Jos. Meden — kovač, Hebein Ivan — akumulatorji, Tobija Pezdir — prepis gostilne, Zaje Milica — gostilna, Iv. Kosmatin, Ana Turk, Marija Lekše, Minka Bevc, Kari Košak — vse prenos gostiln. lj Zrelostni izpit na tehniški srednji šoli ▼ Ljubljani. Na oddelku: Višja stavbni šola se je vršil prvi zrelostni izpit dne 4. t. m. K izpitu se je priglasilo vseh 12 obiskovalcev zadnjega (8.) semestra, med njimi dve učenki. Uspeh je bil jako ugoden, kajti vsi so prestali maturo z dobrim, deloma izvrstnim izidom, in sicer (odličn,'aki so tiskani z razprtimi črkami): Battelino Angelo, Dolenc Janko, Hilbert Zdenko, J e 1 i n e k Franc, Kochova Ruža, K o p r i v e c Milan, Martinčeva Marija, Medved Ivo, R o ž m a n Ivan, Samsa Stanko, Spinčič Ivo, Zupan Miroslav. lj Odborova Boja Slovenske Stražo se vrši v petek, due 17. t m. ob 8. uri zvečer v posvetovalnici KTD. Ker je to zadnja seja pred veliko skupščino, prosim zanesljive udeležbo. — Predsednik. lj Starešinski sestanek se vrši v petek, dne 17. marca ob osmih zvečer v dvorani Akademskega doma. Dnevni red: Društvene zadeve. — Predsednik. lj Organizacija lavnih nameščencev somišljenikov SLS. V petek dne 17. marca se vrši v j Jugoslovanski strokovni zvezi v običajnih prostorih ob 8. uri zvečer važna odborova seia, | katere naj se vsi brez izjeme udeleže. Brez | posebnih' vabil. — Predsednik. lj Povojskine spremembo evropskih držav razloži ob zemljevidu got>p. prof. dr. Sar a bon ▼ krožku na Rakovniku v četrtek, dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer. lj Pros-of:i KrnkoTo-Trnoro. Jutri ob 7. uri zvečer nadaljuje g. dr. Brecelj svojo veiezanimivo predavanje »o prehrani«. lj Občni zbor Vrtnarske šolo ie 20. t. tn. ob 8. uri zvečer v dvorani slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani, Gradišč« 17, I. nadstropje. (k) lj Načrti administrativnega por.lop a delavsko zavaro'.alnlce zoper nezgode in okrajne bolniške blagajne so od 16. do vštevši 21. t. m. razstavljeni v poslopju tehnične fakulteto (poleg obrtno kile) v sobi št. 20 ln sicer vsaki dan od 2.-6. ure popoldne. Vstop vsakomur prost. lj Zdravstveni izk.m ljubljansko občin«. Od 5. do 11. marca jo v Ljubljani umrlo 13 moških in 11 ženskih, skupaj 24 oseb, od teh je bilo 12 tujcev. Umrli so: 3 vsled pljučnice, 1 vale/i otroško vročice, 4 vsled srčne hibe, R vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov in 1 vsled smrtne poškodbo. V istem času so je rodilo 17 moških in 20 ženskih, skupaj 37 otrok, med katorimi je bil 1 mrtvorojenček. Od nalezljivih bolezni sta bila prijavljena 2 slučaja škrlatinke in po en slučaj davice in otroške vročice. lj Josipina Čarman, tovarniška uradnica v Medvodah hiš. št. 24, nas prosi za konatatacijo, da nt identična z Josipino Čarman, ki je omenjena v včerajšnji naši notici z naslovom »tatvine«. lj Samomor. Ko je prišel ravnatelj II. drž. gimnazije dr. Pipenbacher dne 14. t. m ob 13. uri 15 minut domov, ie našel v postelji ležati mrtvo kuharico Tončko Zorko, rojeno leta 1895. v Grub-ljah pri Št. Jerneju. Policijski zdravnik dr. Avra-movič je ugotovil, da se je Zorko usmrtila, ker je pila