Februar 1936
NAS DOM
ŽENSKI SVET
Leio XIV. 2
Maierinstvo
Nov občevalni ton med starši in otroki
živimo v času, ki zahteva nove usmeritve. Marsikaj se je izpremeuilo, posebno pa se je izpremeniia naŠa mladina. Včasih je bil oče samo resen, strog predstojnik; otroci se pred njim niso upali odpreti ust. Iz strahu so se navadno kazali drugačne, kakor so v resnici bili.
Dandanes si otroci upajo vse. Vendar poleg vsega tovarištva in svobode, ki si jo današnja mladina dovoljuje do starejših, ne sme pozabiti vljudnosti in spoštovanja, ki ga je dolžna vsakemu priletnemu človeku, tembolj pa svojim staršem. Sicer je prav, da vzgajamo mladino v samostojne ljudi, ki sami mislijo, ravnajo in odločajo ter se zavedajo svoje odgovornosti. Vendar ta samostojnost ne sme segati tako daleč, da otrok roditeljev sploh ue vpraša ničesar več, ne vedo, kam gre, kot hodi, odkod prihaja. Saj se prav dandanes starši do skrajnih mej žrtvujejo, da otroke telesno in duhovno dobro vzgoje in jih spravijo do koščka kruha; v ta namen prinašajo velikansko žrtve in samozatajevanja.
Zato je najmanj, kar lahko starši od njih zahtevajo, da se otroci ozirajo na njihove želje. Saj je mogoče, da je morda mati pred svojo akademsko na-obraženim naraščajem nekoliko zaostala in morda ne razume docela življenja sedanjosti. V svojem delu in v skrbeh je mogoče, da ni utegnila korakati z duhom časa naprej. Toda dolžnost mladine je, da najde pravo in nežaljivo pot, ki vodi do sporazuma in razjašnjenja. Hči ali sin, ki očetu in materi ničesar ne povesta, ju smatrata za neizobražena in sta-rokopitna, ne moreta zahtevati razume-vanj_a in odobravanja njunega ravnanja.
Nasprotno pa se morajo starši potruditi, da se ne zagrizejo v stare, žc davno preživele nazore, običaje. Blagor obitelji, kjer je v hiši doma sloga in popustljivo razumevanje na obeh straneh. Saj ne samo pri otrokih, nego v mnogo večji meri pri odraščajoči mladini je velikega pomena zaupanje med roditelji in otroki.
Svobodnejši način življenja, sport, po-vratek k naravi, bivanje na zraku: v snegu, na ledu, na vodi in v gozdu ter v gorah je nekako prezračilo, obsolnčilo in ogrelo tudi razmerje med ljudmi vobče, ogrelo naj bi ga predvsem med roditelji in otroki.
Tega ne smeš... hiti marsikatera mati kar venomer. Tn če hoče radovedni otrok zvedeti, zakaj bi ne smel, ne dobi določenega odgovora. Kajti „ker ne dovolim, ker se ne sme" ni nikak odgovor. — Plašne matere čestokrat prepovedujejo stvari, ki niso niti otroku niti okolici škodljive. Otroci pa seve najraje store ono, kar jim je zabranjeno. Celo odraslim prepovedan sad najbolje diši in ima zanj posebno dražest. Otrok, kateremu starši mnogo prepovedujejo, mora prestajati hujše borbe proti izknšnjavam, kakor njegov srečnejši tovariš, ki mu je marsikaj dovoljeno in ima torej več svobode. Ker ni posebno lahko, premagati izkušnjavo, ako otrok ne ve vzroka prepovedi, se čestokrat zgodi, da otroci pretirano boječih staršev postanejo hinavci in lažnjivci. Kajti z večnimi prepovedmi oplašen otrok izgubi pogum, da bi priznal sicer morda prav malenkostni prestopek. Tako starši sami zapeljujejo otroka v prikrivanje in hlinbo. Razumna mati ve in otroku tudi jasno in na kratko pove, zakaj tega ali onega ne dovoli. Pa tudi vedno ne tarna in ne skrbi, da bi se otroku kaj pripetilo. Napram vedno ponavljajočim se podukom otrok otopi in jih sploh več ne sliši, kakor ne slišimo ure, ki tika venomer, ali kakega hrupa, ki je vedno enak. Bolje je, da mati apelira na otrokovo samozavest in mu pokaže zaupanje v njegovo razum-no.st in sposobnost. Namesto da mu pridi-guje, naj pazi, da ga kdo na cesti ne povozi, naj mu raje reče: „Kaj ne, saj mi ni treba skrbeti, da bi se ti kaj zgodilo, ko pojdee preko ceste; velik si že in pameten." — To bo več zaleglo, nego vsi poduki.
Otrok in nega telesa. Ko je otrok star štiri leta, je že čas, da ga mati začne polagoma navajati k negi telesa; saj le tako mu postane vsalca nesnažnost zoprna in čistota neobhodno potrebna. Ker zlasti deklice rade posnemajo, kar vidijo pri materi, treba to dejstvo izkoristiti njim v dobro. Že otrok naj dela zjutraj v prezračeni sobi par minut proste vaje, ki ga sidijo, da globoko diha in se zato pljuča napolnijo s svežim zrakojn. Kakor mati, naj se zjutraj umiva, si osnaži s ščetko nohte in si obriše vsak prst posebej ter pomakne kožico nad nohti navzdol. Otroka treba navajati, da si zjutraj in zvečer
pri umivanju doijro namili loke in noge ter si pri kopanju j, mehko šćetko odrgne vse telo, ker to pospešuje obtok krvi in dela kožo mehko, '/a umivanje obraza primešajnio vodi noževo konico dvojno-kislega uatroua, ki vodo zmehča. Pozimi naj bo voda postana ali celo nekoliko mlačna. Obraz si umivamo od spodaj navzgor, da se mišice ne pobesijo. Na vse to treba otroke že spočetka navajati. T)a zna že majhen otrok pravilno uporabljati ščetko za zobe, se razume samo ob sebi. Paziti moramo tudi, da grgra zvečer in zjutraj in da si tudi na večer s svojo Sčetko skrtači od vseh strani ilasisče. Starši pa morajo otroka tudi navajati, da po vsÄokratnem umivanju pospravi za seboj, da v kopalnici izpusti umazano vodo in ipočisti umivalnik. Spočetka nemara ne bo vse v redu in prav, to<la sčasoma se otrok priuči, da tudi v tem pogledu ne bo potreboval pomoči. Oti-ok ee mora negovanja svojega telesa in snage okoli sebe tako navaditi, da dela kar avtomatič-
no in mu preide to delo v meso in kri. Tako hči morda ne postane lepa, gotovo pa je, da bo dobro gojena žena, kar je že neprecenljive vrednosti. A tudi od mož zahtevamo, da se negujejo kakor žetie.
