V' ' • : •	-H


IM Slovenskih delavcev T Ameriki
TELEFON: BARCLAY 6189
■attar. September 11, 1908, al the FotfOffies at Haw York, W. T.
9,191$
NO. 303. — &TEV. 303.
NSW YORK, THURSDAY, DECEMBER 27, 1928. — ČETRTEK, 27. DECEMBRA 1928,
Hoover
svoje načrte.
NOVOIZVOLJENI PREDSEDNIK BO ODŠEL NAPREJ V WASHINGTON
Hoover je sklenil odpotovati direktno V Washington. — Novoizvoljeni predsednik bo prisostvoval aferam v zveznem glavnem mestu, predno bo odšel v zimski dom ,v Floridi. , ,
Slednjega je predsednik Združenih držav odlikoval s takozvano Sehiffovo trofejo, ki je vsako leto določena za tistega avijati-ka, ki se nahaja največ ur v zraku 'brez vsake nezgode.
Na krovu bojne ladje Utah, 26. dec. — Novoizvoljeni predsednik Herbert Hoover je zopet izpre-hienil svoje načrte ter bo šel direktno v Washington, po svojem povratku z južno-ameriškega potovanja. Ta objava je bila podana včeraj sredi božične proslave na bojni ladji Utah.
Pod revidiranim načrtom bo bojna ladja odplu-la v Hampton Roads, kamor bo najbrž dospela dne 0. januarja. Hooverjeva skupina se bo izkrcala ter odšla takoj v glavno mesto.
Mr. Hoover bo najbrž ostal v Washingtonu en teden ali deset dni, zaposlen s stvarmi, ki zahtevajo njegovo pozornost, nakar bo odšel v Florido, kot prvotno nameravano.
To izpremembo v načrtih so pozdravili z veseljem vsi člani Hooverjeve družbe ter tudi častniki in posadka bojne ladje, kajti pričakovalo se je, da se bo Mr. Hoover izkrcal v Floridi ter ostal tam skoro do svoje inavguracije.
Revidirane načrti bodo omogočili novoizvoljenemu predsedniku, da osebno vodi svoje posle v Washingtonu, mesto da jih skuša izvesti pismenim potom iz Floride. Ce bo potovanje na Cubo in v Mehiko izvedeno pred inavguracijo, bo določeno, kakorhitro bo dospel Hoover v Washington.
Predsednik Coolidge in novoizvoljeni predsednik sta izmenjala božične pozdrave po radiju in isto sta storili tudi ženi obeh. Mr. Hoover je dobil veliko število brzojavk od ostalih članov kabineta ter od prijateljev iz vseh delov sveta. Veliko število radijskih brzojavk je prišlo tudi od južno-ameri-tkih predsednikov, katere je pred kratkim obiskal in ki so mu čestitali k praznikom.
V junijskem vremenu sta preživela Hoover in njegova žena miren in srečen božični dan. Zele- ne je ^kazala presenetljiv rezui-nje iz tropičnih krajev*Brazilije je nedomeščalo se- tart, da je naložil Gary le pol mi-verni zimzelen ter ovijalo stolpiče in hodnike bojne ladje. Utah je bila 1 9 stopinj južno od Ekvatorja ter nekako sto milj od obali Brazilije.
PREDSED. COOLIDGE in POROČNIK DYER
ANGLEŠKI PREMOGARJI IN
NJIH DRUŽINE V VELIKI BEDI
POLITIČEN UMOR V CHICAGO
Ben Weiner, ki je bil obtožen sleparij pri volitvah, Je bil umorjen, — Nov političen umor v Chicagu.
VOLUME XXXVI. — UETMUt XXXVX
SUHAČ JE DOBIL NAGRADO
SUŠENA ŠE DOLGO NE BO
Durantova nagrada v višini $25,000 je pripadla prejšnjemu suhaškemu glavarju. — Načrt Chester P. Millsa je bil proglašen !za najboljšega. — Izstradan je butlegarja je bistven znak njegovega načrta«
CinOAGO, 111., 26. decembra. Ben Weiner, pomočnik političnega "bosa", Morris Ellerja, iki j« bil obsojen kot obrambna priča proti 16 političnim, pamagačem
Ellerja radi sleparij in ustraho- A
. ..	,dana veeraj.
vanja tekom primarnih volitev 1	. 4 . .. .
.,	i V glavnem je pnedlagal major
aprila meseca, je bil včeraj zju- Jur-u i	■ l. ^
.. , .	Mill's, da se napravi butleganje za
traj UKtrerjen v svoji soibi.	i , . ...	.	,
* . .. . , , . , InedobDekanoimo na ta nacm, da se Uslužbenci hotela so izpovedali,*	, , .. ,
.	prepreiei diverzijo indu.stnialne<*a
da je dvanajst gostov prisostvo-1 „ , .	, ,	...
......	, . alkohola, izapre denatTiTa.iiLacJ.jske
valo gostiji m da je narotcil eden •	.	,
naprave ter strožje nadzoruje
Angleški premogarji in njih družine trpe največjo pomanjkanje. — Časopisje zahteva načrt za izvedbo javnih del. — Lastniki premogovnikov naj reorganizirajo svoja podjetja. < 5,
LONDON, Anglija, 26. dec. — Da se odpomore bedi med nezaposlenimi premogarji, ko jib število se ceni z njib družinami na tel milijon ljudi, je bilo uveljavljeno gibanje za zgradbo velikih javnih del, ki naj bi nudila dela nezaposlenim.
Judge Gary zapustil $13,000,000.
ELbert H. Gary, zamrli predsednik jeklarskega trakta, očividno ni imel prevelikega zaupanja v varnost akcij -svoje lastne korpo-racije. Ureditev njegove zapušči-
G0RK0 VREME ZA PRAZNIKE
Božič v Manhattanu je bil najgorkejši izza leta 1915. — Sneg je ležal le po severozapadnih de-- lih dežele.
lijona dolarjev svojih milijonov premoženja v akcije I'nited States Steel Corj>oration. Od tega je bilo 60 odtotkov prednostnih in 40 odstotkov temeljnih akcij.
Mraz je popolnoma zapustil svojega tovariša svetega Miklavža na Božični dan, kajti bilo je bolj fporko, fkot ponavadi po celi deželi, soglasno s poročilom United St ates Weather Bureau.
V	kožuh zavit Miklavž bi izgledal povsem neprimerno v skoro Yw«h krajih Združenih držav.
V	St. Petersburg, Fla. so preživeli otroci dan na prostem ter ra jali po morskem breg« v kopalnih oblekah. Cek> v Point Barrow, Alaska, v najbolj severni naselbini po ameriško zastavo, je ka-zaJ toplomer le krog ničle.
'rpme je bik> lepo od obali do v Orfkem pasu iz Nor-So. Caroline ob Atlanti-je padel1 dež. Na-slabo vreme v nekem kjer so imeli
najgorkejši Božič v trinajstih letih. kajti temperatura ni padia nikdar pod 32 stopini.
Po celi Novi Angliji je znašala ternj^ratura od sedmih do 22 stopinj nad normalo in po Srednjem zapa<lu je bilo (božično vreme e 10 stopinjami nad normalno višino v*tem letnem času.
Chicago se je solnčil v volnenem svitu, ki je spominjal na spomladanske -dneve, in to vreme je privabilo v mesJtne parke na tisoče ljudi.
Porotniki zastraženi.
— Roki kvišku! — klic je stal (življenje.
DETROIT Mich.. 2G. decembra. Sala je stala včeraj življenje 35. letnega Roberta Affelta, ki se je nahajal na poti 'k božični prosla vi. Stopil je v kremo Eugena White-a, ki je baš štel svoj denar ter mu zaklical: — Roki kvišku! Prestrašeni brrt se je obrnil ter ustrelil Affelta, ki ni imel pri sebi nikakega orožja, kot se je po-zneje izkazalo. Postal je žrtev svoje lastne, neumestne šale.
Dva tedenska lLsta, "The New Statesman" in "Nation" zahtevata navedbo načrtov za grajenje cest, elektriziranje in pogozdova-
""Saturday Review" hoče poslati premo"garje v masah v druge okraje ter zahteva, naj lastniki premogovnikov reorganizirajo vse svoje jame in naprave, da se omogoči ^krčenje cene za izvorni premog ter pridobi Angliji nazaj trge, katere sta zavojevali Nemčija in Poljska.
New Statesman" izjavlja, da predstavlja vladna dovolitev 750 tisoč dolarjev za premoga rje smrtšno nezadosten znesek, ker predstavlja za vsakega nezaposlenega premoga rja nezadosten znesek dveh dolarjev in pol ter ničesar za ženske in otroke".
Le v najbolj nujnih slučajih zadostuje to.
List zahteva načrt za grajenje potov, za podiranje umazanih mestnih detov, za grajenje novlih šol, izboljšanje železnic, dokov, pristaniških naprav in tako dalje.
Xa sličen način se je izrazil tuli list "Nation".
njegovih prijateljev, iznan. kot George Lewison, dve posebni sobi v hofteiu Weinerja.
Nobenega gosta pa ni brlo mogoče najti. Weinerja so našli na postelji v njegovi lastni sobi, ki se je nahajala eno nadstropje višje kot prostori, v katerih se je vršila -zabava.
Uslužbenci v Weinerjevem hotelu, kjer je živel pod imenom Albert Sernow, so izpovedali pri zaslišanju, da so culi o umoru šele od dr. Houstona. Zdravnik je bil poklican po telefonu od neke neznane mu osebe, ki je skrivala svoj glas, da ni bilo mogoče reči, | iee je moški ali ženska. "Weiner je umrl kmalu po njegovem prihodu vsled strelne rane.
£ot Lewison .znani moški, ki je baje stanoval z Wemerjem v isti so(bi, je neznanokam izginil. Domneva se, da je bil umorjeni z vabi j en v njegovo sobo ter tam ustreljen.
Po navedbah oblasti je bil u-morjeni baje ofbtožen, da je ponarejal volilne listke tekom primarnih volitev aprila meseca. Sodni j-ko povabilo, glaseče se na njegovo hne, so našli v njegovem žepu, in neki član veleporote ga je identificiral ikot Weinerja.
Chester P. Mills, ki je pripisoval svoje izjalovlje-nje kot prohibicijski administrator delavnostim politikov, je dobil Durantovo nagrado v znesku £25,000 za najboljši in najbolj praktični načrt, da se napravi prohibicijski amendment uspešnim.