lizol Pri Zorkovi so našli njeno hranilno knjižico z vlogo 8050 K. Rajnica ni zapustila nobeuegft pisma, pač pa jo večkrat rekla, da so boji bede v starih letih. Samomorilko so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. lj Tatvine. Grmu Josipu it Zgor. KaSlja je bila ukradena hranilna knjižica z vlogo 10.000 K. — Josip Rusjan in Josip Šegadin sta ukradla Štefanu Skcčirju v Zeleni jami več perila in sta ostala dolžna Tereziji Trškanovi ceho. — Francu Krejčiču je bilo ukradenih 960 kron. Seja ljubljanskega občinskega s veta, Ljubljana, dne 15. mnrca 1922. Demokrati proti regulaciji Škofje ulice. 2upan otvori vx,eraj prekinjeno sejo in poda besedo g. obč. svetniku Jos. Pireu, ki utemeljuje nujni predlog radi regulacije škofje ulice. Nujnost predloga se sprejme proti glasovom JDS. Dr. Puc so izreka proti nujnosti. Turk zatrjuje, da je Škofja ulica »poiitlkun«. (Veselo*!1.) Svetnik Pire utemeljuje predlog, na kar poroča o tem predlogu v imenu stavbnega odseka svetnik Ogrin. Obč. svetnik dr. Stanovnik je odgovarjal Turku in na-glašal, de bodo dali demokrr'slci volivci Turku nezaupnico, če bodo izvedeli, da je Turk nasprotoval regulaciji Škofje ulice. Obč. svetnik Rupnik (NSS) ;e povdarjal. da se on zavzema zr. zelo ugoden nakup zemljišča, ki je v svrho regulacije potreben. Predlaga, naj potrebni svet (5340 m5) odstopi št. petorski župnik občini pro'i kompenzaciji, da zgradi občina ograjo Dr. Triller je nasprotoval predlogu in Izjavil, da bo glasovni proti, ker bi se bil moral o njem posvetovati še finančni odsek. Poročevalec Ogrin je povdarjal, da je kritje obseženo v tistih 20 milijonih, ki so namenjeni v take svrho. Poročevalčev predlog ;e bil sprejet. Obč. svetnik Turk: »So bomo pa pritožili!« Obč. svetnik dr. Stanovnik: »Ne bose nič opravili: gospod pokrajinski namestnik je zn regulacijo ulic.« Zgradba nove šole. Na predlog obč. svetnika Ogrina sc podeli magistratu stavbno dovoljenie za zgradbo novega šolskega poslopja ob Karel Kotnlkovi ulici, ki bo stalo 20,000.000 kron. Zgraditev mrtvaške veže. Ker je občinski svetnik Turk zahteval, da mora pogrebni zavod iznrazniti n|egovu lopo na Ledini, je mcral občinski svet na predlog obč. svetnika Adamiča skleni'i, da se na Poljanskem nasipu zgradi potrebno poslopje. Načelno se je sklenilo, naj se zgradi mrtvaška veža. Mestna zastavljalnico. Zavodu so na predlog obč. svetnika Adamiča dovoli, da sme dvigniti obratno glavnico na 1,500.000 kron. — Pokojninski sklad uslužbencev bo pokrival zavod. — Komisija, katera jo na interpelacijo obč. svetnika Rozmana pregledala poslovanje mestne zastavljalnico, je izjavila, da je poslovanje vzorno in se je izrekla uradništvu zastavljalnice pohvala Lnterpelant obč. svetnik Rozman, ki je bil trdi h komisionelnemu pregledu povabljen, ni prišel. (Klici: >Cujte! Čujtek) Obč. svetnik Rozman: 3K pregledu nisem prišel, ker niso bili v komisiji strokovnjaki.