OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ic. Izvršujemo TsakoTrsiin* UskoTine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ■ ' : ^ ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of AU Kinds VOL. XXXV.—LETO XXXV. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JULY 9, 1952 ŠTEVILKA (NUMBER) 135 TlpiJi gtphiPi Marija pikš Po dolgotrajni bolezni je umrla včeraj zjutraj ob 8.30 uri poznana Marija Pikš, rojena Oblak, ki je zadnje čase živela pri sinu Franku na 1028 E. 169 St. Stara je bila 75 let. Več let je s pokojnim soprogom Frankom, ki je umrl pred sedmimi leti, vodila grocerijsko prodajalno na E. 72 St. Doma je bila iz Preverja, odkoder je prišla v Ameriko leta 1902. Bila je članica društva Slovenske Sokolice, št. 442 SNPJ in društva Srca Marije. Tukaj zapušča sina Franka, dve hčeri, Mrs. Marie Grobine in Mrs. Frances Bell, štiri vnuke in enega pravnuka. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida in nato v družinsko grobnico na pokolišče Calvary. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob 5. uri. george j. mueller Po kratki bolezni je umrl v ponedeljek zjutraj v Grace bolnišnici George J. Mueller iz 20230 Tracy Ave. Rojen je bil v Cleve-landu in je bil star 57 let. Tukaj zapušča soprogo Mary, sina George, hb&r Mrs, Ptti'Uik Lau-derback, brata Louisa in Ed-warda, sestri Mrs. Phyllis Klein-henz in Mrs. Hattie McGregor ter štiri vnuke, pogreb se je vršil danes zjutraj iz Grdinovega Lake Shore pogrebnega zavoda v cerkev sv. Križa. anton ^erme Včeraj zjutraj je nagloma preminil na svojemu domu Anton Perme, star 48 let, stanujoč na 923 Ida Ave. Rojen je bil v Litiji, odkoder je prišel v Ameriko leta 1921. Delal je zadnjih 10 let pri Tapco Co. Tukaj zapušča dve hčeri in dva sina: Anthony, Jack, Shirley in Clarisse, vnuka in v Argentini sestro Paulo. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 9.30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Filipa Neri in nato na pokopališče Calvary. mary pecnik Po dvo-tedfenski mučni bolezni je preminila Mary Pečnik, rojena Turk, stanujoča na 10213 Prince Ave. Stara je bila 75 let. Doma je bila iz šmihela pri Žužemberku, odkoder je prišla v Ameriko pred 55 leti. Bila je članica društva sv. Rešnjega telesa. Tukaj zapušča sinove: Harry. Joseph in Edward, hčere: Mrs. Mary Fortuna, Mrs. Alice Goltz in Mrs. Mabel Metlak, vnuke, pravnuke, polbrata John in Jo-sip Turk ter sestre: Mrs. Jennie Pekol, Mrs. Anna Lekan in Mrs. Rose Turk. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8.30 uri iz pogrebnega zavoda Louis Ferfo-lia v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri ter nato na pokopališče Calvary. novorojenček trate V Fairview Park bolnišnici, kjer je bil predčasno rojen pro-šli petek, je umrl sinček družine Guido in Anne Trate iz 7428 Taunton Ave. Dekliško ime matere je bilo Jankovich. Pogreb se vrši v četrtek popoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., na rusko pokopališče. BREZ UMEUVANJA V VERSKE ALI PLEMENSKE IDEJE WASHINGTON, 8. julija—Razne ameriške verske sekte so naslovile na vodstvo demokratske stranke poseb no poslanico, da naj se ameriški demokrat je pri volitvah vzdržijo vsake rabe, s tem pa tudi zlorabe verskega oziroma plemenskega vprašanja. Predsednik demokratske,stranke Frank McKinney je verskim sektam zagotovil, da se demokrati v predsedniški volilni borbi ne bodo posluževali verskih ali plemenskih idej. Na vodstvo demokratske stranke je naslovilo kakih šest verskih izpovedi Amerike posebno poslanico, naj stranka ukrene vse potrebno, da se v volilni bor bi ne bo izrabljalo ameriško ver sko ali kako drugo na primer plemensko čuvstvo. Vodstvo demokratske stranke je tem sektam zagotovilo ne samo, da bo prepovedalo vsem demokratskim kandidatom operirati s kakimi verskimi ali plemenskimi motivi, marveč da bo, če se bo to zgodilo, tako postopa nje teh kandidatov tudi izrecno obsodilo. Barkley hoče kandidirati Sedanji podpredsednik Bark-ley je najavil svojo trdno voljo, da bo kandidiral za ameriškega predsednika. Barkley se je za varoval tudi proti temu, da bi mu kdo očital njegovo starost. Barkley je star 74 let in trdi o sebi, da če bo predsednik, potem mu tudi to mesto ne bo zmanjšalo njegovih let. Demokratsko volilno gibanje Demokratski kandidat Harri-man je napovedal, da se bo mednarodna napetost znižala in da se bo čutilo tudi olajšanje plačevanja davkov v dveh letih, če bodo šli Amerikanci naprej po potih pokojnega Franklina Roo-sevelta in Harry Trumana. Har-riman je o sebi trdil, da je edini demokatski kandidat, ki se drži popolnoma programa "New Deala" in "Fair Deala." Med demokratskimi kandidati je v prvi vrsti senator Estes Ke-fauver, ki ima za seboj do sedaj največ delegatov za konvencijo. Vendar Kefauver ne računa z vso sigurnostjo, marveč kalkulira in trdi, da bo dobil demokratsko nominacijo "v četrtem ali petem glasovanju." S tem priznava, da bodo na konvenciji demokratov, ki se sestanejo 21. julija v Chi-cagu, možna presenečenja, kot predmet teh presenečenj pa se imenuje governer Stevenson iz Illinoisa. Značilno je, da se nekateri kandidatje, ki trenotno nastopajo samostojno na demokratski listi, izjavljajo za Ste-vensona za slučaj, da Di njihova nominacija propadla, četudi Stevenson še ni v nobeni demokratski predsedniški kombinaciji. 63,572,000 DELAVCEV V ZEDINJENIH DRŽAVAH WASHINGTON, S. julija—Celotno število v Zedinjenih drža vah zaposlenih delavnih moči je znašalo koncem junija 63,572,-000, obenem pa je porastlo število brezposelnih. Ta pojav je v zvezi s končanjem sol, ko je mnogo dokončanih študentov iskalo mesta, ki jih pa ni bilo dovolj na razpolago. TELEVIZIJA V KANADI OTTAWA, 8. julija —V kanadski spodnji zbornici je bilo javljeno, da bo dobila Kanada prvi domači televizijski postaji to jesen. Ena postaja bo v Toronto, Ontario, druga v Montre-alu, Quebec. Do sedaj so Kanadčani prejemali televizijo iz Zedinjenih držav, je pa prenos trpel in bil na splošno nejasen. NORWALK ZOPET PRIZADET NORWALK, O., 8. julija—To mesto je bilo v razdobju treh tednov že trikrat prizadeto po viharju. Hud vihar, združen z silnim nalivom, je rušil hiše, ru-val drevesa in brzojavne drogove. Mesto je bilo prvič močno prizadeto po viharju 26. junija, nato zopet 29. junija in je bila takrat nastala škoda ocenjena na pol milijona dolarjev. PAUKER JE LE ŠLA BUKAREŠTA, 8. julija—Tukajšnja radio postaja je objavila, da je bil za Rumunijo imenovan nov poslanik v Moskvi v osebi Mihaela Dalea. Istočasno je postaja objavila, da je bil bivši poslanik Rumuni je v Moskvi Bugkici imenovan za rumunske-ga zunanjega ministra kot naslednik Ane Paukerjeve, ki je bila izključena iz Politbiroja in iz vlade. LOGIKA PSA DENVER, 8. julija—Miss Emily Charleston je šla v trgovino, ko jo je napadel pes in ugriznil v spodnji del noge pod kolenom. Ko se je Miss Charleston vračala iz trgovine, jo je napadel isti pes, to pot v drugo nogo, toda zopet pod kolenom. KOREJA V NOVI DOBI RAZVOJA? LONDON, 8. julija—Minister Lloyd je objavil v spodnji zbornici, da se vlade držav, ki so udeležene bojev na Koreji, posvetujejo o pogojih premirja na Koreji. Debata v britanski spodnji zbornici se je sprožila na poročila, da komunisti načelno pristanejo na pogoje premirja, v zadnji točki izmenjave vojnih ujetnikov s tem pogojem, da naj se, četudi prisilno, vrnejo vsi kitajski, ne pa severno korejski vojni ujetniki. Minister Lloyd je potrdil, da se vršijo pogajanja na novi osnovi. V pogajanja je zapletena tudi Indija, ki je iz ust svojega predsednika Nehruja ponudila svoje posredovanje, da se konča spor na Koreji. Po poročilih iz Koreje poga janja obeh delegacij niso dovedla do nobenega pozitivnega uspeha. Vsebina razgovorov je bila tajna, vendar pa je komunistični radio iz Pekinga napadel ameriško delegacijo, da si ne želi premirja in da snuje zaroto zoper isto premirje na Koreji, poslužuje pa se vojnih ujetnikov, ki jih ima v oblasti za eno izmed svojih pretvez. V enem mesecu bo mir OSLO, Norveška, 8. julija— Trgve Lie, glavni tajnik Združenih narodov, je izjavil, da se bodo mirovna pogajanja na Koreji, po njegovem mnenju, uspešno končala koncem julija ali pa vsaj začetkom avgusta tega leta. KOLIKO POPIJEJO AMERIKANCI Lanskega leta so Amerikanci popili osem odstotkov več žganja in tri odstotke več piva, kakor predlanskega leta. Pač pa se ni popilo pre več vina. Dočim se je predlanskim prodalo vina za $510,000,000, je bil izkupiček vina lani samo za $480,-'000,000. Na splošno pride na glavo $60 kot izdatek za alkoholne pijače. Pivo ima svojo posebno postavko in stoji posebno postavko in stoji na prvem mestu. Polovica stroškov za alkoholne pijače gre namreč za pivo. življenje je dražje WASHINGTON, 8. julija— Delavski statistični urad je objavil številke, iz katerih izhaja, da so se v mesecu juniju dvignili stroški preživljanja. Urad je napravil pregled cen, stroškov preživljanja v zjianih trgovskih središčih Amerike, kakor v Atlanti, Bostonu, Chicagu, Columbusu, New Yorku, Richmondu, San Franciscu in drugod in ugotovil, da je indeks življenskih stroškov 30 stanju meseca junija bil, kar se tiče cen živilskih potrebščin, predvsem mesa, za 14% višji kot je bil pred nastopom vojne na Koreji. Preživljanje predstav-ja tretjino stroškov vsake ameriške družine in znači povišek, četudi ni na prvi pogled oprijemljiv, vendarle udarec za ameriške družine. Isti urad poroča, da so se dvignile cene jajcem, sadju, zelenjavi, mesu in ribam. Cene jajcem so se na primer dvignile v dveh tednih meseca junija kar za 4.7%. Poljedeljski produkti so joskočili v svojih cenah za približno 2%. če bo porast cen šel tem potom naprej, ima Amerika pričakovati višek cen življen-skim potrebščinam v vsej njeni zgodovini. Ce ne bomo edini, bomo poraženi pri volitvah v novembru^-Bridges DOŽIVELA JE 150 LET? LIMA, Peru, 8. julija—Tukajšnji list "E1 Commercio" poroča, da je umrla Lorenza Vargas. Isti list zatrjuje, da se je prepričal v uradih in pregledal osebne podatke pokojne Vargas ter da je na podlagi tega raziskovanja ugotovil, da je Lorenza Vargas doživela 150 let. Redne seje V četrtek zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja Ženskega odseka farme SNPJ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Članice so prošene, da se gotovo udeleže, ker se bo ukrepalo o večerji, ki se vrši 19. julija na farmi. Nocoj se vrši redna seja društva sv. Ane, št. 4 SDZ v navadnih prostorih Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Vabi se članice na polnoštevilno udeležbo. V Floridi Prošli teden sta se podala z letalom na obisk v Florido, Mr. in Mrs. John Susnik, ki vodita trgovino Norwood Appliance 0 Furniture na 6202 St. Clair Ave. Mr. Sušnik namerava v kratkem obiskati svoj rojstni kraj v domovini. Zadušnica V petek zjutraj, 11. julija, ob 6.30 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin šeste obletnice smrti Mary Kalister. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže. KONVENCIJA REPUBLIKANCEV SE RAZVIJA V NEEDINOSTI CHICAGO, 8. julija—Ozračje republikanske konvencije je ostalo prej ko slej duhomorno. Borba med dvema kandidatoma, ki sta se postavila sama od sebe, da hočeta postati bodoča ameriška predsednika, eden ali drugi, Taft ali Eisenhower! Med republikanci se je pojavil senator Bridges, ki je delegate posvaril, da bo razkol med repub likanci privedel do poloma republikanske stranke pri volitvah meseca novembra. Bridges ni edini, ki svari republikance, da je treba vzeti republikansko stvar ne kot zadevo ene ali druge osebe, kar je sedaj slučaj, ko se potegujeta iz ego-ističnih nagibov Taft in Eisenhower, marveč s splošnega strankarskega in ameriškega stališča. Bridges je v kritiki konvencije rabil izraz tako za Tafta, kakor za Eisenhower da "zasledujeta samo svoje lastne egoistične interese." Stranka sama pa bo pri volitvah morala propasti vsled načelne strankarske disorientaci-je, radi katere pade, krivda na oba sedanja kandidata, Tafta in Eisenhowerja, ki silita v ospredje izključno svojo lastno osebnost. Senator Bridges je bil odkrit in je priznal, da se širi vera v demokratsko zmago, krivda pa da pade na razkol med republikanci. Hoover govori Nocoj je nastopil na konvenciji bivši ameriški predsednik Herbert Hoover. Herbert Hoover je znan kot pristaš ameriškega izolacionizma, pristaš obrambe Amerike v tem smislu, da je dovolj za Ameriko, če ima močno letalstvo in močno mornarico, da pa ne zmore stroškov vseobče oborožitve, ki da v ostalem itak ni potrebna. Tako Hoover, kakor nekateri drugi republikanski govorniki, so ubrali pot brenkanja na ameriško domoljubno srce. Delo konvencije kot take se nadaljuje v odborih in pododborih, kjer je osnovna slika ta—boj Taft-Eisenhower. Glede krogov, ki podpirajo generala Eisenhowerja, je bilo opaziti, da se za njega ogrevajo vojaški krogi, ki so bili med zadnjo svetovno vojno in po njej zaposleni v Evropi in med ameriško težko industrijo, ki računa za ameriškim finančno kapitalističnim imperializmom. Znani general Lucius D. Clay, svoječasno ameriški poveljnik v Nemčiji, sedaj v civilni službi, se je postavil odkrito na stran generala Eisenhowerja. Industrija za Eisenhowerja Morda ne sam za sebe, marveč v imenu ameriške težke industrije, se je zavzel za generala Eisenhowerja večkratni milijonar H. R. Cullen iz Texasa. Na zunaj je Cullen grajal pristaše Tafta, češ da so ti ugrabili glasove republikanske delegacije v Texasu in nekaterih drugih držav na jugu. Cuilenu bi šlo torej za častnost v notranji in strankarski politiki. Toda Cullen je industrijalec, predsednik petrolejske družbe iz'Texasa in ima kot tak ves interes, da se ameriško blago uveljavlja v svetu. Z drugimi besedami: Ameriški republikanci vedo, da je kak izolacionizem Amerike stvar preteklosti; v koliko pa smejo povdariti intema-cionalnost Amerike, jim veleva politična oportuniteta. Republikanci in zunanja politika Republikanska stranka po pripravljeni resoluciji glede zunanje politike v bistvu odobrava to, kar je vršila demokratska vlada Amerike pod vodstvom Roose-velta in Trumana v zadnjih 20 letih, graja pa posamezne napake, ki da jih je ta vlada izvršila. Tudi republikanci so za kolektivno varnost, za gospodarsko pomoč Amerike tujini, ki naj odgovarja danemu položaju in potrebam in se zavzemajo za to, da nastopi Amerika še z večjo silo zoper komunistično agresijo. Tako Eisenhower kakor tudi Taft se izražata po svojih predstavnikih—govornikih, da je treba dati Ameriki večjega zaupanja v ameriško poslanstvo v svetu, poguma, častnosti in daleko-vidnih sklepov. Kaj pa naj vse te splošne fraze pomenijo v konkretnem socialno-političnem in gospodarskem življenju Amerike, se ne eden ne drugi ne izjavi. Opazilo se je, da so se republikanski govorniki sicer dotaknili vprašanja velikih stavk, predvsem one v industriji jekla, ni se pa nobeden postavil odkrito na stran ameriških jeklarjev in njihovih upravičenih zahtev. Konvencija nadaljuje v tehničnih pripravah za končno glasovanje o nominaciji. Stare, obrabljene fraze Iz posameznih govorov je, kar se tiče ameriške notranje politike, izzvenelo vse to izvajanje v to, da naj republikanska stranka pri letošnjih volitvah povdari princip svobode na vse strani. Razumljivo je, da so šle trditve preko objektivnega stanja stvari, ker gre pač za volitve. Vendar je povdariti, da so republikanci začeli borbo za dušo črncev, ki so se preselili iz prvotno republikanskih vrst v demokratski tabor. Najbolj značilno, vsaj po dosedanjih izvajanjih posameznih zastopnikov in govornikov, pa je dejstvo, da se republikanska konvencija ne spušča v konkretna ameriška delavska in socialna vprašanja. Fraze kot na primer —enakost med narodi in plemeni, različnimi vereizpovedmi, svobodna konkurenca—in podobno, donijo na prvi hip lepo. Toda trenotna obstoječa vprašanja, ki zahtevajo v socialnem pogledu čisto gotovo zakonodajo, na republikanski konvenciji niso na dnevnem redu. Vsaj do sedaj ne. Obstoja vtis, da sta oba tabora na delu, mišljeno je tabor pristašev Tafta in Eisenhowerja, da vzbudita v Amerikancih zagon, ki je itak že vrojen v njih, pa voditelji mislijo, da ga Amerikanec ne čuti. Vodstvo konvencije in oba glavna republikanska kandidata operirata z idejo amerika-nizma v svetu. Tako Taft, kakor tudi Eisenhower nočeta slišati ničesar o očitku izolacionizma. Zunanje političu program republikanske stranke, kakor je začrtana osnova, bi ne delal nobenih neprilik, načelno vzeto politiki Trumana in Achesona. Niti Taft, razume se pa še manj Eisenhower, nočeta stopiti v odkrito borbo za kak ameriški izolacionizem, ker sta v princiipu oba ameriška imperialista, vprašanje pa je le, pod kako obliko dela eden ali drugi in kaj se sme povedati javnosti. Kar se tiče zunanje politike na splošno, sta oba tabora načelno za načelno linijo Trumanove vlade o pomoči Amerike inozemstvu, o čuvanju ameriških interesnih postojank; republikanci pa se omejujejo na kritiko bivših važnih odločitev mednarodnega pomena, storjenih bodisi po Rooseveltu ali neposredno po vojni po Trumami. Sicer nastopajo posamezni govorniki v ostrem tonu zoper ameriško, oziroma intervencijo Združenih narodov na Koreji, kar pa je treba vzeti pod formulo, da je treba govoriti v volilnem letu "tudi skozi okno." Komunisti ugrabili antikomunista BERLIN, 8. julija—V zapad-nem Berlinu obstoja organizacija "Svobodnih juristov," katere član je bil tudi dr. Linse. Organizacija se je bavila z vprašanji razmer v vzhodnem Berlinu in v vzhodni Nemčiji. Sovjeti so ugrabili Linsea, ko je zapustil svoj dom in ga odvedli v sovjetsko zono vkljub temu, da je nastopila policija in da je bilo celo streljanja. Vodja oganizacije "Svobodnih juristov" Friedenau je napovedal, da bo organizacija vložila protest tako pri zaveznikih, kakor tudi pri Sovjetih. Značilno je, da se je ugrabitev Linsea izvršila v zavezniški zoni Berlina ob belem dnevu in da se je posrečila vkljub zapadno berlinski policijski intervenciji. VAŽNO ZA NOVONASELJENCE! Novonaseljenci v Ameriki se qpozarjajo, da je na primer izlet v Kanado povsem enostavna stvar. Ni treba nobenega osebnega potniškega dovoljenja, marveč zadostuje, da ima novo-naseljenec pri roki običajno osebno izkaznico vseljeniškega urada v Washingtonu. . Glede prijavljanja iji izpolnitve posebnih obrazcev za dobo bivanja, ko novonaseljeni še ni ameriški državljan, pa velja: Pri poštnih uradih se izpolni predpisani obrazec "samo enkrat na leto in ne dvakrat, kakor je bilo to predpisano do sedaj. Obrazec se izpolni vsako leto meseca januarja. 77. rojstni dan Prošlo soboto je poznana Mrs. Margaret Poznič iz 16001 Trafalgar Ave. obhajala svoj 77, rojstni dan. Sorodniki in prijatelji ji ob tej priliki iskreno čestitajo ter želijo, da bi zdrava in vesela obhajala še mnogo srečnih rojstnih dni! Bolezen Mrs. Anna Ban iz Geneva, Ohio, se nahaja v Lakeside bolnišnici, kjer jo prijateljice lahko obiščejo od 2. do 8. ure. Želimo ji čimprejšnjega okrevanja. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 9. julija 1952. ENAKOPRAVNOST ff Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece) .