Objava tega dejstva je bila po-
TEMELJ ZA
URAVNAVO
Diplomatje so našli temelj za uravnavo spora med Bolivijo in Paragvajem. — Vsled tega bo spor najbrž v kratkem končan.— Delo pacifistov.
Štirje egipčanski revolu ci jonar ji dospeli v Odeso.
lastnike perm rtov, kot izdelovalce parfumov in sličnih.
Politično vmešavanje je opisal kot eno najbolj resnih ovir izveden ja prohibicije.
Major Mills, prejšnji armadni častnik, je načeloval suliaškemu uradu preti Maurice Campbellom. Bil je suhaški načelnik sedemnajst meeeev pod pomožnim za-kladniškim tajnikom Andre\vsom.
Zmagale« za nagrado potih tisoče v dolarjev je Maleom D. Al-mack iz Pa Ho Akfo visoke šole, ki je star petnajst let. I 'Na temelju po«?ojev kontesta. katere je uveljavil W. C. Durant, avtomobilski tvorničar, je dobil lAlmaiik le $1000, ostalih $4000 pa '™ pripadlo njegovi šoli.
Čeki, podpisani od Mr. Duran-ta. so dospeli v roke majorja Millsa ter Almaeka, oziroma ravnatelja njegove šole včeraj zjutraj. Mills je dobil tudi pismo s čestitkami od Mr. Duranta.
Mills ni očividno čul o nagradi, kajti včeraj je še rekel:
Včeraj sem bil še vesel, da pride Božič le enkrat na leto, a sedaj 'bi si želel, da 'bi prišel vsak dan v itednu.
Prejšnji s-uhaški administrator vo»di sedaj Industrial Travel urad na Peti Avenue.
je
ODESA, Rusija, 26. decemibra Ruski parnik "Iljič" je dospel danes iz Aleksandrije štirimi deportiranimi revolucijonarji.
Kapitan parnika je rekel, da so ga egiptovske ohlasti prisilile vzeti te može s seboj.
CHICAGO, Ilk, 25. decembra. Iz strahu pred osvetnirai čini prijateljev odvajalca Billy Ranieri-ja, je postavila policija danes straže pred stanovanja porotnikov, iki so spoznali oba odvajalca krham.
Aretiran kot detomorilec
Trodri bo šel na oddih v južno Rusijo. *
BERLIN, Nemčija, 25. dec. — Komunistični organ Volksville,je sporoča včeraj da je Stalin dovolil, da se poda Troeki v neko kopališče v južni Rusiji, da olkreva od malarije, na 'kateri trpi že dalj
Percy Gondona, starega 22 let, so včeraj aretirali na prrzadeva-nje^njegove tašče. Iki ga je obdolžila, da je do smrti pomaudral svojega petnajst mesecev starega sinčka. Gordon in njegova žena sta odklonila ohdolžrtev.
Oblasti bodo izvedle obdukcijo trupla.
Uzcudun porazil Jack
Canada znižala
poštne pristojbine.
MEXICO CITY. Mehika, 26 decembra. — Ameriška šivilja Bern iee Rush je bila Včeraj ob-dolžena, da je težko ranila trgov ca Genaro Benavente. Soglasno policijo je oddala nanj pet strelov, ko je govorila ž njim na cesti
OTTAWA, Canada, 25. dec. -Penny pošta Canade v vse dele angleškega imperija too zopet u-vedena >z današnjim dnem, 'kot je sporočil minitrski predsednik Ma kenzie King v (kabelskem sporočilu angleškemu kralju.
Prodaja pe; prepovedana^
Trooki se nahaja «e skoro eno pcttffratfftvu ▼ Sibiriji. -
PARIZ, Francija, 25. decembra Francoska trgovska zbornica Ro-thierja, v kateri jo naprosil, naj prepove prodajo mehikanskega j opojne ga strupa pevotla, ker se Za adravje
včeraj canadalrega [bolj ikodljrve kot pa heroin, mor-»fijalipak
OAXJ, Colomlbija, 26. dec. ;Patau 1 tno^Uscudum, evropski bok-(njegove lastnosti
Amerikanka ranila Mehikanca.
WASHINGTON, D. C., 26. dec. V kzvawredni «eji potspJjnega komiteja panameriške ra^sodiščne konferenee se je včeraj popoldne doseglo temelj za dogovor, koje-ga namen je uravnati sjw med Bolivijo in Paragvajem.
Po koncu zborovanja so sestavili zastopniki Bolivije in Paragvaja skupaj s predsednikom dr. Manrtna iz Peruja protokol med obenia deželama, na kojt>ga temelju 'bo uravnana ikontroverza.
Protokol je bil nato sporrxVn obema vladama potom kabin. Upati je, da bo prihodnjo soboto že objavljena konečno uravnava spora.
Letalska nesreča
v Chile.
XiIMACHE, Chile, 25. dec. — Neki Viekers aeroplan je padel včeraj iz višine tristotih čevljev. Poročnik Cordero je izgubil življenje, stotnik Hurtado je bil pa težko poškodovan.
Razkritje slike
Tintoretta.
GRADEC, Avstrija. 25. dec.— Pri neki krajevni slikarski razstavi je razkril vladni umetniški izvedenec dr. Bienenthal slavno sliko Tintoretta, koje vrednost cenijo na pol milijona dolarjev.
Slika je bila lastmina neke tukajšnje cerkve ter je bila preslikana. Vlada je odredila restavracijo slike.
ADVERTISE IN "GLAS NARODA"!
Trije ubiti v španskem premogovniku.
CUENOA, Španska, 26. dec. — Trije premogarji so bili včeraj u-brti pri eksploziji v premogovniku v vasi ViJlarobledo. Še nedoločeno število premogarjev pa je bilo zasutih.
PARIZ, Francija, 26. dec. — Ob bregovih reke Seine in na mostovih so se Obrale vetik^ ljudske množice, da opazujejo vsakoletno tekmovalno plavanje. 21 plavačev je planilo v ledeno-mrzle . valove. Svifear Zwahien je bH cmagalee.
DENARNA NAKAZILA
Za Vase ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
v Jugoslavijo i
Din. 600 ................$ 9.30
" 1,000 ................$ 18.40
44 $600 ................% 45.75
* 6,000 ................$ 90.50
" 10,000 ................$180.00
▼ Italijo
Lir 100 ......................$ 6.75
" 200 ......................$11.30
" 300 ......................$16.80
" 500 ......................$27.40
" 1000 ......................$54.25
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo~ war jamo, da smo vsled sporazuma s nosim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%.
Pristojbina maša sedaj za izplačila do $30. — 60c; sa $50 — $1; za $100 — $2; za $209— $4; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih zneskov kot gora) navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih naka-aOib priporočamo, da se poprej s nam sporazumeta glede načina
nsksiila.
^MHHMdBatffSKg^i^^'.-^y^l;•:Jtl^?«®iST^v1 'JsgglJ' .S-4T^^SSS&ž* IZPLAfilLA M POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEN DO TREH TEDNI«
"KTJJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—."
SAKSER STATE


n COBTLANDT STREET,
Telephone:
H',
NEW TOB&, N.
0380

mm
iHSfPiim
: « j -jtfSSf V:
» ■ ■ ■' - ' . . * 3
p«*-" •, S-" - ff-
GLAS NARODA, 27. DEC. M
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
opisi.
Oakdale, pa.
!
Barberton, O.
Owned and Published by BL6VENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Prank Sakeer, President
Vse nekam tarna o slabih časih, j Leto ^ nagiblje h koncu in za-češ, da ni dela. Ker ni dela, tudi piwtji0 bo vse delavske dobrote 'denarja ni. Božič je tukaj. VoŠ- na ^^ nam delavcem, ki si močili si ga boauo po stari navadi, ^^ ^j^žrti vsakdanji kruh <z ro-Louia Benedik, Traomrar sieer fco pa šel klavermo mirno tami. Kapitalistični jarem tlači -----—■ - T1JHS Ktrailc i* končan — in to a delavca k tlom dan za dnem. Po-
--- ——-——nae». Št raj k je končan
PU« of M«. 4 tta	porazom za inijo, .a- sitnic * £.edaljc	mazda
82 Cortlandt St., Borough of Manhattan,
"GLAS NARODA" (Voice of the People)
ko da sflmo izdaj popolnoma izro- jajje manjša. živež pa dražji. Decern baronom na njih milost in ne- laV.ei i^rao ob koncu leta tahko milost. Zdaj si vsak lahko pred-	ra0un napravili brez knjigo-
_ _____stavlja, kako lmdo se je vrniti na ^o^tva Boljša prosperiteta se nam
Trrued Every Day Except Sundays and Holidays._delo kar brezpogojno. Mrtvi stro- obeta v bodoče. Godilo se nam bo
Za Neto York za celo leto -.$7.00 ji bomo morali »biti. ;ker drugega dobro «eveda; Če imaš tisočake
Za pol leta ....___________________$5.50 izhoda ni in ne tudi ne izplača na banki, pa še tiste lahko raz-
Za inosemstvo «4 celo leto —$7.00 pisati o tem. Bogati smo pa & to-	7A!L ratzne kolekte.
Za pol leta__________$SJ(0 lažbami in se bomo Jolažili ter ča-j Tuinftam se delavec pritožuje
Za celo leto velja list ea Ameriko
*n Kanado ________________+6.00
Za pol leta -------——----$840
Za četrt leto____________.$1.50
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreememi.
kali 'boljših časov. Tolažbe So po- an ^ena čez moža zaradi dela. ceni.	ITjogi dolar, ki ga mož v tovarni
18. decembra zjutraj je premi- za.-slu.ži. hiro izgine. Otrokom je nul za vedno rojak Mr. John Mi- p0treba obleke Potreba je kurja-
dober pri- ve je drag. davki gredo go bi ne rj _
* *
Iz Jugoslavije.
SAMOMOR V Ž ALJENEGA DEKLETA
211efua Katica T. je bila služkinja pri nekem uradniku v O.si-jeku. Pritoževala .se je vedno tvojim tovarišicam, da ravna gospodar z njo zelo grdo. Vedno jo je

Peter Zgaga

O teža vedi dolžnostih društvenih odbornikov.
Društvena reč je jako odgovorna reč. in boljše je. da .se vanjo grajal in tudi tepel. Dekle, ki je ; ne vtikaš, če ji nisi ko*.
zelo občutljive narave, je .sklenilo končati si življenje. Pred dnevi je
To vem iz svoje brhke skušnje, kajti tudi jaz sem nekoč ledino
proti večeru zapustila stanovanje oral. se vdejstvovai na društvenem in odšla na most čez Dravo. Tu je polju ter deloval za kulturni do-Katica pobrala kamen ter se za- brobit ameriškega slovenstva, čela z njim besno tolči po glavi, j p« .so me kratkomalo odstavili. Xa pol omamljena je nato .skočila čez ograjo v reko. Valovi so jo
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, Telephone: Barclay 6189.
