i AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "Ammratt mom" NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI >. 68. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JUNE 11. 1919. LETO XXII. - VOL. XXII. I novic iz sosednega Newburga ^ Graduanti in drugi šolarji sv. Lovrenca priredijo prihodnjo nedeljo popoldne ob 3. in zvečer ob 7. v Pluto vi dvorani predstavo v prid šole. Ob tej priliki bodejo dokončali Šolo sledeči: Alfred Verhunec, John Fakolt "ohn Adamec, Anton Filipo-vič in J os. Maver. Deklice: Mary Gliha, Mary Slak, Ma- ?^Kuhel, Rose Košak, Rose anchar, Anna Žagar, Angela Suster. šola sv. Lovrenca je dobila pri tekmavalnifi skušnjah mesto "B" kar pomeni, da je med boljšimi. — Na binkonštni j)onde-ljek so imeli šolarji piknik v Garfield parku, kjer so se dobro naletali in naskakali. Nesreča pa je hotela, da je mala Angelica Zaletel, ko jr s hriba doli tekla, tako i\es-srečno padla, da si je zlomila roko. — Frank Juh, ki je bil zelo nevarno bolan, je nevarnost prestal in mu je sedaj bolje. — Družina Anton Peskar, ki je poznana na daleč vsem radi dolgega bivanja v naši naselbini, se je pred kratkim preselila v svoj novi stan blizu Garfield parka. To je storila tudi družina Baznik, ki se je preselila na stop 9. Bedford, O. Na mestu, kjer je imel A. Peskar gostilno, je sedaj Jos. Perko, na Baz- ikovem prostoru pa Jos. mrekar. Oba nadaljujeta dobro delo usmiljenja, ko žejnim dajeta piti. Toda ljudje, pravijo, da je dandanes preveč sladkosti v piiači, in prav nič noče "žgečkati" v grlu. i — Danes, 11. junija, v sredo ]■ zvečer je zopet zanimiva predstava v šoli. Kazale se bodejo slike potovanja skozi jutrove dežele, ljudi, navade in življenje. Predstava je ze-H lo podučna, ne zamudite jo, pričetek ob 7. zvečer. — Tukajšna društva se pripravljajo, da napravijo na dan sv. birme 22. junija pop. ob 3. veliko parado. Vsa krajevna društva so povabljena. Prihodnjo nedeljo popoldne job. 2. so prošeni vsi botri in botre, da se udeležijo vaj \t birmanci, da ne bo kake nerodnosti na dan birme. Na ši prostori so jako skromni, zato bo treba strogega reda. Kdor je boter ali botra več kot enemu, mora na dan bir- I me za enega brez izjeme dobi namestnika, da se ne krši red. Ljudi je dosti in sposobnih, praktičnih katoličanov drugačnih botrov se ne sprejema. Kdor hoče imeti čast botra, naj je bo vreden. — K svojim starišem Frank in Ana Vrhunec, je pr hči, Mrs. A. Košiček iz P sylvanije. — Za velik farni piknik se pripravlja newburška okolica. Piknik se vrši na prostorih F. Grawunde, na Union in 120. cesti, dne 6. julija. Vsakovrstne zabave bo brez števila, za otroke pa je že dobrih reči in igrač nabranih cele kupe. Hej, takrat, 6. julija bo piknik vseh piknikov. — V stari krai se bo podalo več tukajšnih Slovencev in Hrvatov, kakor hitro bo mogoče. Nekateri pričakujejo, da pojdejo že prihodnji t. Srečno pot! — County blagajnik nazna-s dneve meae- r rišla enn Orlando je znova ustavil delo mini. t da je prve se pomnožila javna za $21.000. To so Pariz, 10. junija. Predsednik Wilson si je umil roke v italijansko -jugoslovanskem sporu, kot naznanja, brzojavka Associated Press. Italijanski ministerski predsednik Orlando je povzročil pri seji mirovne konference ponovno veliko rabuko, ko je ponovno naznanil veliki če-tvorici, da Italija ne pripoz-na nobenega kompromisa v Jadranskem vprašanju, ampak se mora ugoditi italijanskim zahtevam. Izjavil se jc, da Italija ostane pri ovojih zahtevah in da se mora Londonska pogodba izpolniti do pike. Nato je predsednik Wilson naznanil, da "si umije roke" in je prepustil vso *zadevo "redsedniku Lloyd George. Predsednik se je izjavil, da Zjedinjene države ne bodejo nikdar priznale nesramne (infamous) Londonske pogodbe. Mnenje se Siri v Parizu, da delujejo v Italiji skrivne nemške sile, da bi povzročile zmešnjavo in pahnile Orlan-da s predsedništva vlade. Bivši ministerski predsednik Giolitti bi potem prišel na krmilo vlade. MAŽARISO DOBILI ULTIMATUM. London, 10. junija. Franco ska vlada je v imenu zaveznikov poslala mažarski boli-ševiški vladi ultimatum, da mažarske Čete nemudoma ustavijo svoje prodiranje v Čeho-Slovakijo. Clemenceau rozi Mažarom z zavezniš-o armado. LENINE HUJSKA MAŽARE. Dunaj, 10. junija. Nikolaj Lenine, boljševlški diktator Rusije je poslal mažarski vladi nujno zahtevo, da vstra jajo proti Čehom in nadalje prodirajo proti Češki deželi. FRANCOSKI GENERAL POVELJNIK ČEHOV. Praga, 10. junija. General C. J. Pelle je bil imenovan od predsednika