« (Velika veselost.) ObČ. svetnik Tavčar (NSS) je konstatiral, da je deficit zastavljalnice povzroči'' bivši občinski svet. — Dr. Triller: »Zastavljalnica ni smela delati dobička, izgube pa tudi re. Zaprtje zastavljalnice jo pa bilo po mojem mnenju; kar prostodušno priznam, pogrešeno. « Reorganizacija ljubljanskega gasilstva. Obč. svetnik Pire (SLS) je povdarjal, da je reorganizacija ljubljanskega gasilstva nujno potrebna. Kljub raznim predlogom in skušnjam ob velikem požaru na Marijinem trgu 1. 1919 se za reorganizacijo gasilstva ni nič storilo. Stavil je končno sledeče predloge: »Mestni dom t naj se vrne gasilstvu. Gasilstvo naj se avlomobilizirn. Od 11 mestnih avtomobilov so trije avtomobili primerni in sposobni za gasilstvo; četrti avtomobilni voz, motorna brizgalna, Ki bo stala do 1.500.000 K, se bo morala nabavili. Predlagal je, naj so ustanovi stalna gasilska straža 8 mož. Za ravnatelja gasilstva se imenuje ravnatelj Barle. za požarnega nadzornika pa oficial Hojan. — Obč. svetnik Ore-holt je v daljšem govoru opozarjal na važnost šišenskega gasilnega društva in priporočal, naj se dovoli gasilnemu društvu v diski 800.000 kron podpore. — V razpravi so govorili dr. Triller, Turk, ki se ne moro sprijazniti -/, avtomobllno motorno brizgal no, češ. saj imamo vodovod. (Obč. svetnik Ogrin: »Pa ne povsod 1«) Nasprotoval jo poklicnemu gasilstvu, češ, kdo bo pa komandiraf, če bodo pri požaru poklicni gasilci, ljubljanski in šišenski prostovoljni gasilci skupaj prišli? (Obč. svetnik dr. S.anovnik: »Gospod Turki« — Velika veselost. — Tuik: »22 let sem komandiral, pa ne bom več« — Obč. svetnik Pire: >Občinski zastopnik, gasilski ravnatelj bo v tem slučaju komandiral«.) Ostro je nastot.il proti Turku obč. svetnik Rupnik (NS3), ki je povdarjal, da lahko gori tudi na Barju, kjer ni vodovoda. — Obč, svetnik Turk: I »Kolikrat smo ic lam gasil.« — Obč. svetnik j Ogrin: >Za o jo vso pogorelo.« (Veselost.) Obč. svetnik K r o m ž a r povdarja, da jc re-| organizacija gasilstva nujuo potrebna. — Staro brizgalno popravljajo ie 10 let pa Šo vedno ni po- pravljena. Gasilni voz je napol razpadel. Pri reorganizaciji gasilstva v Ljubljani nc prihaja v po-štev samo središče mesta, ampak tudi vsa predmestja in okoliške občine. Če govorimo o »veliki Ljubljani«, moramo ustvariti vse predpogoje za veliko Ljubljano, in eden teh predpogojev je tudi ureditev gasilstva. Pride požar ponoči, pomoč jc nujna, prostovoljni gasilci vendar ne morejo priti v eni minuti, isto pride gasilska pomoč lahko prnpozno. Gosp. Turk sicer pravi, da je za popravo gasilnega orodja, pa jo proti nabavi avto-bri-zgalne. Avto-brizgalna jo pa neobhodno potrebna, kar mora uvideti tudi levica. (Svetniki na klopeh JDS izjavljajo, da so za referentov predlog.) Govornik Kremžar konča: Ako ste m predlog, pa lahko končam in se vam zahvaljujem za dobro voljo, čeprav ste toliko vrišča vzdignili proti refe-rentovim predlogom. (Pritrjevan e.) — Obč. svet. nik Pire stavi še nekatere dodntne predloge, ki se nanašajo na nov gasilni red, poslovnik ter disciplinarni Statut ya poklicno gasilstvo. — Predlogi poročevalca 30 se sprejeli, o ostalih ter dodatnih predlogih in predlogu svetniku Orehka glede podpore šišenskemu gasilstvu se bo posvetoval odseli Pravilnik kuratsrija Mladike so je odobril kakor ga je predlagal