Največ otrok v prvem letu življenja
umrje meseca julija, avgusta in septembra; med njimi je več takih, ki niso uživali materinega mleka. Vzrok največje umrljivosti deee v tem letnem času pripisujejo predvsem dejstvu, da je kravje mleko v najbolj vročih mesecih podvrženo prav posebno izpre-membam po bakterijah, da se torej hitro skisa ali drugače skvari. A tudi vročina sama na sebi kvarno vpliva na dojenčka, ki hitro dobi kake črevesne katarje, katerim podleže tem gotoveje, ako ni pri materinih prsih. Ze zato mora torej mati sama dojiti svoje dete, da odvrne nevarnost obolenja in umrljivosti.
Zdravsivo in kozmetika
Čiščenje Jelesa
Kakor se v naravi proti pomladi začenja stopnjevano življenjsko delovanje, tako se tudi v človeškem telesu pojavlja povišano prenavljanje snovi. K temu prenavljanju pa mora človek sam prispevati svoj del v obliki pomladanskega zdravljenja z različnimi sredstvi. Telo mora izločiti vse zimske izmečke, da se v pozni pomladi in v zgodnjem poletju lahko začne nova rast. Znana je pomladna utrujenost malodane pri vsakomur, zlasti pa pri mladih dekletih. Pojavlja se pač zato, ker so se v zimi zaradi bolj lenega presnavljauja nabrale v telesu snovi, ki jih je treba sedaj iztrebiti. Te snovi so prešle v kri iii povzročajo utrujenost, težo. Telo bi se rado iznebilo rape navlake, zato moramo naravi nekoliko pomagati v njeni težnji po izčiščenju. Oni, ki vsako pomlad podvzeniajo kako zdravljenje s priprostimi domačimi sredstvi, se lahko z gotovostjo nadejajo povišanja življenjske siJe, podjetnosti in odpornosti.
Zdravljenje z brinjem. Zgoščeni sok brinjevih jngod, uživan zjutraj in zvečer po kapljicah, deluje čistilno na želodec, jetra in čreva.
K o p r i v o v, brezov in r e g r a-t o v sok takisto učinkujejo čistilno, da začne telo izločati vse, kar je kvarnega T njem. Jemljemo enega izmed njih 3—4 tedne dvakrat dnevno v razmerju 1 : 6, i. j. en del soka in šest delov vode.
Zelo priporočljivo je mlado poljsko zelenje: prav mlade koprive in mlad regrat, oboje zmleto v stroju ali vsaj prav drobno sesekljano, začinjeno z oljem in
limonovim sokom ali z majonezo. Razume se, da igra pri takem zdravljenju veliko vlogo tudi ostala prehrana. Lahko je po več dni brez mesa ter obstoječa pretežno iz mleka in mlečnih jedi. Preudarno iu zmerno stradanje ima neverjetne učinke; saj ne vpliva olajšujoče samo na telo nego tudi na duh. Mlada dekleta, ki še rastejo in so torej v razvoju, in slabotni ljudje pa ne smejo stradati. Zanje postane stradanje lahko usodno.
Kolobarji pod očmi se pojavijo pri preutrujenosti. Velik telesni napor ali resna bolezen labko povzroči tako okvaro. Predvsem pa je vzrok izpreme-njena razdelitev krvi v žilah privodnicali in odvodnicah. Pri veliki utrujenosti pade zrenica (pnnčica) očesa bolj navzad, in zato se pokažejo pod očmi temni kolobarji. Odpravi jih mir, počitek, spanje. Kdor mnogo ponočuje, pije, kadi ali naporno dela, pričajo o tem navadno ko-lobarji pod očmi. ,__
Današnji številki našega lista prilagamo brošuro o zdravilnem čaju ,fHer-san", u a katero opozarjamo._
Pomanjkanje svetlobe pospešuje bolezni. Zdravniško je dokazano, da je v času, ko solnce najmanj sije, in pa v dolgotrajni megli in deževju razmeroma največ nalezljivih bolezni. Solnce je najcenejši in najboljši razkuževalni aparat; njegova direktna svetloba uniči v najkrajšem času vse škodljive klice. Zato je temno in brezzračno stanovanje pravo gnezdišče bakterij in vsakovrstnih bolezni. Kdor nima doma solnca in či-
10
stega zraka, naj si ga gre pogosto na-iižit ven v naravo. Kamor ne pride solnce, tja mora priti zdravnilc.
Ni vseeno, katere soli uživamo. Posamezni deli našega telesa zahtevajo poleg drugih snovi tudi različne vrste soli, ako hočemo, da nam ne odpovedo pokorščine in ne štrajkajo. Vsakdo ve, s kolikim užitkom ližejo sol ovce, koze, krave in druge živali, ki se hranijo z rastlinsko hrano. Pa poizkusimo ponuditi kuhinjsko sol mački. Odklonila jo bo. Mačka namreč ne potrebuje soli, ker jo dobiva z mesom. V njem so namreč raz-krojene različne soli. Rastline tudi vsebujejo razne vrste soli. toda kuhinjsko soli ne. Zato živali, ki se žive od rastlinstva, hrepene po kuhinjski soli. A tudi pri ljudeh ni drugače. Vegetarijanec, ki ne je mesa in se hrani samo z jedrni, prirejenimi iz rastlin, potrebuje več kuhinjske soli, kakor oni, ki uživa meso. Apiiene in losforne soli, ki so predvsem potrebne za uspevanje človeškega telesa, najdemo v večji množini v mleku in v zelenjavi. V splošnem priporočajo novodobni zdravniki malo kuhinjske soli.