Masaryka vrhovnim poveljnikom čeho-slovaške armade. General Pelle je bil leta 1916 načelnik generalnega štaba pod maršalom Joffre. Čeho-Slovaška republika namerava odrediti splošno mobilizacijo, ker čete, ki so sedaj pod orožjem ne zadostujejo. ALI SE KAJZER VRNE V NEMČIJO? Berlin, 10. junija. Miljone Nemcev pričakuje, da se kaj-zer Viljem vrne v Nemčijo in se postavi na čelo nove vlade. Po vsej Nemčiji se vrši tozadevno velika kampanja, in Nemci pričakujejo povratek kajzerja kot nekdaj Francozi povratek Napoleona. AVSTRIJA TOŽI. Be^n, Švica, 10. junija. Dr. Renner, predsednik avstrijske mirovne delegacije se je izjavil, da je danes avstrijska republika nfejbolj zapušče na in žalostna stvar na svetu južno Tirolsko, je dejal Ren ner, kjer je stotisoČ Nemcev, dobijo Italijani, na Moravs kem, Šleskem, Češkem je do 3.500.000 Nemcev, na Koroš-škem in Štajerskem 250.000 in vsi ti bodejo pripadali drugim državam. Nekaaj ponosno cesarstvo je danes razbito, živeti ne more več, u-mreti mu pa ne pustijo. -o- — Direktor javnega blago stanja, Mr. Beman je začasno pustil svoj urad. Slabo Slovenski poslanci v avdijenci od pfl Parizu sprejeti Isednika Wilsona. Slovenska Narodna Zveza je prejela 7. junija sledeči kabelgram iz Pariza: Pariz, 7. junija. Mirovni pogoji, ki so bili izročeni nemški Avstriji, so kakor se zdi, vznevoljili vse prizadete male narode. . Prizadevanje Jugoslovanov proti finančni in teritorialni rešitvi je dobro utemeljeno. Rumunski de legat Bratianu je v imenu Rumunije Čeho- Slovaške, Poljske, Jugoslavije, Grške protestiral proti postopanju velesil, ki odločujejo o živ-ljeriskih vprašanjih malih narodov ne da bi se posvetovali o tem z njimi. Osvobojeni avstrijski narodi so odločno odklonili, da bi morali plačati državno (avstrijsko) lastnino, ki se nahaja na njih ozemlju, medtem ko bi Avstrija k temu ne bila prisiljena. Zavezniki ne morejo zadušiti italijanskega njegovi včeraj ta Hou- >oldne je Narodna slgram iz da ni kov. škof Jeglič spremljevalci so sprejeti od polke se-a. V pondeljek sprejela Slovensl Zveza zopet ki Pariza, ki jasno bila pot slovenski! deputaci-je sedmih članov f Pariz zastonj., Slovence sprejel polkovn potem pa predse kateremu so ra Jugoslovanov in obljubil svojo p gram od 9. junij Pariz, 8. ju ni Škof Jeglič, dr. TriHer, Prepelu člani ljubljanski so bili danes poj jeti od f>redsedni Dr. Švegelj je ne avdijence tol Jugoslovanov, Koroške in vprašanja. Wils zagotove pravice nase manjšine na ozemlju, ki bo pripadlo Italiji. Končna rešitev koroškega problema bo najbrž odložena za nekaj časa. Skoro gotovo je, da bo postala Reka svobodna država katere obseg bo določen potom plebiscita. « Škof Jeglič odpotuje da-v Parizu nes v Jugoslavijo. imperializma celo niti glede Reke. bro poučen, je s Nameravana rešitev je ab- čne mape razpra solutno nezadovoljiva. nosti plebiscita, Protiofenziva, katero so vil svobodno započeli Jugoslovani na Ko- lje prebivalstva roškem se vspešno razvija, od strani nemški Upati je, da bo večji del slo- na Koroškem, venske Koroške v kratkem Wilson je obljul osvobojen nemških upadni- rabil ves svoj Hou&e, Wilson žili želje je tudi č. Kabel glasi: Rnezo-rejc, dr. ostali putacije ne spre-Wilsona. polur-il želje se tiče ranskega ki je do-očjo ro-1 o mož-I zagoto-nje vo-pritiska radnikov k bo upo da se Zaboji s hrano se v Trsta. izkrcajo Ki za fi Kakor se nam brzojavno j Naše uredništvo je preje-naznanja iz New Yorka; od- lo od kongresmapa Hon. C. plove parnik z zaboji živeža'A. Mooney, ki zastopa 20. in blaga v sredo, 11. junija Idistrikt države Ohio jako roti Jugoslaviji. Naši roja? ljubeznivo pismo. Slovenska v stari domovini so že Narodna Žveza je poslala obveščeni o tem, in željnu, na kongres več resolucij Ju-koprneče pričakujejo pleme- goslovanov proti Italijanom nitega daru ameriških Slo-j ter odprto pismo predsedni-vencev. Vsi zaboji so nalože- ku Wilsonu s prošnjo, da se ni na parnik Argentina, ne-|te resolucije in drugo javno kdanja last "Avstro-Ameri- prebere v kongresu in urad-cana" družbe, ki je sedaj pa no "zabilježi v zapisniku , last ameriš- ameriška lastina ke vlade. Parnik odplove direktno v Trst, in sicer pod ameriš. ter zastavo Ameriške ga Rdečega Križa. Za to ima mo pismene garancije: 1. od vojnega tajnika, Bakerja, 2. od United States Shipping Board, Department of Interior in od Mr. Hooverja, ki je pravi gospodar vseh ladij ki plovejo z živežem iz Amerike. Sovražniki našega naroda ter drugi dlakocepci okoli S. Rep. Združenja