obč. svetnik Jeglič. Koncerti v Zvezdi. Na predlog obč. svetnika Rupnfka se je sklenilo: Mestna občina naj stopi v stik z g. Krape-žem radi odkupa godheuega paviljona, kateri naj so postavi na za to primeren ltraj. Obenem naj se jsestna občina obrne s prošnjo na vojaško oblast, da dovoli brezplačne koncerte godbe Dravsko div. oblasti, pri katerih bi mestna občina pobirala prostovoljne prispevke v korisi mestnim revežem. Istotako naj bi se mestna občina obrnila z enako prošno na godbo Zveze jugoslovanskih železničarjev in na godbo salezijancev na Rakovniku. Za odpravo higijcničnili nndostatkov v Jenkovi ulici. Obč. svetnik Srebot (SLS) je opozarjal, da j® pričela obratov« i v Jenkovi ulici tvrdka Zanki in Medič, ld kuha razna barvila, kar je nevsrno x ozirom na zdravje, ker se širi veiik smrad ln obstoja nevarnost požara posebno še, ker se ie en kotel postavil v obrat brez oblastvenega dovoljenja. Zupan je obljubil odpomoč. SamostRln' predlogi. Občinski svetnik Pire (SLS) in tovariši so vložili sledeče samostojne predloge, ki so so od-kazali odsekom: a) glede regulacijo ulic (AhacPeve, Jenkove itd), po katerih se vrši tovorni promet iz vodmat-skega okraja na skladišče glavnega kolodvora); b) glede tlaka pred Globelnikovo hišo v Knafljevi ulici; e) glede poprave trotoara v Vegovi, Hilšer-jevi in Fjorijanski ulici ter razsve'ljave Nunske, Strel iške in Tržaške ceste; čl ureditve parke pred »Glasbeno Matico«; d) kanala na Tržaški cesti iz vrta hišnega posestnika Oblaka ,št. 22; e) preureditve ljubljanskega gradu, za kar naj napravi načrt "vseuč. prof. arhitekt Plečnik. pr Današnji cerkveni konrert v stolnici oti pol 8. uri zvečer bo posebno zajemljiv zaradi orgelskih skladeb važnejših novejših mojstrov: Danca Janeza Adama Krygella, Italijana Enrica B o <= s i ja in enega najduhovitejših sploh: Francoza Feliksa Aleksandra Guilman-t a, čigar finale iz I orgelske sonate se lesketa in gori kot demant v električni luči. Daljših orgelskih skladeb sploh nimamo prilike slišati, zakaj pri službi božji, zlasti pri slovesni je orglam od-menjena le podrejena vloga uvajanja in zaključevanja raznih spevov ali pa jih z nekaj takti med-seboj veže. Tu pa se skladbe razvijajo in razživ-ljajo v polni krasoti in pestrosti. Posebno ugodno jo lo, ker so stolne orgle tako mehko intonirane in dopuščajo nebroj prelestnih kombinacij, živih, mogočnih, pa tudi nežnih do nezaslišane sladkosti; in pa to, ker je stolni regens chori Premrl vesten prvovrsten igravec, ki ima silno tenek čut za lepoto skladeb, pa hkrati tudi svoje orgle in njih izrazne možnosti pozna do zadnjega vlakenca in jim zato izvablja skoro čudežne glasove v pogosto naravnost dražljivih barvah. Poleg tega so na sporedu tri Promrlove pesmi: Krepka na čast sv. Jožefu r. lepim mehkim kontrastom v sredi; mila, skoro sanjava božična s pastoralnim uvodom in Marijina »Brezmadežni« s posebno gorko in pestro harmonijo, ki jo instrumen-laciju le še dviga in poglobi,a. Vse tri se odlikujejo po izrazitem ustroju, krepkem stopnjevanju in neki otroško ljubki naivnosti. Dr. K i m o v -če v i an ifoni str: skladbi namenjeni