$8.50 _ 5.00 _ 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$10.00 _ 6.00 _ 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. GREMO V KANADO... (1) Toronto, julija Kanada je bila srnatrana kot obljubljena dežela raznih izseljencev, predvsem iz Evrope. Države, ki so pod sovjetsko komunistično upravo, ali pod komunizmom, sploh na izseljeništvo svojega prebivalstva ne računajo. Komunisti se jih ne želijo, drugi prebivalci se ne morejo in ne smejo izseljevati. Te države torej glede vseljevanja v Kanado ne pridejo v poštev in jih tudi kanadski urad za vseljevanje ni jemal resno v pretres. Od ostalih evropskih držav,, ki so računale na vseljevanje v Kanado, je prišla v poštev v prvi vrsti Italija. Italija se bliža svojemu 50. milijonu prebivalstva, računala pa je, da ji bo Zapad, torej tudi Kanada, ki je v za-padnem bloku, šla na roke, kar se tiče vseljevanje Italijanov v Kanado. Italijanska vlada je poluradno izrazila željo, lahko celo računala z dejstvom, da bo šlo na milijone Ita-Ijianov iz Italije. Številke italijanskih izseljencev so gle v milijone. Tako na primer naj bi sprejela Amerika en mili-Ijon Italijanov, pa tudi Kanada naj bi bila pripravljena, da dovoli vselitev drugemu milijonu Italijanov, da se naselijo sirom Kanade. '' Kanadska vlada je ravno te dni objavila svoje useljeni-ške načrte, ki so želo karakteristični in ki dajejo hud udarec ravno italijanskemu vseljevanju. Clan vlade Harris je objavil, daje kanadska vlada sprejela novi vselit veni program, ki je v bistvu sovražen nadaljnjemu množičnemu vseljevanju v Kanado, ki pa je pustil dosedanja vseljevanja kar se tiče Amerike, Velike Britanije in njenih domin j ono v—neokrnjena. Znak, da hoče Kanada ohraniti svoj značaj anglosaksonske irske rase, četudi je po tej rasi v številu prebivalstva v manjšini. Kanadsko časopisje karakterizira nov kanadski zakon o vseljevanju kot udarec italijanski emigraciji. Zanimivo je ugotoviti, da je novi kanadski emigracijski zakon prišel na dan skoraj istočasno z ameriškim, zoper katerega je vložil predsednik Truman sicer svoj veto, a je dobil v obeh zbornicah potrebno dvotretjinsko večino za veljavo. Italijani so računali in z njimi vred tudi druge države, ki računajo na izseljeništvo v Kanado na splošno, da bo dovoljeno vseljevati v Kanado delavno moč bi;ez ozira na kvalifikacijo. Novi kanadski zakon je uničil yse te nade. Določa; V Kanado smejo iz Italije le možje, žene in otroci, ki niso poročeni, dalje starši in zaročenci, oziroma zaročenke, vsi ti pa le, če imajo že v Kanadi en del tega sorodstvo. Iz Nizozemske smejo priti v Kanado enako sorodniki, kakor omenjeno glede Italije, poleg tega pa posebni strokovni kmetijski delavci, posebni izbrani obrtniki in špe-cijalisti, katerim je dovoljen vstop v Kanado samo na podlagi posebnega sporazuma med Nizozemsko in Kanado. Iz Francije, Nemčije, Avstrije in Grčije je dovoljen vstop v Kanado le tistim, kakor iz Holandske, poleg tega pa raznim ženskam, ki se bavijo s hišnimi deli in kot bolniške strežnice. Iz Turčije in držav Srednjega vzhoda je dovoljen vstop v Kanado le najbližjim sorodnikom tistih, ki so še v Kanadi. Iz Belgije, Luksenburga, Švedske, Norveške, Danske in Švice je dovoljen vstop le trgovskim zastopnikom, toda ta dovoljenja se bodo izdajala le od časa do časa in le na podlagi dokazil, da imajo dovolj sredstev na razpolago, tako za prevoz, kakor tudi za bivanje v Kanadi, dokler ti zastopniki ne bodo dobili potrebne zaposlitve. Ce je torej v kaki gospodarski stroki v Kanadi nezaposlenost, kakor je na primer trenotno v tekstilni industriji, potem ne obstoja upanje, da bo ljudem iz teh držav dovoljeno naseljevanje v Kanado. V katerekoli panogi gospodarstva v Kanadi vlada brezposelnost tam ne bo novega naseljevanja. Ti dogovori o novem naseljevanju, predvideno, da brezposelnost v do-glednem času preneha, bodo predmet posebnih razgovorov. Iz južne Amerike je dovoljen v Kanado vstop le najožjim sorodnikom, enako iz britanske Zapadne Indije.— Zanimivo je ugotovit?, da je novi kanadski vselitveni za-kpn dobil za sebe opromno večino poslancev in da so proti zakonu glasovali poslanci komaj 20 po številu. Francosko —slovansko prebivalstvo Kanade, vsaj po poreklu, pa je v Kanadi v večini. L.Č. I Med prijatelji v Fontani, Cal. CLEVELAND, Ohio—Ko sem bila začetkom tega leta v Ingle-woodu, Cal., pri mojih prijateljih, Mr. in Mrs. Komick, sem jih prosila, da bi me peljali tudi k mojim prijateljem v Fontano, kar so rade volje-storili. Pripeljali so me do prvih prijateljev, Mr. in Mrs. Johna Avcin, s katerimi se poznamo, odkar je s starega kraja prišel v Cleveland. Pred petimi leti so se preselili radi slabega zdravja v Fontano, Calif. Kako sem bila vesela, ko sem zagledala tako zdravega, močnega moža, ki me je takoj poznal, in njegovo dobro, rdečelično ženo Mary, ki se mi je prav z veseljem prismejala naproti. Takoj so nas povabili na klobase, katerih je on pravi mojster za delat, naj bodo riževe ali mesene. Pri njemu jih dobiš vsaki dan. Prav dobro smo se jih najedli in nekaj kozarcev vinca popili, nato odšli naprej, z slovesom, da se še vidimo in tudi obljubila sem, da kadar bodo klali (kar je vsaki teden), bom prišla tudi pomagat. No če ne delat, pa vsaj jesti, in tako sem tudi storila. Odpeljali smo se malo naprej, kjer sem imela stanovanje obljubljeno. Tako smo prišli do Mr. in Mrs. Kapi na Sears Ave. Ko sta nas čez okno zagledala, sta kar priletela do avtomobila, vsa vesela in korajžna, da smo prišli skupaj, ko se nismo videli že čez šest let. Francka me je kar za roko peljala v njeno lepo hišo, ki je še nova; vzela mojo prtljago, me peljala v sobo, rekoč: "Tukaj boš imela sobo in boš živela kot doma." Res, krasna soba, sem si mislila, tukaj bo življenje. Ko sem prišla v kuhinjo, pa je že imel Frank v roki kvart, napolnjen z zlatim vincem, katerega on sam tako dobrega naredi, da mu je malo pare. Ko smo se vsedli za mizo, je že naša urna Francka nanesla vsakovrstne dobrote, katere smo lahko zalivali z dobro kalifornijsko kapljico. Proti noči so se poslovili moji dobri prijatelji. Potem sem ostala v Fontani. Seveda, že prvi večer smo se peljali ven. Frank je rekel: "... gremo ven k Parkelnom pogledat." Ko smo prišli tja, sta nas z veseljem sprejela. Oba, Mr. in Mrs. Par-kel, sta lepa, močna, zdrava Dolenjca. Povabila sta nas, da smo gledali televizijo. Kmalu je naš Lojze prinesel dobro kapljico. Pogovarjali smo se, kako blizu smo doma, pa je rekla njegova soproga: "Ti si iz Mirne peči, jaz sem pa samo eno uro od njenega doma." In jo vprašam, od kod, pa mi je rekla, da iz Tre-belnega. Jaz sem se razveselila, in počutila sem se srečno, ker so od nas ljudje tukaj. Povedali so mi, da je veliko Dolenjcev tukaj, so Gospodaričevi, so Blatnikovi in več drugih. Bomo šli v Narodni dom, pa jih bomb videli vse, ker tam je njih zbirališče. Tako smo se pogovarjali pozno v noč in odšli v nadi, da se že jutri vidimo. Ko sem se zvečer dobro odpočila, sem vstala zjutraj in sem gledala skozi okno, kako lepo je tukaj. Nič snega, pa tako lepo sonce sije. Hitro ven na zrak in že so me pozdravljale kokoške s svojim kokodaj-skanjem. Kaj pa to, si mislim. Pa me je klicala Francka, ki je usip-Ijala hrano kokoškam in mi rekla: "Pojdi sem!" Pokazala mi je prostor, na katerem t imajo čez 500 kokoši, 200 zajcev, 10 prašičev, kravo, dva telička in tudi kozo, koliko pa rac, gosk, da sama ni vedela. Rekla sem . no tukaj mi pa ne bo dolgčas, se bom imela s kom pogovarjati." No, pa mi ni bilo treba tega, ker so prijatelji zmerom prihajali k nam. Prišli so Gospodaričevi in rekli: "Le pridi k nam, Lojzka, se bomo kaj pome- nili in par kozarcev vinca spili." Blatnikovi so kar na dom prišli po mene: "Lojzka, kar z nami, Te bomo malo ven peljali." Bila sem pri njih kar dva dni in so me okoli vozili. Urška, prav lepa hvala in čestitam ti, ko si tako dobro "drajvala," ne bom pozabila lepe stvari v Pasedena, ki si mi jih razkazovala. Hvala Tvojemu soprogu, ki je naju peljal na tako krasni vrt, ne bom pozabila, kaj vse sem videla. Prvo nedeljo, ko sem prišla v Slovenski dom, so mi vse lepo razkazali in vsem prijateljem predstavili. Nekateri so šli malo balincat, ko je prišla Mrs. Par-kel s svojim avtom in me je poklicala, da gremo na sprehod z avtom v hribe. Vozili smo se vse okoli, pod hribom smo ustavili, kjer se mi je zdelo, kot da sem pod Triglavom. Tja smo šli v hišo k njenim prijateljem. Mož je vljuden Gorenje, ki je takoj prijel za "flaško" in prinesel zlato kalifornijsko kapljico, tudi žena njegova je prav prijazna, zlata dušica. Po par ur pogovarjanja, smo jo odrinili spet pod hribom nazaj. Kako lep razgled. Gori na hribih je bil sneg, okoh pa lepe ceste. Peljali smo se spet doli v Fontano, ko pridemo v Slovenski dom, pa je bilo že zbranih veliko naših rojakov, ki so v veseli družbi prepevali naši pesmi, katerih vodja je naš dolenjski rojak Tone, ki ima krasno cvetličarno, oziroma vsake vrste cvetlice za sadit, sejat ali kakršne sajenčke se rabi na vrtu. Torej Tone je za pevovodja. Kadar on začne, se ne ustavi kmalu. Vsaka žena hoče biti prva pri'njemu, kar ena za drugo priskakljajo k njemu. Torej, rojaki, prav prisrčna hvala za vso prijaznost in dobrote; katere ste mi storili. Vas ne bom nikdar pozabila in upam, da se bonio še videli in v Domu katero zapeli. No sedaj ga pa v Domu spijte vsak enega na moje zdravje, vsi Lojzeti in Lojzke, jaz ga bom pa tukaj, v duhu bom pa pri vas. Drugič pa opišem, kako smo obhajali "surprise party" za Mrs. Hočevar. Hallo, Mrs. Hočevar, kajne 14 ste jih