GozdVestn 76 (2018) 7-8 278
Uvodnik
Komu vse so namenjeni gozdnogospodarski načrti?
Gozdovi so ekosistemi, ki se počasi spreminjajo. Na nekaterih rastiščih so pogosta drevesa, 
stara sto let in več. T ako se ob vsaki generaciji dreves zamenja tudi vsaj ena človeška generacija. 
Da bi zanamcem prepustili takšne gozdove, ki dobro opravljajo določeno funkcijo, je potreben 
temeljit razmislek o ciljih, smernicah in ukrepih pri obravnavi gozda. S tem namenom so se 
na Slovenskem že zelo zgodaj pojavili prvi gozdnogospodarski načrti, npr. Flameckovi za 
Trnovske  gozdove. Z razvojem družbe pa se spreminjajo njene zahteve do gozda in posledično 
se morajo spremeniti tudi vsebine v gozdnogospodarskih načrtih.
Pred vami je tematska številka, ki se kritično opredeli do aktualnega sistema gozdnogo-
spodarskega načrtovanja in ga poskuša umestiti v širši zgodovinski kontekst. V uredništvu 
si želimo, da bi prispevka vzpodbudila nadaljnje razprave na to temo in da se bo na njihovi 
podlagi gozdarski sektor opremil z dobrimi argumenti za trenutni način izdelave gozdnogo-
spodarskih načrtov ali proti.
Dr. Mitja SKUDNIK
Gozdnogospodarsko načrtovanje včeraj, danes, jutri
Naloga javne gozdarske službe Razvijanje in strokovno usmerjanje informacijskega sistema 
za gozdove je v Zakonu o gozdovih kot naloga Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS) zapisana 
od leta 1993. Do začetka vzorčnega presojanja gozdnogospodarskih (GG) načrtov leta 2006 se 
GG-načrtovanja ni dotikala. Šele presoje načrtov so očitneje razkrile, da stanje GG-načrtov in 
gozdarske informatike ni zavidljivo zaradi pomanjkljive strokovnosti na eni strani in neizvedene 
sistemske prenove GG-načrtovanja leta 1993 na drugi. Le-ta ni odpravila pretirane reguliranosti 
in nedemokratičnosti načrtovanja ter neprilagojenosti načrtov uporabnikom, ampak ju znova 
uzakonila. Usmeritve v povezavi z izdelavo alternativnih konceptov inventarizacije gozdov 
in načrtovalskega sistema je GIS od MKGP prejel leta 2013. Koncepti naj bi postali predmet 
strokovne razprave in naj bi bili osnova za morebitne zakonodajne spremembe (teze za zakon).
V minulih letih je bilo v povezavi s poročanjem in indikatorji, ki so del inventarizacije in 
GG-načrtovanja, že objavljenih nekaj prispevkov (revije, projektna poročila). Ta tematska 
številka Gozdarskega vestnika prinaša še tri, ki obravnavajo nacionalno inventarizacijo gozdov, 
zgodovino GG-načrtovanja in analizo sedanjega načrtovalskega sistema. Četrtega prispevka, z 
delovnim naslovom Alternative sistema GG načrtovanja (tretji del), ki podrobneje predstavlja 
nove koncepte, v to številko ni bilo mogoče vključiti zaradi zapolnjenosti in tudi zato, ker 
želimo v povezavi z njimi pridobiti še nekaj informacij. Posledično bo objavljen v eni izmed 
prihodnjih številk Gozdarskega vestnika.
Avtorji se zavedamo, da bomo z vsemi štirimi prispevki verjetno odgovorili na nekatera redko 
postavljena vprašanja in bomo odstrli nove poglede na inventarizacijo gozdov in gozdarsko 
načrtovanje. Čeprav se bodo prispevki v očeh nekaterih verjetno zdeli provokativni, je naš 
edini namen, da z njimi prekinemo informacijsko in načrtovalsko enoumje in vzpodbudimo 
razvoj sodobne gozdarske inventarizacije in gozdarskega načrtovanja. Četrt stoletja dolg 
obstoj sedanjega sistema je pravšnja doba za kritično oceno vsega, kar se je v okviru področja 
zgodilo. Pri tem naj GG-načrtovanja (in sektorja) ne vodijo strahovi pred spremembami in 
novimi izzivi in sploh ne glede ohranitve državnih služb. Prevlada naj zavedanje, da v burnem, 
precej bolj demokratičnem času kot nekdaj oblast in sploh vsi deležniki potrebujejo učinkovit, 
ekonomsko sprejemljiv informacijsko-načrtovalski sistem za demokratično oblikovanje in 
uresničevanje učinkovitih trajnostnih gozdarskih in okoljskih politik, lastniki gozdov pa za 
smotrno gospodarjenje z gozdnimi viri. V okviru teh nalog bo dela za stroko več kot dovolj.
Dr. Marko Ko VAČ