predvsem popoldanski službi božji, zato v celoti preprosti stvarci; bolj pester je gradual, ki se v aleluji začne krepkejo in živahneje razvijati. Čerk«l vestnik. c G. Ivanu Nsp. Rogcrju je podelil sv. oče apostolski blagoslov za srečno dovršeno 80. leto. Dijaški vestnik- d Danica. Na semestralnem občnem zboru 18. t m. je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Čampa Lojze, cann. iur.; podpredsednik: Hure Jakob, slud. iur.; tajnik: Rezelj Joža, canil. iur.; blagajnik: Sover Janko, stud. phil.; knjižničarl.: Oblak Jakob, stud. iur.; knjižničar II.: Šporn Tonče, slud. iu'. : gospodar: Arko Josip, eand. iur.; arhivar: Grafenauer Zdravko, stud. tehn.; zapisnikar: Kokalj Jože, stud. iur. Orlovski vestnik. Oivoritev nogometno sezone v Ljubljani dne 19. marca. — Gradjanski SK : Ilirija. Ilirija nastopi v nedeljo v svoji prvi letošnji tekmi proti Gradjanskemu SK iz Zagreba. Gradjanski SK jo znan kot eden najrilnejših moštev Jugoslavije. Bil jo dolga leta hrvatski prvak in uživa mednaroden sloves. Turneja v Španijo, ki Jo nastopi po nedeljski igri z Ilirijo, ga bo napravila še bolj popularnega. Ilirija se sreča e Gradjanskim SK dne 19. marca drugič po vojni. Znano jc, da mu Je. podlegla lani, ko jo bilo njeno moštvo v slabi kondiciji 2:7. Moštvo, ki bo nastopilo proti Gradjanskemu SK v nedeljo, bo v jedru isto, ki je doseglo preteklo jesen mnogo lepih rezultatov, spremenjen bo le notranji napadalni trio, v katerem bo manjkal za enkrat ie Seger. — Pričelek tekmo je določen na nol 4. ur^, predtekmo igrata dva moštva naraščaja. Zelo prijetno deluje pri drgnenju hrbta, rok, nog in celega tpi.-an, kot kosmetikum za negovanje kožo zob ln ust, lekarn. Feller-ja prijetno dišeči »Elsafluld«. Jo mnogo močnejši in boljši kol f rane. žganje in ic 25 lei priljubljen. 3 dvojo, atekl alt l špeclj. slekl. t ovitkom in pošln. pošljo za 48 K: Bugen V. Feller, Slabič« donja, Blsatrg 184, Urv, Natakarice za nedelje in praznike popoldne išče gostilna na Zgornjem Rožniku. 954 Za župnišče na Breznici, Gorenjsko, se išče nrg/l I vajena poljskega dela ter pri tltl\LH živini in prašičih. Prednost ima Gorenjka. Plača po dogovoru. Nastop takoj. 910 Išče se MLINAR za mlin na vodno moč, kateri je obenem sposoben klesati kamne in izvesti popravila pri lesenih delih. — Ponudbe naj se pošljejo na: BRAČA RU2IČ, Stolac, Hercegovina. 874 Pianino in kočija (I^andaner) se zaradi pomanjkanja prostora proda. Naslov pove An. zav. Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ul. B. starejša, zanesljiva in energična moč, popolnoma vešča slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika, se sprejme takoj v večje tehnično podjetje. — Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »ENERGIČNA M0c«/940. POZOR! POZOR! Suho prekajeno svinjsko MESO, vsake vrste in vsako množino, po 70 do 80 kron kilogram prodaja Fran Roškar, S"",?,J goni. Ljubljana, Karlovska cesta 14 Sorodnikom, prijateljem in znanccm naznanjamo, da nas je naš iskrenoljubljeni soprog, predobri oče in tast, gospod Štefan Gombac inšpektor državnih železnic v Ljubljani dne 15. marca za večno zapustil. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 17. marca ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Gledališka ulica št. 10, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. marca 1922. Katarina roj. Matosovič, soproga. Ida por. Pirjevec, Erle, Hilda por. Schaftusz, Olga, otroci. Dr. Kari Pirjevec, Andor Schaifusz, zeta. , Ema roj. Spazzapan, snaha. Brez posebnega obvestila. — Mestni pogrebni zavod. Brez posebnega obvestila. Kriša Červeny roj. Modic naznanja sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, oziroma brat, svak in stric, gospod dr. Josip červeny okrožni zdravnik v Cerknici danes ob % 12 opoldne, previden s tolažili sv. vere, po dolgi in mučni bolezni, v 52. letu svoje starosti, izdihnil svojo blago dušo. Pogreb bo v petek dne 17. marca ob 4. uri popoldne iz Leonišča na pokopališče k Sv. Križu. Na željo pokojnega se venci hvaležno odklanjajo. V Ljubljani, dne 15. marca 1922. Mestni pogrebni zavod. i Naš blagi soprog, sin, brat stric in nečnk, gospod magistralni koncipijent je 14. t. m. ob 12. uri po težki bolezni, previden s tolažili svete vere umrl. Pogreb nepozabnega Janka bo v četrtek 16. ob pol 4. uri iz deželne bolnišnice k Sv. Križu. Ljubljana, dne 15. marca 1922. Žalujoče rodbine: KOVAČIČ, KRMELJ, DRAŠLER, KREGAR-MIŽGUR, STADLER, KOROŠEC, LAMPRET, RAMOVŠ, CUZAK. V|M „CONTINENTAL" pnev. matike in »CONTINENTAL" polnogumijasti obroči so iz svetovno znane _ „ _ tvornice v Hannovru. — Akcijski kapital 300,000.000 K. Osobja je 12.000. Obseg tovarne 273.544 m*. Lasten premogovnik. 50 letna izkušenost v izdelovanju. Pazite na varstveno znamko 1 Glavni zastopnik za Slovenijo: ^ Poljanska cesta št. 5. Telefon interurban: štev. 599. Brzojavi: Contipneu. želi popoldansko službe. Sprejme tudi delo na dom. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod: »BILANCIST 934«. Popolnoma izvežban, prav priden t&mm iS z večletno prakso, špecerijske stroke, za glavno trgovino se sprejme. — FRANP KOLENC, KRANJ. 929 vrl in zanesljiv, sposoben tudi za začasno potovanje, se išče za večje industrijsko podjetje. Ponudbe se prosijo pod »Stalno 100/11—-178 a« na anončni urad ZZ1SREB, JPiaJESfSHK 3S. ZIDARJI! ZIDARJI! Za razna akordna dela iščemo za takoj več zidarskih partij Gradbeno podjetje G. T0NNIES, d. z o. c., Ljubljana. Kupim damsko KOLO Ponudbe na upravo pod »KOLOs. Staro železo kupuje po najvišjih cenah Centralna nakupovalnica starega železa v Ljubljani, Gosposvetska c. 1. lep, črne barve, se radi 3 pomanjkanja prostora proda. Cena 45.000 kron. — Naslov pove uprava lista pod štev. 957. seno in lastnega pridelka, 150 kvintalov, vezano v balah, proda po dogovorni ceni HAMERLITZ, Logatec, železnična postaja. °63 teSov. orodje, poljedelske stroje, tra verze, cement, smodnik. rTsnamlt, železne blagajne i. t. d. J&- v zalogi trgovine z železnino Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. t štev. 932. GUSOVIR na- Naslov se izve pri uprav-ništvu »SLOVENCA« pod V nedeljo 19. t. ra. ob 3. uri pop. se vrši v Št. Vidu n. Ljubljano v hiši št. 4 prostovoljna javna dražba konj in vozov Prodalo se bo: 1. 