praznovala, pa ste že večkrat stara mama—samo 14-krat je bil Vaš rojstni dan. Torej pozdravljeni vai rojaki in rojakinje v Fontani, Calif.! Na svidenje, Vaša prijateljica Lojzka Cebular, 15414 Lucknow Ave., Cleveland 10, Ohio. r NOVI GROBOVI V DOMOVINI ] Piknik na zapadni strani CLEVELAND, Ohio — Društvo Velebit, št. 544 SNPJ priredi piknik na vrtu Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. prihodnjo nedeljo, 13. julija. Prijazno se vabi cenjeno občinstvo iz zapadne in vzhodne strani Clevelanda, da nas pose-tite. Za žejne in lačne bo vsega dovolj in tudi za plesaželjne bo izvrstna godba. Pridite in razvedrite se v krogu prijateljev. Vas vabi Odbor. Družini Gustelj Ambrož je umrl sinko Primožek, ki je bil pokopan izpred cerkve na Viču. Zapušča starše. Umrl je Vinko Prošek, član sindikalne podružnice "Tehnike." Nenadoma je umrla Ljudmila Žgur, katere pogreb je bil z Žal. Zapušča moža, sina in hčer v Stožicah. Umrl je Jernej Primožič, železničar v pokoju, ki zapušča ženo in druge sorodnike v Ljubljani. Dne 10. junija je bila pokopana Amalija Prevc, učiteljica. Pokopana je bila od Križišče Pokopališče na mestno pokopališče v Kranju. Preminila je Marija Gašperlin, ki zapušča brate in sestre. Pokopana je bila 10. junija v Šenčurju pri Kranju. Umrla je Marija Salomon, ki zapušča sinova in hčere ter njih' družine. Pokopana je bila iz kapelice sv. Krištofa na Žalah. Na pokopališču Reteče pri Škof ji Loki je bil pokopan 10. junija Franc Križaj-Sovinc, ki zapušča sinove, hčere, vnuke in druge sorodnike. Umrla je Ivanka Peterlin, rojena Jezeršek, ki zapušča sorodnike v Ljubljani. Pokopana je bila 11. junija iz kapelice sv. Janeza. Po mučni bolezni je umrl Jože Lebar-Rencof, ki zapušča ženo in otroke. Bival je v Potoški vasi, Zagorje, ter je bil pokopan 14. junija. Nenadoma je umrla Amalija Žgajnar, rojena Kante, soproga šolskega upravitelja v pokoju. Odlikovana je bila za svoje zasluge z redom za hrabrost in zasluge za narod. Zapušča moža Mateja, hčer in vnuke. Pokopa- na je bila 15. junija iz Marijine mrliške vežice. Dne 25. maja je umrl Ivan Kos, pekovski mojster v Gorenji nad Škof jo Loko, ki je bil pokopan 27. maja na pokopališče na Trati. Za njim žalujejo soproga, otroci in brat. Težki bolezni je podlegel Raj-ko Deu, živinozdravnik, kateri zapušča ženo, hčerko in sinova. Pokopan je bil z Žal. 25. maja je umrla Marija Kor-bar, rojena Zidan, članica Kmetijske delovne zadruge v Štepa-nji vasi. Pogreb je bil iz hiše žalosti Spodnja Hrušica št. 17 na pokopališče v štepanji vasi. Umrl je Franc Mrovlje, upokojenec državnih železnic. Pokopan je bil z Žal-kapelice sv. Petra. Zapušča hčer Nušo, poročeno Božič, ki je učiteljica, si na in sorodnike v Ljubljani in Ilirski Bistrici. V ŠKOFJI LOKI GRADUO DOM ZVEZE BORCEV Ob rojstnem dnevu maršala Tita so v škof ji Loki položili te meljni kamen za novi dom Zveze borcev. Že lani julija so začeli kopati temelje. Organizaciji Zve ze borcev in posebnemu gradbenemu odboru s tovarišem Ivom Puharjem na čelu je uspelo zbrati že skoraj ves potreben gardbeni material in začeti z de lom. Načrt za dom je res reprezentativen. Zgradba s temelji bo iz živega domačega kamna. Na portalu z vitkimi stebri, žarama in marmornatimi ploščami bodo vklesana imena padlih borcev IZVOR SHODOV NARODNIH STRANK POSLANIŠTVO U. S. V MOSKVI NA CESTI MOSKVA, 8. julija—Sovjetska vlada je obvestila ameriško poslaništvo, da poslopja, ki jih ■ma to poslaništvo, s koncem decembra 1952 Amerikancem ne bodo več na razpolago. Poslopja, kjer je bilo nastanjeno ameriško poslaništvo z osob-jem, se nahajajo v bližini "Rdečega trga," kjer se vršijo običajne sovjetske vojaške in civil-n& parade. Sovjetska vlada je obljubila Amerikancem, da bo poskrbela kake drugo poslopje v Moskvi, ki bo služilo istemu namenu. Ko se je približal čas republikanskih in demokratskih narodnih shodov, nas bo zanimalo zve deti, kako je nastal ta stroj za imenovanje predsednika in podpredsednika in kako mesto zavzema v razvoju političnega življenja v Zedinjenih državah. Očetje ustanovniki so se po dolgem razpravljanju odločili zaupati izbiro predsednika učenim in izvežbanim možem, kateri naj bi prosto odločali in glasovali. Radi tega so pristavili v Ustavi, da naj izberejo predsednika volilci, katere imenuje država in kakor vsaka država določa. Ta načrt, katerega se navaja v Ustavi podrobno, se ni zdel neprimeren v času, ko še niso bile uradno ustanovljene po-htične stranke v novi republiki. Pri prvih dveh izborih je deloval načrt popolnoma dobro (leta 1789 in leta 1792), ker ni bilo takrat drugih imenovanj in je bil izvoljen obakrat George Washington soglasno. Leta 1796 tudi ni bil nihče imenovan, ali takrat sta se že pričeli oblikovati dve politični stranki. Leta 1800 sta bili ti dve stranki že dobro organizirani in sti hoteli nadzorovati izbor kandidatov. Radi tega sti to leto pričeli z imenovanjem na sestankih senatorjev in zastopnikov vsake stranke v glavnem mestu naroda. Pri izborih leta 1808 je predložila vsaka države seznam nasprotnih izbornikov, kateri so bili dolžni moralno, ne pa.postavno, glasovati za izvoljenca njihove stranke. Ta način imenovanj je pa postal kmalu nepriljubljen, ker je prepuščal izbor kandidatov kongresnim večin^,m mesto ljudstvu potom njegovih organizacij strank. Poleg tega je postajala ljudska sila vedno bolj močna, ker 80 pristopale na zapadu nove države in je navdajala prvotne volilce zavest, da naj ljudstvo vlada, in so pričele 13 prvotne države opuščati imovinske predpise za glasovanje. Poleg tega se je pričelo vpeljavati ljudsko izbiro izbornikov v vedno več državah. Po izborih leta 1824, katerih so se udeležih senatorji in zastopniki ene same stranke, se je ta način inienovanja opustilo. Doba od leta 1824 do 1832 je bila doba prehoda od kongresnih shodov k narodnim shodom za imenovanje. Tekom te dobe, ko se je izvolilo Andrew Jacksona, prvega predsedniškega kandidata novega zapada, se je vršilo imenovanje na razne načine-potom državne postavodaje, potom odobrenja takega imenQva nja na ljudskih shodih in potom splošnega dogovora med poslanci strank, katere so imenovali voditelji državnih strank. Nekateri teh poslancev so prišli skupaj na sestankih, ki so bili predhodniki sedanjih shodov strank za imenovanje. Prvi shod za imenovanje, pri katerem je temeljilo zastopstvo stranke na zastopstvu vsake države v kongresu, je imela leta 1830 "tretja" stranka, ki je pa kmalu isjginila. Istotako shod za ii^enovanje je organizirala leta 1832 in 1840 demokratična stranka Whigsov, predhodnikov današnje republikanske stranke. Od takrat so imele shode za imenovanje vse večje politične stranke. Način, na katerega vsaka državna stranka izbere svoje poslance, se je v nekaterih državah spremenilo potom prvotnih volitev predsednika, katere so poskusili dovoliti ljudstvu, da bolj točno izrazi svoje želje glede imenovanja. Ali kot preje, vodijo tudi danes shode za imenovanje uradniki in izvedenci strankine uprave. Poslanci sami, akoravno jih je opisal Andrew Jackson leta 1832 kot "sveži iz ljudskih vrst," so splošno pod nadzorstvom voditeljev državnih strank. Radi tega se seveda temeljnega načela, ki je podlaga shodu za imenovanje, še vedno ne vrši v polni meri. To načelo je demokratično zastopstvo strankinih izbornikov v izberu njenega kandidata za predsedni-ka-podpredsednika Zedin jenih držav. (Common Council for Amtrican Unity) Iz življenja naših ljudi po Ameriki Girard, O.—Dne 9. junija je nanagloma umrl za poškodbami, ki jih je dobil na nepoznani način, Martin Klančar. Rojen je bil dne 11. novembra 1891 v Iva-njem selu na Notranjskem. Tam zapušča sestro. V Girardu je živel mnogo let, poprej pa v Go-wandi, N. Y. Barberton, O.—Dne 4. junija je umrl rojak Jernej Gerbec, star 75 let in 10 mesecev. Doma je bil od Grahovega pri Cerknici. Tukaj zapušča ženo, pet sinov, tri hčere, osem vnukov in vnukinj in več sorodnikov. Bil je član KSKJ in samostojnega društva Domovine. ♦ Toronto—Umrl je Nick Stare-šinič, star 52 let. V Kanadi je bival 25 let. Doma je bil iz vasi Preloge pri Vinici. V starem kraju zapušča ženo in dva otroka, v Torontu brata in nečaka v Hamiltonu. Podlegel je raku. Pokojnik ni bil pri nobenem društvu. Detroit—K vojakom je odšel Stanley Kapel. Iz vojaške službe se je po šestih letih vrnil domov John Petrunic. Pri vojakih so tudi Robert Troha, John Kirar in Anton Kovačič. Pueblo, Colo__Umrl je Frank Shain, član SNPJ. Duluth, Minn.—V Gilbertu je umrla Mrs. Mary Ann Zganjar, stara 17 let. Ona je bila hči ugledne družine in bUa aktivna pri društvu SNPJ. —V bolnišnici St. Mary se še vedno zdravi rojakinja Ann An-tončič iz Dulutha. —V bolnišnici St. Mary se nahaja z zlomljeno nogo John Mi-helič iz Elya, Joe Grahek pa z zlomljeno roko. —V isti bolnišnici je srečno prestala operacijo Mrs. Oražem. Tudi ona je iz Elyja. Milwaukee—Fr. Zemljana je zadel mrlvoud, ko se je vračal z dela. Sedaj se nahaja v St. Michael bolnišnici. —Jos. Poznika je na delu v tovarni zadela možganska paraliza. Sedaj se nahaja v okrajni hiši za stare ljudi. —V bolnišnico je bila odpeljana Matilda Medvedevič (prej Blasica), kjer se je morala podvreči operaciji. —Prijatelji in sorodniki so priredili odhodnico Louisu Ivanchi-chu mL, ki je oznanjevalec slovenskega radijskega programa na postaji WMIL. Poklican je bil k vojakom. Radijski program bosta nadaljevala njegova sestra Dorothy Ivanchich in Eddie Ambrož. Chicago—V Chicagu se je mudil jugoslovanski zdravnik dr. Ante Vukaš iz Sušaka. Dr. Vu-kaš je specialist za kožne bolezni. Njegova raziskovanja o kožnih boleznih in razne fotografije o njih so razstavljene na znanstveni razstavi v Navy Pieru. —Poznani Frank Mautz se je' moral radi slabega zdravja podati v bolnišnico. Nahaja se v Garfield Park Community bolnišnici, 3821 W.