"Glas Naroda" iehaja vsaki dan isv zernU nedelj in praznikov. Dopiai brez podpiaa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj M vec pokojni je bil moj dobe blagovoli poSiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naroJSni- jatelj. Xe morem si kaj, da
kor, proaimo, da te nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje izrekel moje globoko sožalje nje- , i>oleg asesmenta je treba še za
najdemo naslovnika.___'govi družini, :ker zdi se mi. ako <ini„e uamene darovati. Vsako
New York, N. T- tit0rini t4y' da tu<3i meni	vrstne prošnje dohajajo lia tukaj-
* j pri »rcu. Tudi mene je močno po- društva.
i trla tako nenadna izguba dobre-, Xopovalbijeni u^movic je pred 'ga prijatelja. Ko sem ga zadnjič tedni Obiskal tu dobro poinano VPRAŠANJE VOJNE KRIVDE	i vidri, je bil poln življenja, adrav drnžj,n0 pr. Virant. Xavihanec je
_____in močam. Kar videlo se mu je. da obiskal hišo, ko ni bilo družine
ni še prekoračil polovico pota svo- ^oma. Virant se je s soprogo od-Vlada Združenih držav je žarela objavljati dokumeii- je?a živlitnja. Saj ga turti ni. ker pe}jal zvečer ,z avtoIu. Poiskal je
te, ki se nanašajo na svetovno vojno.	'je 'bil komaj 42 let star. Ko sem ključ ml pisalne mize. odklenil in
Zakaj jill je baš zdaj začela objavljati, je zagoiietka, se mudil .zadnjič pri naših Sloven- vzel v gotovini $80. nekoliko drob-
dasi s temi dokumenti ne bo nikogar prav posebno pre- ™ ™ ^ Frank Pan" «> * *
Kersio;	no .mrzo zaklend m kljue d.ial
.senetila.	1 — Ali že vež, ds je John umrl? na isto m^-to. S tem r»e laJiko ra-
Kar zdaj Washington razkriva, je bilo Že zdavnaj — Kateri John? — vprašam. |cUna, da je uzmoviČu stanovanje znano iz Wilsonovih tajnih listin, iz dnevnika tedanjega' — vež- no- Mivee-	'znano. Vzel je le toliko, kot je po
zagrnil', v nasl dujem trenutku je irn .splavala zopet na površje in začela obupno klieati na pomoč. Dekle se je že potapljalo, vendar je delavcem uspelo potegniti jo i/ vode. Katiea je bila nezavestna. Poklicali so rešilni voz. ki jo je odpeljal v bolnico, kjer se je zavedla. Ko so jo zaslišali, je izpovedala. da je gospodar ravnal z njo <elo grdo in da je hotela zato izvršiti samomor. Policija je uvrdla preiskavo, da ugotovi, če so Ka-tičine izpovedi resnične* na kar bo primerno kaznovala brezsrčnega
zažgati. Nadalje je obtožen, da j. denunciral posamezne Srbe mad žarskini vojaškim oblastim, kater; ■>o potem kot nedolžne žrtve po -trelili. Driun in Blažinin .-^ta si pfiseb-j obtožena, sta leta 11H4 ubila tr srbske stdjake v IJrabov-e:h ter zažgala njih hiše. Damjanovih je obtožen, da j»* za svetovne vojne zažigal hiše selja-kov Srbov v <irahoveih. Za prve tri zahteva državni pravdni k .-tur" na vesalih, za četrtega p:i težko jo eo. Ko^inan se je zagovarjal; da n> ve. zakaj ga prav za prav obtožu-
^	_ . j	. . i — 'Ni res. o ni mogoče,
ameriškega poslanika Page-a v Londonu ter iz zapiskov yim
"neofieijelnega državnega tajnika" eol. House-a.	j — Re»i res, jutri bo pogreb.
Navzlie temu je pa treba pozdraviti ta vladna raz- Priznam, da mi je nekaj stkmi-
kritja, seveda le !>od pogojem, če tvorijo nekak uvod k lo >rce V ^trenutku so se mi ,jo-v ''	1	,	dtlo nnsli drug« xa drugo jm> gla-
važnejšim dokumentom.	!vi v trenutku sem si stavil sto
Če kjef je mogooy najti v washingtonskih tajnih ar- vprašanj in ninem vedel odgovo-
hivih odgovor na vprašanje: Kdo je bil glavni krivec ve-'™ Ka-i- Joh:i- umri • Kako- 0,1 .... , »i	.tii. -in-i a „ i__bi bil tako lahko še živel. Imel
like morije, ki se je začela avgusta leta 1914 ter se je kon- . n	,	., .
°	"	j je lep doin, farmo, pridno zeno,
eala leta 1918 s splošnim fijaskofn.	'pet skoraij dorastiih otrok, gmot-
Prve objavljene listine iz tajnih arhivov državnega no .dobro -stoječ. Človek bi mislil.
dtt)>artmenta so zato zanimive, ker razkrivajo, da so si te- da *u	doma. No. saj .je
,	^ ,	.. . , ,	, .	... .	tudi bila. da niso mam nerazum-
kom vojne tako zavezniki kot cenralm zavezniki, svoje po- ^ ^ tlkrenile anigače.
mogače enostavno najemali; da so jih kupovali potom ob- Kad bi svetoval ženi pokojne-Ijub, pogodb, kontraktov itd.	Johna, naj ne žaluje preveč. —
Tudi to je bilo seveda deloma znano. O tem so bili Ni ***** ,m>itili n f fet
......	pridndi otrok, ki so polm zivlje
že V prvih dneh svetovne vojne vodilni krogi precej do- nja PuMil ti ^ }>et [zdravih ^rok
bro poučeni.	Oni so -zate tsolnoni žarki in se
Nikdar pa ni bilo mogoče tega dejstva tako točno boš lahko grela ob njih. Kjer jc
dokazati ko ga razkrivajo reporti, poslani v washing- ToHko ^^^	tam ni
®	° mesta za prevelfko žalovanje. Ka-
tonski državni department.	•7Xmne ^ seTOda( da boš ohranila
Tako je naprimer ameriški poslanik v Londonu dne ti in tvoji otroci -pokojnega Johna 8. maja 1915 "strogo zaupno" sporočil državnemu tajni- v trajnem spominu, kar je nuii v ku Brvanu, da mu je povedal urednik "Timesa*" o fran- po,I"I1meri ^luzi1-
*' £	i l\)kojair John z^pusca v star!
eosko-angleško-rnski pogodbi z Italijo.	domovini dve sestri ki čez 80 let
Pogodba je bila sklenjena 30. aprila. Soglasno ž starega očeta. Lahko si mislimo,
nio, uai bi se Italija pridružila zaveznikom, v zameno bi kako fbo starega .moža potrlo. ko . , .. ..	. .	i i i,- i -i A i -bo izvedel o nenadni smrti svoje-
pa dobila Kras, Pri morje, par dalmatinskih otokov in	ediuca
dobršen del Tirolske.	I Ti pa, dragi prijatelj John. vec
To "strogo zaupno** novico jc pa imela Nemčija v kot polovico svojih dni si pustil
rokah že osem dni prej predno je bila pogodba podpisa- v Ameriki. *daj smo pa še tebe _ ...	„	v .	, , ! -	samega ,j>oložili v ameriško zem
na ter je z Italijo neuspešno mesetarila. dokler m sla ^ Po^.ivaj v ^^»_ slednja zaveznikom lia bm.	j »daj'bivaš vrh višave jasne.
Zavezniki so v zloglasni Londonski pogodbi več po-J nudili kot je zamogla nuditi Nemčija in so dobili Italijo na svojo stran.
Na podoben način so snubili Bolgarsko- Turško, Romunsko itd.	I Vso to korespondenco bi bilo treba poenostaviti
Pra* treboval. Fr. Virant je star naročnik 1 ista (ilas. iNaroda in aktiven član iu 'blagajnik dmšta sv. Martina. Št. 44 J. S. K. J.
Dne SI. decembra prir<»di tukajšnje društvo Mujuik. <šl. 28 S. D. Z. veselico in igro. Prireditev se bo vršila v pondeljek na Silvestrov večer v dvorani društva "Domovina". — Društvo Majnik vljudno vabi vse članstvo tako tudi rojake in rojakinje v liarber tonu in okolici, da nas j>osetrte v obilnem številu. Igra bo trotove zanimiva. Imenuje se "Luknja na namiznem prtu". Po igri bo ples in druge 'zanimivosti.
Torej na svidenje na Silvestrov večer. Mutzikant 'bo iz Clevelanda. O. Začetek ob 7. tiri zvečer, da se skupno veselo zabavamo in .srečno dočakamo novo leto. Pczdrav!
.T. Bala nt.
gospodarja, ki je spravil dekle v j"jo. ker je živej > seljaki vedn
obup.	v najboljšem prijateljstvu in ni
denune ral nikogar. Tu<li n<
spominja dogodka, ko so -sed m
.srh<k:h seljakov pretepli - sablja
jui. nakar >o jih vrgli težko ranji-
ne in na pol mrtve na gnojišče
Drum je bil med vojno fina near
Pravi, da ni imel dovoljenja po i.-.:
DENI'XCIJAXTI IZ L. i<Jli PRED SODIŠČEM
Pred sodiščem v $remski Mitro-viei je začela te dni razprava proti denuncijantu Matiji Rosmanu
SLOVENSKA VEST.
V Ijos Angeles Cal. je umrl j»o jkratiki bolezni tudi Nenvorčanom dobro znani rojak Mr. Jafeob Jerman.
Prizadetim _izrekamo iskreno sožalje.
_:---
in njegovim tovarišem, ki .sc» ob žigati k m et.sk e hiše in <]a zato tegf
dolženi denuneijaeij med vojno. Prof .pričakovanju občinstva ni pok-izalo zanimanja zh to staro a-fero. V razpravai dvorani je bilo komaj 30 radovednežev. Obtožence brani šest advokatov. Prvi ob-toženee je Matija Rosman. 73 let star. židovske vere in oče štir h o-
tud: ni .storil. Tudi Ulažanin Damjanovic ^ta zatrjevala, da požigu in dcnime)iai:ij ničesar n« vesta. Razbirava je bila preložt na da .se zaslišijo še nekatere priče.