Kazpokane roke dobe vse one osebe, ki mnogo pomivajo, zlasti ako upo-
rabljajo pri pomivanju sodo ali lug, ki razjedajo roke. Razpokanju kože se lahko ognemo, ako si roke vsakokrat dobro in do .suhega obrišemo; ne hodimo z vlažnimi rokami na mraz in veter. Po vsakem pomivanju ali pranju freba roke _osnaži ti in osušiti ter jih namazati z mešanico limonovega soka, glicerina in čistega špirita. Tudi razne maščobe, ki niso slane, so priporočljive, tako n. pr. svinjsko salo ali špeh. Preko mastnih rok oblecimo zvečer slabe rokavice ali vsaj nataknimo na roke vrečice, da posteljnine ne pomastimo. Ne čakajmo, da nas opozarja kri na negovanje rok, marveč gojimo jih pravočasno, da zabranimo lazpokanjH.
Kaj pomaga lep obraz.
mlado srce, če je koža ohlapna in vela- Nežna belina kože in mladostna sveža polt, sta najvišji cilj vsake žene. Teja ne dosežete z zastarelimi metodami negovanja lepote. Poskusite vsaj enkrat kremo Leodor, to povsem svileno mehko kremo. Občutili boste, kako postaja koža nežna in prožna in kako se izgubljajo gube in razpoke. Tube po Din 14.50 in Din 10,— se dobe v vseh prodajalnah Chlorodonta.
Žena in družba
Eicmiec moj mu osle kaže .. .
Komu? Bontonu! Vsako leto izhajajo nova navodila, kako se je treba v družbi vesti, da te bodo upravičeno imeli za civiliziranega človeka, vsi listi so polni poukov o lepem, pravilnem vedenju. Zaman, Kranjec moj kaže osle vsem opozorilom, grajam in naukom; on hoče ostati Kranjec s polimano marelo in ga ne briga čisto nič, kako se vedejo narodi onstran kranjskih ali slovenskih plank. Mi pač ostanemo „kuker smo bli" in — „kaj nam pa morejo"?! Zdi se, da prav tisti, ki jim je bonton kruto potreben, takih knjig in člankov sploh ne čitajo ali pa se jim zde smešni in odveč. Vzvišeni so morda nad takim „modnim spakovanjem" ter so celo ponosni na_ svoje i>ristuo slovensko kvedrovstvo. Ker ne poznajo in nočejo poznati pravil bontona, so smešni originali ali strašni drvarji, ki se jih izogib-Ije civiliziranec. Ali celo taki, ki poznajo bonton in se znajo, kadar hočejo ali moinio, vesti dovršeno pravilno, celo taki „Kranjci" se iz gole lenobe ali ošabno-sti vedejo med nami uprav neverjetno odurno in nekorektno.
To velja žalibog za oba spola. Kakor je gotovo, da napredujeta kultura in civilizacija nevzdržno tudi med našim narodom in se. vede tudi slovensko ljudstvo zmerom lepše in uglajeneje, vendar ni odveč, ako zmerom iznova opozarjamo na kričeče nedostatke o vedenju naše ta-
ko zvane najboljše družbe. Upajmß, da vendar še kdo čita taka opozorila in se poboljša. Naj navedem torej le par primerov iz svojega opazovanja v zadnji dobi!
Tako zvana odlična dama mi je prišla v poset že okoli devetih dopoldne, kar v oblečenih galošah. Prišumela je v pravkar izlikano in pospravljeno obednico. mi poblatila parket in preproge, pa se opravičevala: „Oh, ne zamerite, ali tako težko se sezuvam, a še težje obuvam te presnete galoše, da ne morem .pomagati!" — V gledališču je po zaključeni predstavi neznosna gneča. Dame v lahkih toaletah zmrzujejo in ti.šče h garderobarci, toda gospodje jih energično odrivajo s svojimi širokimi hrbti. Zakaj gospodom se strašno mndi v krčmo še na pol litrčka ali kam drugam. Kako bi „Kranjci" mislili na dame. ki jih zebe! Smešno. - Ali pa se nekaterim damam vendarle posreči, da dobe urno svojo garderobo. Tu stoje, v desnici zimski plašč in klobuk, v levici pa torbico in snežke. včasih še dežnik po vrhu. Stoje tn zdaj na eni, zdaj na drugi nogi, zakaj gospodom se mudi in odrivajo dame, da se opotekajo in ne vedo, ne kam, ne kako iz gneče in stiske. A ni ga „Kranjca", ki bi se zavedal svoje moške dolžnosti in občutil svoje čisto človeške naloge. Menda bi ga bilo samega sebe sram, če bi uslužno pomagal dami v plašč. Držati ženski - pomislite, ženski! - torbico, klobuček ali snežke. to je ven-
1368
dar za „pristnega" Slovenca poniževalno in brez najmanjšega dvoma sramotno. — Ali pa prideš v javen lokal, recimo v kavarno. Slečeš plašč, a vse kljuke so polne, da ne veš, kam z njim. Oziraš se, iščeš, čakaš pomoči. Za vsemi mizami sede gospodje. A niti eden ne priskoči, da bi te rešil zadrege. I, kajpak! Za take usluge so vendar markerji, nikakor pa ne možakarski Slovenci — Pa odhajaš iz gostilne. Plašč ti visi natančno za stolom gospoda dvornega svetnika. Ne moreš do njega. Gospod se ozre kvišku vate, a se ne zgane, ne vstane in kar nič noče razumeti, kaj naj stori. O, nikar ne dvomite, da ve gospod dvorni svetnik čisto natančno, ka, se spodobi, živel je dolga leta v najbolj izbranih družbah, toda Kranjec je, ne ljubi se mu več, pokomo-dil se je in zdaj se niu zdi, da ni vredno in potrebno, da bi bil spodoben in celo iislu-že tam, kjer se ne izplača, kjer se ne moreš več nadejati, da še avanziraš in šc kaj profitiraš. Kadar je slučajno dobre volje, se ti ponuja za spremljevalca in je poln humorja ter duhovitih domislekov. Naenkrat se poleni, pa te ne pozna sredi električno razsvetljene kavarne in se mu ne poljubi, da bi vsaj pokimal v pozdrav. Bulji vate in okrene glavo v stran ks' kor da še nikoli nista govorila. — Povabljena si v družbo. Gospodinja ti je prijateljska znanka in gospodar star tovariš tvojega moža. Vstopiš in gospodinja ti stisne roko, a obenem se pogovarja z mladeničem, ki je prišel tik za teboj. Gospodar pristopi, ti poljubi roko, a hkratu pripoveduje drugemu gostu svoj doživljaj. Tako takoj začutiš, da z dušo in srcem niso pri tebi, in če si občutljiva, ti je bil že v prvem trenotku pokvarjen ves večer. Opaziš tudi, da se dame vedejo tako, kakor bi se ne smele: gospod jim poljubi roko v pozdrav, a niti ne opazijo ga dobro, saj obenem kramljajo z drugimi. Gospod pričakuje, da ga bo dama vsaj pogledala in izpregovorila z njim, toda dama je nanj že pozabila in hiti v drugi konec sobane.