siefer dnevno izmišljajo najbolj neumne nasprotne trditve, toda ob čnstvo naj bo mirno. Ko ste pošiljali blago, so vas napadali in kradli vašim stradajo-čim bratom in otrokom iz- Ered ust, in sedaj ko je šlo lago naprej, ponavljajo isto pesem. Da se je odpošiljate v tako zakasnila je vzrok, ker je bilo treba zaboje pregledati in skoro vse popraviti, v prvi vrsti pa od onih pošiljateljev ki so kupili zaboje, kakoršne sta priporočala Glas Naroda ter Enakopravnost, in pa, ker je skrajno teško dobiti prostor na ladiji. To naj služi v obvestilo vsem onim, ki so poslali kak zaboj svojcem v Jugoslaviji. kongresa. Mr. Mooney piše: Prejel sem vaše pismo in ostalo, da sporočim kongresu v zadevi Jugoslovanskega (V zadnjem času je bilo po raznih listih čitati o napadih na Jugoslovanske delegate v Parizu in na one, ki so jim dodeljeni v pomoč, češ da nič ne delajo, ker ni ničesar slišati o njih. Ti nezado-voljneži seveda nt pomislijo da tudi o delovanju drugih delegatov ni veliko slišati, ker vlada stroga cenzura v fem oziru, še manj pa ti kalini upoštevajo dejstvo, da se Italijanom še do danes ni posrečilo izsiliti svojih zahtev zaradi odločega nastopa in prizadevajna jugoslovanskih delegatov. Sedaj pa, ko prinaša Slovenska Narodna Zveza izvirne kabelgrame o važnih dogodkih, o katerih ni ftikjer poročano, raznim nezadovoljnežem zopet ni prav, ker najbrže nočejo, da bi dosegli jugoslovanski delegati kak vspeh. 300 funtov tiHamita in M za Davisa Župan Davis, njegova žena in policijski načelnik so dobili nadaljna grozilna pisma od tuk. boljševikov.-Pisma so bila vržena v koš, toda policija deluje s podvojeno silo, da izsledi anarhiste. Kljub temu, da je bilo v zadnjem pismu pisano, da bodejo v pondeljek ponoči "revolucionarji" pognali hišo župana Davisa v zrak s 300 funti "dinamita in nitrogh-cerina " je župan Davis z družino mirno spal v svoji hiši. Pismo, katero je prejel Smith, policijski načelnik, Velike zaloge mesa shranjene v Ameriki Washington, 10. junija. V skladiščih velemesarjev v Ameriki se nahaja več kot 1,500.000.000 funtov mesa, rib, kokoši, in vsak mesec narašča zaloga. Vzpričo te ogromne zaloge je skrajni čas,,da se nekaj neredi in cene padejo. Velemesarji trdijo da je meso, ki se sedaj nahaja v skladiščih bilo kupljeno za visoko ceno in ob času, ko so bile plače najvišje, to-raj se to meso ne more prodati ceneje, razven v zgubo lastnikov. Toda v kongresu vlada prepričanje, da so vse te cene umetne in izgovori piškavi. Zadnje uradno poročilo v Washingtonu naznanja, da se nahaja v skladi ščih Amerike sledeča hrana4 1,400.000.000 funt&v zmrznjenega mesa, 66,150.000 funtov rib, 70.000.000 funtov perutnine, 12,300.000 surovega masla, 4,500.000 zabojev jajec. 15,400.000 fu-tov sira. Dočim gospodinje danes plačujejo skoro večje cene za živež kot v vojnem času, pa se nahajajo ogromne zalo ge mesa v skladiščih. Oa vseh strani se izvaja pritisk na kongres, da preišče in odredi, da se odpro skladišča in nakopičena hrana spravi med ljudstvo po znižanih cenah. vprašanja. Brez vsakega naznanja, da bodejo "boljše-vprašanja je, da mi je v naj- viki" pobili vso develandsko večje veselje, da morem pre-'policijo, če bo policija mo-dložiti kongresu resolucije tila nameravano parado bolj-Slovenske Narod. Zveze ter ševikov dne 4. julija. Parade-jih natisniti v uradnem za- j rji bodejo imeli strojne puš-pisniku. Kakor hitro to sto-jke, navadne puške, nože in rim, vas nemudoma obvestim'drugo orožje ter se bodejo Prosim vas, da sporočite svo- ,desperatno borili napram po-iim prijateljem pri Slovenski liciji. UgCHTmsmti ^J GROZI. Pariz, 10. junija. Najmanj Ša kneževina svčta, Liechtenstein, na meji med Švico, Nemčijo in Avstrijo, je za grozila zaveznikom v Parizu, da se je bati njim resnih posledic, če ne dovolijo kneževini, da stopi v Ligo naro dov. Kneževina ima 11.000 prebivalcev in je približno tako velika kot Collin wood. TELEGRAFISTI NA ŠTRAJK. Chicago, 10, juija. 