Velika železniška nesre-a. Na povtaji v Nimburgu j^' trčd trok. drugi Slavko Drum. 4<i M hrzovlak s tovornim vlakom. Sti
star. pravoslavne vere. Po poklicu je bil fininčn! stražnik. Po prevratu je bil takoj upokojen. Tretji obtoženec je Ivan Illažanin. finančni preglednik v Jelši v Dalmaei-
ri osebe >o bile mrtve, med tem v I ako vod j a tovornega vlaka Ky-selka, ki je nesrečo povzročil, ker je odpeljal .s postaj«*, ne da bi bil počakal na znamenje za odhod.
ji. Zagovarjati .se mora še Drage Sedem oseb je bilo t<-žko ranjenih Bomjanovie, 57 let star. oče sedmih ;njuj oq pa lahko.
otrok. Matija Rosman je obtožen, j___
d a je zažgal hišo nekega Št°fana I^qjaKI, NAROČAJTE SE NA Palca. Ravno tiiko je jnikazal Bla- j "GLAS NARODA", NAJVEČ žaninu hišo Agiee Lederer. češ. j jj SLOVENSKI DNEVNIK tudi to je srbska hiša in jo je treba j y AMERIKI.
Kjer ni inraku. kjer ni noči, Tam M>lnce sreče ti ne ugasne, Resnice solnee ne stemni.
Anton Kebe.
B&rberton, O.
Kamor pogledam vse hiti. Pa
.......	...	saj mi -čuda, -sedaj okoli Božiča in
ter jo tiskati v milijonih iztisov ter jih razširiti po vsem Xovega ^ Eni hrtijo x nakaipo-
svetll.	van jem raznih potrebščin, drugi
Kajti najbrž je še kje kak človek, ki veruje v nese- (in teh je precej) agrtitirajo za
bitni patriotizem, in tudi takim ljudem je treba odpreti "^ članstvo pri ra.znih Zvezah 1	in Jed notah, tretji -zopet so v zve-
ocl*	zi s kakšno prireditvijo, katerih v
Vse govoričenje o domovinski ljubezni je bilo tudi naš* naselbini ni ravno malo.
•tekom svetovne vojne le prazna fraza.	1 Seveda. v*ak«e rad od časa do
_ eacu malo po veseli in raiz vedri, da
tako iiHJtem lažje prenaša vsakda-
šest mrtvih v hotelskem
HTOtiKHOLM. J^veditka. 2®. decembra. — Pri lioteinkem požaru v Tida«bolra v *apa*dni Švedski je zgrorvlo pet ieuak in en otrok.
ROVI OOLU1KPI4 EMCOEDL
Z* Božič in a* ijovo^ leto so nas - ^ pewenetili »fiista-
na harmonikarja Stefek oče in nje	ia težave.
I Tako je tudi društvo Majnik. it.
Prvi dve sta zapeli "Micka oj 28 S. D. Z. sklenilo, da pripravi
Micka moja" ter "Zvedel sem ne- zabaven večer «a člane in pri jate
kaj novega".	*	1 je na Silvestrov večer, t. j. 31. de-
.. a.,-	» j __	ceartkra v dvorani Sam. društva
Na »Suhtjevem rekord« sta "Pa- „ . „ „	, . ,
. „ . 4<r . -»» j * Domovina . Znano je, da je ved stir" in '^Le ni pov«^ , docim. sta	r	L	• as* i,
Spehka zatgraJa "Golobtčka
uRepas".

no dovoljj zabave na prireditvah društva Majnik.
H^^H i Vajbano rojake iz Barbertona in
Hojaikom W ta rekorde in tudi okoliee ^ ^ ^ posetijo v
M PAIi* Wl A Ci»MTA.«aVA	A*	'V	.
Obilnem števila, da tako skupno v zabavi ki veselju pričal&fno novo h-t*.	Jcar je ~
ostale Columbia sJovenake rekorde .prav toplo priporočam«
ZAČETEK V SOBOTO!
Pretresljiva drama prebujenja vetiKe ljubezni!
"Najbolj dražestna ženska na sveta** v svojem prvem vodilnem filmu!
VILMA
BANKY
v SAMt EL 60LD\VYN'S prebavi
"The AWAKENING"
UNITED ARTISTS PICTURE
in LOUIS WOLHEIM
SUMITE najnovejšo Iniu« licr-linovo skladbo "Marie", in čudovit godbeni z!m>t dr. Hugo Riesenft'lda. Vai sedeži razprodani za premiers v petek zve£er. Običajne zmerne ceno.
Predstave se 2yieno v soboto ob 10:13 dopoldne.
RIVQLI UNITED ARTISTS
•roadway ob 49. cest«.
t
V spomin II. obletnice
smrti mojih nikdar pozabljenih Sina, Hčerke
in Soproga.
SIN FRANK PREK
umrl dne 6, der. leta 1926. Bil je uslužben pri lTtica (ias auil Electric Co. Zjutraj je šel še zdrav in vesel na delo. malo po cn uri popoldne ca je pa zadel električni tok 44.004» volt. nakar ca je vrelo na tla iz 64» čevljev visokega stolpa. Far ur pozneje je umrl v bolnišnici. Star je bil 23 let. Rojen na Vrhniki 16. scp. 1303. V Ameriko je prišel z menoj pred 15 leti.
Krufa usoda je življenja Pri delu za vsakdanji kruli. V grobu spiš zdaj sin trpljenja Med uanii i>a živi tvoj duh.
-a	■*-	t
Smrt te je s koso čakala Ko zdrav odšH si zadnji dun. Nazaj nam mrtvega te je ixrslala. I'll naših src bil I »okopa u.
KNJIGE
VODKIKOVX DRUŽBE
ia leto 1929
smo razposlali onim, ki so jih naročili. Ostali so nam samo se trije izvodi. V zalogi mamo se nekaj lanskih in predlanskih Vodnikovih knjig. Zbirka — štiri jako zanimive knjige —stane $1.50.
HČERKA MARY PREK
umrla pet dni pozneje. 11. dec. 1926. Stara je bila 9 let. Bila je slabeča zdravja in je bolehala že dalje rasa za srčno napako. Rojena je bila v St. Jobnsville. N. Y„ 27. julija 1917.
Hčerka sni vaj v erni' ruši Pokoj ti — mir tvoji duši Molčeča ko morska globina In tiha ko ^«rska višisia Je tvoje matere — bolest.
\Žc menda nisem b il sposoben. Kečem pa še enkrat — volja jc bila tl^bra, toda ee je bilo nieso Ufbo. so že vetleli, kaj so storili.
Vj.e tlruštvene zatleve od predsednika doli do bolni«kt**ra obiskovalca imam pa takorekoe v mezincu iu veni. kaj govorim.
Resnici hi slovenskemu društvenemu življenju v Ameriki na ljubo moraiu priznati, da nisem bil nikdar predsednik.
V-se^ra skupaj sem imel tri .sar-že.
Bi! sem-zapisnikar, pa sem moral odstopiti, ker pri prihodnji seji sam nisem mogel prevrtati jh eavk. Enkrat sem bil podpredsednik. Odstavljen sem bil zavoje neaktivnosti, kar 'j»riča, da ne-Kreča nikdar ne j>oviva.
Xekoe sem j»a opravljal tudi subalterno službo — >lužbo bolniškega obiskovalca, toda ves"- o tem v jutrišnji številki.
Društvenini# uradnikom ni z rožicami postlano.
Posebno tajniku ne in vratarju, ki jih mora ven met »ti. ee se s tepejo pri pinaklu.
Največjo i»dgoyornost ima pred-inik. <>n mora predsedovali ^e-uravnati spore, sn-iti prijateljstvo in tlobro voljo sne«! društve-mki.
V to miroljubno svrlm ima na razpolago kladivo, in slišal sem ga že predrMMlnika. ki j<- na glavni -eji v decembru ustvaril resnično tboživno razpoloženje z an-geljsko tolažbo: — Ginah. prmej-iluš. al' a i bom \ a kladu u glavo zarinu!
IVhI predsednik ima nekoliko lažje stalile.
Kadar predsednik ni navzoč, je po [predsednik običajno na bolni-šk? listi ali i>a timgače od^ten tako da njegovi društveni napori ne pridejo dosii v pošte v.
Tajnikova je najbolj krvava. Tajnik je k«»t feldvehelj pri -knmpaniji tajnik je n^Kaka društvena nnpti.
Revež apoininja zalaga, dokla-da. poziva, štuka. prijateljski o-]>ozarja, ker pa pri marsikaterem članu vse to skupaj nič ne zal'*že. ga mora izključiti.
V zahvalo pa izključeni član pripoveduje svojim prijateljem in kaže na ubogega tajnika rekoč: Le poglejte ga. ta je pa :>-'. ki je meni podporo, mojim n »-dolžnim otročičem pa rsnirtnino i»ožrl.
Tirdi .blagajniška ni lahka. To mi bo vsak hlasrajnik potrdil.
Xenavadne križe 'ii težave imajo pre<lsedniki raznih odborov.
X-aprimor predse<lnik veselične-ga odbora.
Opominjani se tratričnega dogodka. ki se je bil za vršil pr.-l Iva-najstimi leti na sloveu-ki zabavi v lirooklvnu.
Članice so pridno prodajale srečke za živega purana in >o do desetih zvečer že vs.- ra«pro<lale.
Puran je b^l zaprt v ledeni gaj-bo. obešeni visoko p»»l kropom, ter je gledal in čakal, kaj bo.
Pa se mu je najbrž začelo v.,e skupaj pre neumno želeti. k<*r so šele po polnoči začeli vadi jat i za njegovo u>odo.
"Šreeeeviiilku oseminodvajs».-t 1" je naznanil predsednik veseLičue-
ga ''xibora.
"Tukaj". — se je oglasil rojak kateremu so se že sline cedile po okusni puranji pečenki.
V itsteiiL trenutku je pa puran žalost no V" ivknil. belo pogledal in jezik pokazal vsem cenjenim navzočim.
SOPROG JOHN PREK
umrl devet dni pozneje. 3& dfee. 1926. star 59 let. Bolan je bil že dva meseca. Oktobra meseca si je pri padcu pretresel glavo, na kar je kil par dni pezneje operiran na moieanih. Zdrav ni bil več. k hitrejši sprti mu je pa veliko pripomogla izguba obeh in edinih o-trok. Rojen je bil na Vrhniki leta 1869., v Ameriko je pci^el pred 24 leti.