Ne, časi kavalirstva in viteštva so minili in sodobne resne ženske si jih ne žele več. Samosvoje so, zavedne svoje lastne vrednosti. Toda še zmerom zahtevajo v družbi vsaj primitivne spodobnosti in čisto samo ob sebi umljive uslužnosti, zahtevajo, da inteligentni Kranjcc moj v 20. veku vsaj najbistvenejšim izrazom manirnosti ne bi kazal več tistega osla, ki mu ga je z literarnega vidika očital že naš Prešeren!	Terezina.
-X-
Za popoldansko kavo ali čaj pogrnemo mizo z barvastim ali čipkastim prtom. Gole mize, pa najsi so še tako lepe, ne ustvarjajo tople domačnosti, ako jih pokrivamo samo z majhnimi okroglimi prtički, četudi so morda zelo fino izve-zeni, kvačkani ali v filetncm delu izvršeni. Tudi je gospodinja v večni opasnosti, da se politura mize odrgne, polije ali kako drugače pokvari. — Ker dekleta navadno niso dovolj ročna, je pač najbolje, da postavimo prazne skodelice pred vsakega gosta in prinesemo kavo ali čaj v ročkah na mizo. Naliva gospodinja sama, ako je družba domača in je smatrati to za odlikovanje gostov, dalje domača hči ali kaka druga sorodnica ali hišna. Zelo umestno je, da se mlada povabljena gospa — dobra znanka gostiteljice — ali hči starejše povabljene gospe ponudi za to delo. Sploh je v vsakem oziru prav, da se dekleta napravijo domača in pomagajo gospodinji pri njenih gostiteljskih poslih, seve če so dobro znana v hiši.--;-
H kavi in čaju serviramo fin šartelj, biskvit in druge lahke sladice iz krhkega testa, nadevane z marmelado ali sadjem. 1__2 plošči različnega peciva zadoščata popolnoma. Torte in druge težje sladice niso na mestu. Pač pa so dobrodošli ljudem, ki prihajajo iz službe ali od sporta, razni sendviči, slano pecivo, žemljice s presnim maslom in šunko, jezikom, jedi s sirom ter celo fin dober kruh. Najbolje je, da serviramo vse hkratu, da gostje izbirajo po svoji volji in svojem okusu ter po potrebi.
Kuhinja
Juha okusnejša. Da bo mesna ali postna juha okusnejša, vrzi v poslednjem času vanjo košček presnega masla, ki naj se raztopi, zavreti pa ne sme. Ali daj vsaki osebi na krožnik mrvico masla in vlij nanj juho. Čudovito je, kako dobro presno maslo juho zboljša, dasi ga za liter juhe ne potrebuješ več kakor 2 do 3 dkg. — Du daje kisla smetana ali razmetan rumenjak' vsaki postni juhi^ dober okus in jo napravi krepkejšo, ve že vsaka gospodinja.
Krepka jnha. I. Umešaj žlico masti ali masla, dodaj 2 celi jajci, sol, žlico
presejanih žemeljnih drobtin in približno 5 dkg nastrganega domačega ali par-mazanskega sira. Ako je 'preredko, dodaj še drobtin. Testo naj počiva četrt ure. Potem obrni strgalnik narobe, postavi ga na kozo z vrelo juho in tlači pripravi jeo testo skozi luknjice strgalnika v tubo. Ko vre 5 do 8 minut, je dobro.
II. Obrezi trem zemljam skorjo in jih potem zreži na majhne kocke ali rezance. Primešaj nekoliko sesekljanega zelenega peteršilja in opraži kocke na 6 dekah presnega masla, da bodo lepo rumene. Primešaj dve polni žlici domačega sira ah
12
Vi« i^se
nils: ubila sveže jajce, mejak ne poškoduje potem, ko si pridejala
Paradižnikovi vlivali bvo 1 jajce in približni
parmezana, stresi vse v 1 liter vrele juhe, pusti, da na ognjišču še ekrat pre-rviraj vročo juho takoj na šti-ikih, potem ko si na vsak krož-a pazi, da se ru-n ostane cel tudi žemeljne kocke, i. Razmotaj do-3 dkg- moke in kavno žličko ali dve neoslajene paradižnikove mezge ter po potrebi nekoliko mleka in nastrganega domačega sira. Testo mora biti toliko redko, da se da boli težko vlivati. Vlivaj ga v vrelo govejo juho in kuhaj približno 5 minut.
