GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
LETNIK VI
CELOVEC, V SREDO, 7. II. 1951
11. II. 1951
mednarodno skakanje v Št Janžu v Rožu
ŠTEV. 10 (379)
Pleven bo obiskal tudi De Gasperija
Po obisku ministrskega predsednika Francije Plevena je bilo izdano uradno poročilo, da se bo Pleven sredi tega meseca sestal tudi z italijanskim ministrskim predsednikom De Gasperijem. Na tem sestanku, ki bo v Italiji, bosta navzoča tudi zunanja ministra obeh držav. Dnevni red za ta sestanek sicer Se ni določen, sodijo pa, da bosta vladna predsednika med drugim obravnavala vprašanje dobav železne rude 1* Severne Afrike in Italije ter vprašanje skupnih ukrepov za ..obvarovanje notranje varnosti Francije in Italije."
Anglijo čakajo številne omejitve
Predsednik angleške vlade Clement Attlee je izjavil v spodnji zbornici, da bo morala Anglija spet uvesti številne omejitve, kot so bile med zadnjo vojno, da bi lahko uresničila nov program oborožitve. Po Reuterjevem poročilu je Attlee omenil med drugim naslednje omejitve: prisilno premeščanje delavcev iz civilne v vojno proizvodnjo, nadzorstvo nad zaposlitvijo, kar pomeni, da noben delavec ne sme zapustiti svojega posla brez odobritve ministrstva za delo, nekvalificiranim osebam pa bo omogočeno, da bodo dobile zaposlitve v visokokvalificiranih industrijah.
Tem svojim izvajanjem je Attlee *e dodal, da bodo skladišča in tovarne rekviriraue *a potrebe obrambe in da se bo zmanjšala oziroma popolnoma ukinila proizvodnja manj važnih predmetov.
Čeprav v londonskih uradnih krogih trdijo, da bodo te ukrepe uporabili samo takrat, ue se bo izkazalo, da so nujno potrebni, se že zdaj bojijo, da bodo bržkone povzročili spopade s sindikati.
Dulles o Japonski
Sef ameriške misije na Japonskem John Poster Dulles je izjavil — kakor poroča United Press —, da ni pričakovati, da bi mogla sedanja posvetovanja, ki jih vodi na Japonskem, ali kald bodoči sklepi r zvezi s sklenitvijo mirovne pogodbe s Japonsko spremeniti že sprejete sklepe in sporazum o kapitulaciji Japonske. Na tiskovni konferenci je Dulles izjavil, da ima Japonska v bodoče lahko svojo lastno vojsko za zaščito pred napadalnostjo, da pa ni naloga ameriške misije, da bi proučevala vprašanje zasedbe Japonske, ker spada to v pristojnost vrhovnega poveljnika za Jappnsko, komisije za Daljni vzhod in zavezniškega sveta za Japonsko.
Amerika pomaga Franciji v Indokini
Pri razgovorih meji Trumanom in Pleve-nom v VVashingtonu, kjer sta, med drugim razpravljala tudi o vprašanjih Daljnega vzhoda, je bil dosežen sporazum, po katerem bodo Združene države Amerike dobavile Franciji za Indokino 9 letalskih eskadril.
S tem se bo skupno število ameriških letal, ki jih morajo ZDA na podlagi sporazuma dobaviti francoskemu ekspedicijskemu zboru v Vietnamu, povečalo na 12 eskadril. V okviru teh dobav bo dobila Francija določeno število bombnikov znamke B-26, kakor tudi lovcev in lovskih bombnikov.
Bonnska vlada proti rurskemu statutu
Predstavnik zapadnonemške vlade je >*' javil na tiskovni konferenci, da bi moral biti po mnenju zapadnonemške vlade z uveljavljenjem Schumanovega načrta odpravljen tudi rurski statut. Dodal je še, da bonnska vlada upa, da bo Schumanov načrt v kratkem podpisan kljub nekaterim težavam, ki trenutno še obstojajo.
Tudi slovenski občinski odborniki zahtevajo slovensko kmetijsko šolo
Na svojem tretjem posvetovanju zadnji petek so zbrani slovenski občinski odborniki ponovno ugotovili važnost in pomembnost takih pomenkov. Spoznanje te važnosti je še prav posebno dokazala velika udeležba, saj so se tokrat zbrali naši občinski možje iz 35 občin našega ozemlja, da se ob navodilih strokovnjaka seznanijo z vsemi vprašanji, ki so važna pri sestavljanju občinskega proračuna. Udeleženci so z velikim zaninianjem spremljali izvajanja referenta in tudi sami iz svoje izkušnje in z vprašanji pojasnjevali to zamotano a važno snov občinske uprave. V slučajnostih so obravnavah tudi še druge občinske zadeve in skoraj vsak je imel kako vprašanje, ki se nana*a na njegovo občino. Sklenili so tudi, da bodo s svojimi posvetovanji nadaljevali in že kar določili ponoven sestanek v mesecu marcu.
Na koncu pa so z obravnavanjem vzeli na znanje prizadevanje Slovenske kmečke zveze za dosego slovenske kmetijske šole in to zahtevo podprli z naslednjo resolucijo, ki so jo naslovili na zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, na deželno vlado in na deželno kmetijsko zbornico.
Izvoljeni slovenski občinski odborniki iz 35 občin mešanega ozemlja, zbrani na skupnem posvetovanju v Celovcu, se v celoti pridružujemo zahtevi Slovenske kmečke zveze po ustanovitvi slovenske kmetijske šole. Ustanovitev take šole je nujne potrebna za strokovno izobraževanje in napredek zaostalega kmečkega gospodarstva južne Koroške.
V imenu svojih volivcev nujno apeliramo na vse pristojne oblasti, da enotno zahtevo vseh koroških Slovencev po ustanovitvi slovenske kmetijske šole čim prej uresničijo.
Odgovor Kitajske na ameriško resolucijo
Pred nekaj dnevi je LR Kitajska odgovorila na ameriško resolucijo, ki jo je sprejela OZN in s tem obsodila Kitajsko kot napadalca. Zunanji minister LR Kitajske Cu En Laj je v govoru preko pekinškega radia poudaril, da smatra vlada LR Kitajske sklep Političnega odbora in Generalne skupščine OZN o razglasitvi LR Kitajske za napadalca na Koreji za ..neveljaven in nepomemben", ker predstavnik LR Kitajske ni sodeloval na razpravi. Ču En Laj je izjavil, da se vlada LR Kitajske sploh ne bo ozirala na odbor za dobre usluge, ki naj bi bil ustanovljen po določilih ameriške resolucije. Cu En Laj je nadalje obdolžil ZDA, da so vedno zavračale predloge LR Kitajske za mirno re-
šitev korejskega vprašanja in da so ameriški delegati ter ameriška vlada nasilno ter z zastraševanjem pripraviti predstavnike nekaterih držav do tega, da so zavrnili resolucijo o sklicanju konference sedmih držav.
Na koncu govora je Cu En Laj izjavil, da se bo boril za to, da bo ta resolucija dejansko propadla, ker meni, da je to edina pot k mirni rešitvi korejskega vjnašanja in drugih azijskih dršav.
Po poročilih nekaterih radijskih postaj pa je ču En Laj tudi zagrozil, da bodo kitajske čete pregnale ameriške čete s Koreje, pa naj pošlje Amerika in druga država š« take sile na Korejo.
Konvencija o svobodi obveščanja
Po večdnevni razpravi ja komisija Združenih narodov za izdelavo konvencije o svobodi obveščanja sprejela začasno besedilo drugega člena, Id govori o tem, kakšne informacije in vesti bi morale biti prepovedane po zakonu. Delegacije ZDA in Velike Britanije sta sa izrazile proti sleherni odgovornosti tiska, radia in drugih obveščevalnih sredstev, jugoslovanska delegacija pa je vztrajno zagovarjala predvsem določbo, ki vključuje v svobodo obveščanja tudi dolžnosti in odgovrnosti. Proti tej določbi sta nastopiti delegaciji ZDA in Velike Britanije, vendar pa je bila stavljena v besedilo drugega člena konvencije.