Tiho si odšel —• Pred teboj otroka dva Za vse sree si zlato imel.
t	4	ii
(isameto moje zdaj srce Za vami «lnSa moja plove Ctreuke m? je se
Se
Lei^o in enostavno je
tiiurl na-
ialujota naproci in miti
ne*
ravne smrti, ker se mu je zdela zadeva nekoliko jn-eneumna in predolgočasna.
Tožba med dotičnim članom in predsednikom veseličnega odbora pa še dandanes teče.
_ Pet krvavo prishiženih centov sem dal za žreb — pripoveduje rojak slehernemu, ki ga hoče poslu&ati. — toda namesto, da bi dobil petnajst funtov težkega živega purana, so me hoteli s erknjeno smrdokavro zadovoljiti. Dvanajst let. je že tega.
Le pomislite. koliko funtov bi tse bil puran zredil v teh dvanajstih krtih, če bi bil živega in kot se spodobi, dobil.
O bolniških obiskovalcih In dragih odbornikih pa v jirtrišnji ko-toni.	. Z - *■ , 7-'
sšsssstasa.*
- — —
-."j; :.i,:I
m.
Pr. Boutet:
. FAFA
Ta zgodba je resnična, je začel ki stražnik je prišel ponjo. Ker pripovedovati zdravnik iz mno- je bila baš sobota in je prejela
bolnice. Takole .se je dogodilo: V starka že tedensko plačo, je bila n«'ko veliko trgovino je prišla ne- že nekoliko v rožcah. Preden je koč vsa razcapana, kuštrava žen- odšla s stražnikom, je brž zvrnila ska, ki je že oddaleč dišala po ko-'še šilce žganja vase in čez nekoli-njaku. Prodajalke so se s studom ko časa so jo privedli pred ko-odmikale od nje, a to je ni niti mis&rja.
malo brigalo,	j Uradnik je sedel za pisaluikom
"Pošljite zavoj," je dejala-pri in bral poročilo o njej. Slednjič blagajni.	se je ozrl na starko, ki je vsa sku-
"Na kateri naslov;" je vprašal štrana. razcapana in od žganja za-blagajničar.	ripla. vendar pokonci in neskonč-
" Voj vod in j a Fargaska, ulica' no samozavestno stala pred njim. Kleber, 22b, je neizmerno d ost o-1 4 'Vaše ime?" jo je vprašal, janstveno in s liripavim glasom j ."Jbolanda de iBavau d'Arrosa-odvrnila ženska.	»ye, vojvodinja Fargaska." je de-
Ne da bi jo pogledal, si je bla- jala in .se ošabno ozrla okrog, češ, gajniear zpalsal visokodoneče ime. stol mi prinesite. In ponosno je drsala starka v svo-! "Kako?" je planil uradnik pojiti umazanih copatah iz trgovme. konci.
Drugi dan se je ustavil voz tvr-j "Jolanrla de Bavau d'Arrosa-dke preti hišo 22b v ulici Kleber. v«.. vojvodinja Fargaska." je še To je bil hotel najnižje vrste, vna- enkrat, a počasneje odvrnila.
n j os t hiše je bila umazana in perilo se je sušilo na oknih. Fant je^ začudeno primerjal to hišo z
"Vaš poklic?"
"Pomivam in ribam."
"In ste predvčerajšnjim kupili
naslovom na zavoju, a videč, da paTe svilenih nogavic?"
| "Da. gospod: kupila sem si svilene nogavice, ker ne morem pre nest i niti boiubažastih niti cvir-
se vse v jem a, je zavpil v vežo: "Fargaska !"
" Halo! Fafa! NVkdo Vas kliče!" s"1 je oglasil * o<lnekod. Na natih. A to »so zaupne zadeve nio-hodniku se je dvignilo kup cunj. jih oblačil, ki razen mene — ni-To je bila ts4a starka; pomivala kogar nič ne brigajo. Nogavice je vežo. Rokave j'* imela zaviha- sem plačala in zelo sem začudene., ne, krilo spodreoano; v obraz je	<ja upa kak uradnik brez
bila od dela in žganja vsa žari- p(>-tnlH* jemati čas ženski...." pla. Z mokro cunjo v rokah, da Komi-var je kar pihal od jeze: j<> kar kapalo od nje, ji' prištork-1 "yj >se upate! Mene! Magistrat-ljala po zavoj.	Iiega uradnika? Se drznete kriti-
"Kakšna ljubka vojvodinja!" zirati — Vi beračica...." je nehote vzkliknil fant, ko je sto-j "Nesramen človek ste," ga je pal v voz.	prekinila starka; pritožila se bom.
V trgovini je smejoč se pravil V sorodu sem z vladajočo rodbino
o tem dogo.lku.
Poslovodja pa se ni smejal. "Tepec neumni! Pustiš, da te
na Hrvaškem, poljski poslanik ji moj svak in francoski mašal moj strie. Svoj čas sem večkrat spre-
okradejo!" je planil na fanta, j jemala Vaše ministre in celo Va-" Saj bi si bil moral vendar kaj šega policijskega prefekta pri sebi misliti, da je bil naslov napačen, in zato lahko dosežem, da Vas kaz-Lepo te prosim — svilene noga vi- nujejo...."
ce za tako-le babo...." "	j Zdaj je vedel policijski komisar
"Saj je plačano,..." se je odzval pri čem da je. Saj je poznal to: fant.	mega Ionia n i ja, seveda — nič nove
"Saj to je! Iti zdaj se bo ogla- ga. Vedel je. kako se mu je v tajila prava vojvodinja. Tatvina je. kili primerili vewti. Koj je spre-nič drugega!"	menil svoje vedenje.
Seveda je bilo vsem jasno, da je " Milosti j i va gospa vojvodinja " tu tatvina. Tako je dejal tudi je dejal in se globoko priklonil, nadzornik trgovine, in isto je tr- "prosim Vas. dovolite, da se Vam dil sam gospod ravnatelj. Tatvi- kar najudaneje oprostim! Če ste no so naznanili na policiji. Tn tako ljubeznivi in počakate za-tre-drugi dan je poklical komisar do- nutek.... Po Vašo kočijo poš\iem tičnega okraja Fafo k sebi. Ne- ^ odpeljete v svojo palačo."
Pridružite se številnim našim vlagateljem.
IZRABITE PRILIKO, KI JO NUDIMO ZA
NOVO LETO
namreč:
Vse vloge, ki jih prejmejno do vštevši
12. JANUARJA 1929,
bomo obrestovali že od 1. januarja po -
4h%
(Dosedanja obrestna meja je bita 4%)
v
Nadaljnje vloge se obrestujejo od prvega vsakega meseca naprej.
• \ ,
Sakser State Bank
"Kočijo!.... Palačo!.... Kaj pc-meni to?" se je branila starka. "Vaši dovtipi se mi zdijo neumestni, gospod!"
Komisar je bil pa ves vzliičen radi svoje vloge in je odprl vrata. Zvito smehljajoč se je svojemu tajniku nekaj zašepetal. Ta je velel:
"Dajte kočijo za milostno vojvod in jo!"
In ko je hotela starka odjti. so jo morali nalahno nazaj potisniti.
"Kočija — navaden fijakarski voz — je res prišla in Fafo so potisnili vanjo, dasi se je branila. V družbi krepkega sluge so jo odpeljali v opazovalnico. A tu se je zelo razjezila in odločno zahtevala, da jo izpustijo. Toliko je pretila in govorila o sorodstvu z vladarskimi rodbinami, da se jim kov.
GTjAS NARODA, 27. DEC. 1928
h- » mm -j ' ■ it«
V
Pol milijarde v rokah špekulantov.
Pariški list "Populaire," organ j vlagateljem po 8 odst. obresti in socijalistov, je te dni razkril ve-]jim je na zahtevo vsak čas pred-
likanski finančni škandal, ki je menda brez para. Gre za stotine milijonov frankov, katere so siromašni in štedljivi ljudje zaupali finančni skupini, ki pa je njih denar porabljala v lastne š peku lati vne namene.
Lani je izšel v Parizu prvi zvezek revije "Gazette les Nations." List je p'ustal zelo ugleden zlasti v
lagal kritja. Kakor se doznava, pa so bila ta kritja zgolj nesolidni efekti, katerih ni na borzi nihče kupil. KMlar so vlagatelji skušali vnovčiti obligacije, so jim na borzi povedali, da so brez vrednosti. Takih obligacij je družba izdala za 170 milijonov frankov.
Ko so bile oblasti opozorjene na škandal, so poslale komisijo, da
mednarodnem svetu in je deloval|preišče knjige. Komisija je uga-za politiko pomirjen ja in spora-, to vila, da se morata takoj zapreti zuma. Imel je za sot rudnike j voditelj lista "Gazette du Franc"
in j in adminlstratorka lista- Ta pa
je bila. kakor .se je sedaj izkazalo. ga Hananova, ki jo proglašajo eni za genijalno finačnieo. drugi pa za umazano sleparko. Prelska-
n , j
JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Ely, Minnesota
•terenska
jedoota v Ameriki. hobmo rmešavanje v verska ali politična vprašanja. S t« precentor BRATSKA organizacija x eno blagajno in enim geslom: VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE. Nad sto odstotkov solventna. Ima približno devet sto tisoč dolarjev premoženja in sedemnajst tisoč članov r obeta oddelkih. Zavaruje za bolniško podporo, poškodbe in po snrtaine. Čitajto njen« glasilo "Novo Dobo", Širite pravo bratsvo in pristopajte k pravi bratski podporni erprizaciji JSKJ.
članov sadostuje ca novo drnStvo Pičite po pojasnila mm glavnega tajnika: — Jooepta Plstaler. Ely, Minn.
Ia veliko- va bo nedvomno ugotovila, kaj je ^ nrmad{. 1)ma d- Awtf vitev po- prav. Vse Panz govori o tem ™hivaktvo julijske Krajin
Zakrpan Trst in nove Benetke«
Ob desetletnici prevrata je nas-(tržaški poslanec Suvich. ki jlovil **nepremagljivi" eondottnero! pisal v "Popoln di Tri*-ste
nn-<ster
francoske državnike, pisatelje novinarje.
Političnim informacijam pa so se kmalu pridružile gospodarske vesti in borzne informacije. Vodstvo revije je nato razvila
potezen načrt za ustanovi Lev pe-j i«™*-	.*■	v lclu prebiv
tih finančnih druži* UstanoviloJ&and^u. Ogorčenje osleparjenih'glanieo K slav08pcvolll Trstu stroškov ima Trst v>o pravico. ... je pet denarnih skupin in je zače- vlagateljev nad denarnim konzor-'.<Hahsblirški ekonomi -so napove-jse pritožni Držav« prispeva nn lo agitirati med čitatelji, naj via-jem je seveda velikansko.	|dovali Trstu ako ^ lofi (H, Av. široko za ^adho novej?a |tristalli.