Karfijola v solati. Razdeli karfijolo na posamezne večje cvete in jo skuhaj v malo slane vode, a ne prav mehko. Ko se ohladi, jo zloži s cvetovi navzgor na kronžik, posipaj jo z nastrganim bohinjskim .sirom in zabeli z oljem, sesekljano čebulo, vinskim kisom in' poprom. Zabe-o pa prej dobro zme.šaj in karfijolo.ob-j® kartijola, ako jo skuhas kakor prej, samo da dodaš slani vodi še nekoliko presnega masla. Odce-jeno m ohlajeno karfijolo polij s sledeče omako: Pretlači rumenjake štirih tr-dokuhanih jajec in zmešaj jih polago^ nia s štirimi žlicami olja, dodaj kisa okusu, ščep soli, žlico karfijotne ji belega popra in žlico sesekljanega z nega peteršilja. Toliko omake zadošča eno veliko karfijolo.
Riževa solata. Namakaj riž preko noči v osoljeni vodi. Potem odlij to vodo, stresi riž v krop in kuhaj 10 minut: Od-cedi m zmešaj s paradižnikovo mezgo, ki ne sme biti oslajena. Riž mora ostati precej gost. Začini s par kapljicami juhana ali z zlico močne juhe, s sesekljano čebulo, poprom in oljem. Riž mora stati najmanj 12 ur, da se prepoji z začimbami.
Ohrovtovo brstje z jajci. Razmotaj 6 jajec in % litra mleka ali smetane in žlico moke. Začini z belim poprom in soljo in vlij polovico tega testa v formo, namazano z maslom. Na to zloži približ-ti — ali lahko tudi več — glavic
ie! ele-
no
ohrovtovega brstja, očejenih,	»
malo slane vode; toda biti morajo še cele. Ako so prevelike, jih prerezi čez pol. Vlij nanje ostala jajca, potresi z nastrganim sirom in postavi v vročo pečico, da se strdi. Polij s pikantno paradižnikovo omako.
Zdrobovi cmoki s parmezanom. Kuhaj zdrob na mleku; lahko tudi vzameš pol mleka pol vode. Ko se zgosti in ohladi, mu primešaj dve jedilni žlici parmezana ali domačega sira. Umešaj kosec presnega masla z 1—2 jajci, da se peni in primešaj zdrob. Oblikuj male cmoke, ki jih zakuhaj na slanem kropu. Odcejene potresi s parmezanom in oblij z rjavim presnim maslom. Daj jih s solato ali kako omako na mizo.
Karfijolni puding. Karfijole, ki v jeseni niso napravile cveta, ga morda napravijo preko zime, ako smo posadili rastline v klet drugo poleg druge. T mestih je na trgu dovolj karfijol, ki pač prihajajo iz južnejših krajev; in niti drage niso preveč... Karfijolni puding nam nudi dobro uvodno jed ali lahko večerjo. Bele cvetove karfijole kuhaj v slani vodi, a ne prav do mehkega. Odcedi m razdeli na manjše cvetove. Model za puding ali ognjavarno posodo namazi s presnim maslom in obloži dno z vrsto karfijolnih cvetov. Na to natrosi precej na debelo sesekljanih, trdo kuhanih jajc in nekoliko sesekljane šunke. Pokrij zopet s karfijolo in posipaj z jajci in šunko; tako postopaj toliko časa, da bo posoda polna. Potem razmotaj 2 jajci in malo mleka, dodaj nekoliko muškatovega oreška, ako ugaja tvojemu okusu, par zrn soli in nastrganega sira. Polij to povrhu pudinga, v presledkih pa položi še kosmiče presnega masla. Peci puding V, ure v pečici in ga daj s kruhom ali krompirjem na mizo.
Ciganska pečenka. Zmelji v stroju za meso 30 dkg govejega in 30 dkg svinjskega mesa ter 15 dkg kuhane prekajene svinjine. Primešaj ostrgano, v mlekn namočeno in ožeto žemljo, 1 jajce, 2 mali zrezani kisli kumarici, 1 očejeno, sesekljano sardelo, 1—2 dkg sesekljanih kapar; osoli in opopraj ter prideni končno še sesekljano, na masti opraženo čebnio. Oblikuj podolgasto, povsod enako široko štruco, da bo videti kakor zajčji hrbet, obloži jo povrhu s kosmiči presnega masla in jo peci eno uro na podolgovatem pekačn. Lahko jo tudi zavijaš v svinjsko pečico. Potem jo peci nekoliko dalje časa, a bo sočnejša. Pečenko daj s kislim zeljem in praženim krompirjem na mizo.
Jetra v svinjski pečici. Odstrani telečjim jetrom vse žilice in kite, zreži jih na prst dolge in dva prsta debele rezance, osoli, opopraj in zavij v svinjsko pečico. Peci urno na štedilniku, in sicer na presnem maslu. Serviraj z gorčico in praženim krompirjem. Tudi parjeno zelje se dobro poda. Tako pripravljena jetra so jako dobra.
Dobre paštete. Zgneti v testo 30 dkg moke, 30 dkg presnega masla in 30 dkg pretlačeiiega kravjega sira, kavno žličko pecivnega praška in malo soli. Naj počiva pol ure. Potem ga razvaljaj in nadevaj v presledkih s kupčki šunkove ali kake druge mesne sekanice, kateri primešaj malo kisle smetane in 1—2 jajci. Pokrij kupčke nadeva s testom in izrezi z modelčkom ali s kolescem žepke, ki jih zloži na namazan pekač, pomaži z raz-tepenim jajcem in speci v pečici. Serviraj
Dober škofov kruh. Umešaj 6 rumenjakov in Vi kg sladkorja, da se peni; potem dodaj 20 dkg moke, 14, dkg rozin,
13
7 dkg olupi jenih, na rezance zrežanih mandljev, 15 dkg nastrgane šokolade, sneg šestih beljakoT. Peci celo uro t namazanem pekaču, posipanem z žemeljnimi drobtinami. Ohlajeno zreži na rezine, najbolje šele naslednjega dne.
Crn škofov krnh. Zmešaj v tssto sladkorja, moke in neolnpljenih, debelo zre-zanih mandljev, vsakega po V^ kg. dodaj tablico nastrgane čokolade, nastrganih li-monovih olupkov, zmletih dišečih klinč-kov ter dve veliki ali tri majhna jajca. Oblikuj stručice, ki jih namazi z beljakom in speci v namazanem pekaču. Naj-prikladnejši je pekač,, ki ima globinice, da je vsak piškot posebej naznačen in se da škofov kruh lepo in enakomerno rezati.