Jugoslovanska delegacija je predlagala, naj bi bila v drugi člen vključena tudi odgovornost za lažnive informacije in druge vesti, ki škodujejo prijateljskim odnosom med na-
rodi ter širijo rasno in versko mržnjo. Jugoslovanski predlog je bil odklonjen, nakar je komisija s 7 proti 2 glasovoma (ZDA in Sovjetska zveza), 5 delegacij pa se je vzdržalo glasovanja, sprejela besedilo drugega člena konvencije. Jugoslovanska delegacija se je vzdržala glasovanja.
Jugoslovanski delegat Radko Plejič je razložil svojo odločitev in dejal, da „jugoslovan-ska delegacija sodi, da besedilo drugega člena ni zadovoljivo. Vzdržala se je glasovanja, ker noče, da1 bi preprečila nadalnje delo. Jugoslovanska delegacija je načelno za to, da bi izdelali takšno konvencijo, ki bo varovala resnično svobodo obveščanja. Zato sodi, da je nujno potrebna konferenca, na kateri bi lahko zagovarjala »svoje predloge in zahtevala njihovo uresničenje.
Kitajske čete zapuščajo Tibet
Kakor znano, je LR Kitajska lansko leto zasedla Tibet, zdaj pa jporočajo iz Kalim-ponga, da je kitajska vlada umaknila *e skoraj vse svoje čete s tega ozemlja. Smatrajo, da hoče LR Kitajska s tem ukrepom prepričati vlado Tibeta in indijsko vlado o svoji želji, da naj bi se vprašanje Tibeta rešilo s pogajanji. Dalaj Lami, predsedniku Tibeta, je kitajska vlada dala zagotovilo, da v glavnem mestu Lasi ne bo nobene garnizije kitajskih čet in da bo njegova vlada uživala popolno avtonomijo glede notranje uprave v državi, dočim bi bila obramba Tibeta in vodstvo zunanjih zadev prepuščeno kitajski vladi.
V indijski prestolni«) Nev Delhiju so
mnenja, da najnovejše stališče pekinške vlade do vprašanja Tibeta dokazuje, da je vlada LR Kitajske slednjič le posvetila pozornost prejšnjim prijateljskim notam indijske vlade v zvezi z vprašanjem Tibeta. Uradni krogi v New Delhiju so prepričani, da bi tako stališče LR Kitajske lahko okrepilo indijske argumente o mirovnih namenih Kitajske, predvsem š« gleda korejskega vprašanja.
Beograd. — V Beograd je prispela avstrijska trgovinska delegacija jx>d vodstvom dr. Karla Bobletra, da uredi blagovno izmenjavo med Avstrijo in Jugoslavijo.
Skrbstveni svet odklonil predstavnika LR Kitajske
Sovjetska zveza je predlagala, da bi v Skrbstveni svet Organizacije združenih ne-lodov sprejeti zastopnika LR Kitajske, ki naj bi zamenjal dosedanjega kuomintanškega delegata. Skrbstveni svet, ki je pred enim tednom začel v Lake Successu svojo osmo redno zasedanje, je kot prvi sklep sprejel z 10 glasovi proti dvema — proti sta glasovati Sovjetska zveza in Velika Britanija — predlog, da se vprašanje o kitajskem predstav** ništvu odloži vse dotlej, dokler ne bo o tem odločila Generalna skupščina Organizacija združenih narodov.
Francija proti novi poljsko-nemški meji
Francoski visold komisar v Zapadni Nemčiji Andree Francois Poncet se je v svojem govoru na konferenci v Kielu dotaknil tudi pred kratkim sklenjenega sporazuma med Vzhodno Nemčijo in Poljsko o meji na Odri in Nisi ter glede tega vprašanja izjavil, da ..Francija ne priznava sedanje vzhodne meje Nemčije".
Glede Posarja je Poncet izjavil po poročilu AFP, da je usoda te pokrajine odvisna od mirovne pogodbe z Nemčijo ter da Francija Posarja po končani vojni ni priključila, temveč mu je dala statut neodvisne države in demokratično ustavo.
Ob koncu je francoski visoki komisar govoril tudi o ustanovitvi zapadnonemške enotne vojske ter poudaril, da se bo Nemčija na temelju enakopravnosti vrnila v skupnost narodov Zapadne Evrope.
Neuspeh Stikkerja
Kot smo poročah, je podala holandska vlada ostavko, na kar je kraljica Julijana poverila nalogo, da sestavi novo vlado, nekdanjemu zunanjemu ministru Stikkerju. Kakor pa poroča agencija France Presse, je Stikker obvestil kraljico Julijano, da se je odrekel svoji misiji. On namreč pripada liberalni stranki in je zato naletel na velik odpor pri obeh velikih strankah — socialistični in katoliški —, ki nista privoliti, da bi član bberaln« stranke dobil mandat za sestavo nove vlade. Socialistična stranka je izrazila bojazen, da bi Stikker s sestavo vlade strokovnjakov dejansko izvajal politiko liberalne stranke in to Se v času, ko mora vlada napraviti zelo važne ukrepe v gospodarskem življenju Nizozemske.
Ameriška oporišča na Srednjem vzhodu
Pri razgovorih med predsednikom ZDA Trumanom in predsednikom britanske vlade Attleejem konec minulega leta v VVashingtonu je bilo doseženo tudi splošno soglasje r zvezi s uporabljenjem britanskih letališč na Srednjem vzhodu. Ameriška letala so se doslej posluževala britanskih letališč na Sred-jenm vzhodu le za vežbe letalskega osebja in za prevoz, s tem sporazumom pa so Združene države Amerike dobile zdaj tudi pravico, da sinejo imeti svoja letala na teh ta-kališčih za doljšo doba
Kanada mobilizira
Predsednik kanadske vlade je izdal ukaz za takojšnjo delno mobilizacijo. V parlamentu je izjavil, da bo Kanada kljub tej mobilizaciji še naprej napravila vse, da bi bila udeležba Kanade v Severnoatlantskem paktu čim večja.
Atene. — Vojaško sodišče v Solunu je obsodilo pet oseb na smrt, ker so se udeležile spopada s vojaščino in polagale po ce-
stah mina.
Ogorčenje zaradi izpustitve nemških vojnih zločincev n;
Vsi francoski časopisi ne glede na politično pripadnost odločno protestirajo proti osvoboditvi Alfreda Kruppa von Bohlena. »Pariš Presse" piše med drugim: „Bili so Kruppovi topovi tisti, ki so obstreljevali Pariz pri obleganju leta 1870", in dodaja v članku pod naslovom. „Prekleti človek": „Bila je Velika Berta (po imenu Bertha Krupp) tista, ki je leta 1918 obstreljevala Pariz, in bil je spet Krupp tisti, ki je potem ko je bil leta 1878 veliki izdelovalec orožja za Prusijo in leta 1914 za nemško cesarstvo, leta 1939 postal izdelovalec orožja tretjega rajha". List izjavlja, da je obsojana vredno, da je Mac Cloy vzel to zadevo kot izključno nemško zadevo.
„Le Monde" piše: „Zelo žalostno je, da osvoboditev Kruppa in njegovih sodelavcev sovpada s trenutkom, ko se potrjuje, da bodoča nemška vojska ne bo imela nič opraviti s nacizmom in s pruskim militarizmom". List izraža upanje, da se bodo „kakor za lise Koch našli sodniki,, če ne v Berlinu vsaj v Bonnu".
„Humanite" pa poudarja: „Največji trgovec smrti na svetu nastopa spet svojo službo za račun Američanov", in pripominja: „Zna-čilno je, da je Eisenhovver izbral čas pred osmo obletnico zmage pri Stalingradu, da osvobodi Kruppa in drugih 21 vojnih zločincev".
Golistični časopis „Ce Matin — Le Pays" piše: ..Neverjetna vest nas preseneča in ogor-ča. Se posebno žalostno je za nas Francoze, da so to vest javili v trenutku sestanka med Plevenom in Trumanom. So mrtvi, ki bi jih bilo treba umoriti dvakrat. Toda so tudi živi, ki ne bi jih smeli iz nobenega vzroka spet oživiti! Krupp je med temi zadnjimi".