'stro-Ogrske, siguren propad, ali šča v TVnetkah Ofargliera). ni
liii.rliirifk: '-Trst imnn 1 etra. kar iui.i-j.ske Krajine po- jo IVnetke. Glede pristaniških
gajo Svoje prihranke v njih zavode. Agitacija ni ostala brez u.s-j peha. Kmalu so dosegle vloge ogromno vsoto 600 milijonov fran-
je zdela nasilna in nevarna, in sol
Ko je šla kupčija gladko od rok.
. t
POBIJANJE SKRLATISKE [a^t let tržaškega življenja v ob-1 pa se izplačala svot. nujno potreb-V 7ACRFMT	•	I
L	sežju italijanske države in narod-jriih m vzdrževanje bregov in
Ker se v Zagrebu škrlatinka še ne?rrt gosj»odarstva priča, tla se; molov tržaškega pristanišča, ki <i
vedno opasno širi o tem razprav-!^niporij stalno dviga. Trst je ve rušijo. Senator Luiggi. jrra.litelj
Ijal tudi zagrebški občinski svet l^'ki most. ki ^a nudi Italija na ; i»ristanš<*-a Casablanca, mi je rek. I
liki most. ki nudi Italija na : pristanšča Casablanca, mi j< jo zato prepeljali v umobolnico. je list izpremenil naslov in se je'xa seji je bilo sklenjeno škrlatin-iso dobili svobo<lo' pred par	v .svoji dolgi
Tu sem jo videl, je dejal po'prekrstil v "Gazette du Frane."fko n., Vsak način zajeziti in ore-j2*3*^1 ^ed italijanske udeležbe v jinženjerski izvedemwti ni vid«*l kratkem molku zdravnik. Na nje- "Ravnateljstvo je odprlo Sirom' prečiti njeno nadaljne širjenje, svetovni vojni. Kdor vidi danes | nobenega pristanišča v tako uč-
nem oddelku sem opravljal službo. Francije 400 agentur in kupčija' Ker mestni fizikat zaradi Že dve leti je bivala ondi in do- je tako cvetela, da sta mu proti dostnih sredstev
neza-
svoje naloge v
j Trst. se nm srce razširi oil vese. godnih razmerah, v kakršnih m: Ija: nove ceste, novi pomol; izbo danes naliaj taržaško pristanišče" bro se ji je godilo. Ker ni bila jdenarni odškodnini prepustila svo-1 polni meri ni mogel vršiti, so se, Ijšujejo promet, nusna dela vstaja-j V treh letih so pokrpali Trst... prosta, se je odvadila pijančeva-1 je gospodarske ]>redale tudi dva vsi govorniki strinjali v tem, da je tuintam. da se dovrši tekoča ob- ta čas pa je zrastla "una nuov.t ti. Spočetka se je seveda upirala jdruga ugleflna dnevnika. ''Quo-1 treba fizikatn na vsak način stavi- [ nova. Trst. italijansko in irope- j Ve-nezia iu terra fenna"; nov« in besnela, a polagoma se je po-.tidien" in "Rumeur." "Quoti-'ti večje zn«Ske na razpolago. Od-; fijalno mesto, ima nov mandat: | Benetke na trdni zemlji, prstani-mirila, navadila in podvrgla. Mir- dien" je prejemal kot odškodnino'slej bo prejemal fizikat izjemoma j Italiji zagotavlja obrambo vzhodne išče Marghera. moderno urejeno In na in delavna je bila in je le pa- za priobčevanje borznih ve.sti vso-'letno 85.000 Din donaeijc v svrho, meje in razvoj trgovske ekspanzi j zasnovano za votLstvo pomorskega
žila, da je kje kaj koristila. Ni-.f0 300 tisoč frankov na mesec, koli več ni govorila o svojih nas-j Glasom pisanja teh listov je do-lovili in svojem dostojanstvu. Zde- ja] konzorcij sijajne dobičke in je lo se je, da je na vse to pozabila j 0betal vlagateljem do 50 odst. od-in videti je bila povsem normal škoduine za vložene novce, na in zdrava.
energičnega pobijanja ke.
Za pomoč
nesrečnim prebivalem pod Et.no je tem se je vedno sklieeval na stro- nakazal komisar tržaške pokraji-Prav tedaj sem premišljal, ali kovnjake. ki so mu omogočali tak--qqq j;r i zdaj čas, da bi jo izpustili. Pa način špekulacije, da mu nil	__
škrlatin-j je napram Orijentu ".... Spregovo^■! gibanja na gorenjem Jadranu.
ril je Duca d'Aosta z določenim j Benetke so že zdavnaj presglo namenom. V Trstu ni slavnost- j svoj prtvlvojni promet. Inženjer nega razpoložženja ob desetletni j Agust oni je pred kratkim pred a-ci. Trst želi doseči zop- t svoj i val v kulturnem tečaju zji tujco
m ■
je treščilo kakor z jasnega in vsa uprava in vse uradništvo je kar otrpnilo o<l strahu: vladajoča rodbina s Hrvaškega, poljski poslanik in francoski maršal so poizvedovali vsepovsod za svojo sorodnico, svakinjo in nečakinjo Jolando le Bayau d'Arrosave, vojvodinjo Fargaško. Po več ko burnih mladih letih, več ljubezenskih dogo-dovšiiinah je bila radi škandalov že kar slavna in je nebrzdano živela. Ušla je bila z nekim cirkuškim h lev ar jem, se vdajala nizkotnemu življenju, potikala okrog, se postarala, zapila in popolnoma uničila in se brez listin in denarja kdovekje skrivala. Spočetka je bila visokorodna družina prav vesela, da se je znebila osebe, ki ji je vojvoda Fargaški prav duhovito dejal "moja komično žena." Pa je bil umrl neki visoko rod ni član rodbine m zato so radi dedščine začeli Iskati Vsepovsod ' proeluk) vojvodinjo.
Fafa je bila torej resnična vojvodinja Fargaska. T~boga ribari-ca in pouiilvalka se ni lagala. Zares je bila velika, a uničena gospa, ki ji ni ostaio od vsega dostojanstva ničesar drugega kot spomin na svoje ime in nekaj izrazov iz tistih krovov, dasi se je to čudno slišalo pri njej, vsej razcapani in zapiti ženski.
Silno sem bil radoveden, kako bo po dveletni, krivični ječi v umobolnici sprejela vest o proeto-ati in šel sem v ravnateljevo sobo, ko so jo privedli.
Prav nič ee ni razburila. Bila je celo v starem krilu in umazani ruti polna dostojanstva. Povsem j mirno je poslušala zamotane razlage in opravičevanja ravnatelja.
"Dobro, dobro, dragi gospod." I je Ijrezbrižno odvrnila. "Sled-i njič ste se vendar prepričali o res-| ničnosti mojih besed, moje podbi-(ne in mojih naslovov. A z vsem tem ni zdaj rac! Zdaj. dragi moj,
adaj som____"
Zaupno se je sklonila k ravnatelju m oči so se ji čudovito za-blestele, kar mi ~je bilo dobro »»-no.
adaj sem Bog Oče!" je dejala slavnostno. Zares — človek ne kar tako dve leti med norel, ee ni »n not«e: norosti.. /sp
para na svetu.	f
i
Ali kar je najneverjetnejše — konzorcij je vodila ženska, ga. Marta Hanauova, ki je letos pred dvajsetimi leti vzela za moža bankirja Bloelia, od katerega se je dala ločiti pred osmimi Mi. Dama je baje prva prišla na misel teh genijalnih" špekulacij in je pregovorila moža. da ji je dal za. začetek podjetja poldrugi milijon frankov. Vse drugo se je naredilo "samo od s^be."
Konzoreij je plačeval navadnim
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.
predvojni promet. Do tega (»a uc pride nikdar več, ker >o pn vojni zagospodovale na gorenjem Jadranu Benetke s svojim novo zgrajenim pristaniščem Marglnro. Pml tremi leti se je bila razvila med Trstom in Benetkami huda 1>olemika. Posegel je vmes tudi
v Benetkah o novem pristanišču in povedal, da ji- vlada potrošila doslej z<i Margliero že 650 milijonov lir. To imajo pred očmi Tr-žačani ob desetletnici. Zato pa odklanjajo vse laskave Ijesede, pa če prihajajo > še tako visokega mesta.
Posebno
znamenje
za avtomobilkte so izmislili mesrt-ni očetje v W a na que, X. J. Av-toniiobilisti se baje (pokore 'zapovedi in vozijo počasneje.
V A 9 I L O
X A VESELICO Slov. Dom Inc. priredi svojo letno veselico na Silvestrov veder dne 31. dccembra v svojih prostorih na 36 Danube St. Uljudno se valbi vse Slovence in Slovenke od blizu in daleč, da se po možnosti udeleže te prireditve. Igrala bo Stav. orkestra. Vstopnina za moške je 50 centov, za ženske članica tudi 50 centov, za nečlan ice pa satmo 25 centov.
ZaSčetek ob 8. uri zvečer.
2a obHno postrežbo bo skrbel Ojcfibjor-
Vrank Kasle.
Služba za Električno Uporabo
Noben potrošen dolar ne kupi večje vrednosti
ODGOVORNOST JE
NAŠA
Vse življenje v tej občini je odvisno od električne službe. Rast občine in napredek sta odvisna od nje.
Nikjer ni naloga za preskrbevanje dobre električne službe večja kot v metropolitanskem okraju; vrši jo ta sistem. Manhattan s koncentracijo nebotičnikov, hitro rastoči Brooklyn, Queens, Bronx in Yonkers, s svojimi in-dus tri jami in domovi, tvorijo svojevrstne probleme.
Pet velikih modernih tovarn (z drugimi v rezervi) dobavlja sedaj več kot 1,600,000 konjskih sil električne sile za potrebe tega ozemlja, dovolj za svetlobo štiriindvajset milijonov svetilk. Potom skupnega oddajnega sistema je spravljena električna sila v vsak kotiček tega okraja. Kupili smo: več velikih generatorjev ter neprestano večamo » izboljšujemo sistem razdeljevanja.
Mi se zavedamo odgovornosti in smo sklenili dobavljati najboljšo službo sedaj ali po desetih letih.
President
Tke New York Edison Company	Brooklyn Edison Company, inc.