Ocvirkove pogačice. Zgneti v testo 35 dkg moke « kg drobno sesekljanih ocvirkov, 6 dkg sladkorja, 1 celo jajce, nekoliko sesekljanih limonovih olupkov, malo soli in 1 deko zdrobljenega drožja. Testo naj počiva 12 ur, potem ga razvaljaj, namaži kakor drugo krhko testo z orehovim, makovim ali sirovim nadevom, zvij v gibanico in speci v precej vroči pečici. Zreži in .serviraj še gorko, posipano s sladkorjem. — Ali oblikuj iz testa prst dolge palčiće, ki jih pomaži z raztepenim jajcem in potresi s kimljem in soljo ter speci. Serviraj k čaju ali pivu.
Bešaraelova nilada. Mešaj na milem dek presnega masla, 5 dek moke, mleka in žlico nastrganega par-mezanovega ali kakega drugega sira, Ko se ohladi, dodaj 5 rumenjakov, po okusu .še malo sira, sol in sneg petih beljakov. Peci bcšamel na dobro namazanem plitkem pekaču 15—20 minut; pečica ne sme biti zelo vroča. Potem zvij Se vroče ua pekaču v rulado in postavi še za trenotek v pečico. Ponovno odvij in namazi z nastrganimi praženimi jetri, praženimi gobami, špinačo, ali s sckanico od šunke, kateri primešaj smetano in jajca. Zvij, zreži na rezine in serviraj še vroče.
Cenena lešnikova torta. Prepraži v pečici 6 dkg lešnikov, da se odloči vrhnja rjava kožica, nato jih zmelji. Potem zgneti v testo U dkg moke, S dkg presnega masla, 5 dkg sladkorja, 1 celo jajce, lešnike, nekoliko nastrganih limonovih ali pomarančnih olupkov. Testo naj počiva y, ure. Iz polovice oblikuj okroglo krpo, ki jo položi v namazano, z drobtinami posipano formo za torte. Pomaži z malinovo ali marelično mezgo (marmelado) ;_iz ostalega testa napravi preko^tega mrežo. Peci v zmerno vroči pečici. Ko je torta pečena, naloži v okenca mreže še kupčke marmelade. Torta je po okusu podobna linški torti.
Sirovi keksi k pivu ali vinu. Zmešaj in zgneti v testo % kg moke, 7 dkg presnega masla, 7 dkg nastrganega parmezana, prav toliko kakega drugega domačega
'rt.
sira, potrebne soli in nekoliko belega popra. Zvaljaj, izrezi kekse, ki jih peci približno 10 minut v pečici. Umešaj % kg presnega masla, dodaj 7 dkg nastrganega parmezana in 7 dkg bohinjskega sira. S tem namaži shlajene kekse in stisni po dva in dva skupaj.
Hitra sladica. .\ko dobiš nenadoma goste in ne utegneš pripravljati sladice, kupi piškote, namaži jili z marelično ali kako drugo marmelado stisni po dva in dva skupaj, zloži jih v plitko stekleno skledo in jih poškropi z rnmom. Ko se nekoliko prepoje, okrasi vsak posamezni piškot s spenjeno smetano in vkuhanim sadjem ali oblij z vanilijevo kremo.
Pomarančni konfekt. Pomaranče ali mandarine olupi, razdeli jih na krhlje in odstrani vso belo kožico. Natakni vsak krhelj na zobotrebec, ki mora biti zelo poostren,- da se krhelj ne rani. Medtem kuhaj v ozki posodi kg sladkorja v iiičlega pol litra vode tako dolgo, da se lomi 'v male, steklu podobne kristale. Da veš. kdaj je dovolj kuhan, pomoči držaj čiste lesene kuhalnice v mrzlo vodo in nato takoj v sladkor. Sladkor se mora od kuiiabiice odločiti in se lomi. Če ga.vza-'meš v usta, se ne sme oprijeti zob. Ako se je to zgodilo, kuhaj še dalje. Krhlje pomakaj do polovice v sladkor. Da se osuše, natakni zobotrebce s krhlji v luknjice strgalnika. Ali pa položi dve kuhal-nici na pekač, ki ima visok rob in položi zobotrebce nanje. Ko se krhlji osuše, jih obrni in pomoči še droge polovice v sladkor ter jih znova posuši. Pomarančni konfekt zavij v papirčke ali ga uporabljaj kot okrasek za torte.
Esenca za pomarančni punš. 10 kock sladkorja odrgni ob dve pomaranči, in 5 kock oi) olupke limone. Na ta sladkor iztisni sok od 6 pomaranč in dveh limon in prilij še ^ litra konjaka. Pokrij to tekočino in zavri potem K kg sladkorja in litra vode; kuhaj 5 minut in pobiraj pene in nesnago s sladkorja. Nato stresi v sladkor kavno žlico dobrega čaja in pokrij. Po desetih minutah precedi in prilij tekočini % litra ruma. Primešaj prej pripravljeni sok in precedi tako prirejeno tekočino skozi fino krpo, da bo prav čista. To punSevo esenco uporabljaš na ta način, da enostavno naliješ v skodelice vroče vode, esenca pa stoji v stekleničkah na mizi in si jo vsak gost po okusu nalije k vodi. Esenca je zelo dobra in zelo izdatna. Čaka seveda lahko dalje časa.
Kisle kumarice v obliki pahljače. Kadar garniramo narezek ali pečenko s kislimi kumaricami, jih ne režimo na kolo-barčke ali na rezance, marveč narežimo vsako kumarico na 5—6 rezin od konice, pa ne .prav do konca, tako da ostane kumarica cela ondi, kjer je bil pecelj. Na ta način dobimo male pahljačke. ki lepo krase narezek.