Moskovski radio pa je izjavil, da je osvoboditev Kruppa logična posledica politike britanskega visokega komisarja v Nemčiji Kirpatricka, „kt je vedno kazal odkrito naklonjenost do nacistov in ki se je v Miin-chenu kakor tudi pozneje z Hessom v Angliji izrekel za pogajanja med magnati Cityja in Wall Streeta ter hitlerjevci".
..Osvoboditev Kruppa", je nadaljeval radio, „je tudi logična posledica ameriške politike glede nemških vojnih zločincev, ki jo posvečuje Eisenhovverjevo potovanje v Zapadno Nemčijo. Danes imajo anglo-ameriški imperialisti nemške vojne zločince za družabnike zapadnjakov z enakimi pravicami.'
Predstavnik izvršnega odbora Svetovnega
Muslimanska konferenca
Prihodnji petek se bo, kakor smo poročali *e svoječano, začela v Karaču svetovna muslimanska konferenca, ki jo bo odprl pakistanski ministrski predsednik Linat ali Khan. Veliki palestinski mufti El Hussein je izjavil, da je naklonjen skupni obrambi vseh muslimanskih gežel. Glede Kašmirja je dejal, da ta dežela pripada Pakistanu.
Stavka angleških pristaniških delavcev
Zadnjo soboto se je v angleških pristaniščih Liverpool in Birkenhead začela stavka pristaniških delavcev, ki je doslej zajela okoli 5500 stavkajočih. Vsled stavke je v pristaniščih zadržanih 63 ladij.
Prav tako pa se borijo za izboljšanje življenjskih pogojev ter s tem v zvezi za povišanje mezd tudi delavci drugih strok in poklicev. Na konferenci, ki so se je udeležili zastopniki v sindikatu združenih strojevodij, so sklenili, da bo 25.000 strojevodij in kurjačev stopilo v stavko, ako ne bodo ugodili njihovim zahtevam po zvišanju mezd za 15 odstotkov.
In železničarjev ZDA
Pred enim tednom se je začela v Chicagu in Detroitu stavka kretničarjev na železnicah, ki se je medtem razširila že na skoraj vse panoge železniških služb na 35 železniških progah v Združenih državah Amerike.
Stavka je izbruhnila na pobudo delavcev samih po dolgih in neuspelih pogajanjih z delodajalci za zvišanje plač In izboljšanje delovnega časa. Da bi bil zagotovljen prevoz živil namenjenih ameriškim četam v Koreji, je ameriško poštno ministrstvo ukinilo odpošiljanje navadne pošte.
Hkrati s stavko železničarjev je izbruhnila ob koncu preteklega tedna tudi stavka avtomobilskih šoferjev in tramvajskih voznikov v Filadelfiji, New Yorku in New Jerseyju. Zaradi stavke je prenehalo obratovati 6.500 avtobusov.
židovskega kongresa, ki se je sestal v Londonu, je izrazil veliko prepadenost te židovske organizacije zaradi osvoboditve velikih nacističnih vojnih zločincev. Pripomnil je. da so med pomiloščeni zločinci poveljniki koncentracijskih taborišč in zdravniki, ki so v istih taboriščih vršili nečloveške poizkuse nad jetniki. židovski svetovni kongres je mnenja, da pomilostitiv nacističnih zločincev spodko-kopava napore Združenih narodov, da se
vzpostavijo mednarodne norme prava in reda t pomočjo dekleracije o človeških pravicah in konvencije o genocidu.
Ameriški časopis „New York Times" skuša opravičiti sklep o osvoboditvi in pomilostitvi nemških vojnih zločincev in pravi med drugim: ..Absolutno pravico je težko uveljaviti in sklep Mac Cloya in generala Handy je samo kompromis med pravico in oportunizmom".
29. aprila ali 6. maja.bomo volili zveznega prezidenta
Zakon o izvedbi volitev novega zveznega prezidenta s strani zaveznikov sicer še ni odobren, ker izvršni odbor Zavezniškega sveta ni mogel priti do enoglasnega sklepa. Ruski zastopnik je namreč izjavil, da avstrijska ustava še sploh ni priznana in zato tudi ne more zavzeti dokončnega stališča k zakonu o volitvah.
Kljub temu pa je že precej sigurno, da bomo volili novega prezidenta 29. aprila ali pa
6.	maja t 1. Zato so pri posameznih političnih strankah tudi že v polnem teku priprave in je že odločeno, da bosta vsaj obe veliki stranki postavile svojega lastnega kandidata. VdU-jevci doslej »e niso na jasnem, ali naj bi postavili lastnega kandidata, ali pa bi dali glasove OeVP-jevskemu kandidatu. Prav tako vlada nejasnost tudi pri komuni-
stih. Medtem ko prvi hočejo nastopiti z nekakšno „fronto miru", so drugi za dosedanji „levi blok"; kandidiral pa naj bi pri enih kot drugih dr. Dobretsberger od „De-mokratične unije."
V ZDA povišani davki
Predsednik Združenih držav Amerike Truman je v kongresu zahteval takojšnje povišanje davkov za 100 milijard dolarjev, da bi krili izdatke za oborožitev. Hkrati pa je tudi že napovedal, da bo pozneje zahteval še nadaljnja povišanja. Od teh 10 milijard jih bodo nad 7 krili z dohodninskim, mezdnim in prometnim davkom, ostalo vsoto pa s povišanjem društvenega davka. S tem povišanjem bodo davki višji kot so bili med zadnjo vojno.
Pri nas še vedno okoli 30.000 DP-jevcev
Po poročilu, ki ga je objavil statistični urad mednarodne begunske organizacije pri OZN (IRO), je pri nas v Avstriji še vedno okoli 30.000 tako imenovanih DP-jevcev medtem ko se jih je iz Avstrije izselilo okoli 118.500.
Skupno je IRO v času od julija 1947 do novembra 1950 oskrbovala 1,518.887 oseb. Od teh se jih je povrnilo v domovino samo 71.494, medtem ko je bilo 865.230 osebam omogočeno, da so se naselili v drugih državah. Največje število jih je Slo v Združene države Amerike, in sicer 228.959, v Avstralijo 167.658, v Izrael 120.728, v Kanado 92.901, v Veliko Britanijo 85.315, v Francijo
38.093, v Argentino 30.726, v Brazilijo 24.518, v Belgijo 22.365, v Venecuelo 15.875 in v ostale države 38.092 oseb.
Valerija Heybalova v Londonu
Prvakinja beograjske opere Valerija Hey-balova, ki je pela lansko leto v „Ero z onega sveta" na predstavi Slovenske prosvetne zveze v celovškem mestnem gledališču, je odpotovala v London, kjer bo z zagrebškim opernim pevcem Vladimirom Ruždnjakom priredila več koncertov.
Iz Londona odpotujeta jugoslovanska pevca na gostovanje v Belgijo. * V
Vesti iz Jugoslavije
Petletnica Prešernovo knjižnice ▼ Sloveniji
Slovenski knjižni zavod v Ljubljani je ob novem letu praznoval lep in pomemben praznik: peto obletnico ustanovitve Prešernove knjižnice, ki si je postavila za cilj, da bo izdala vsako leto za nizko naročnino zbirko dobrih leposlovnih in poljudno znanstvenih izvirnih slovenskih del in dobrih prevodov, namenjenih najširšim plastem delovnih ljudi. Prvo leto je zbirka imela tri knjige, ki jih je prejelo 30.000 naročnikov v Sloveniji. Poleg koledarja, ki je obsegal mnogo zanimivega gradiva, je prvo leto Prešernova knjižnica poklonila svojim naročnikom „Sa-morastnike", novele znanega slovenskega pisatelja Prežihovega Voranca, in prvi del zanimivih Spominov partizanska leta od raznih avtorjev.
število naročnikov je nato z vsakim letom naraščalo, obenem pa se je večala tudi vsakoletna zbirka knjig. Naslednje leto je prejelo 35.000 naročnikov po 4 knjige, nato
60.000	naročnikov po 5 knjig. Leta 1950 se je število naročnikov dvignilo že na 80.000. Knjige Prešernove knjižnice so si utrle pot v vse tudi najmanjše kraje Slovenije, v kmečke in delavske hiše, kjer so bile povsod z navdušenjem sprejete.