The United Electric Light and	New York and Queens Electric
Power Company	Light and Power Company
The Yonkers Electric light and Power Company
GLAS NARODA, 2*7. DEC. 1928
Samotar iz West Enda.
I KOMAM IZ fivunrjA. — Eft "01m Narod*" prindfl g. K.
Prijateljska pogodba med Poljsko m
i
49
T
j

(Nadaljevanje.)
Dvajseto poglavje.
DRUGI NAJBOLJŠI.
Te dni se je v Varšavi podpisala prijateljska in razsodišč na pogodba med Poljsko in Madžarsko. Madžarski zunanji minister Val-ko je prišel v ta naaien na Poljsko in tam se je signirala pogodba,
katastrofalnim zaključkom velike vojne pa se je zmanjšal obseg skupnih interesov ined obnovljeno Poljsko in temr*ljito ostriženo Madžarsko. Le mejni konflikti med Poljsko in IDeskoslovaško so
Sara je odložila svoje pero ter zelo -trezno zopet prečitala pi-soirm, katero je ravnokar napisiala. Namenjeno je bilo Tim Dur-wwrd, te.r mu pripovedovalo, da se mora zaroka med njima končati in da je bilo njeno zaključenje zadeva velikega duševnega bojo za-npo. Sara »e je -bala povzročiti mu bolečine, kajti vedela je, da bo odvzelo o tpiamu Tim-u vse, kar mu je mogla kdaj dati — in to je tilo borno malo in da bo povzročilo zelo trpke bolečine možu, kateremu je bila naklonjena kot prijatelju in tovarišu.
BHo je komaj eri mesec izza časa, ko je obljubila poročiti se ž njim in bila je težka naloga pisati ter preklicati to obljubo.
Bilo je (zelo značilno za Saro, da .se ji ni nudila nobena druga alternativa. Sfldaj, ko je (bila prepričana, da jo ima Garth rad, je vedela, da se ne more udati nobenemu drugemu človeku, če bo o->tala ta medsebojna ljubezen za vedno neizpolnjena, nekonaimira-na ali ne.
Zganila in zapečatila je pismo mimo, nakar je sedela nepremično, razmišljajoča o posledicah, katere bo imelo. Skoro neizogibno bo (»omenjalo pismo skoro popolno odtujenje Durwardov. Elizabeta ji ne bo nikdar odmislila njenega ravnanja s Timom. Celo mehko sroo majorja Durwarda »bo gotovo čutilo žalost glede tega. Ker pa je Garth ni naprosil, naj se poroči n žjim — ter ni kazal nobenega na gnenja, da stori kako tako trtvar, gotovo ne bosta razumela njenega s>taiit*"a ali pa slmpatizirala ž njim.
Sara je vadihnila, ko je vrgla svoje pismo v postni nabiralnik. Pomenjalo je konec prijetnega in razveseljivega prijateljstva, ki je prišlo v njeno življenje ravno ob času, ko ga je pustila smrt Patrick Lovella skrajno praznim in zapuščenim.
Sledila sta dva dni nemira, tekom katerih je nemirno pričakovala odgovora Tirna Nato, tretjega -dne, je prišel sam, z nevernimi očmi, dočim je kazal njegov obraz sledove prečutih noči.
Bil je zelo nežen ž njo. Brez trpkosti in zmerjanja je pretrpel rjeno pojasnilo in ta mirna potrpežljivost jo je žalila bolj kot bi mogla vsa očitanja, 'katera bi bil izustil.
—	Jaz sem mislila, da sem ga imela le jaz rada, Tim, — mu je povedala. — Vsled tega sem se čutila prosto, da dam tebi, kar si j želel, — da postanem tvoja žena, če .bi me maral, dasiravno ves, da ti ne morem nuditi nikakc ljubezni. Mislila sem, da lahko napravim vsaj enega srečnim! Sedaj pa, ko vem, da me ljubi on kot ljubim jaz njega, 'bi se ne mogla poročiti z nikomur drugim, kaj ne?
—	In ali se boš poročila z možem, katerega ljubiš T
—	Jaz ne vem. On me ni še vprašal za roko.
—	Kaj pa, če je že poročen? — je vprašal hitro.
Sara je srečala njegove oči odkritosrčno.
—	Jaz ne vem niti tega.
Tim je napravil naglo kretnjo nestrpnosti.
—	Ali je poštena igra obdržati te v taki nevednosti? — je vpra-
ki odjgovarja duhu modernega ča-|sprožili tendence, ki so zahtevale sa in je v polnem skladu & sodob- sodelovanje med Varšavo in Bu-no mednarodno politiko.	jdimpešto — proti Čehoslovakom.
O priliki slovesnega podpisa so Tudi so se na obeh straneh trudi-se vršili oficijelni pozdravi in slo- li, da dosežejo skupno mejo, kar
šal.
Sara ae je naenkrat nasmehnila.
—	Mogoče ne. Jaz pa se ne ibrrgam za to. Jaz sem prejjričana, c'a mora imeti on neiki dosti dr*ber vzrok ali kaj drugega, — nasmehnila se je, — kalk trapawt moški vzrok, ki .bi sploh ne bil nikaka o-
vira!
—	Vzemimo pa, — je rekel Tim z zelo 'bledim obrazom, — da bi iznašla pozneje, da cfostaja kaka resnična ovira, — da se ne more poročiti n teboj, — ali bi prišla potem k meni, Sara?
Ona pa je izmajala z glavo.
—	.Ne, Tim, ne sedaj. Ali ne vidiš, sedaj ko veim, da me ima rad, je vse izpremenjeno. Jaz nisem prosita sedaj. Na en način pripadam njemu. O, kako naj ti to pojasnim? Celo, če nisva poročena in se mogoče nikdar ne poročiva, obstaja vendar zvestoba duha, Tim. To je v resnici največji del ljubezni, kaj ne?
Ona je prenehala, kajti naenkrat je čutila Timovi roki na svojih ramah.
—	Jaz mislim, da razumem, draga, — je rekel nežno. — To je ravno, kar sem pričakoval od tebe. Pomen ja konec \'sake stvari za me. Na en način pa !bi te ne hotel imeti drugačne...
Po tem razgovoru ni dolgo časa ostal. Govorila sta nato nekoli ko ter si obljubila, da bo ostalo njujino prijateljstvo neskaženo in neomadeževano.
—	Kajti, — je rekel Tim, — če že ne morem imeti najboljšega, kar more darti svet, — tvoje Ijulbezni, Sara, mi ni treba izgubiti še druge najboljše stvari, ki je tvoje prijateljstvo
Sara, ki ga je oj>aKovala skozi okno, ko je odhajal po ozki stezici, se je vpraševala, zakaj prinaša ljubezen tako pogosto rože v eni roki, d očim skriva v drugi oster bič.
Eno in dvajseto poglavje. ^	NEUSMILJEN ŽETVENIH
Elizabeta je korakala nemirno gormdol po široki terasi v Barrow nestrpno pričakujoča povratka Trma iz Monkshavena.
Vodila je, po kaj jo šel tjakaj. Skoro mu ni bilo treba poveda ti ji vsebine Sarinega pisma, tako hitro je suanirala stik, katerega je naSla med roko, pismo Sare ter senco, katero je zapazila na nje govern ljubljenem obrazni.
Poželjivo je odšla, da se sestane ž njim, ko je zaslišala ropotali je motorja na cesti »podaj.
—	Well t — je vprašala, ko ga je prijela pod pazduho ter odvlekla proti terasi.
Trm »e je ozrl nanjo z vnemi r j enimi očmi. On je tako lahko uganil njeno staliSče ter ni hotel dovoliti niti Elizabeti, da bi izustila kake neprijazne stvari glede ženske, katero je Ijnibill
Zelo nežno in z neskončnim (taktom ji je povedal rezultat svojega pogovora s Saro ter prikril, koliko je pač mogeJ, Bvojo lastno užaljenoat.
V njegov velik oddih pa je njegova mati sprejela dejstva z ne-prre«flcovano toleranco. On ni mogel videti njenega izraza, kajti imela je povežem trepalnici,.* govorila je povsem mirno, kot da skuša biti pravična V svoji stxibi. Nobenega zunanjega znaka ni bilo, im katerega bi lahko njen sin sklepal vrveei vrelec jease in ogorčenja, ki je bil vitoujen v njej.
—	Če pa Sara ne pričakuje poročiti tega moža, "kot ti je pripovedovala, je 'bila gotovo neprimerno prenagljena? Če ne more nik
vesne napitnice, v katerih sta poljski zunanji minister Zaleski in Valko naglašala, kako dobri odnosa j i so vladali vedno med obema državama in vladajo še danes. Nikdar tekom zgodovine si Poljaki in Madžari niso stali v boju nasproti, nasprotno pa so se v borbi za svobodo medsebojno podpirali. Zaleski je naglašaC kako trdno je uverjen, da ne bo nikdar treba poslužiti se določb o razsodiščem postopanju, ker bo mogoče na prijateljski način rešiti vse zadeve, ki se tičejo obeh držav. Valko se je osobito skliceval na princip pravičnosti, ki je bil ena vodilnih misli v politiki obeh držav m je naglašal, da mora biti isti princip osnova evropskemu miru.
Listi v obeh državah so komentirali v številnih člankih podpis poljsko - madžarske pogodbe. Precejšen del tega, kar se je pisalo oh tej priliki, je resnica. Poljska in Madžarska si tekom zgodovine nista nasprotovali. Tekom 19. stoletja pa sta se poljska in madžar-! ska politika često vjemali. Poljaki v Avstriji so domala vedno podpirali oficijelno habsburško politiko, toda v revolucij, letu 1848. so sodelovali z Madžari v borbi' -zo per avstrijsko reakcijo. Že to je zbližalo oba naroda, prav tako pa tudi skupno na.sprot.stvo do Rusije, ki je potlačila* poljski upor. Francu Jožefu pa poslala vojsko, ki je strla tudi odpor madžarske revolucijske armade leta 1649. Ko je pozneje prišel sporazum! med Dunajem in Budimpešto, so si postali Poljaki in Madžari zavezniki v avstrijski notranji politiki.
Naposled se je poljsko - madžarsko prijateljstvo pokazalo tudi začetkom svetovne vojne ko so poljski legijonarji marširali proti "Rusiji, pričakujoč od njenega poraza nacijonalne osvoboditve. S
pa se je onemogočilo s priključitvijo Podkarpatske Rusije ČSR. S popolnim sporazumom in pomir-jenjem med Varšavo in Prago pa je nehal na PolSskem interes za Madžare, posebno ker je ustvarjala Poljska vedno tesnejše odnoSa-je z Malo antantio, osobito z njenim članom Romfcmijo.