H
Praktična navodila
ivoščimo tudi i
stline se fekoir leže na liste
silinam čistoto
dme opraše, da
Sob-
lagoina leže na liste ceia'prasrpr'ahu. Wa ta način se zamaše sopila rastlin,, ki ne morejo dihati, sprejemati zrak in vlago. Zato je razumljivo, da začno hirati, in ako jih v tem oziru preveč zanemarjamo, usahnejo, rekli bi, da se zadnše. Mislimo si človeka, ki bi mu zavezali usta in morda še nos ter bi mu kožo zamašili z ne-plastjo. Moral bi umreti. Tudi itline počasi morimo, ako jim he n zraka. Da jih ohrn-čile in 2 ' se liste
ečkrs jih od čas ali kako s škropiln
prodi, sabne privoščimo snap nimo preko zim porne. moramo rastlin z mokro povsod umiti. Al: stavimo v banj posodo_ fer jih
clez op. valezne ;
oškropimi da Jii da jih zale h-
Odrezane r znatne in sive se zgodi poseb dovolj razsolji gaj fino nožem pi
prihod ;
Brez cvreti n v moki, vodo in njem pj sodi, in
Pomi se kuhi olajšam, delovnih
srak jaje
drave in od-in poganjke t previdno in a do časa po-drugo veliko ico temeljito skoliko mlačno vodo. Kaje zunaj topel dež, dajmo, re. Rastline se bodo izka-lepim uspevanjem. zine sunke postanejo ne-ako stoje dalje časa. To o pri oni šunki, ki ni bila na in sušena. Zato nastr-liko slanine in jo s širokim i preko rezin, šunka ostane aata, ker slanina zadržuje
jajce, i povalja
Ako zma e.so ali ribo, t. nato jih hitro povaljaj v dr. itiskaj z lopatko ob kose napravi se lepa skorja, ranjc je dannadan ponavljajoče jsko delo, ki ga lahko precej
reba „ „ kose pomakaj v mrzlo ibtinah. Med evre-f po-
stavljamo uma
iko postopamo po metodah. Že med ki
uporabljali krožnike drug I steklenino zase, posodo zase. K; sproti umijemc takoj na določ utegnemo ali n: kah, |,a vsaj prisuše. Ma obrišemo s koli ne smemo' zel umazanega posodja \ posodo in ga umivati z sicer imamo že po prvih umazano in cunjo mastr ba namizni pribor takoj brisati, potem ga šele ui je, koliko hitreje rok. ako si vse 'i. Pomivamo s precej krpe. raznili ščetk odstranja saje. A t z mokro kepo časo|
mo iiosodo, ki je po gotovi vrsti a drugega, skled železno oz. ploč r je le mogoče , obrišemo in posti mo mesto. Ako tegi tople vod,
darnih jem pone bomo skupaj: skupaj, nitnasto .ploh že
plaki ;tne sklede, kr sopisnim pap ma tik.
rjen
stn
: in lo kajti
ti v pomi isto pomii krožnikih o. Posebne p^^irjej
elo •alno alko, vodo tre-
ej pi
udi t.
ti. Neverjetno pomivanje izpod ivilno pripravila. ) vodo s pomočjo Ene umivalke, ki moramo že prej a papirju odrgni-
ti, da ne onesnažimo vode. Z vsemi temi pripomočki si varujemo roke in delo za pol časa prej . opravimo. Razume se, da treba posodo in sploh vse, kar umivamo, sproti v topli vodi izplakovati. Umito po-so.lo postavljamo v škof ali v kako posebno pripravo, leseno ali kovinasto, da se odteče in že nekoliko osuši. Pripraven je za odtekanje velik podstavek (ta-sa) s približno 10 cm visokim robom, ki nam ga naredi klepar iz dobre pocinkane pločevine, da ne rjavi. Sicer je tak pod-stavek precej drag, toda je zelo praktičen, kakor so praktične v kuhinji tudi mize, obite s pocinkano pločevino. Nanje lahko brez skrbi postavljamo vročo ali sajasto posodo, saj jih hitro lahko očedi-mo. - Postavljati umito in mokro posodo na štedilnikovo ploščo, je skrajno nespametno, ker plošča vsa kdan iznova zarjavi in postane vsa madežasta.
Milo je milo, si misli marsikatera gospodinja. Toda dejstva ji dokazujejo nasprotno. Res je namreč, da je med milom in milom zelo velika razlika, večja kakor med moko in moko. Pri tej obstoja razlika le v mletju, dočim ostanejo re-dilne snovi iste. Kljub temu pa zahteva vsaka gospodinja le gotovo moko, dočim marsikatera pere s poljubnim milom, četudi ji perilo v kratkem razpade. Razumna gospodinja pa se tej nepriliki izogne in pere dosledno le z Zlaforog-ovim milom, ki ne škoduje niti najfinejši tka-
Uporaba starih klobukov. Kadar se klobuki — moški in ženski — ne dado več uporabljati oz. prenarejati, tedaj nam njih klobnčevma še služi v različne svrhe. Iz nje lahko izrežemo podplate za vložke v čevlje ali copate. Tudi lahko napravimo klobučevinaste okrogle podložke za čajne ali kavne ročke ali kake druge posode. Ob robu našijemo kot okras lesene barvaste kroglicc ali biserčke.
Majline okvare na galošah ali snežkah popraviš: Napravi gosto kašo iz petroleja in kavčuka, ki se mora v petroleju raztopiti. Potem segrej dotično mesto na g;-lošu in hitro poniaži razpoko s p^ipra^-Ijeno kavčukovo maso in stisni. Posuši popolnoma iii ponovi postopanje še dva-ali trikrat.
Ako se dežnik neznatno raztrga, ga razpni, položi poškodo-j-ano mesto na likalno desko in položi narobe dežnika, kjer je okvara, krpico enakega ali vsaj podobnega blaga kot je dežnik. Preko tega deni enako velik košček gutaperhe, stisni, da se nekoliko snrime, potem po-liknj z desne strani (lite) preko tega z dobro toplim, vendar ne prevročim likal-nikom. Niti v največjem dežju se ta ob-liž ne odloči.