Tudi vlada Črne gora je nagradila svoje književnike in umetnike
Tudi republika Črna gora je po osvoboditvi dosegla na področju umetnosti in kulture mnogo lepih uspehov kakor S* nikoli doslej. Po zaslugi oblasti, ki vsestransko podpira kulturo in umetnost, deluje danes v Črni gori vrsta kulturnih in znanstvenih delavcev domačinov. Vsako leto se knjižni trg obogati z novimi izvirnimi domačimi deli, v Črni gori izhaja danes mnogo listov in revij itd.
Kakor vsako leto po osvoboditvi, je republiška vlada v Črni gori tudi letos ob novem letu z visokimi denarnimi nagradami nagradila domače književnike in umetnike za njihovo delo v preteklem letu.
V	Ljubljani bo odprta Moderna galerija
Jutri, na dan obletnice smrti velikega slovenskega pesnika doktorja Franceta Prešerna bo v Ljubljani uradno slovesno odprta Moderna galerija. V zgradbi Moderne galerije, ki se nahaja v enem najlejiših predelov Ljubljane, v Tivoliju, je bilo doslej prirejenih že več umetniških razstav, odslej pa bo odprta stalno razstava del slovenskih slikarjev. Poleg Narodne galerije bo Moderna galerija največji umetniški paviljon v Sloveniji.
Trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Izraelom
V	Tel Avivu so podpisali trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Izraelom, po katerem bo Jugoslavija dobavila Izraelu določeno količino lesa, cementa, strojev in rud v vrednosti 2.500.000 dolarjev, Izrael pa bo dobavil Jugoslaviji industrijsko orodje, predivo in južno sadje v vrednosti 1,500.000 dolarjev.
Obletnica študentskega upora r Beogradu
Dne 1. t. m. so se študentje beograjskih fakultet in visokih šol spominjali boja za avtonomijo univerz in za demokracijo, Id so ga začeli bojevati 1. februarja 1935. Takrat so na univerzi razglasili popolno stavko in ko je navalila žandarmerija, da bi razgnala stavkajoče študente, so se študentje zabarikadirali v poslopje pravne fakultete. V tem boju z žandarmerijo je bil en študent ubit, več pa ranjenih in zaprtih.
Rio de Janeiro. — Čilski zunanji minister Solacio Walker je predlagal v Rio de Janeiru južnoameriškim zunanjim ministrom ustanovitev tako imenovane Jatinsko-ameriške armade", ki naj bi bila na razpolago Organizaciji združenih narodov. Walker namerava ustanovitev take armade predlagati tudi na konferenci ameriških zunanjih ministrov, ki bo meseca marca.
Milwaukee. — V noči od zadnje sobote se je na nebu pojavil velikanski ognjeni sijaj, ki je bil viden v vsej državi Wisconsin. Prebivalstva se je polastila splošna zmešnjava. Meteorološki urad je o tem izjavil, da gre za posebno velik meteor ali pa za tako imenovano „ognjeno žogo".
London. — Veliko Britanijo je zajel v eni izmed zadnjih noči izredno silen vihar z močnim dežjem. Prekinjenih je bilo več telefonskih zvez, številne hiše so popolnoma razdejane in ladje so se morale zateči v pristanišča.
Washington. — Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Sovjetska zveza zahtevala, naj se odlože pogajanja za ureditev še nerešenih vprašanj o posojilu in najemu, ki so ga Združene države Amerike nudile Sovjetski zvezi med zadnjo vojno. Za svojo zahtevo Sovjetska zveza ni navedla nobenih razlogov in tudi ne določila dneva za nadaljevanje pogajanj.
Pariz. — Obrambni minister Francije Ju-les Moch je odpotoval v francosko zasedbeno cono Nemčije, kjer bo nadziral francoske čete in se udeležil revije moderne vojaške opreme.
Chicago. — V Združenih državah Amerike divja že nad teden dni volik snežni me-tež. Vsled mrzlega vala je po nepopolnih podatkih izgubilo življenje okoli 220 oseb. Številna mesta so ostala brez električnega toka in vode; prekinjena je tudi telefonski služba.
Pariz. — V Parizu so podpisali sporazum med Italijo in Francijo o odstopitvi mesta in področja Charndemagora Indiji. To mesto s svojim področjem leži severno od Kalkute in je ena izmed petih pokrajin, ki tvorijo Francosko Indijo. — Ta sporazum je bil sklenjen na podlagi izida plebiscita leta 1949, kjer se je prebivalstvo izreklo za priključitev k Indiji.
Tokio. — John Foster Dullps, posebni odposlanec predsednika Trumana, je izjavil, da bi ameriške čete po podpisu mirovne pogodbe ostale na Japonskem kot sredstvo, ki bi preprečilo morebitni napad na Japonsko. To pa ni odločitev, ki jo nameravajo ZDA vsiliti Japonski, temveč samo ponudba, dočim mora odločati o tem Japonska sama.
London. — Britanska vlada obravnava vprašanje o omejitvi gibanja madžarskih diplomatov v Londonu. Podrobne ukrepe je izdala tudi že ameriška vlada o omejitvi gibanja madžarskih diplomatov v VVashingtonu.
Berlin. — Ameriški visoki komisar v Berlinu je sporočil, da je v zadnjih osmih mesecih iz sovjetske cone Nemčije pribežalo v zapadne dele Berlina 600 pripadnikov tako imenovane ljudske policije. V istem obdobju so oblasti v zapadnih d»lih Berlina aretirale 1484 oseb, ker so kot „komunistični simpatizerji motili javni red".
Sidney. — Glavni odbor avstralskih rudarjev se je izrekel proti odločitvi avstralske vlade, ki prepoveduje rudarskim delavcem stavke. Po tej odločitvi bi bili rudarji, ki bi kljub temu stavkali, kaznovani s šestmesečnim zaporom ali denarno kaznijo do 100 funtov.
Den Haag. — Holandska stranka dela bo imela v času od 8. do 10. februarja svoj letni kongres v Rotterdamu.
Tel Aviv. — 15. novembra 1950 je štela država Izrael 1,675.000 prebivalcev.
Beograd. — Na grobu neznanega vojaka na Avali je položil venec izredni in pooblaščeni veleposlanik republike Indije v FLR Jugoslaviji, g. Binaj Ram Džek Sen Washington. — Demokratični senator Edvin C. Johnson je predlagal postavitev ne kake „armade prostovoljcev" v Zapadni Evropi, ki naj bi štela 1 milijon mož.
Delegacija kor. Slovencev na kulturni praznik v Ljubljano
Proslave slovenskega kulturnega praznik se bo udeležila tudi 5 članska delegacija koroških Slovencev.
RADIŠE
7.	februar, sreda: Pepelnica.
8.	februar, četrtek: Janez.
9.	februar, petek: Apolonija.
10.	februar, sobota: Sholastika.
Spominski dnevi
7.	februarja 1809 — Rojen v Goričah Matija Majar Ziljski.
8.	februarja 1849 — Umri	naj večji slovenski
pesnik dr. France Prešeren, Z njegovimi poezijami se je naša knjiga uvrstila med svetovno literaturo. 8. februar, dan Prešernove smrti, praznuje slovenski narod od leta 1946 kot slovenski kulturni praznik, združen s tednom knjige.
10. februarja 1837 — Umrl Aleksander S. Puškin, največji ruski narodni pesnik.
I. mednarodne skakalne tekme v Št. Janžu v Rožu
Skakalne tekme, ki bodo prihodnjo nedeljo, 11. februarja 1951, v St. Janžu v Rožu in jih organizira Smučarska sekcija Slovenskega fizkulturnega društva v Št Janžu v Rožu, zadobiva mednarodni značaj. Trenutno so se prijavili k tekmam Jugoslovani (10), Avstrijci in pričakuje se, da se bodo prijavili tudi Italijani.
Zadnja dela pri skakalnici so v polnem razmahu in je očitno, da bo skakalnica v popolnem redu.
Smučarska sekcija slovenskega fizkuturne-ga društva v št. Janžu se zahvaljuje koroški
Vabilo
na
L mednarodno
prireditev smuSarskih skokov
v nedeljo, dne 11. februarja 1951 na smučarski skakalnici
v St. Janžu v Rožu
Pričetek prireditve ob 14. uri, ob 18. uri razdelitev nagrad in nato ples v gostilni Gabrijel
deželni vladi za prispevek, > katerim bo mogoče prireditev čim boljše izvesti. Zahvaljuje pa se tudi vsem onim, ki so darovali prispevke za nagrade.
