Mladi o kmetijstvu
Predsedstvo OK ZSMS je na svoji seji 23. novembra obravnavalo predlog poročila o sta-nju in razvojnih usmeritvah kmetijstva v ob-čini.
Opozorili so na številne pomanjkljivosti v poročilu in zavzeli kritično stališče do posplo-šenega teksta, iz katerega so po njihovem mnenju razvidni le predlogi o tem, kaj mora-mo in kaj bi že morali storiti. Ni pa določenih rokov in nosilcev izvajanj, zato je tekst precej nekonkreten in nezavezujoč. Mladinci so mar-sikatero tezo v poročilu podprli, dodali pa so še nekaj bistvenih ugotovitev.
Soglašali so s tem, da sc na kmeta ne sme več gledati kot na obrtnika. Kmetu, ki je vključen v kmetijsko zadrugo je potrebno dati ekonomske ugodnosti. Odgovornost do obde-lovanja zemlje se je zaostrila in zato bo po-trebno vzpodbuditi štipendiranje za kmetijske šole, kjer pa bi morali izvajati tudi praktični pouk kmetijstva. Na kmetijah tako ne bodo ostajali samo tisji tnladi, ki niso mogli drugam v šolo, temveč predvsem tisti, ki imajo ljube-zen do zemlje že privzgojeno in bi jim dali možnost za obdelavo zemlje. Veliko je mla-dih, ki bi se ukvarjali s kmetijstvom, pa nima-jo zemlje, zato je veljala pozitivna ocena delu pospeševalca, ki v občini na nekaterih mestih
že opravlja svojo, tudi svetovalno nalogo. Mladi so opozorili, da je resnično tragično to, da vedo o delu kmeta le toliko, kolikor so jih učili starši, v šolah skoraj ni besed o kmetij-stvu, tako da ima poklic kmet marsikje še vedno žaljiv prizvok. Bil je govor tudi o vlogi inštitutov na Viču, ki niso veliko storili za razvoj kmetijstva, kljub dejstvu, da je kvalifi-kacijska struktura v kmetijskih OŽD nizka, mnogi mladi strokovnjaki pa ne dobijo zapo-slitve.
Mladi strokovnjaki - kmetijci - v predlogu poročila niso niti omenjeni. Ne ve se, kje v občini se bo dalo graditi in kje kmetovati, zato bo potrebno po mneliju razpravljalcev čim-prej izdelati prostorski plan. V omenjenem predlogu bi bilopotrebnozapisati nekaj besed o oblikah združevanja mladih kooperantov, sploh o vlogi mladih v kmetijstvu, saj so vsi problemi družbe mladinski, kot so vsi proble-mi mladine družbeni. Prav tako bi se bilo potrebno opredeliti v predlogu za pokojnin-sko zavarovanje kmetov, saj je veliko število čistih kmetov, ki so največji del življenja pre-življali ob kmetijski dejavnosti. Kmetom bo potrebno zagotoviti rezervne dele, servise in tečaje ter urediti cenovno politiko, ki naj bi kmetu zagotovila, da ne bo delal že v naprej z izgubo.
Darja Erhatič