^ Washington Blvd.. soba št. 332. —Umrl ^je'Anton Kravanja, star 78 let. Doma je bil iz Fliča na Notranjskem. Bil je član SNPJ. Zapušča dva sina, dve hčeri in več vnukov. Poizvedovanje- John Urbanic, R. R. No. 1, St. Catharines, Ont., Kanada, bi rad zvedel za svoji sestrični, kateri se nahajata nekje v La Sallu, 111. Prej sta se pisali Mary in Franca Šavrič, doma iz Brege pri Krškem. OBLETNICA ZAKONA NAJ BO TIHA VANCOUVER, B. C., 8. julija ■Zakonca Anderson sta praznp-vala obletnico svoje poroke. Kmalu po dogodku sta se morala zagovarjati pred sodiščem in sta bila vsak posebej kaznovana na globo $3.75. Vzrok—sosedje so se pritožili, da sta se zakonca Anderson tako močno prepirala, da sta kalila nočni mir. f enakopravnost STRAN 3 Fran Milčinski: Cvetje in trnje MUTASTI BIRIC (Nadaljevanje) Namenil se je nazaj na Kranjsko in je bilo bas na dan sv. Florijana popoldne, ki je prišel v mejno vas Jezersko. Še goldinar je imel od svojega plena, drugo je že pognal skoz grlo. Stiskal je zobe in krčil pesti, grabila ga ko se je spominjal abotne kup-je jeza nase in na vesoljni svet, čije, ki jo je napravil. Vso praznično obleko je ondu pustil, še poselske bukvice, ječa mu preti —in za vse to je dobil borih 23 goldinarjev, da jih je zmetal krč-mar jem! En edini goldinar mu je ostal v žepu, še ta kakor da bi ga tiščal!—Mislil je, da krade drugemu, pa je okradel samega sebe, okradel za denar, za pošte-IIje, za srečo vseh bodočih dni. Brez obleke, brez bukvic—kje dobi pošteno službo? In čim izvedo, da je tat, pol manj bo vredno njegovo delo! Stresla ga je togota in s pestjo se je udaril po glavi. Krenil je v Murijevo gostilno in v dušku iz-pil dva kozarčka žganja, da se otrese grenkih misli. Radovedni natakarici je rekel, da je truden in da bo čakal, če pride mimo kak voznik in ga vzame na voz. Kmalu za njim se je v tisti gostilni oglasil krošnjar; natakarica gž je poznala, Kuk ne, pa mož je bil dobrodušen in zgovo ren in ga je sam ogovoril. Kuk mu je povedal, čemu čaka, kroš-ftjar je odgovoril, da voznika ob temle času pač ne bo, in -sta sklenila, da gresta vkupe. Plačala sta in je videl Kuk krošnjai jevo listnico in sp mi^.je zdelo, da je polna denarja. Spomnil se je svoje revščine in da ji je sam kriv in zavrela mu je kri v glavi. Dvignila sta se in ko sta prišla preko koroške meje, se je že mračilo. Samotna je bila pot. Le še par drvarjev sta srečala, potem ne več žive duše. Bolj in bolj se je temnilo, bolj in bolj glasno in plašno so skoz gozdno tišino odmevali koraki samotnih dveh popotnikov po trdi cesti in bolj in bolj so se oglašale Kuku temne in plašne misli. Mož s krošnjo je stopal enakomerno, enakomerno predse postavljal debelo palico, glasno puhal iz svoje pipe in vmes pravil, da je samec, da je pri Kranju doma, da je po Koroškem prodajal plahte, kupčija pa je šla bolj slabo in ni prodal vse robe. Zdaj ostane par dni doma, da obdelava njivico, ki jo ima v najemu, potem bo spet šel po kupčiji na drugo plat, preko Cer-kelj proti Kamniku. Tako je prijazno pripovedoval in poleg vlekel pipo in Kuk je kakor v sanjah poslušal. Preganjala ga je pa misel na prazne njegove žepe in na polno listnico krošnjarja in bolela ga je glava. V ustih je imel grd okus, mrzel je sam sebi in mrzel mu je ves svet. Naj bi prišli tolovaji in ga v tej samoti pobili, še branil se jim ne bi! In baš doma ga bodo najprej iskali orožniki.—Da, če bi imel denarja, da bi sel pod drugega cesarja, kamor ne sega naša pravica . . . Pa mu je pred očmi zaplesala polna listina krošnjarjeva in na nič drugega ni mogel misliti, nego da je v tej listnici njegova re- šitev, brez listnice pa se mu obeta le beda in sramota in mu je ljubša smrt. Čul je utrip srca, lovil je sapo, zasukalo se mu je v glavi, da je omahnil in zadel ob krošnjarja. "Truden sem," je zamrmral. IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV ZA LETO 1952 Tako sta prišla v Kokro. V hišah ^0 še bdeli, gorka, rumena luč v oknih mu je prepodila mračne misli in pričel je razgovor s popotnikom tovarišem. Pa ko ju je zunaj vasi spet objela noč in samota, so se mu s podvojeno silo znovo zbudili nasilni naklepi. Tako se mu je zdelo, da druge ni izbire ne pota: ali on ali krošnjar! In če pravi čas ne porabi prilike, bo izgubljeno. (Dalje prmodnjiO ZDRAVSTVENI PREGLED NA TOLMINSKEM Ugotovljeno je, da je med ljudstvom na Tolminskem največji odstotek umrljivosti ^ Sloveniji in tudi največji odstotek zaradi tuberkuloze, kljub dobremu planinskemu zraku. Pred kratkim je prišla na Tolminsko posebna zdravstvena skupina, ki je od 28. maja pregledovala prebivalce po vaseh. Filme'pošiljajo v razvijanje in pregled na Golnik. S tem se je pričela načrtna borba proti tuberkulozi na Tolminskem. Najtežje bolnike bodo poslali na zdravljenje na Golnik in v druga zdravilišča, lažje pa bodo zdravili doma. Zdravstveni delavci se tudi trudijo najti vzrok močno razširjeni tuberkulozi. Pri dosedanjih pregledih so se ljudje domala povsod polnošte-vilno udeležili slikanja. Le v krajih na levem bregu Soče med Tolminom in Kobaridom je bilo doslej opaziti pri posameznikih razne pomisleke in izogibanje slikanja, ki v glavnem izvirajo iz nazadnjaštva in verskih pred-% sodkov. "Ameriško jugoslovanski center" na Recher Ave. Predsednik Tony Vrh; podpredsednik Frank Žagar; tajnik Andrew O grin, 18508 Shawnee Ave., KE 1-1107; blagajnik Theodore Kir-cher ml., zapisnikarica Gusti Zupančič; nadzorni odbor: John Gerl, predsednik, Leo BostjanCič in John Barkovich; gospodarski odbor: Frank Derdich, predsednik, Frank Tegel in Frank Rupert; publicijski odbor: Frank Rupert, Gusti Zupančič in Andrew O grin; ostali direktorji: John A. Fakult, John Zupančič, Robert A. Kastelic in Frances Gorjanc; poslovodja John žigman in oskrbnik Louis Mohar. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 7.30 uri. "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ Predsednik Frank Podboršek, podpredsednik Anton Vrh, tajnik Frank Tegel, 954 E. 239 St. RE 1-4399, blagajnik Justin Mar-tinčič, zapisnikarica Mary Do-dič, nadzorni odbor: Frank Mihe-lich, Fred Martin in Andy Jerman, zastopniki za Klub društev AJC Fred Martin, Frances Gorjanc in Anton Vrh; za Federacijo SNPJ Joe Parker. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 10. uri dopoldne. "Carniola Hive" št. 493 L TM Bivša predsednica Mary Boha, predsednica Josephine Stwan, podpredsednica Christine Glavan, duhovna voditeljica Agnes Zobetz, spremljevalka Mary Mahne, vra-tarica Pauline Zigrfian, stražnica Mary Vesel, zapisnikarica in tajnica bolniškega oddelka Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 1-4758, finančna tajnica Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, nadzornice: Frances Tavčar, Jean Paik in Ursula Unetič, zastopnici za Klub društev SND Josephine Stwan in Julia Brezovar. Seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu v dvorani št. 1 SND na St. Clair Ave., ob 7.30 uri. "Cleveland" št. 126 SNPJ Predsednik Louis Smrdel, podpredsednik Edward Branisel, tajnik John J. Gabrenja, 22100 Ivan Ave., RE 1-6268, blagajnik Frank Yako-vac ml., zapisnikar Blaž Novak, reditelj John Pire, nadzorniki: Anthony Yuretich, Victor Gruden, Louis Virant st; mladinski reditelj Andrew Curry .(Korenčič), ml., zdravniki vsi slovenski zdravniki v Clevelandu in okolici. . Sprejema se članstvo od 16. do 50. leta in otroke od rojstva do 16. leta. Prosta zdravniška preiskava. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo dopoldne v SND. GRADNJA TOVARNE ZA ELEKTROIZOLACIJSKE IZDELKE " V neposredni bližini Prilepa so lani začeli graditi tovarno elektroizolacijskih proizvodov, predvsem mikanita in bakelita. V okolici Prilepa so velika nahajališča rude, ki vsebuje sljudo, ki je prvovrsten izolacijski material. Ta prva tovarna te vrste v Jugoslaviji bo kmalu dovršena. V glaVni zgradbi bodo kmalu dovršili poslednja gradbena dela, zgradbo mehanične delavnice pa pokrivajo, medtem ko je zgradba transformatorske postaje že dovršena. V prvih dveh oddelkih tovarne se bo verjetno začela proizvodnja na dan vstaje makedonskega naroda, 11. oktobra. Najprej bodo začeli izdelovati plošče in druge izdelke iz mikanita za potrebe elektroindustrije. Potrebni stroji iz inozemstva so že naročeni in bodo prispeli konec poletja, naprave za mletje živca in sljude pa izdelujejo domača podjetja. Ko bo tovarna zgrajena in opremljena, nam bo prinesla prihranek letnih 200 milijonov dinarjev v devizah, kolikor moramo sedaj plačati za uvoz proizvodov te vrste. "Collinwoodske Slovenke" št. 22 SDZ Predsednica Fannie Brezovar, 305 E. 232 St.; podpredsednica Fannie Kromar, 665 E. 160 St.; tajnica Rose Mickovic, 19612 Cherokee Ave., IV 1-6500; blagajničarka Frances Tomsich, 693 E. 160 St.; zapisnikarica Rose Šimenc, 799 E. 155 St.; nadzornice Filomena Se-dey, Mary Cernigoj in Stefi Kon-cilja; zastavonoša Mary Malovrh; zdravnika dr. Anthony Skur in dr. Victor Opaskar. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave., v spodnjih prostorih. ■k "GLASBENA MATICA" Predsednik Frank Bradach; podpredsednik Edward Kenik; zapisnikarica Mollie Frank; blagajničarka Carolyn Budan; nadzorniki: Alice Somrak, Ernie Zdešar, June Price; posredovalni odbor: Frank Bradach, Edward Kenik, Carolyn Budan, Ann Safred, Josephine Pe-trovčič, Josephine Bradach; pevo-vodja Antpn Schubel. Seje se vršijo vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri v sobi št. 2 v SND. ■k "Klub društev AJC" na Recher Ave. Predsednik Frank Segulin, podpredsednik A. Ogrin, tajnik John Zupančič, 460 E. 270 St., tel. RE 1-4488, blagajnik Frank Tegel, zapisnikarica Mary Medvešek, nadzorni odbor: Mary Dodič, Mary Segulin in Frances Zajec, publicijski odbor: Mary Medvešek,Gusti Zupančič, L. Zgonik, Frances Julylia in M. Dpdič. Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu. Skerl, podpredsednik; Mrs. Mary Stokel, 6922 Hecker Ave., tel. HE 1-0393, tajnica; John Sivec, blagajnik, Charles Penko, zapisnikar; nadzorniki: Stanley Pockar, Frank Pyke in Joseph Filipic. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v sobi št 4 SND ob 1. pop. ★ "Loška dolina" Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Krasovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9083, blaga j nik-zapisnikar John Leskovec, nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Tony Petkovšek, za Klub društev SND John Lekan ml., za Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank Znidaršič in Gasper Knafelc. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. ★ "Lunder-Adamič" št. 28 SNPJ Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 E. 73 St., blagajnik William Candon, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odbor: Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, reditelj Jacob Žagar, za Klub društev SND William in Anton Wapotich. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zj. v SND. ★ "Mir" št. 142 SNPJ Predsednik Anton Bokal, podpredsednik Frank Komidar, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Ave., blagajnik John Prusnik, zapisnikarica Frances Sušel, reditelj John Ilovar, nadzorniki: August F. Svetek, Peter Adam in Frank Ludvik. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slov. domu na Holmes Ave. ★ ' "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie Zakrajšek, blagajničarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Braidich. nadzornice: Jennie Skuk, Josie Krasovec in Mary Peternel, bolniška nadzornica Jennie Drobriich, za Federacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Urška Mulej in Pavla Ar tel, za Atletično ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen Mikuš. Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. ★ Dramski društvo "Naša zvezda" Predsednik Andrew Ogrin; podpredsednik Joseph Vičič; tajnica Mary Medvešek, 21141 Goller Ave., tel. IV 1-3822; blagajničarka Frances Julylia; zapisnikarica Frances Modic; nadzorni odbor: Louis Mohar, John Korošec in Frances Gorjanc; arhivarca Mary Medvešek; mojster odra Louis Mohar. Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v AJC na Recher Ave. ■k "Mladinski pevski zbor SDD" Predsednik John Ter lep; podpredsednik Jerry Pike; tajnik Mary Vidrich; blagajnik Katy Artel; zapisnikarica Jennie Skerl; nadzorniki: Jerry Pike, Jim Kožel, Anna Brenčič. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. LOUIS ADAMIČEVO NAJNOVEJŠO KNJIGO "THE EAGLE AND THE ROOTS" se dobi pri ENAKOPRAVNOSTI 6231 Si. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio CENA KNJIGI JE $5.00 Klub "Ljubljana" Predsednik Ludvik Prosen, pod-/predsednik Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 833 E. 209 St., KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdich, nadzorni odbor John Ludvik, Andrew Ogrin, John Oshaben, kuharica Frances Gorjanc, stric Joseph Plev-nik, teta Frances Rupert in maršal Louis Starman. Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu. ★ "Kras" št. 8 SDZ Joseph Jerkič, 19071 Naumann Ave., predsednik; Stanley Koželj, 18931 Naumann Ave., podpredsednik; Jennie Koželj, 687 E. 156 St., tel. LI 1-3590, tajnik; Jennie Kapel, 1861 Sagamore Dr., blagajničarka; John Kapel, 1861 Sagamore Dr., zapisnikar; nadzorniki: Joe Koporc, predsednik, Martha Batič in Mary Kobal. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 uri popoldne v Slov. domu na Holmes Ave. ■¥ "Lipa" it. 129 SNPJ Joseph Trebeč, predsednik; Andy "Na Jutrovem" št. 477 SNPJ Predsednik Peter Segulin, podpredsednik Anton Traven, tajnik Charles Basa, 10313 Reng Ave., blagajnik Joseph Bartol, zapisnikar Mike Ludvik, nadzorniki: John Samsa, Joseph Rolih in John Law-renčič. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. del. dvorani na Prince Ave. ob 10. uri zjutraj. Asesment se pobira vsako prvo nedeljo v mesecu na seji v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Ave. ter isto tam vsako četrto nedeljo v niesecu, od 10. do 12. ure dopoldne. ' ★ "Napredni Slovenci" št. 5 SDZ Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave. ★ "Naprej" št. 5 SNPJ Predsednik Joseph Skuk; podpredsednik Eddie Mramor; tajnik John Krebel, 6409 St. Clair Ave.; blagajnik Joseph Batis; zapisnikar Felix Str umbel: nadzorniki: Anton Zakrajšek, Anion Mihelič, Andy Turkman. Društveni urad se nahaja zgoraj v starem poslopju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri zjutraj v SND, dvorana št. 1. novo noslopje. Pevski zbor "Jadran" Predsednik Louis Smrdel; podpredsednik George Marolt; tajnik-blagajnik Frank Bittenc, 2004 Nela-wood, E. Cleveland, O., LI 1-2102; zapisnikarica Wilma Glazar, arhivarca Florence Unetich, nadzorni odbor: Joe Planine, Tony Prime in Fred Cesnik; pevovodja Vladimir Malečkar, pianist Reginald Resnik. Vaje se vrše vsako sredo zvečer ob 8. uri v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ★ Krožek št. 1 "Progresiviuh Slovenk" Predsednica Anna Zaje; podpredsednica Frances Henikman; tajnica in blagajničarka Mary Vidrich, 15718 Grovewood Ave.; zapisnikarica Theresa Gorjanc; nadzornice: Frances Francel, Rose Pavlin in Rose Sanabor; prosvetni odbor: Bertha Dovgan, Jennie Princ in Antonia Tomle. Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. -k "Progresivne Slovenke" krožek št. 2 Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Mary Bozich, 19161 Monterey., IV 1-7074, blagajničarka Marie Zakrajšek, zapisnikarica Rose Retar, nadzornice Jennie Skuk, Helen Mikuš in Rose Fier, za Sans št. 39 Uršula Mulej, Katie Bradač in Amelia Božeglav, za Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za čitalnico Rose Retar. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v dvorani št. 2, SND na St. Clair Ave. -k "Progresivne Slovenke" krožek št. 3 Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Mary Lokar, tajnica-blagajničarka Mary S ter, 19302 Arrowhead Ave., KE 1-5773,, zapisnikarica Gusti Zupančič, .nadzornice Frances Gorjanc, Franpes Julylia in Anna Nagode. Seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu v AJC na Recher Ave. ★ "Ribnica" št. 12 SDZ Predsednik Frank Wirant, podpredsednik Anthony Kausek, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., zapisnikar Andy Sadar, blagajnik Anton Debeljak, nadzorni odbor: Frank Debeljak ml.. Frank Lunder in Edward Herbst, za Klub društev SND Frank Debelak, za Sans št. 39 Joseph Champa; za AJC John Ko-matar in Frank Virant. V slučaju bolezni sporočite pismeno tajniku ali pokličite zapisnikarja HE 1-7805. Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v sobi št. 4, staro poslopje SND na St. Clair Ave. ★ "Svoboda" št. 748 SNPJ Predsednica Antonia Tomle, pod-pred. Jos. Vesel, tajnica Josephine P. Terbizan, 14707 Hale Ave., LI 1-1464, blagajničarka Josephine Seitz, 16213 Waterloo Rd. Zapisnikarica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor: Mary Kafrle, Anna Zaic in T. Gorjanc. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ: Theresa Gorjanc/ Antonia Tomle in Josephine Vesel; za Clevelandsko federacijo SNPJ: Theresa Gorjanc in Leopoldina Vozel. Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v. čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd. ^ "Slovenske Sokolice" št. 442 SNPJ Predsednica Frances Legat, podpredsednica Mary Hrvatin, tajnica Julia žerovnik, 14919 Hale Ave., blagajničarka Ivanka Shiffrer, zapisnikarica Cecelia Subel, za Klub društev SND in Sans Mary Somrak, za Federacijo SNPJ Julia žerovnik, za farmski odbor SNPJ Ivanka Shiffrer, nadzornice: Mary Somrak, Slavka Sadecak in Mary Zarnik. Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. "Sv. Ane" St. 4 SDZ Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpredsednica Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 1-8104, blagajničarka Josephine Orazem-Ambro-žič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances O kom, reditelj ica Mary Pristov. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. dom,u na St. Clair Ave. "Svotj. Slovenke" št. 2 SDZ Predsednica Nežika Kalan, 1007 E. 74 St.; podpredsednica Jennie Skuk; tajnica Josephine PetriC, 101 E. 225 St., RE 1-6316; blagajničarka Mary Somrak, 996 E. 74 St.; zapisnikarica Albina Brajdič; nadzornice: Albina Brajdič, Josephine Razinger in Elizabeth Belay. Vsi slovenski zdravniki so društveni zdravniki. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 7.30 url v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. ★ Pevski zbor "Slovan" Joseph Durjava, predsednik; Joseph Ivančič, podpredsednik; William K. Gabrenja 19711 Mohawk Ave., KE 1-6829, tajnik in blagaj nik; Ciril Ozbich, zapisnikar; nadzorni odbor: Andrew Ogrin, Milan Urbančič in Frank Urbančič; arhivar Joseph Ivančič, pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje se vrše vsak torek zvečer ob osmih v AJC na Recher Ave. Redne seje se pa vrše vsak drugi torek vsakega drugega meseca. -k "Washington" it. 32 ZSZ Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič; zastopnica za Sans št. 48 Mary Bozich. Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ★ "Waterloo Camp" št. 281 WOW Walter Lampe, predsednik; Anton Novak, podpredsednik; Edward Rozance, 15216 Lucknow Ave., tajnik; Vincenz Godina, blagajnik in zapisnikar; John Rozance, spremljevalec; Peter Bukovnik, bolniški nadzornik; nadzorniki: Frank Stupar, Frank Puskarič, Valentine Malnar. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v SDD na Waterloo Rd. Asesment se pobira tudi vsakega 24. v mesecu v SDD, razen če pade na nedeljo ali praznik. ★ "Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ Predsednik Frank Žagar; podpredsednik Frank Mišič; tajnik Charles žele, 20970 No. Vine St., KE 1-4640; blagajnik Andrew Ogrin; zapisnikar John Ludvik; nadzorni odbor: Frank Matko, predsednik, Mary Segulin in Angela Ogrin. Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu ob 8. uri v AJC na Recher Ave. ★ "Združeni bratje" št, 28 SNPJ Joseph Godec, predsednik; John Krebely, podpredsednik; Peter Ster, 19302 Arrowhead Ave., KE 1-5773, tajnik; nadzorniki: John Kikol, John Zaman, John Krebely; John Bohinc, zapisnikar. Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ■k "Ženski odsek farme SNPJ" Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Frances Henikman, tajnica in blagajničarka Mary Zaman, 484 E. 149 St., IV 1-4871, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Jennie Gerchman, Jennie Leskovec in Frances Zorman. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer. Dva pogrebna zavoda Za zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo , po CENAH, KI JIH VI DOLOČITE pokličite AGRDINAtrSONS Funeral directors OK mmkr$09tSOU hS39C KRASNA, SKORO NOVA HIŠA NAPRODAJ Bungalow s 5 Vi sobami, zidan veneer; 3 spalnice, lota 50x425, garaža 14x20; lepo splanirano, sadno drevje in lep vrt. Nahaja se blizu šol, trgovin in transportacije. Se mora videti, da se lahko oceni. Cena znižana za hitro prodajo, ker lastnik odpotuje iz mesta. Cena $23,500. 761 Babbitt Rd. EUCLID, OHIO V NAJEM OPREMLJENO SOBO SE ODDA V NAJEM POŠTENI ŽENSKI. V PRVOVRSTNEM STANJU. Za naslov se poizve v uradu tega lista. HIŠE NAPRODAJ PRODA SE HIŠO za eno družino; 6 sob. 3 spalnice, gorkota na vročo vodo. Dve garaži. Vse v prvovrstnem stanju. Vpraša se na 1250 E. 175 St. EDUCATION MOLDS OUR FUTURE BETTER SCHQQU BUILD A STRONGER AMERICA Slov. nar. dom na St. Clair Ave. Charles Vrtovšnik, predsednik; Frank Plut, podpredsednik; John Tavčar, tajnik; Josephine Zakrajšek, blaganičarka; Josie Petrič, zapisnikarica; namestniki: Cyril Ro-vanšek, Andrew Turkman, Andrej Tekavec, in Josephine Stwan; nadzorni odbor: John Pollock, John Centa, Anton Wapotich, Leon Poljšak in Frank Elersich; gospodarski odsek; Frank česnik, predsednik, Joseph Okorn, zapisnikar. Frank Wirant, Janko N. Rogelj, Anthony Zakrajšek, Joseph Fifolt in Stanley Dolenc. Seje direktorija se vrše vsak drugi torek v mesecu. Vsa korespondenca, tikajoča se SND, se naj pošlje na naslov: SND, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Uradne ure so od 9.30 do 12., od 2. do 5.30 in od 7. do 9. zv. Ob sredah popoldne in ob nedeljah ni uradnih ur. ★ "Slov. moška zveza" št. 3 Predsednik Chas. Benevol, podpredsednik Anton Mavsar, tajnik Frank M. Perko, 1092 E. 174 St.. IV 1-5658, blagajnik Joseph Hočevar, zapisnikar Jim Stopar, nadzorniki: Jim Kastelic, Joe Peru-shek, Martin Komachar; za Federacijo SMZ Anton Rudman in Martin Valetich. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slov. domu na Holmes Ave. Asesment se pobira 24. in 25. v mesecu od 6. do 8. zv. v Slov. domu. ★ "Slov. moška zveza" it. 5 Predsednik John Sever, podpredsednik Frank Cesnik, tajnik-blagaj-nik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., UT 1-8387, zapisnikar Frank Ku-liar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste, Frank Petkovšek; za Federacijo SMZ Frank Brancel, Louis Erste, Frank Brancel in Frank Petkovšek; za Klub društev SND in čitalnico John Sever. Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu, dvorana št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Ave. HIŠA ZA ENO DRUŽINO s štirimi sobami, se proda po zmerni ceni. Je prazna in se lahko takoj vselite. Nasproti cerkve sv. Vida. Vpraša se po 4. uri popoldne na 1391 E. 45 St. zadaj, zgoraj m TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam Je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je Dr. J. V. ŽUPNIK *6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicotl 1-5013 vogal East 62nd Street: vhod camo na East 62nd Street« Urad je odprt od 9.30 z), do 8. zv. Dr. J. V. ŽUPNIK "Certainly I didn't mind giving blood—I hardly felt it. But the hig thing is I know I've done something unselfish — I've helped a wounded fightirig man. Maybe I've saved hislife. You'll never know what a thrill it is— until you give so that a man may live." WHAT HAPPENED TO THAT PINT OF BLOOD YOU WERE GOING TO GIVE? CALL YOUR RED CROSS TODAY! Contributed at o Public Sefvic* to the Armed Forces Blood Donor Program by ENAKOPRAVNOST Zastopniki ^Enakopravnosti'' # Za St. clairsko okrožje; JOHN REN KO 1016 East 76th Street UTah 1-6888 e Za collinwoodsko in euclidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 17902 Nottingham Road IVanhoe 1-3360 • Za newburSko okrožje; FRANK REN KO 11101 Revere Avenue Diamond 1-8029 |«|ll|«|llW|ll|B|lll«|ll|«|IIM|ll|«|ll|«|ll|»|lip|ll|«|ll|»|> % STRAN % ENAKOPRAVNOST / JANEZ JALEN OVČAR MARKO POVESI (Nadaljevanje) Marko je tako pogledal Tevža, da mu je zastala sapa; "A, tako. Beštja, si se izdal. Zastrupiti si mi hotel psa. Pa reci, če ni res. Beštja." Tretjinek ni odgovoril. Z naglim sunkom je izbil Marku korito iz rok, da so se z mlekom zaliti žganci in kaša raztresli na razhojeno zemljo in živinske odpadke. Še bolj urno pa je Marko pripeljal Tevžu tako klofuto, da se je tretjinek kar opotekel. "Beštja ti!" Tevž je zarjovel strašno kletev in se pognal v Marka. Izpred vseh koč so gledali ljudje, le Podlipnikova je bila zaprta. Togotno, kakor se bodeta najmočnejša vola za prvenstvo v tropu, da pokajo in se lomijo rogovi, sta se prerivala tretjinek Tevž in ovčar Marko. Sredi raz-vnetega boja je Marko odrinil za toliko časa Tevža, da je utegnil stopiti iz cokel. Nato. se je zaletel v nasprotnika, ga podrl na tla, mu obrnil obraz k zemlji in blatu in raztreseni pasji hrani, mu tiščal usta vanjo in BIRKOVA GOSTILNA 8012 ST. CLAIR AVENUE JOE in PAULINE BIRK, lastnika ŽGANJE, PIVO IN VSAKOVRSTNA VINA TER DOBER PRIGRIZEK JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIH AVE. ENdicoit 1-0583 Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD: 452 EAST 152nd STREET Tel.: IVanho« 1-3118 STAKICH FURNITURE CO. O'lality cil a Price - Forv TorTv JAMES D. STAKICH, lastnik IV1-8288 16305 WATERLOO RD. proti Ognju, tatvini, avtomobilskim -nesrečam, itd. pres^bi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVENUE Pokličite: ENdicott 1-0718 ; V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čfivo priljubljene povesti sikal: "Na! Žri sam mišjico in pogini. Manj te je škoda ko psa in teleta." Nekdo je zakričal, Marko ni razločil kdo, ali Jok ali Lukež ali Joža: "Marko! Preveč ga nikar!" "Če ga napol ubijem, bo še vedno premalo." Znova so zapele klofute. Zaškripala so vrata Podlipni-kove koče, zarenčal in zalajal je Volkun in tekel v mogočnih skokih naravnost, ne čez brv—Za-vršnico je preskočil—pomagat gospodarju. "Marko! Spusti ga, če ne ga bo pes do kosti obgrizel." Marko je prepoznal Jokov glas, ki je bil ukazujoč. "Steči v kočo. Jaz te ne bom branil. Drugega pes ne bo poslušal." Kakor bi ga bil s fračo vrgel je planil tretjinek v kočo. Še cokel, ki jih je zgubil med ruvanjem, ni utegnil vzeti s sabo. Volkun, ki ni mogel skozi zaprte duri do Tevža, je hotel vsaj cokle raztrgati, pa mu jih Marko ni pustil. Marko je pobral korito, obul cokle in odšel domov. Ni se hotel z nikomer zaplesti v pogovor, čeprav so vsi dali prav njemu in nihče ne Tevžu: "Sedaj bo menda dal tretjinek mir." "Če je pameten, ga bo dal." "Škoda, da je tak, ko je dober pastir." "Mater ima zanič. Misli, da mora sama vse požreti. Vsaj vse najboljše kose." Pred Podlipnikovo kočo je vsa bleda sprejela brata Manica, ki je spustila Volkuna, da bi pomagal Marku, pa se je takoj pi-e-strašila, da ne bi pes preveč po-padel Tevža. "Marko!" * Megla je zagrnila vse vrhove in nastopila tako nizko, da se je zadevala ob vrh smreke pred ro-dinsko kočo. Neradi so gnali ovčarji trope v zameglene višine, pa—v nižinah je bilo popaseno in živina ne sme biti lačna. Marko in Jok sta pasla blizu skupaj. Popoldne je pripasel za njima Mežkov Joža še Plajijacev trop in potožil: "Volk mi je odnesel psico." "Živo?" se je začudil Marko. "Živo. Druge ni v planini." "Volk psice nikoli ne raztrga," je vedel Jok. "Volkulja jo je. Volčiči ji odraščajo in ne shajajo več z mlekom. Sami še ne znajo loviti. Živeti pa morajo." "Ko bi vedel, kje ima skrit zarod?" je mikalo Marka. "Najmanj uro daleč. Blizu vol-čine volkulja ne kolje, da ne izda mladičev." Marka je premagalo. Urno je vstal in zamahnil z robevnico: "Joža! Na sled me pelji. Greva z Volkunom za njo. Vidva pa pa-sita moj trop in ga priženita h kočam, če me prej ne bo nazaj." Joža je pomišljal: "Če se volk ne loti psice, se tudi Volkun ne bo volkulje—" "Ne misli! Na življenje in smrt bo branila mladiče, da bosta pes in fant imela dovolj opraviti. Pazi, Marko!" "Imam ostro nabrušeno robevnico." "Pa srečno opravita!"