Nadalje obveščamo, da bodo na dan skakalnih tekem vozili v št, Janž naslednji avtobusi: Iz St. Jakoba v Rožu, odhod ob 11.30 in ob 12.30 uri (podrobne informacije pri Si-meju Martinjaku); iz št. lija ob 11.30, ki bo vozil preko Rožeka (temu avtobusu naj se priključijo udeleženci iz Škofič; (informacije pri Lubo Urbajsu v Rožeku); opoldanski vlak iz Podrožčice ob 11.30 je ukinjen; iz Celovca vozi vlak ob 13.25, ki ima zvezo s Podjuno.
Na sončnih Radišah je bila preteklo ned-ljo, dne 4. februarja, razstava kuharskih izdelkov, ki je bila zares vredna pohvale. V štiritedenskem gospodinjsko-kuharskem tečaju se je pri Mežnarju pod vodstvom zaslužene voditeljice tovarišice Milke Hartmanove šolalo 18 radiških deklet in se seznanjalo s kuharsko umetnostjo. Razstava, bogata okusnih kuharskih izdelkov, je bila zelo mikavno opremljena. Vsi komadi, ki so zelo vabili, da bi si jih privoščili, so bili takoj razprodani in je vsega kmalu zmanjkalo.
V društveni dvorani pa se je popoldne nabralo od blizu in daleč toliko ljudstva, da ni bilo za vse prostora, da bi prisostovali prireditvi. Kar so dekleta — tečajnice ta popoldne nudile, je vsakogar prijetno presenetilo, ker vse točke sporeda so bile odlično podane.
Uvodne besede je spregovoril Janko Tol-majer, ki je pozdravil vse navzoče in nakazal važnost in pomen takih tečajev, ki smo ga pravkar v Radišah končali. Tovariš dr. Mirt Zwitter je navzoče pozdravil v imenu prirediteljice tečaja Slovenske kmečke zveze in poudaril nujnost po čim večji vsestranski izobrazbi in to v domačem jeziku. Dekleta pa so lepo nastopile s prizori »Vaški večer", „Sarafan“, „železno cesto" in še tem in onim. Igrica „Ženin v pasti" je vzbudila ve-
BILCOVS — KAJZAZE V letošnjem zelo kratkem predpustnem času je bil tudi čas za ženitovanje zelo omejen. Pravijo aicer, da je v takih primerih rado veliko ženitovanj kakor tudi drugih zabav. Vendar pri nas ni bilo toliko ženitovanj, kot smo pričakovali. Tam spodaj v Kajzazah pa si je Miklavčev Joži mislil, jaz se bom oženil. In ni bilo težko, kajti nevesto je imel *e izbrano, kar sosedovo hčerko. Putnarjevo Tildijo si je izbral za svojo izvoljenko in spremljevalko na življenski poti. V nedeljo, 28. januarja sta v Bilčovsu sklenila zvezo za življenje. Po poroki so se številni gostje zbrali v Miklavževi gostilni, kjer je bilo veselo ženitovanjsko slavje. Za vse je bilo dobro pripravljeno, za Izborno kapljico in dober obed, pa tudi godcev ni manjkalo, ki so marljivo svirali vesele in poskočne polke in valčke in splošno razpoloženje je bilo izborno.
Novoporočencema so čestitali tudi naši pevci s pozdravno pesmijo, saj sta oba zrasla na naših tleh iz slovenskih družin. Nevesta Tildi je morala v času nacističnega nasilja marsikaj prestati, ko so jo vlačili eno celo leto po nacističnih zaporih.
čestitamo in želimo mnogo srečnih let!
liko smeha, posebno še, ker je bila podana v pristnem radiškem narečju. Prireditev so še izpolnili zbor radiških pevcev in pevk in priznane pevke, Smrtnikove sestre, ki so se jih na Radišah prav razveselili in jim velja tudi priznanje, ker so se potrudile tako daleč,
Uspeh je bil popoln. Zahvala velja vsem, ki so k uspehu prispevali, predvsem pa pevovodji tovarišu Wrulichu, ki se je zelo za- j ložil pri organizaciji tečaja.
Zvečer pa je bila pri Mežnarju prosta zabava, ki je potekala prisrčno in v najboljšem razpoloženju.
SLOVENJI PLAJBERK
V znani Sašeljnovi hiši v Slovenjem Plaj-berku je bila dne 28. januarja t. 1. pomembna družinska slavnost. Mladi gospodar &ašlj-nove kmetije Srečko VVieser je pripeljal na svoj dom ženo — gospodinjo; poročil se je s Tončko Dovjak, ki bo z njim delila radosti in bridkosti življenja, kakor je pač v življenju neizogibno. Cerkvene poročne obrede je opravil gospod župnik Škofič. Nato pa je bila na ženinovem domu pri šašeljnu svatovščina, prijetna in domača, ki je potekala po običajih, ki so ob takih dogodkih pri našem ljudstvu že od nekdaj v navadi. Prijetno ženitovanjsko razpoloženje je trajalo do drugega dne. Oba poročenca sta iz zavednih naših družin, Srečko je bil partizan, Tončka pa marljiva prosvetna delavka in dobra igralka. Prepričani smo, da bosta mlada poročenca ohranila v svojem nadaljnjem življenju tradicijo svojih prednikov in jo posredovala tudi svojemu naraščaju. Mnogo sreč« na mnoga leta! —
Posegla pa je tudi smrt v naše vrste in smo pretekli teden izročili materi zemlji Kropivnik Hanzija, starega šele 44 let. Bil je dober pevec pri domačem pevskem zboru, ki ga bo zelo pogrešal, pa tudi sloven-plajber-ška godba ga bo pogrešala. Zapušča ženo, ki ji velja naše iskreno sožalje!
Konferenca AFŽ
Dne 2. februarja t. 1. je bila v Celovcu konferenca AFŽ, hi so se je udeležile žene iz vseh delov Slovenske Koroške. V živahni diskusiji so žene izmenjavale svoje misli o važnih akcijah svojega dela, predvsem o pripravah za mednarodni praznik demokratičnih žena 8. marc tn o občnem zboru, ki bo istočasno. žene so podprle tudi zahtevo Slovenske kmečke zveze po slovenski kmetijski *oli in sicer z vlogo na deželno vlado.
Apače
V	nedeljo, dne 4. februarja je bila v Apačah zaključna prireditev gospodinjsko-kuhar-skega tečaja, ki ga je organizirala Slovenska kmečka zveza. Dvanajst deklet je skozi štiri tedne obiskovalo tečaj, ki ga je zelo uspešno in spretno vodila tovarišica Milenka Gallo-bova. V nedeljo pa so se lahko številni udeleženci prepričali o uspehu resnega in stvarnega dela. Razstava, bogata in okusno pripravljena, je pokazala znanje, ki so si ga dekleta v teh tednih pridobile in vsakdo, ki si je razstavo ogledal ni štedil s priznanjem in pohvalo. Med tečajem pa so se vrstila tudi predavanja iz stroke mnogovrstnih vprašanj kmečkega gospodarstva, kakor tudi predavanja splošno prosvetnega značaja.
Med tečajem pa so našle voditeljica In tečajnice tudi čas, da so pripravile vsem udeležencem zelo prijeten in poučen popoldne in sicer z glavno točko, veseloigro ..županova Miiicka", ki so jo s pomočjo domačih pro-svetašev prav odlično podali. Za posrečene vložke so skrbeli gališki tamburaši in domači pevci. Pa tudi prizori, kakor „Piskrovez“, ..Železna cesta", ..Kuharice" so uspeli in močno dvignili razpoloženje.
V	svojem nagovoru v imenu SPZ je tovariš TonČi Slaper omenil, da je zelo razveseljivo, ko so Apačani spravili na oder igro, ki dviga kmečko zavest in ponos in izrazil željo, da bi se tako lepo pričeto kulturno prosvetno delo v Apačah še nadalje razvijalo.