Poljska je imela spričo napetega razmerja do sovietske Rusije interes na tem, da se Romunija ne oslabi kar je poinenilo kategorično zahtevo, da se interesom Male antante ne nasprotuje. Zaradi tega je morala Poljska ostati pasivna v odnočajih do Madžarske. Obe državi sta inieli svoje interese v več ali manj ločenih področjih
in povsem jasna politična logika veleva, da ostane tako tudi v bo doče. Komentarji nekaterih listov so sicer napovedovali, da ima Valkov poset v Varšavi namen doseči poljsko posredovanje med Madžarsko in Romunijo. Ali ker je čas za take akcije danes povsem neprikladen, se od eventualnega posredovanja ne more ničesar pri čakovati.
Poljsko - madžarska prijate ljska in razsodišč na pogodba osta ne spričo tega običajen mednaroden akt. brez posebnega pomena
V Malem otoku
pri Postojni so p°kopaH vpokoje-nega železničarja Frana Klemen ca, starega 61 let.
DOMAČA ZDRAVILA
V	mtotf Ibuu JedlbM afem, Knajpofo Ječmenovo kavo ln Im-portlrana domača zdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi —
DOMAČI ZDRAVNIK PUlt« po bresplačni cenik, t katerem Je aakratko popisana vsaka raatlfoa sa kaj m rabi.
V	ceniku bodete naiU le mnogo drugih koristnih stvari.
Math. P e s d 1 r
•ox TO. City H sil New York. N. V.
Marija Rasputin
4N5WJ« jwroiktw Štupnine
t>. decembra:
Majestic. Cherbourg Pennsl&nd, Cherbourg, Juitverpea Mlnnewaska, Cherbourg Albert Ballln. Cherbourg. Hamburg New Amsterdam, Boulogne Bur Her Rtoterdam
Columbus. Cherbourg. Bremen 2. januarje:	*
Augustus, Genoa, Nacoll
NAGLA VOŽNJA Vl JUGOSLAVIJO
Veliki parnik na olje
Presidente Wilson I
ODPLUJE
27. DEC. in 7. FEB.
hči zloglasnega ruskega meniha, nastopa v nekem hamburškem gledališču.
Ogromna motorna ladja
Vulcania
Odpluje na avoje deviško potovanje
10. JAN. in zopet 22. FEB.
Kot njena potwstrimska ladja — Saturnia, prekata vse ladje sveta v razkoSju, udobnosti in naglici ter nudi najboljšo službo v Evmpo. Posobne cene za. tja in nazaj. Ve^ novosti na Vulcaniji in Saturniji. vključno plavalni bazen v drugem razredu. PHELPS BROS. A CO, Gen. Agenta 17 Battery Plača, New York
STRUP ZA POMIRJENJE ŽIVCEV
Ljudje nagnjeni k skrivnostnemu, neranljivemu; kjer skrivnosti ni. .si jo sami naredijo. Goljufi in pustolovci imajo prav za prav lahek opravek pri izbiranju svoj in žrtev. Nekaj skrivnostne* ga pozerstva. nekaj psevdotieene-era frazarenja. nekoliko pompoznih naslovov — in žrtve se jim ponudijo same od sebe.
Družba berlinskih inteligentov, med njimi znani filmski r^'ser Georg Jacoby in filmska igralka Eljra Brinkova. je bila strastno vdana spirtizmu, pa se je zbirala rada v stanovanju nekega dr. Mullerja, liomeopata in magneto-pata, ki .se je razumel na ta posel in ki je imel s svojim asistentom brezplačna predavanja o vseh mogočih okultnih in medicinskih zadevah. Mimo grede bodi omenjeno, da je ime "dr. Muller" samo psevdonim za človeka, ki svoje pravo ime skrbno skriva. Po vsakem predavanju je prodajal psevdonim istič ni doktor svojim poslu-
3.	januarja:
Dresden. Cherbourg. Bremen
4.	Januarja:
Berengaria. Cherbourg
5.	januarja:
IVesident Roosevelt. Cherbourg. Bremen
Cr»nte Grande, Genr>a, Napoll New York Chertjourg. Hamburg
9. Januarja:
Vulcania. Trst (Prvič)
11.	januarja:
Mauritania. Cherbourg Arabic. Cherbourg He de France, Jlavre
12.	Januarja:
George Washington. Cherbourg, Bremen
Lwutschland. Cherbourg. Bremen
IS. Januarja:
President Harding. Cherbourg, Bremen
17. Januarja:
Muenchen. Cherbourg. Bremen
19. januarja:
Hamburg, Cherbourg, Hamburg Majestic, Cherbourg
23. januarja:
Kepublic. Cherbourg Bremen Berlin. Cherbourg. Bremen
25.	januarja:
Paris. Havre
26.	Januarja:
Conto Biancf.mano, Genoa. Napoll Cleveland. Cherbourg, Hamburg 30. januarja:
America, Cherbourg. Bremen
Šakem vsakovrstna lečila lastne-1 ga izdelka — za drag denar.
Te dni se je vršil ponovno spiri tistični in predavalni večer pri homeopatu. Ob zaključku je ponujal asistent družbi nekakšen prašek, o katerem je trdil, da j>o-mirja živce. Jacob, Brinkova in še štirje njuni znanci s0 kupili nekoliko tejra praška, nato so se odpravili skupaj v in-ko restavracijo večerjat. Brinkova je začela tožiti. da jo bolj glava; Jacob v se je spomnil na prašek in je družbi predlagal, naj bi poskusili njegov učinek.
Družba je pristala na to. vsak je vzel žličko čudežnega praška. Prašek je bil res čudežen: Nekoliko hipov pozneje so se pojavile pri vseli strašne bolečine v goltan-cu, na jeziku, v želodcu in j»o vsem telesu, polaščali so se j in mrtvomini pojavi. Z vso naglico so se spravili v bolnišnico, kjer so začeli zdravniki z energičnimi ukrepi proti delovanju strupa. Rešeli so jih, toda p^torica je morala ostati v bolnišnici, Jacobv pa je šel v neko privatno kliniko.
6 DN! PREKO OCEANA
NciJkriJU In najbolj ugodna pet za potovanje ne ogromnih oarnlklh:
lie de France 11. jan.; 1. febf. Paris 25. jan.; 15. februarji.
(Ob pclnotl.)
NajkraJSa pot po ieleanld. Vsakdo J« t posebni kabini a vsemi modernimi udobnosti. — Pijača ln alarna francoska kuhinja. Iaredno
▼preaejte kateregakoli pooktaaeenaga ageata ali
FRENCH LINE
i* State Street,
Hew York. M. Y.
dar ^postati nji ničesar, zakaj je po«tem potisnila na stran jv»e mi-
tf na porofc<M l %	ip	1 i i; 4 t
i i II
D
STENSKI ZEMLJEVID
ZA VSAKOGAR
človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točkf da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem Iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zemljevidu so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam.
CENA
SAMO
(Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.)
PoStiiino plačamo mi in pošljemo zavarovano.
YELK ZEMLJEVID JE POTREBEN V , VSAKEM DOMU
Edinole veliki zemljevidi sadoštajo dnevnim potrebam. Če ne morate posluževati atlasa, morate listati po njem In predno najdete, kar iščete. mine ponavadi dosti fasa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere tela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVinu lahko natančno ucotove, kje se je zgodila kaka nesreča, kje Je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se oče zemljepisja.
Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima sest strani. Id vsebujejo približno 68M kvadratnih infev. Dol* Je 38. širok pa 35 inčev.
Dostikrat ste ie čitali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vase zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se na* hajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej petrebi ugodeno.
y JEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO:
Veliki in krasni zemljevid eelega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih barvah.
Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vse železnice in ceste.
Nov zemljevid za paketno pošto iij Vodnik po Združenih državah.
Zemljevidi Pacifičnega oceana, otočja in ameriške lastnine.
Opis dežel, mest, otokov, rek itd.
27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU
Ne osiraje se na to, če ie imate zemljevid ali atbmt, ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vas velike važnosti. Ko ca boste en ■ Mi, ca m boste daH niti za pet dolarjev.
NAROČITE GA PRI:
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY s2Com«at st..N.w YO*,N. Y.
Kakšen strup je bil to. ki jim je " magnetopat" prodal za poni irjevitnje živcev, ni znano; r*-!;in-ke, ki so jih našli pri pacijentih, so predali poli<-iji. ki j«1 uvedla takoj natančno preiskavo. Preiskava pa je deloma otežkm-ena s tem, ker zastrupljene! Se ne morejo govoriti.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je nsmenjen potovati v stari kraj. Je potrebno, da Je poučen o potnih Ustih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled nafie dolgoletne 1»-knfinje Vam ml zamoremo dati naj-boljSa pojasnim ln priporočamo, vedno le prvovrstne brzopan-lke.
Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti d morajo dovoljenje all permit is Washington a, bodisi za eno leto ali 0 mesecev ln se mora delati proflnjo vsaj en mesec pred odpotovanjem In to naravnost v Washington, D. C., na generalnega naaelnlSkega komi« sarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 3L Julija 1926 se nikomur veC ne poSIje permit po poŠti, ampak ga mora Iti Iskat vsak prosilec oeetv no, bodisi v najbližji naselnlAld o-rad aU pa ga dobi v New Yorku pred odpotovanjem, kakor kdo v proftnjl zaprosi. Kdor potuje ven breo dovoljenja, potuje na svojo lastne odgovornost
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Od prvega julija je v veljavi nova ameriSka priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo a meri Akl državljani dobiti svoje ieao
in neporočene otroke Izpod 2L leta ter ameriške državljanke svoje mole s katerimi so bile pred l. Junijem 1&28. leta poročene, izven kvota.
Jugoslovanska kvota zoaSa te vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-riSl ameriških državljanov, možje ameriSklh državljank, ki so se po L junija 1928. leta poroflu Id po. ljedelcl, odroma žene ln neporo*
Ceni otroci izpod 21. leta onih M>
državljanov, ki so bili postavno prlpuSčenl v to deželo ca stalno M.
vanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v Isti. po se no sprejema nI kakih proienj a rlkansko viae je.
STATE BANK
A^HiVtfKi
_ . ____ _ 2A- ___
L	_ j	_

i ,14 i — -TU----".nuv • ~ - rr—
. * i'P1'' "iv: ; ' Ui _____'■ ■'____________________ .
«csS	ijew'■*■	'
* J> '
>- r- ••.