4 konje; 2. 1 voj brek, primeren za moštvo gasiloih društev; 8. 1 voz zapravljivec, močan, primeren za mesarje; 4. več parov prsuih oprem in komatov; 5. razne koojsko ia vozne potrebščine; 6. 1 šupa t močnim ostrešjem, ki se lahko i malimi stroški priredi v stanovanje. 921 Pravi Tvrdka OGRIN & PERIC, prva jugoslovanska tvornica tržaških bičev, prej v Trstu, sedaj na Laverei pri Ljubljani. — Izdelek v različnih velikostih iz pravega koprivnega lesa. Izdeluje se tudi po naročilu. Cene zmerne in solidne. 933 ^ za pletenje v raznih barvah kakor tudi prešite odeje se dobe v trgovini KARL 1'RELOG, Ljubljana, Stari trg štev. 12. 836 ilC idJillC, kavi najboljši UMTI/C,, V1DIC — JliSENfCE »m-IVd.fl GORENJSKO. Vinogradnik S7S£ 7*2: grada v Topčideru pri Beogradu. Razumeti se mora na pridelovanje povrtja in cvetja. Nagrada dobra z brezplačnim stanovanjem. Oženjem ima prednost. Ponudbe s prepisi spričeval o dosedanji službi na upravo Slovenca pod štev. 89 V trajno delo se vzame nar- več tesarjev, zidarjev in delavcev za v Kočevje. Plača po dogovoru. — Poizve se pri tvrdki na Prulah štev. 8 do dne 18. marca 1922. 928 vzamem v najem v kakem letovišču ali kopališču. — Pismene ponudbe na upravo lista pod •-•LETOVIŠČE« 953 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj ljubljeni soprog ozir. brat, gospod Franc Zorman posestnik in trgovec po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 57. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrši v petek 17. t. m. ob 2. pop. iz dež. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zaclušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, 15. marca 1922. Ana Zornian, soproga. mmmmmmmmm Brez posebnega obvestila. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prečalostno vest, da je naša ljubljena, dobra mama, stara mama, sestra, tašča in teta, gospa dne 14. t. m. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb ljubljene rajnke je danes 16. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Hrenova ulica 17. na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 16. marca 1922. Žalujoči sinovi in hčere. SVETLO-KOPIRNE ODTISE (PAVZE) STAVBNIH, STROJNIH I. DR. NAČRTOV, POZITIVNE IN NEGATIVNE, V POLJUBNI VELLKOST1 IN NAKLADI KLISEJE ZA ENO- ALI VEČBARVNI TISK, V POLJUBNIH OBLIKAH, ZA VSE VRSTE TISKA OD PREPROSTE DO NAJFINEJŠE FOTO'LITOGRAFSKA DELA PO NAJMODERNEJŠEM NAČINU, IZVRŠUJE V KRATKEM ČASU IN PO ZMERNIH CENAH JUGOSLOVANSKA TISKARNA LJUBLJANA pojema t Pristno in izborno dalmatinsko vino točimo v lokalu črno po 32 K, belo po 36 K liter. Cez ulico 4 K ceneje. — Prepričajte se vsi! — RESTAVRACIJA »ZLAT0R0G«, Gosposka ulica štev. 8. 943 Projekie kakor tudi Izvršitev aprav za 5zkoriil£aB%3@ vodnih sil po najmodernejših principih na podlagi 25 letnih izkušenj v predmetni stroki SLOORAD -.■■'■ ,r, ;.. 35 fUg- V ittMKJ ■> ^^jfcV?^ Izdaja konzorcij »Slovenca«, slavonska "radbsRa in industrijska d. d. LJUBLJANA, tehnična pisarna v tovarni Kcršifi, Sp. Šiška. Telefon interurban št. 180. Odgovorni urednik Mihael Moškere v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna * Ljubljani.