Vodstvo tečaja se vsem, ki so z velikim razumevanjem pripomagali k uspehu tečaja, posebno pa požrtvovalnemu Zablačanu, kakor tudi gospodu župniku iskreno zahvaljuje. Prosvetni del je bil v župnišču v veži, ld so jo ljudje napolnili. Mnogo ljudi je prišlo tudi iz Galicije, med njimi tudi župan.
BOROVJE PRI PLIBERKU
Pretekli teden smo pokopali na pokopališču v Lonči vesi uglednega Srienčevega očeta, Apovnik Janeza, iz Borovij pri Pliberku. Dolgo je pokojni oče gospodaril na svoji mali a lepo urejeni kmetiji in jo šele pred nekaj leti izročil svojemu sinu. Znal je razumno In dobro gospodariti, tako da je iz svoje kmetije izbil toliko, da so imeli vsega dovolj. Z ljubeznijo je gojil svoja polja in travnike in sadni vrt in bil je izredno gostoljuben in dober sosed. Srienčev oče je v 77. letu zaključil svoje delu in skrbi posvečeno življenje. Preostalim naše odkrito sožalje! •
MARIJA NA ZILJI
V	Drobolah pri Mariji na Zilji se je pod težo snežnih padavin zrušilo gospodarsko poslopje posestnice Marije Gailer. Poškodovani so kmetijski stroji in krma ter navajajo škodo v znesku od 70.000 do 80.000 šilingov.
Ksaver Meško:
NA POLJANI
11.	Nadaljevnje
Povsem nad glave, sklanjajoče se globoko nad klopi, je posvetila žalost blagoslavljajoče roke. V potokih je lil njen blagoslov v srca, skesana, a obžalujoča prepozno.
.. Prepričan sem, sejal je najboljše seme, kleno zrno čiste besede božje, ljubezni in usmiljenja, a tudi gneva in groženj polne. In srca vas vseh so bila razorana njiva, čakajoča semena hrepeneče, hvaležno ga sprejemajoča v se. In iz klenega zrna je lasla sveža pšenica in je donašala stoteren in ti-sočeren sad..
„Ni bil vreden truda, na* sad, slab in snetljiv."
Od oltarja do vrat je bila napolnjena cerkev z blagoslovom temne žene, stoječe sredi množice, dotikajoče se s težkimi in te*e-čimi rokami glav in src vseh.
„Zato pa molimo zdaj za dušni mir in za pokoj rajnega, da- mu skačemo s tem hvaležnost."
V istem hipu je privzdignila roke mračna žalost, kakor da jih namerava skleniti k molitvi tudi ona. In v istem hipu so se oddahnila stotera srca. zlajšalo se je breme, ker se
je izlil del velike, težeče dolžnosti v molitev, glasečo se med plačem od oltarja do vrat.
m
Komaj je zatisnil župnik trudne oči, potrebne dolgega pokoja, je že začela duša narodova plesti ob njegovi osebi, v njegov spomin legendarni venec.
Pričel je Florian, pismouk. Zvali so ga pismouka, ker je imel doma sv. pismo, staro, strgano že in vse umazano od zunaj in ob robih listov. Prinesel ga je iz tujine, poleg spominov in izkušenj pač največji dar tujine. Ponudil mu je nekoč sosed kravo za nje. Čudno ga je pogledal sel, zavzeto in zaničljivo obenem. Skomizgnil je z ramami in je menil užaljen, da ga ne da za vse njegove krave. Klicali so ga pismouka, ker je tičal skoro ves prosti čas v knjigah in je vedel najprvi novice iz sveta, že na poti s pošte je bral častnike, in kar je sprejel v domišljiji čestokrat cele povesti, da ni vedel nihče, kje se končuje resnica in kje se začenja izmišljena zgodba; in ker jo govoril kakor knjiga, da so odpirali ljudje oči začudeni in so poslušali strme.
Florijan je pričel. Prišel je njegov čas: v
srcu se je spočel nemir kakor vsakikrat ob velikih dogodkih, ko je šla usoda s težkimi koraki mimo njega; v mislih so vstajali spomini, obledeli že in zabrisani. Oživljali so se dogodki, odbegli že davno; spet so se oglasile besede, pozabljene v hrupu dneva, počivajoče v grobu srca do danes. Kakor veže dekle zlato nitko z nitko, je spletala domišljija neumorno malenkost z malenkostjo in je spletla velik venec, krasen In pisan. Ker kos pesnika je tičalo v Florijanu od nekdaj. Se je ležal župnik na odru, in že je razvila domišljija selova peruti in je poskusila prve polete.
Prišel je kropit znanec, starec, dober in zgovoren. Ko je odhajal je šel Florijan za njim ga je spremljal pred župnišče, do cerkve, še kos pota po cesti.
»Skoda gospoda! BiH so vrl mož."
»Blag mož, resnično."
»In kako priprost, brez vsega napuha... Govoriva nekoč o Skrivnem razodenju Janeza evangelista. Govoriva ... hipoma utihne župnik, pomisli, se nasmehlja in pravi: Florijan, prijatelj, ti pozna* sv. pismo natančneje nego jaz."
Začuden je pogledal poslušalec. Hipoma je zrasel pismouk pred njim visoko, s spoštovanjem je strmel vanj, odkril bi se mu
malone.
Florijanu je laskalo to občudovanje; ponos je zadrhtel v srcu, a oči so se trudile, da kažejo mir in ravnodušnost
»Tak je bil! Tako priprost, tako ponižen gospod... Daj Bog mir in pokoj blagi njegovi du*i!“
Sel je na Gornjo Poljano, v gostilnico med mo*e, zbrane tam na večer, glasne že, ker se je razlivala pijača že v žile in je stopala v glavo. Prisedel je, pil je malo, molčal je, poslušal nekaj časa. Od strani je napeljal pogovor na župnika.
»Izumrjejo takšni gospodje kakoršen je bil ta. Tako učeni, mislim, ki se razumejo na vse črne skrivnosti in ki imajo oblast zoper vsako jake duhove pod nebom in na zemlji." Govoril je skrivnostno, da so umolknili glasni pivci, so nagnili glave in so prisluhnili radovedno, mnogi napeto in z živim zanimanjem.
»Rajni je bil izmed onih, pravijo" — je omenil nekdo, v nadi, da izve več, ko je umolknil Florijan.
„ Bil, seveda..
Skrivnosten je bil odgovor Florijanov, zvedav in motreč pogled, ki je premeril s njim sobo in poslušalce, hoteč se prepričati, ali ne prisluškuje nepoznanec, dvomljivec in nevernež, ki bi se zadel morda s sirovo besedo ob skrivnost. Ker skrivnost je nameraval povedati.
»Matija, rajni hlapec gospodov, je videl in vedel marsikaj. Žal, da je bil tako molčeč in zapet, kakor zapečačen s sedmerimi pečati knjige jagnjetove.	(Dalje)
***-***.. DR. FRANCE PREŠEREN
(Nekaj misli ob 102. obletnici pesnikove smrti)
O Vrba! srečna, draga vas domča, kjer hiša mojega stoji očeta. -.
Kje je Slovenec, ki ne pozna prelepe pesnitve pri kateri nam nehote zatrepeta srce ob misli velikega genija — pesnika dr. Franceta Prešerna ter njegovo usodo in % njim njegovo domovino, razprostirajočo se od go-riških brd, ob valovih bistre Soče ter preko visokih gora triglavskega pogorja, vse tja do zibelke slovenstva, odmevajoč« v koroški narodni pesmi.
Največji slovenski pesnik dr. France Prešeren se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi pri Bledu, študiral je v Ljubljani, kjer je končal gimnazijo in dva letnika filozofije, nato je odšel na Dunaj in se vpisal na pravno fakulteto ter leta 1828 promoviral za doktorja prava. Tu je poučeval grofa Auersperga, poznejšega slovitega pesnika Anastazija Griina. Po opravljenih izpitih se je vrnil v domovino. Služboval je pri dr. Baumgar-♦enu ter dve leti (1829—1831), kot brezplačni praktikant pri finančni prokuraturi v Ljubljani. Ker ni dobil plačanega mesta, je izstopil iz službe in odšel v Celovec, kjer je opravil sodni in advokatni izpit. Po končanem izpitu se je spet vrnil r Ljubljano in nastopil službo odvetniškega praktikanta pri nekdanjemu dunajskemu sošolcu dr. Chro-batu. Tu je Prešeren služboval dvanajst let (1834—1846). Med tem časom je petkrat zaprosil za lastno advokaturo, vendar prošnjam niso ugodili, kajti Prešeren je bil pri tedanji avstrijsko-absolutistični oblasti zapisan kot „freigeist“ (svobodomiseln), kar je pomenilo nasproten religiji in tedanjemu družbenemu redu. Šele 1846 je dobil vaško advokaturo v Kranju, kjer je 8. februarja 1849 umrl. Pokopan je v Kranju.