70.00C telegrafistov se poda jutri na štrajk, razven če kompanije v zadnjem trenutku ne pripo-zna unije. DELAVCI V GOZDOVIH NA ŠTRAJK. Skoro cela West Virginija je šla na štrajk in sicer predvsem delavci v gozdovih. Zahtevajo osemurno delo in plačo kot jo imajo sedaj. IZPRIJENA MLADINA. Narodni Zvezi moje odkrito priznanje in zagotovilo, da se bo vse izvršilo, kakor zahtevano. Z pri jate! iskp uda-nim pozdravom, odkritosrčni vaš — Charles A. Mooney, House of Representatives, Washington, D. C. i Slovenska Narodna Zveza ne zbira miljonov, da bi na njih sedela, ampak deluje, v trdni zvezi z narodom v stari domovini, vse kar je v človeških silah mogoče narediti za rešitev i svobodo ljubega nam slovenskega naroda. — Dr. Naprej 5t. 5. SNPJ. je darovalo za dobitke za se-ki ga priredi S. N. D. — Umrl je Ign star 58 let, doma V stari domovini no in tri otroke, je bil pri Illumi Stanoval je na ave. Umrl j B Mestna zbornica je v pondeljek enoglasno sprejela postavo, glasom katere so parade prepovedane, -razven če policija dovoli parado. Ka zen je $200 in 6 mesecev za-ora. Policijski načelnik iz altimore je brzojavil, da je na sledu zločincu, ki je v Clevelandu zagnal bombo. Čuje. se, da bodejo povišali nagrado za prijetje zločincev od $25.000 na $100.000. Ime onega, ki naznani metalce bomb se ne bo sporočilo javnosti kakor tudi ime onega ne, ki prejme nagrado. DELEGATJE ZA SDZ. KONVENCIJO. Nadalje izvoljeni delega-e za 3. redno konvencijo DZ, Cleveland, O. so: Ludvik Medvešek za dr. Slovan št. 3. Frank Cvar, pri dr. Napredni Slovenci št. 5. ranees Hudovernik in Ema iz konvencije organiziranih delavcev. Atlantic City, 10. junija. Važni dogodki iz konvencije American Federation of Labor, največje ameriške delavske organizacije so; Spre-je predlog s 180 proti 150 glasovi, da se zopet upelje stari čas po vsej Ameriki. Ostre resolucije bodejo sprejete proti prohibiciji. Frank Farrington, predsednik illinoiškega distrikta premogarjev, namerava vložiti predlog, da se za premo-garje določi le 6 urno delo na dan in samo pet dni v tednu. 50.000 premogarjev je brez dela, in po novem načrtu bi vsi dobili delo ter bi bilo dovolj premoga. Gradbeni delavci zahtevajo 40 urno tedensko delo in dolar na uro ^lače. Napovedai štrai1' v korist Mooneya, ki je sedaj v dosmrtni ječi, bo zavržen. Gradbeni delavci bodejo zahteval preiskavo, kdo je odgovoren za visoke cene gradbenega materijala. Delavska federacija je nasprotna namenu Zjed. držav aa bi vlada vrnila železnice privatnim podje^nikorh. Eksekutivni odbor unije že-ležničarjev se peča s tako-zvanim "Plumb načrtom" glasom katerega bi ameriška vlada kupila od lastnikov železnic vse železnice za svo. to deset tisoč miljonov do rjev, namesto 19 tisoč mil nov, kakor trdijo in zahl Jo Železnice. V Ameriško delavstvo danes dvoje gesel: "Nobei ga znižanja plače, dokler ne padejo cene življenskim potrebščinam, in delavci mo rajo imeti glas v vseh indu strijskih zahtevah." I 1 m Minuli teden se ie v 17 letna Lucille Wooden, 2314 E. 24th St. je naznanila policiji da jo je v pondeljek zvečer na poti proti domu napadlo 10 mladih fan-calinov, najstarejši 17 let, ki so jo vrgli na tla in zlorabili. Med njimi so bili trije nigri. Dekle je spoznalo tri napadalce, k so že pod ključem a ostale iščejo. TOVARNA ZGORELA. Tovarna The Cleveland Manufacturing Co. na 7209 Piatt ave je v pondeljek pogorela. 300 novih motornih koles je objednem zgorelo. Škode je $100.000. TAT IN CENTI. lje Calvin Me-W. 56 th St. je V stanovan yerja na 5156 v torek prišel tat in je do precej težko vrečo, v je bil denar. ---- vrečo in da- je pogreb pokojne Rozalije Gregorič, stara 30 let, o kateri smo že poročali, da se je zastrupila radi družinske > tragedije. Zavžila je strup "Paris Green." Ali se je hotela v resnici umoriti ali samo za svarilo, se ne ve. Poklicana zdravniška pomoč ni mogla ničesar pomagati. Odpeljali so jo v bolnišnico kjer je bila pri zavesti ves čas. Ranjka je bila doma iz Hrušice na Primorskem, v Ameriki je bivala 5 let, do| ma zapušča stariše, tukaj sestro, v Cantonu brata, v Seattle, Wash, pa soproga in 2 otroka. Naj počiva v miru. Vlada naznanja, da potrebujejo ameriški farmarji 250.000 mož, da pomagajo pospraviti poljske pridelke. Dobra plača in hrana s stanovanjem se nudi. Letošnji pridelek pšenice bo znašal 1,390.000.000 bušljev, največ odkar obstoje Zjed. drŽave. — — Proti koncu junija bo v Clevelandu tisoč mož poklicanih k vojakom, da na-dopolnijo število redne zve-zine armade. Po celi deželi bodejo poklicali pod orožje 250.000 mož. — Policijski prosekutor ssick je dal poklicati v urad 34 groceristov, pel in drugih trgovcev, kal je očitat, da Imajo jene, umazane trgoi grozil je, da jih pu^ti ti, če ne posnažijo prostorov. m ■>Wl IKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) Ameriko Evrtpo NAROČNINA: $3.00 Za Cleveland po poŠti - $4.00 $4.00 i Posamezna številka - - • 3c Vm pisma, dopisi in denar nt| ae pošilja na "Amerilka Domovina" •11» St. CWr Ave. N. E. Cleveland, Ohio Tel. Cuy. Princeton 186 JAMES DE REV EC, Publisher LOUIS J. P1RC, Editor in ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY Read by 25.099 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only Entered aa second-class matter January 5th 1000, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1870. NO. 68. Wed. June 11. 