15
Raznoterosti
Preporod ročnega dela
V starilv, dobrih časih so se shajale žene in dekleta ob kavi z nogavicami in s kvačkanim ročnim delom v rokah. V polpretekli dobi so smatrali za zastarelo in za znak tilistrstva, ako so se žene pojavljale z ročnim delom v družbi. V zadnjem času pa se je neopazno izvršil preporod ženskega ročnega dela. Dekleta in žene jemljejo zopet ročno delo v družbo, si izmenjavajo vzorce in celo kuharske recepte in razne nove tehnike dela. Vsako ročno delo mora služiti gotovemu namenu, mora biti zares uporabno in ne sme biti drago. Y zlatu, srebru, biserih in svili dandanes ni več mogoče broditi, namesto tega se obračamo k dobri, stanovitni volni, ki jo izdelujejo sedaj že v neverjetni popolnosti in raznovrstnosti. Iz nje lahko napravimo toliko lepih in koristnih stvari!
Zone srednjih .slojev skrbe predvsem da svojo obitelj ustrezno oblečejo in za-doste zatevam djieva t. j. letnega časa. Z velikim veseljem izdelujejo volnena oblačila, bluze, puloverje, kravate, čepice, pasove, torbice, otroške jopiče, hlačke i. dr. Zimski šport zahteva tople nogavice, rokavice, kučme, šale in razne jopicc za oba spola. K temu še perilo: spodnje hlače, maje, oprsnike, pleničke. Naj nihče ne trdi, da vso to napravijo stroji mnogo liitreje in lepše ter zato ceneje. Strojnega pletiva ali kvačkanega ni možno primerjati z ročnim delom, ki mu dajemo v vsakem oziru prednost glede lepote še bolj pa glede trpežnosti. Doma izgotov-Ijeno jopico nosimo lahko leta in leta, medtem, ko se strojno delo hitro raztrga; isto velja za volnene nogavice in rokavice.
Ako delaš trdo, se poslužuj debelejših igel kakor običajno in imej preko kazalca nit ovito samo enkrat. Če delaš pre-rahlo pa uporabljaj tanjše igle. Volna mora biti zvita prav narahlo in tudi delo ne sme biti trdo izvršeno, ako hočemo, da bo elastično. Kdor ima malo časa, naj ne izbira dela, ki zahteva poglobitve, potrpljenja in vztrajnosti, ker se mu ne bo posrečilo.
Med Slovenkami se je že precej razširilo tudi izdelovanje preprog po perzijskih vzorcih. Tkanje teh preprog na statvah je ..vedlo najprej Splošno žensko društvo v Ljubljani, ki ima dvoje statev in učiteljico na razpolago. To delo res zahteva natančnosti in precej časa, toda se v vsakem oziru izplača in nudi izde-lovalkam — kakor same zatrjujejo mnogo veselja, zabavo in zadoščenja. Saj .so doma tkane preproge zelo lepe m trpežne, da prežive več rodov.
Ročno delo ima mnoge prednosti: izdelujemo lahko praktične in koristne stvari in si s tem pi-ihranimo denar. Daje
marsikateri ženi ure ubranosti in svojevrstnega počitka od drugih dnevnih poslov, odvrača jo od zlih spominov in misJi. Ugleden francoski pisatelj je dejal, da igle pletenke pomagajo ženam nositi skrbi in pozabljati bolesti... Mlada dekleta vpletajo v ročno delo svoje uade in pričakovanja, stare ženice svoje spomine na davno pretekle vesele in bridke čase. Krajšajo si čas s tem, da pletejo, ple-tejo..:
poln
zlo
strupa,	degenerira
Bolezni	, oči in uš.
dnevne	m redu. C
	Raka na
tudTna	čeljustih i
kadilcil	1 prav pogi
vrstam	raka nara^
Huda	obolenja
prav pogostokrat	
Predpis	iom zdravs-
kor ne	odgovarja
svojo t	jkolico. m a
skih al	i v delovni!
nosti n	ekadilcev. ;
Proti tobaku govor, .„„ ^------
gov. To bi vedeli povedati razni zdr.. niki iz svoje prakse, a se vkljub temu niti oni sami ne morejo vzdržati kajenja. Zaradi nikotina, glavnega tobakovega ■ a jo žile in živci kadilca. I so pri tobakarjih na ilepljenje kadilcev je stnicah in jeziku, pa T grlu, srečujemo pri ito. Nemci pravijo tem ...lost „rak kadilcev". -prebavnih organov so posledica kajenja. — :va in dostojnosti nika-oni, ki se ne ozira na rveč kadi v stanovanj-1 prostorih ter v prisot-^rak, pokvarjen s toba-kovim dimoin, povzroča raznovrstne bolezni in neprijetnosti, predvsem glavobol, liljučne bolezni, nahod, bolezni na očeh i. dr. Z nikotinom prepojen zrak ne zadržuje samo razvoj otroka, iiego ovira tudi odraslega v njegovem delu iu mu povzroča raz,.e tegobo. Kajenje torej ne škoduje samo kadilcu, ki „uživa" tobak, temveč škoduje vsem onim, ki so prisiljeni skupno živeti s tobakarjem in „uživati" pokvarjen z.ak. Kadilci kvarijo človeštvu najnujnejšo življenjsko potrebščino — čist zrak. Po tobaku pokvarjen zrak povzroči razne katarje in slabokrvnost, povzroči površno dihanje, ki pa ustvarja podlago za pljučno jetiko. Zato bi morali kajenje v zaprtih prostorih iz zdravstvenih ozirov kratkomalo prepovedati.
Listnica uprave
Ga. Matilda živec, Bukley - Ramleh. Prereli smo poslani nam znesek za letošnjo naročnino in Din 15- za tiskovni sklad. Iskrena hvala.
Gosp. Juana V. de Perenić, Buenos Aires. Poslani znesek prejeli, hvala zanj, kakor tudi za prijazne besede, ki spremljale. Prebitek Din 9'— smo bili za tiskovni sklad.
Spretna korespondentka za slovenski, srbolirvatski in nemški jezik išče mesta kjerkoli.
ga
16