V	preteklih stoletjih sploh opažamo žalostno dejstyo, da je življenje mnogih pesnikov in pisateljev zagrenjeno. Temu so predvsem krive družbeno-politične razmere, težki in gmotni položaji, v katerih j« živelo takrat preprosto ljudstvo, io nerazumevanje «-»sbraženih slojev.
V	začetku 19. stoletja imamo na Slovenskem na eni strani zemljiško gospodo, duhovščino in razvijajoče se meščanstvo, na drugi strani pa slovenskega kmeta, ki ja še nadalje ječal v okovih fevdalizma. Bila je doba Metternichovega1) absolutizma, doba policijskega in reakcionarno-cenzurnega sistema, ki je zatirala in preganjala vsako napredno gibanje.
Prešeren, kot pristaš kmečkega »tam*, sc je zavedal dolžnosti do domovine, ki je v leni času prenašala breme nasilnega ponemčevanja. Skupno z Matijem topom2) (1797 do 1835) j« Prešeren krenil v slovenski literaturi v progresivno smer (progresivno romantiko®) in tako ztdtl udarec konservativnim elementom (konservativni romantiki4), ki so se predvsem zanimali za slovensko narodno pesem in odklanjali vsako posvetno (umetno) v tem slučaju Prešernovo ljubezensko pesem. Zmagala sta Prešeren in top in tako izvojevala zmago slovenski besedi, to se pravi besedi slovenskega kmeta.
V	črkarski pravdi, ki se je bila v letih 1832—1833, sta Prešeren in top zavrnila janzenistični ultilitaristični nazor in izvojevala prav tako zmago umetni ljubezenski poeziji. Zavrnila sta meteljčico5) (1833) in pripravila ugodna tla gajici. V ta namen je Prešeren napisal sonet o »Kaši", kjer pravi, da se mu zdi borba za črke boj, ki so ga bili nekdanji Abderiti za oslove sence.
Pesnik je zgodaj okusil sad tedanjega življenja, tedanje družbe, ki se je zanimala samo za denarna sredstva, ni se pa zanimala za duhovne dobrine. Saj pravi pesnik sam v pesmi: »Slovo od mladosti":
da človek toliko velja kot plača.
I
i
I
I
i
i
i
čop, ki se je zavedal pomena odtujenega liberalnega meščanstvo za slovensko ljudstvo, je prvi sprožil idejo o izdaji slovenskega almanaha, ki bi bil prvenstveno namenjen izobraženim slojem (meščanstvu), top kot »velikan učenosti", ki je obvladal dvanajst je-eikov, to se pravi, da je bil izobražen germanist, romanist, slavist in klasičen filiolog, je spoznal razmerje med takratno evropsko tn slovensko literaturo. Čop se je zavedal svoje dolžnosti, da more povzdigniti slovensko poezijo v višjo stopnjo, Id se bo lahko neomejeno kosala s takratno evropsko. To je dosegel z izdajo literarnega almanaha »Kranjske Zhbelize" in njenim glavnim pe- , sinkom dr. Francetom Prešernom. »Kranjska j
Zhbeliza", kateri duhovni vodja je bil Čop sam, njen urednik pa licejski knjižničar Miha Kastelic, je izšla v petih zvezkih (1830, 1831, 1832, 1834, 1848). V njo so dopisovali vsi takratni napredni literati, med njimi tudi Prešeren, ki stoji še dandanes na isti višini, kakor ostali evropski vrhovi kot. so: Byron8), Puškin7), Macha8), Mieckievvicz9). Goethe, Schiller18) itd.
Z izdajo »Kranjske Zhbelize" pa sta imela Prešeren in Čop silne težave s takratno cenzuro in s konservativnimi elementi (Janzenisti, Kopitarjani), ki so zavračali Prešernove pesmi in jih imenovali za »kvante". 1* tega lahko sklepamo, kako daleč *o bili oni od Prešerna...
čop, ki je obvladal toliko jezikov, je lahko spoznaval tuja slovstva, se poglabljal v njih oblike in jih s pomočjo pesnika Prešerna realiziral v našo poezijo. Saj vemo, da je Prešeren uvedel vrsto novih oblik kot n. pr. sonet, gloso, gazelo, sonetni venec, balado, romanco itd. Čop je bil Prešernu res pravi mentor, toda napačna bi bila trditev, če bi dejali, da Prešerna ne bi bilo, čc ne bi bilo Matije Čopa. Resnično pa je, da je Čop mnogo pripomogel Prešernu na poti v svetovno literaturo; saj vemo, da sta mno- j go razpravljala o literarnih problemih pri j nas in da je čop, zavedajoč se Prešernovega pesniškega daru, stalno vzpodbujal pesnika, mu dajal razne nasvete, čeprav sam j kot tako izobražen človek ni mnogo prispeval k slovenski literaturi. Saj mu je Prešeren napisal znano puščico:
V Ljubljani je dihur, ki noč in dan žre knjige,
od sebe pa ne da najmanjši fige.
Leta 1833 je Prešeren doživel razočaranje v ljubezni do Primičeve Julije. Napisal ji je znan »Sonetni venec" z dodatkom magistrala, v katerem čilamo akrostiban, posvečen Juliji.
Sonetni venec je izšel 22. 11. 1834 kot posebna priloga »Ilirskega lista"11). V njem izraža pesnik ljubezen do dekleta in ljubezen do domovine, kjer pravi
Poet tvoj nov Slovencem vem« vije.
t
I
Pesnik je overjen v lepšo in srečnejšo bodočnost:
zgubil svojega najljubšega prijatelja Matija čopa,-' ki je utonil v savskih valovih leta 1835. V ta namen je nastala ena najzname- j nitejših Prešernovih pesnitev »Krst pri Sa- | vici" (1836).
Pesnitev je sestavljena iz po svetilnega soneta »V spomin Matiji čopu", nadalje iz , »Uvoda" ter iz samega »Krsta". V sonetu j »V spomin Matiji čopu" se pesnik poslavlja I od umrlega tovariša:
Vam izročim, prijat‘lja dragi mami
ki spi v prezgodnjem grobu pesem mik). j
j
»Uvod" nam prikazuje zgodovinsko ozadje, pokristjanjevanje Slovencev v 8. stol. Deja- ' nje se vrši na Gorenjskem. Črtomir, kot predstavnik poganov, se bori proti nasilne- j mu sovražniku Valjhunu:
Bojuje se najmlajši med junaki	j
Za vero staršev, lepo bog'njo Živo
V ujem najdemo znamenite Prešernove pre- j roške besede, kjer pravic
Največ sveta otrokom sliši Slave, tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti voljo vero in postave.
Črtomir je v boju premagan in:
Valjhun zastonj tam išče mlado Kee njega, ki kriv moritve je velike —
Vsebina »Krsta" samega je izmišljena, ah : vendar nam Prešeren v njem opiše najlepši , del slovenske zemlje in ne odkrije biserov ! naše domovine samo Slovencem, temveč oe- i lemu svetu:	i
Dežela kranjska »ima lepšga kraja, ko je z okolščno ta, podoba raj«.
1840. leta je pesnika doletela ponovna ! nesreča, izgubil je drugega prijatelja Andre- ; ja Smoleta12), ki jt' izdal zbirko slovenskih in narodnih pesmi.