1919. o obširni in-kako se de-razmerje s mislim ono Wilson in delavci. Ob priliki, ko je predsednik Wilson sklical kongres k zborovanju, je nasvetoval kongresu innnogo reform, kakor pred njim še noben drugi predsednik. Poročali smo že da je Wilson nasvetoval, da se železnice, brzojavi in telefoni vrnejo v roke privatnih podjetij, da se odpravijo nekateri davki, ki splošno zadenejo ljudstvo, da se vračujo-jočim se vojakom podeli zemlja za obdelovanje, da se preuredi carinska postava, predvsem pa, da se spremenijo sedanje razmere med delavstvom in kapitalom. V uvodu svoj poslanice je predsednik najprvo omenil delavsko vprašanje. Po mnenju našega predsednika je "delavsko vprašanje danes v vsaki deželi sveta v prvi vrsti/' O tem važnem vprašanju je predsednnik Wilson spregovoril sledeče: "Pod vprašanjem delavstva ne razumem uustrijski produkciji, ne mislim vprašanja, lavce dobiva in kako se jih spravi v produkcijo za potrebe prebivalstva, arftpak mnogo večje in bolj važno vprašanje, namreč kako pridejo možje in ženne, ki si v potu svojega obraza služijo svoj vsakdanji kruh, do zboljšanja svojih razmer, kako naj postanejo bolj srečni in zadovoljni na tem svetu, kako naj jim ameriške industrije bolje postrežejo, kajti dokazano je, da delavci vzdržujejo industrijo in napredek. Kako naj delavci zadobijo svojo pravico in ugodnosti, katere jim gredo kot državljanom in ljudem? To je ono vprašanje, ki je najbolj pereče in kateremu se nikakor ne moremo umakniti. Z današnjim položajem ne moremo naprej. Mi smo že predaleč prišli..Mi ne moremo živeti pravilno kakor se spodobi poštenemu narodu niti ne moremo pravilno napredovati kot industrialna zemlja, ako se bo nadaljevala medsebojna borba med delavstvom in kapitalom. Napredka ne bo, če bo delavec gledal kapitalista s črnimi očmi in •"ipitalist delavca, in če bodeta obadva neprestano mislila iko bi eden druzega osleparila. In še več, mi ne moremo iveti kot pošten narod, če bo delavstvo in kapital računana kakšen način, s kakšno silo ter dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi se bo iztisnilo čimveč pravic iz enega aH druzega. Kapital nen more računati na dobiček, da se podjetje izplača, če gre predaleč, a nasprotno, delavstvo ne more napredovati in dostojno živeti, če nima vseh pogojev in sredstev za pošteno življenje. Neurejene razme-I re med delavstvom in kapitalom vodijo do prepirov, nezadovoljnosti in Škode enemu kot drugemu. Mi moramo najti drugo pot, ki pošteno vodi k poštenemu cilju. Mi moramo najti pot, ki vodi delavstvo in kapital k skupnemu poštenemu in pravičnemu sporazumu in sodelovanju. To skupno sodelovanje mora temeljti na enakosti med delavstvom in kapitalom, na principu, da imajo tudi delavci pravico spregovoriti besedo pri upravi kapitala, tovaren in povsod, kjer prihajajo skupaj interesi kapitala in delavstva. Danes v resnici obstoji prava zveza med delavstvom in kapitalom, toda pokazala se ni še v dejanju. Raditega se mora ameriška industrija tako preustrojiti, da bo odgovarjala poštenim zahtevam delavstva povsod in vselej. Nič več ni danes čas, da bi se odbijale in zanemarjale delavskt zahteve. Velika sposobnost ameriških trgovcev in zdrav razum ameriških delavcev lahko skupno deluje, kakor hitro sprevidijo, da to ni samo njim v korist, ampak v korist in napredek celokupnega ameriškega naroda. Oni, ki v resnici iščejo novih odnošajev med delavstvom in kapitalom jih prav lahko dobijo, in vlada Zjedinje-nih držav pri tem laglje pomaga kot pa vlade posameznih uržav. Cilj vseh izprememb na industrijskem polju mora biti popolna in iskrena demokratizacija industrije, katera mora temeljiti na priznanju onih, ki delajo, najsibo pri kateremkoli delu, namreč da morajo delavci sodelovati pri vsaki odločitvi na industrijskem polju. Potrebna je to-raj jasna zakonodaja v tem oziru. Kongres je že pokazal svojo dobro voljo s tem, da je upeljal osemurni delavnik kot merilo za delavske ure. Kongres je preprečil otročje delo, ustanovile so se razne postave za varstvo ostarelih delavcev in enih, ki «o poškodovani pri delu. Sedaj pa ken-t lahko pomaga pri novi nalogi, da podeli novega duha istriji, da prepreči nadaljne spore med kapitalom in industrijo, ki