— Tako se je gnal Volkun po tu-intam okrvavljeni sledi, da je bil Marko, ki se ni utegnil v gošče-vah izogibati vejam, ves stepen po obrazu. Oprtil je bil psa.na konopec in držal oba konca, da bi ga lahko takoj sprostil. Bojaželjno je poskočil pes in preden se je Marko zavedel, ali mu je ušel ali ga je sam spustil, je začul v globeli pod sabo togotno ravsanje in dračje je hreščalo, kakor bi skozi najbolj zarasel gozd podil Čatež v divjem pogonu zverjad vsega Zavrha. "Volkulja." Marko je hitel pomagat. Volkulja in pes sta se premetavala, zagrizena drug drugemu v gobec. Nihče ni hotel spustiti, najbrž bi tudi nihče ne mogel, čeprav bi rad. Marko je zamahnil z robevnico. Volkuljine čeljusti so ohla-pele; zadrgetala je nekajkrat in obležala v krvi. "Volkun! Išči—! Išči—! Išči _I" Z gobcem pri tleh je kolobaril pes, švigal z ukrivljenim repom, pretikoval grmovje, postajal za hip in lovil z nosom vonje. Zarenčal je Volkun, zajokal je volčič. "Volkun! Pusti!" V skokih je bil Marko pri psu. Ujel je dva zdrava volčiča, tretjega je, preden ga je Marko mogel rešiti, udušil Volkun. Pri kočah so se vsi zbrali okrog Marka in občudovali okrvavljenega Volkuna; le Tevža nikjer ni bilo. Poklukar je s posebno naslado odri volkuljo in mrtvega volčiča. Živa dva sta nerodno kobavala v praznem svinjaku. Manica se je poskušala z njima igrati. Vso noč sta bev- skala in Manici sta se smilila, ker nimata več mame. Tolažila se je, da Marko že ve, kaj je prav. Marko, ki je že večji kakor čisto velik in vse zmore. Živina, ki je vohala bližino volkov, se je nemirno prestopala v stajah, v tamorih in hlevih. Krave so venomer mrčale in klicale teleta. Manica, ki je prav za prav zaspala šele proti jutru, ko so plan-šarice že vstajale, se je prebudila. Spomnila se je osirotelih vol-čičev in prisluhnila. Nič več nista bevskala: "Ali so jih spustili? Ali so jih ubili?" Stekla je pogledat. Iz svinjaka je začula pridušeno revskanje. Stopila je na prste in opazovala skozi izbi-to grčo. Volčiča sta trgala odrto žival. Manica ni mogla verjeti, da bi jima bili vrgli kar celega jarca. Potem je z gnusom spoznala, da se.volčiča samogoltno davita z mesom ubite volkulje, svoje lastne matere. Otok je ogorčen zacepetal z nogami: "Fej! Fej! Sram vaju bodi! Nehajta! Takoj nehajta Če ne, spustim Volkuna k vama, pa bosta videla." Nič ni po magalo. Manica je slišala, kako se še vedno volčiča prerivata okrog magnusnega plena. Zasovražila je vse volkove. Poiskala je brata: "Sram te bodi! Grd si, da veš." Marko ji je komaj dopovedal, da ni on vrgel mladičem volkuje, ampak Poklukar. "Dedec, grdi," se je hudovala Manica na Poklukarja: "Zato mu rastejo tako grde mustače. Še bolj naj mu." In ni odnehala prej, dokler ni Marko z robevni-nico potegnil volkuje iz svinjaka Volčičema je pa zagrozila, da jima nikoli ne bo prinesla jesti, četudi se z bevskanjem pretrgata Vrišč, katerega je dvignila Manica zaradi volkuje in volčičev, je utihnil, kakor bi ga bil odrezal. Vsi so se ozrli proti zgornjemu jerzercu. Spoznali so Pod-iipnika. Ali je iz tal zrastel ali je z neba padel? Od Ridovta na koroški strani so na vse zgodaj pretegnili konji njegove tri parizarje, da jih zvle čejo pred vročino na vrh Ljubelja. Miha je poslal v Trst, da pripelje že kupljeno žito in mu ukazal, da se mora do svete Ane vrniti, sam pa je obesil nabito polno torbo preko ramena, ogrnil ohlapno vozarski bumus in hitel z lahko nogo po stezi čez Zelenico, da čimprej vidi in ob dari ženo in Ančko, in še Ceneka, bodočega gospodarja. Ko je odzdravil pastirjem in planšaricam, je mrko pogledal Marka: "Kakšno crko pa prevlačuješ okrog koč?" Marko je Podlipniku zameril obsojajoči pogled in mu ni hotel pojasniti jutranjega nemira pri kočah na Jezercih. In še zato ga ni hotel, ker bi morebiti Cena misli, da se postavlja pred njim, ovčar pred gospodarjem. Opravičil se je, kakor bi bil sam zagrešil nerodnost in ne Poklukar: "Preden bodo jarci silili iz staje, bo mrhovina pokopana." In je obmolknil. Zato so pa drugi bolj hiteli pripovedovati o Marku in Volkunu. In Podlipniku se je dobro zdelo, kakor bi hvalili njega samega. (Dalje prihodnjič); vg.rt-| CIEVCUMO . pWAftS HZW^mMUPHtK GNAOcsrifuneN* Ttr«" «*« Mi ^COIUMBVS PORTSMOUTH __% /ISi .Ceudwy T* aWw O ■S5v':a* fnhabitants^to accompany; British territory.^ OH^_ l(%hiafls^ie Sdxienbruim.%P*#*M» 4 _ ■; ti» (Ndr^vOlagi^f %s fctivtjtn the-TtoitedStateg, Schoen-.fcaromitls'aB exact£>eprochx^ of builUtlSO yeBxsra0o.p Bslcnide'log ^cabins ^ ftnuitare K show aormately K bow^tba* stuwiyi pio-neets K^oenbruDtt|\«asy fotini^ ^ by *omei3@# Ddawaretlndlans who bad been V Across the mountains the Revolution was under way. Schoen-brunn and the neighboring Moravian villages, Gnadenhutten and Lichtenau, were between Nie English and the American lines. Each side thought the settlers were helping the other. In 1781, therefore, the British, reinforced by Indians, descended upon the settlements and forced the innocent tavc,for yonr 1953 Ohio Sesauioeniennlal Sorapboolc]^^ jsritisa territory.■ stThe Delawares iwer^I^^ln' camp near J Sandusky,* while the Moravians / continued * to • Detroit and) persuaded the • Britidi»that, they were innocent of the charges "| which had been laid against them, i In the meanwhile nearly «100 of the Indians had returned to Gna-I denhutten to harvest corn to save them from starvation.«While en-j gaged in this peaceful pursuit theyj. were murdered In cold blood,* To-! day a monument marks the site. Today, Schoenbrunn,* reconstructed, is under the jurisdiction j of the Ohio State Archaeological and Historical Museum. Moravi-I ans still occupy the valleys of the' Tuscarawas and the Muskingum J and have spread to other parts of the state where the descendants of these early pioneers carry on the) traditions of their.forbcar^*''*'^ PREVOZ KAŠKEGA PREMOGA PO NOVI PROGI LUPOGLAV-ŠTALIJE Železniška direkcija v Ljubljani je nedavno prevzela od železniškega gradbenega podjetja novo zgrajeno progo Lupoglav-Štalije v dolžini 53 kilometrov. V zadnjem času so napravili še drenaže na mestih, kjer se je to izkazalo kot potrebno, in zava rovali nasipe. Sedaj se bo začel redni prevoz raškega premoga po novi progi in dalje v notranjost države, tako da bo odpad la potreba prevažanja premoga po morju do Reke in zopetnega prekladanja na vagone. Glede na povezavo raškega premogovnega bazena z železniškim omrežjem, se raški rudarji pripravljajo, da bodo v juniju nadalje povečali svojo proizvodnjo in v celoti dosegli polletno plansko nalogo. Nova proga poteka nedaleč od novega rudnika Pod-pičan, ki doslej ni mogel razviti svoje proizvodnje. B. J. RADIO SERVICE SOUND SYSTEM INDOOR — OUTDOOR Prvovrstna popravila na Tseh Trst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno 1363 E. 45 Si. — HE 1-3028 Chicago, ni. REAL ESTATE FOR SALE HERE IS A REAL BUY — 5 room brick bungalow. 1 large bedroom upstairs. Gas heat. I^rge garage. Storm windows, rtisu-lated. See to appreciate.—GLad-stone 3-1259 after 6 p. m. 8421 River Grove Ave., River Grove, 111. BUSINESS OPPORTUNITY Good Chance to buy MACHINE SHOP and MFG. CO. Good living quarters. Excellent location N.W. Established 5 years. Selling due to other interests. See to appreciate, HUmboldt 9-3834 AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER Pri čevljih je razlika v označbi 32 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih. Na primer: 5e vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11. Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, 37 št. 5, 36 št. 4. Ženske obleke: št, 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere. YOU can be the woman of the year raiPAM POR NURSING— Hm mett naadad profattlon for wemM In o National Em#rg#n*y Talk to rtia Dlr*ciaf ol NunM at your local hotpHal, or opptf to # colUgloto or koipM MnoI of Nunki«. * Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17. * Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti med 10 in 11 točk razlike.) « Približna metrična dolžina po ameriški meri: 1 centimeter —0.3937 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda. 1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje. 1 kilometer na vodni površini je 0.5369 'nautical" milje. » Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20. VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega paoti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG CO. Lodi Mandel. Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034 Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-0113 CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 WANTED TO RENT RESPONSIBLE Couple, child, urgently need 4-5 room unfurnished apartment. Good location. N.W. prefer. Moderate rental. Dickens 2-4254 MUST VACATE for owner's family. Present address 9 years. Responsible couple, 6 year old son, desperately need 3 bedroom unfurnished apartment. N. or W. Moderate rental. SEeley 3-4525 REAL ESTATE FOR SALE HOUSES LA GRANGE PARK, ILLINOIS New two bedroom expansible Brick. Ready to move in. Select both/ floors. Plastered walls. Beautiful large cabinet kitchen. Birch interior doors. Sliding door closet. CrAss ventilation in each bedroom. Basement. Forced air oil heat. Automatic hot water. Completely insulated. Lot 50x125. Cement sidewalks. Close to good transportation. Only $3,900 down, $85 per month. Full price $16,900. See MR. VRHEL. Open every day. Open Tuesday and Thursday evenings. Sunday, 1 to 5. Closed Wednesdays only. E. D. ALEXANDER; 7330 WEST OGDEN (2 Blocks West of Harlem) Phone Riverside 7-1406 or Riverside 7-2628 '