Prešeren se ga spominja v pesmi »V spomin Andreja Smoleta":
Videl »i Nemško, Francosko, Britansko,
videl »i Svajca visoke gore
videl ta jasno nebo italijansko,
sreče ni ranjeno našlo srce.	i
Vremena bodo Kranjcem se zjasnil« j	,	,	,
jim nrilli zvezde kakor zdaj sijale.	£ 1,nel v lulCrtu izdatl raz,m dela
jim pesmi bolj »loveče se glasile	pisateljev1®) i* prejšnjega stoletja, ker pa je
j bil svobodomiseln in napreden, ga je zasle-V teh letih je pesnik doživljal grenka raz- ; dovala avstrijska policija in je moral zbe-očaranja. Kmalu po odpovedi v ljubezni je j žati r tujino- (Priča pesem.)
Prešeren v svetovnem slovstvu
Kot pesnik majhnega naroda, ukovanega v verige reakcionarnega družbenega reda, Prešeren ni mogel takoj prodreti r evropsko javnost. Največ Prešernovih prevodov najdemo pri Nemcih, saj je Prešeren sam prevedel mnogo svojih pesmi v nemščino.14)
Leta 1869 je prevedel 18 letni grof A. Pace zbirko pesmi, še večjo pozornost pa je zbudil E. Somhaber z zbirko 30 zelo dobro (svobodno) prevedenih pesmi. V novejšem času je v nemščino prevedla zelo dobre prevode Lili Novy.
Pri Angležih zasledimo Prešerna po letu 1918. V angleščino ga je prevajal poleg Sel-verja in \Vilsa tudi Slovenec Zorman.
Izmed slovanskih jezikov je bil najprej preveden v češčino (Čelakovsky 1832). Najboljše pa je Prešerna prevajal v češino Go-tomir Borecky.
Zelo zgodaj *> prevajali Prešernu tudi Rusi. že leta 1861 je izšla »Turjaška Roza-inunda" in »Sila spomina". Zelo znani so prevodi prof. Korše.
Hrvatom je Prešerna prvi prevajal Stanko Vraz (»Hčere svet"). Razen tega so še znani prevajalci:	Gavrilovič, Marjanovič (Krst
pri Savici), Djutič (Sonetni venec) itd.
Tudi med Bolgari je Prešeren dobro znan, kar je predvsem zasluga Dimitra Panlete-jeva. Poljakom so prevajali Frešerna: Gro-towski, £nlowski (Nezakonska mati. Vrba, Kam? Hčere svet itd.) Barinski (Krst pri Savici). Zelo dobro poznajo Prešerna Italijani (Luidino 1870 »Hčere svet") Marco Canini (Kam?, Strunam itd.). Tudi Spanci so prevajali prešerna (Friderico Ebber, Portelo).
Med Skandinavci ga je zlasti populariziral slavist Jenseu, ki je znan po svojih esejih- V klasične jezike ga je prevajal A.
Sovre. Vendar je Prešeren dostopen celemu j svetu v ESPERANTU, Prevedel ga je D. Vaheri (Bapto č« Savica 1938).
Prešerna lahko sodimo opravičeno po besedah, ki jih je zapisal J. Stritar: »Ko bi se i sklicali vsi narodi pred sodni stol, naj se izkažejo, kako so gospodarili z izročenimi talenti, smel bi se mali slovenski narod brez strahu pokazati med drugimi z bukvicami, I katerim se pravi Prešernove poezije."
Opomb«:
') Mettemich, avstrijski vodilni minister.
*) Matija Čop, Prešernov prijatelj, dom« hs j Žirovnice na Gorenjskem.
3)	Romantika, literarna struja.
4)	Predstavnik konservativne romantike je bil Kopitar, cenzor latinskih in grških knjig na Dunaju.
*) Črkopis, ki ga je sestavil bogoslovni pro- j fesor Meteljko.
•j Byron, angleški pesnik, največji krik 19. stol.
7) Puškin, največji niški pesnik.
*) Macha, češki pesnik, znan po pesnitvi J »Maj".
*) Mieckiewicz, poljski pesnik.
1») Goethe in Schiller, nemška klasika.
H) Ilirski list, časopis, ki je izhajal v Ljub- | ljani.
14) Andrej Smole, bogat ljubljanski trgovec, j
18) Linhart, Vodnik itd.
14) Prinašali so jih Ilirski list, Carniola in j Carinthia.
Izdajatelj, lastnik iu založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasornetergasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Kamtner
genfurt — Dopisi naj se pošiljajo ha naslov: Klagenfurt, 3, FostschliaBfach 17.
K IN O ^PREDSTAVE
ST. JAKOB V ROŽU
v soboto 10. in nedeljo 11. februarja „Honky Tonk"
Predstave v sobotah ob 19.30 u«, v nedeljah in praznikih ob 15. in 19.30 uri.
VRBA
v sredo 7. in v četrtek 8. februarja »Der Fali WinsIow“ v petek 9. do nedelje 11. februarja
»Der Dori-Caruso''
Predstave v četrtkih, petkih in sobotah ob 20. uri, v sredah ob 17. in 20. uri, v nedeljah i« praznikih ob 14.45, 17. in 20. uri.
BOROVLJE
v sredo 7. hi v četrtek 8. februarja »Das Haas der T Siinden" v soboto 10. do ponedeljka 12. februarja »Menschen in Gotteshand"
Predstave v nedeljah ob 17. in 20. «wi, v delovnikih ob 20. uri.
VELIKOVEC
r sredo T. in v četrtek 8. februarja »Liebestranme"
v petek 9., v soboto 10 in v nedeljo 11. feb. »Todliche Liebc"
v sobto 10. februarja ob 16. mi ki r nedelj« 11. februarja ob 14. uri
„Die Heinzclniiumchen"
Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo oh 16., 18. in 20. uri, v ponedeljek ob 20. uri, v torek ob 16.30 ari, v sredo ob 16.30 in 20.30 »ri.
ŽELEZNA KAPLA
v sredo T. februarja
»Cilda"
v četrtek 8. im v petek 9. februarja
»Adam und Eveljne" v soboto 10. in v nedeljo 11. februarja »Dle heilige TrommeF’
Predstave v sredo ob 16. in 20.15 uri, v četrtek ob 20.15 uri, v petek ob 16. in 20.15, v soboto ob 13., 16. in 20.15 uri.
RADIO PROG RAM
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno ob 7.00, 8.00, 12.00, 20.00 k
22.00	uri
v četrtek, 8. februarja: 10.45 Nasveti iz vprašanj življenja, 11.45 Za podeželsko ljudstvo, 16.00 Znameniti umetniki;
v petek, 9. februarja, 10,45, Za podeželsko ljudstvo, 22,20, Na snegu in ledu —najnovejše iic zimskega športa, v soboto 10. februarja. 16.30 Zanimivosti iz Avstrije, 20.15 Od Johana Straussa do Franca Leharja.
RADIO SLOVENIJA
Poročila dnevno ob 5.00, 6.00. 12.80, 15.00, 19.30, 23.55 uri, v nedeljah jutranja poročila ob 8. uri.
v sredo 7. februarja 13.00, Jezikovni pogovori,
19.00	Iz zgodovine smuškega športa;
v četrtek, 8. februarja, 15.10, Od čitalniške dobe do danes, 20.50, Jezikovni pogovori (ponovitev);
v petek, 9. februarja,, 14.30,Fran Sal, Finžgar — 80 letnik, 18.30, Razgovor o razvoju glasbe, 20.00, Razvoj kapitalizma;
v soboto, 10. februarja, 20.00, Tedenski zunanji politični pregled;
v nedeljo, 11. februarja, 11.30, Oddaja za zamejstvo.
Redna oddaja za pionirje m eicibane vsako nedeljo ob 13,00 uri.
Zadetki 25, rnnde:
6 »11“ po 56.130 šilingov; 167 „11“ po 2016 šilingov; 2040 „10" po 165 flilingov.
Kdor je tako tipal, je pravilno tipal:
Aston Villa — Blackpool	0:8
Bumley — Westbromwich Alb.	0:1
Manchester U. — Middlersbourgh	1:0
Sunderland — Tottenham Hol.	0:0
Arsenal — Neweastle United	o:o
Napoli — Bologna	4. j
Pro Patria — Lagio	j.(j
Sampdoria — Torino	3.J
Roma — Triestina	5.p
Miiuchen 1860 — VIB Muhlbrug	4:1
BC Augsburg — SV Darmstadt 98	3:0
W. Manncbeim — Schweinfivrt Q5	4:4
1
t
1
x
*
1
1
1
1
1
1
*