so nastali radi napačnega tolmačenja dolžnosti obeh stanov.. Od kongresa Zjedinjenih držav je odvisno, da ukrene vse kar je potrebno tozadevno. Na svoji strani ima velikega zagovornika človeških pravic —Wilsona. Pomniti je ireba še enkrat, da delavsko vprašanje se danes nikakor ne da zapostavljati, to vprašanje je treba rešiti takoj, nemudoma, in sicer ne polovično, ampak korenito, iskreno in pravično napram vsem. Wilson in kongres bodeta dobila v tem ozru pomoč od vseh treznih in pravih ameriških dr-rtjanov. -v Dogodek v Priory šob*. (Spisal A. Conan Doyle, ia A poslovenil P.) Item se je James Wil-.ste, toda ne vem kako, Ja r seznanil s Hayesom ker mes je postal precej intimen je stanoval v moji hi-James je bil moj zasto- z njim. Ko je James sklenil, da ugrabi in odpelje mlade- ayes je lopov prve vr-,ga lorda Saltire, je najel po- moč lopova Hayes. Spomni te se, da sem pisal svojemu sinu zadnji dan, predno bil odpeljan. Well, moj in tajnik, je odprl pismo in pristavil, da naj počaka lore Saltire Jamesa v malem gozdu, tik za Šolo. Poslužil se je imena dečkove matere, in na ta način ga je izpeljal iz šole. Onega večera se je James peljal z bicikljem proti šoli—kakor mi je sam priznal—v gozdu je dobil dečka kateremu je naznanil, da je njegova mati v bližini, in če pride ob pplnoči, ga bo čakala mati z vozom in odpeljala s seboj. Ubogi fant je padel v nastavljeno past. Fant je res pobegnil ob polnoči, in v gozdu je dobil Hayesa vozom. Fant je skočil na voz in se odpeljal, toda medtem se je približal nemški mojster Heidegger, ki je opazil dečkov beg in ga zasledoval Lopovski Hayes je udaril Heideggerja z močno palico po glavi, in udarec je bi' usodepoln. Hayes je pripeljal dečka v svojo krčmo, kier je bil pod nadzorstvom Mrs. Hayes, prijazne ženske ki je popolnoma pod kontrolo brutalnega moža. "Well, Mr. Holmes, tak je 3il položaj, ko sem vas prvič zagledal pred dvema dnevoma. Vedel nisem več kot vi. James mi je zagrozil, da nikdar ne vrne sina, če mu ne nrepišem vsega svojega premožen i?. Vpdel je dobro da ga ne izročim policiii. Toda dogodki so šli prehitro naprej za Jamesa, in kakor hitro ste vi dobili mrtvo truplo v frozdu, je bila njegova i>ra doigrana. James je br ves nrestrašen radi te najdbe. Ko je dospel brzojav dr. Huxtable, ie James tako div'al, da sem pričel ta-koi ppkaj sumiti in sem poklici! tna luč prihaja od odprti-v štreni. Ves začuden glasno potrka na debela vrata. Sum nemudoma preneha, luč izgine. Ordener ponovno potrka. Luč se zopet prikaže, nakar opazi v svoje največje začudenje, da pleza črna postava, pri strehi iz mrtvašnice in—izgine. Zdajci Ordener tretjič potrka in sicer z ročajem svojega meča, nakar -zakriJEi: "Odpri v imenu njegovega veličanstva kralja! Odpri, v imenu njegove jasne visokosti podkralja!" Vrata se polagoma odpro, in Ordener opazi pred seboj prebledeli obraz ter visoke postavo čuvaja mrtvašnice, mojstra Spiagudry. Njegova obleka je bila v skrajnem neredu, lasje so se mu ježiH kišku, njegove roke so bile vse krvave, in v teh rokah drži svetilko, katere plamen je manj utripal kot pa dolgi in suhi udje žalostne postave mojstra Spiagudrya. četrto poglavje. Eno uro potem, ko je mladi potnik z veliko črno perjanico v svoji kapi zapu-stfl mrtvašnico, je nastopila noč in množica pred mrtvašnico se je razkropila in odšla proti domu. Oglypiglap je zaprl zunanja vrata mrtvaške stavbe, dočim njegov mojster Spiagudry od mrtveca do mrtveca ter kropi z blagoslovljeno i. Potem pa se umakne-pomočnik m njegov mojster v svoje borno stanovanje. in dočim se zlekne Ogly-* [lap na bornem ležišču in alu zaspi, ležeč kot mrt-trupla v mrtvašnici, za-časti til j i vi Spiagudry rati, sedeč pred kame-mizo, na kateri je bilo ^ starih zaprašenih _ nekaj posušenih rast-ter človeških ali živals-Mojster Spiagu- "Sveti Hospitius imej milost z menoj, ne radi moje duše ampak radi mojega telesa!" kliče prestrašeni stari mož. Potem pa hiti proti vratom, zaostane za korak in zop^t hiti, da odpre druga stranska vrata. Bal se je prihoda novodošleca, najraje bi pustil vrata zaprta, zato je zaostajal pri hoji, toda bal se je tudi da se novodo-šlec ne maščuje, zato je hitel. Naši čitatelji niso še pozabili, da so stranska vrata vodila v mrtvašnico. Svetilka mrliškega paznika je zdajci posetila na čuden in umazan prizor, na eni strani stoji visoka, tenka, sklonjena' postava Spiagudrya; na drugi strani pa stoji majhen, vzraščen mož, oblečen od nog do glave v kože divjih živali, na katerih se se še vedno kazali znaki strjene krvi. Neznanec stoji poleg trupla ubitega rudarja Gill Stadta, ki je ležalo v neposredni bližini mtrvega trupla deklice in mrtvega kapitana, katerega so nekaj ur prej prinesli v mrtvašnico. Te tri mutaste priče, lr žeče v senci, so bile edinp ki so lahko brez strahu po slušale pogovor dveh živih bitij, ki ie zdajci nastal v mrtvašnici. Obrazne poteze malega moža, ki so odsevale pri slabo brleči luči, so bile nenavadno divje. Njegova brada je bila vsa rdeča in nenavadno gosta, in njegovo čelo, skrito pod kožo severnega jelena, je bilo prenapolnjeno las, iste barve; njegova usta so bila nenavadno široka. ustnice jako debele, beli zobje so režali kot strašilo v ustnicah, močni in daleč eden od druzega, njegov nos je bil kot zakrivljen kljun orla; njegove sivo-mo-dre oči, ki so imele skrajno bister pogled, so zrle na Spiaguddrya v istem času s tigrovo divjostjo kot, zlobno stio opice, čudni prišlec je bil oborožen s širokim me-$em. z bodalom, katerega je imel zataknjenega za patom in s kamenito sekiro, na katere dolgi ročaj se je našla njal. Na rokah je nosil debele rokavice, delane iz kože severne lisice. "Stara pošast me pusti dolgo Čakati," mrmra novo-došiec kot bi govoril sam seboj, pri tem pa zarjove kot divia zver. Spiagudry bi gotovo postal bled na celem telesu od strahu, toda ker je njegove truplo bilo že itak od narr ve vse bledo, ni mogel spremeniti svoje barve. "Ali ti je znano," začne pripovedovati mali, Čokat mož, ki se zdajci obrne rm ti Spiagudryu, "da prihajam od Urchtal Sands? Ali si menda pri volji zamenjati svoje slamnato ležišče s. ka-menitim v mrtvašnici, ker me pustiš toliko časa čakati? Spiagudry se trese Še bolj kot prej; dva zoba, pozablie-na od starosti v njegovih Čeljustih, sta grozila skočiti i7 ustnic. "Oprosti mi, mojster," reče ko skloni svojo dolgo postavo, tako nizko, da .pride skoro do pasu malega moža. "Zaspal sem tako trdno, da sem se komaj zbudil.' "Ali menda želiš, da te seznanim še z bolj trdnim spancem kot si ga imel nocoj?"* Na obrazu mojstra Spiagudrya se pojavi skrajni znak strahu, in le malo je manjkalo, da ni strepetal. "No toraj, kaj ie!" nadaljuje čokati mož. "Kaj je narobe? Ali ti mogoče moja navzočnost ne ugaja?" "Ah, moj gospod in mojster!" odvrne stražnik mrtvašnice, "gotovo ne morem doživeti večje sreče kot če me obišče vaša ekselenca." Spiagudry se je trudil, da se nasmehne, toda njegov poskus bi preklal čelo in obraz vsakemu ki ni bil mrtev. "Zviti stari lisjak, moja ekselenca ti zapoveduje, da mi nemudoma izročiš obleko Gill Stadta." In ko neznanec spregovori ime Gill Stadta, postane njegov obraz še bolj divji, da celo žalosten. "Oh/mojster, oprosti mi, toda obleka Gill Stadta ni več v moji posesti!" odvrne Spiagudry. "Tvoja milost mora vedeti, da smo mi pri-morani izročiti, obleko mrtvecev, posebno onih, ki se ubijejo v rudniku, kraljevi kroni, kajti kralj je dedič po postavi vseh rudarjev, ker je on njih postavni varuh." Mali mož se obrne proti truplu, sklene roke in reče z votlim glasom. "Prav ima. Ubogi rudarji so kakor divje race. Ljudje jim naredijo gnezda, toda kakor hitro se zvaliio mladiči, jih odnesejo." (Na Norveškem postavljajo kmetje gnezda divjim racam, toda kakor bitro se zvalijo mladiči, jim kmetje potrgajo mah z njih telesa.) Čokati mož zdajci prime mrtvo truplo ubitega rudarja v svoje naročje, ie pritisne k svojemu srcu in začije divje kričati v žalostnih, toda ljubezenskih glasovih, ka kor medvedica, ki ljubimku-je svoje mladiče. In v presledkih se pomeša v te nerazumljive besede nekaj odjekov čudnega jezika, katerega Spiagudry ni mogel razumeti. Tujec spusti zdajci truplo mahoma od sebe, da se zvrne nazaj na kamen, nakar se čokati mož obrne proti stražniku mrtvašnice. "Ali ti je znano, stokrat prokleti čarovnik, ime onega zloglasnega vojaka, ki je bil tako nešrečen, da ga je to dekle raje imelo kot Gilla?" . In divjak sune z nogo mrzlo truplo mrtve Guth Stersen. Spiagudry zmaje z glavo. DUH ker novo ustajo. vlja, da zaduši Nemški boljševi-ovoljni, ker mo-neehta niso bili CI KOLJEJO name da se vse n ki so ne: rilci Li pravilno MEKS NA Nogalez, Ariz. 8. junija. Dva Amerikanca in 30 Me-ksikancev je bilo ubitih včeraj od meksikanskih bandi-tov v Colorado distriktu Sonora, Meksiko. Meksi-kanski Indijanci so se uprli Vlada je dognala, da dobivajo streljivo iz Amerike. Vlada namerava poslati nada-Ijno vojaštvo na meljsikans-ko mejo. OTVORITEV. Case Auto Repair Co. S tem naznanjamo vsem Slovencem in Hrvatom in Srbom. da smo otvorili novo podjetje za popravljanje avtomobilov na 3855 St Clair Ave. to je ravno nasproti 39. ulice. Mi vam popravimo vse kar se tiče avtomobilov, nobeno delo ni premajhno ali preveliko. Popravljamo fenderje, radiatorje, travnamo "body". Vse delo je garantirano prve vrste, ker s tem vam bo-demo zadovoljili. Če vaš avtomobil ne .dela dobro, pridite k nam, mi vam povemo vzrok in povemo koliko stane, da se popravi. Vsem onim, ki nam dajo avtomobile popraviti, damo tri mesece prosto postrežbo. Pridite in prepričajte se sami. I ANTON PODPADEC, CARL, EHLINGER. (Wed. Fri. 85) Mi prei* čamo zanje skrbnostjo, vsakdo nal potrebno, plačna. Ivan ST. 1. S. N. Z. PRIREDI s prijaznim sodelovanjem članic Zveze Jugoslovanskih Žen in Deklet VAŽNO ^NAZNANILO. Društvo iv. Jožefa, ki obhaja letos |Vojo dvajsetletnico, je na svoji seji sklenilo, da za v|e no vo pristop le člane tekoijk meseca junija, julija in Avgusta odpravi pristopnino,v in za nje tudi asesment zniža na dolar na mesec. DruStvo je tekom zadnje epidetnije influence imelo veliko zgube, več kot deset usmrtein je bilo tekom tega časa izplačanih,- zraven tega pa seveda veliko bolniške podpore. Ker se je blagajna raditega precej znižala so člafli podvojili svoj asesment. Novo pristo-plih kandiditov to povišanje ne zadene, ampak plačujejo samo dolar na mesec za $250 smrtnitie in šest dolarjev bolniške podpore. Če oženjeni čUni prispevajo še nadaljnih 2pc. na mesec, so njih žene zavarovane za $100 smrtnine. Pristopnine ne plačajo no vo pristopil člani pod 35 let stari, nobene. Rojaki, ali si morete misliti lepše prilike, zlasti danes, ko vse Jednote povišujejo svoje prispevke? Društvo sv. Jožefa vas vabi v •Jvojo sredo; nikar ne odlašajte danes je čas, če čakate do jutri, vas mogoče zadene bolezen ali poškodba, takrat bo prepozno. Zglasite se pri predsedniku 1583 E. 41st St. ali pri tajniku 1423 E. 53rd St. ali pri kakem drugem članu. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo ob 2. popoldne v Narodnem Domu, soba št. 3. Društveni zdravnik je dr. Seliškar. Frank Koren, pred sednik, john Gržinčič, taj-nik. _(72) Naprodaj, je gramofon, nov in zraven 30 oloŠfe. Poiz ve se na 1193 E. 60th St(68) V SOBOTO, 14. JUNIJA, 1919. V GRDINOVI DVORANI Člani in članice se pridno pripravljajo, da bodo popolnoma zadovoljili cenjene goste z najboljšimi jedili in pijačo ter jim nudili najlepšo zabavo. S pristno medico in raznimi drugimi nealkoholičnimi pijačami si bo mogoče zaliti okusno večerjo iz najboljše kokošje obare in sveže pečenke, med katero vam bo razveseljevalo srce lepo petje in šaljivi govori. Ako imate kaj sreče, bodete tudi lahko zadeli krasen dobitek pri srecelovu, za ples pa si nabrusite pete, ker bode ta večer par novosti, katerih še ni bilo videti v Clevelandu. ZAČETEK TOČNO OB 8. URI ZVEČERR TER STANE VSTOPNINA ZA CEL VEČER SAMO EN DOLAR ZA POSAMEZNO OSEBO, ZA MOŠKEGA IN ŽENSKO PA $1.50. Vabljeni so vsi zavedni Slovenci in Slovenske, da pridejo na banketjki jim bo nudil najboljši telesni in duševni vžitek. Odbor. MI IZDELUJEMO FINE OBLEKE. ČISTIMO, BARVAMO, PRENAREDIMO IN ZAKRPAMO STARE. . Ali si še- niste naročili fine nove obleke Vaša dolinost je, da imate lepo obleko skrojeno po vasi želji. Pri nas dobite na razpolago več blaga in vzorcev, da si lahko izberete obleko kakoršno sami Želite. Mi izdelujemo obleke po cenah od $25 do $75.00; mi vam vfdno prihranimo $5.00 do $15.00. Ne odlašajte, pridite sedaj, da si naročite lepo poletno obleko. Naše delo in postrežba sta najboljša. The FRANK DRY CLEANING CO. 1361 E. 55th ST. ZRAVEN ST. CLAR Nasproti Lake Shore Banke. l! oči in dolo-z največjo da dobi kar je zanj Naprodaj je Confectionary Store in hiša z 8 sobami, ?a dye družini. Lot je 40x 135, na dobrem prostoru, lasproti slovenske Šole. Pro tla se radi odhoda na farme. Več se poizve pri lastniku Chas K rail, 705 E. 156 th St. Collinwood. (72) Pozor Slovenci v Clevelandu Otvoril sem novo KOPALIŠČE, z vročo ali hladno vodo, kakor tudi "shower baths", kakor želite. Brisače i milo 20c za kopelj. 921 Št. Clair ave,. blizu 9. ceste._(101) Dve sobi se oddajo v na- 1031 E. 70th St. (60) Lake Shore Banking & Trust Co. ST. CLAIR A VE. VOGAL 5 5. CESTE „i, , ■ 1 i - Pošiljamo denar v staro domovino točno in hitro. Vsaka pošiljatev je jamčena. Prodajamo šifkarte. Pomagamo dobiti legitimacije, pase. Plačamo od hranilnih vlog 4 proč. obresti Pišite za nai «ljne informacije slovensko ali hrvatsko. J.B. MIHALJEVIt, dobi delo za