List št. 70. Kmetovavci močite senožeti! *) Kmetovavci! ne pušajmo senožet ali travni-nikov, kakoršni so sami po sebi, če nam je mar za veliko veči dobiček! Ne bodimo slepi, da bi tega ne spoznali, da rodovitne senožeti so imenitna podlaga, na ktero se večidel opira premoženje kmetovo v naših deželah, ker po pomnožitvi živinske klaje se pomnoži in zboljša naša živinoreja; po živini, za ktero zmiraj lahko gotov denar sku-pimo, si množimo gnoj, in z obilnišim gnojem množimo vse svoje pridelke. Da bi se pač našim kmetovavcam oči odperle^ da bi saj spoznali, kar jim gotov dobiček, gotov denar ponuja! Senožeti pa pripraviti na boljši stan in na njih vstvariti velike pridelke, je eden nar pervih pripomočkov, da jih močimo, da vode po njih napeljujemo. To reč hočemo pretresti v 3 vprašanjih. Pervo vprašanje: ali je vsaka zemlja za močenje pripravna? Drugo vprašanje: kdaj naj senožeti močimo, in s kakšno vodo? Tretje vprašanje: Kakošni dobiček za moremo iz redovniga močenja pričakovati? Pervo vprašanje: ^Jeli vsaka zemlja za močenje pripravna?" — Odgovor: Večidel vsaka zemlja je za močenje pripravna; vunder je pri m o čir ni h senožetih svetovati, da se jim poprej močirnost odpravi. Skozi veliko let sim se v Paltenski dolini s svojimi lastnimi očmi prepričeval, da tudi na močirnih senožetih je močenje tako dobro storilo, da se je skoraj polovico več sena pridelalo; le to je pri močirnih senožetih treba, daje vode dovelj in primerne gorkote, ker napeljana voda stanjša stoječo močimo tako, da rodovitnost napeljane vode kroti malopridno močimo. — Dalej je gotovo, da je za suho zemljo, posebno s *) Po priporočilu zvedeniga vknietovavca iz Breisgau-a, natisnjenim v 41. časniku Staj, kmet. družbe. Vred. — 278 — pešeno podbrazdino, močenje veliko bolji, kakor za ilovnato in merzlo zemljo. Lega zemlje, ali da je ravna ali da visi, ne dela pri močenji veliko razločka, ker nas umetnost močenja uči, da zamoremo vodo povsod enakomerno razpeljat?. Lega zemlje pa nam veleva, da se morajo senožeti na več vi ž močiti in da po enim kopitu povsod ne gre. Nar prostejši močenje je navadno, da se voda po ravnim zemljišu spusti in da se po zatvornicah zaderžuje in v grabne po senožeti napelje. Ker gre pa senožet navzdol, tam je naravnih in umetnih navzdolnih žlebov (na-tiirliche oder kiinstliche Hang- oder Grabenbau) potreba; tudi se morajo zavolj travnikove lege včasih posebni kanali umetno napraviti, ki se delajo po potrebi ali iz zemlje, ali iz majhnih lesenih žlebov. Drugo vprašanje: Kdaj naj se senožeti močijo in s kakošno vodo? Natura sama moči senožeti z roso, dežjem in snegam. Ali vsigatega je včasih premalo, včasih preveč, ali ne o pravim času. Temu mora umen kmetovavec sam pomagati, da senožeti moči. Samo po sebi se lahko razume, da ni treba senožet močiti, kadar po deževji voda čez nje stoji; tudi ne bo noben kmetovavec tako nespameten, da bi vodo napeljeval na travnik, kadar je tako mraz, da zmerzuje. Če je bolj gorko in bolj vroče, tolikanj bolje stori močenje; posebno dobro po večletnih skušnjah je senožeti spomladi s snežni co močiti, ker je snežnica spomladi še zmiraj gorkejši kakor je zemlja takrat, in tedaj pripomore zemljo zgreti in po-nočno zmerzlino odvračati. Ni tedaj ravno na uri ležeče, kdaj in kako dolgo naj se senožeti močijo, ampak posebno na tem, da jih tako močimo, da nam voda to stori, kar od nje pričakujemo, da namreč pervič raz-stopi vse tiste reči, ki so v zemlji, injih pripravne stori, da jih zamorejo travne koreninice poserkati; drugič, da gnoji senožet s tistim blatam, ki je včasih vodi primešano, in tretjič, dagorkota vode so-greje senožeti in jih varje zmerzline, kadar se pripravljajo zeleneti. Seno, kakor vsi zemeljni pridelki, obstoji skoraj na pol iz ki-slica in vodenca, tedaj iz ravno tistih per-vm ali obstojnih delov, iz kterih voda obstoji. Iz tega samiga tedaj zamore že vsak človek lahko za-popasti, daje voda nar imenitniši in nar potreb-niši žjvež vsaki travi in vsim rastljinam. Če bi kmetovavci le to edino resnico porajtali, kakor zasluži porajtana biti, bi se gotovo vsi vzdignili, navadni nemarnosti, ki jim tolika dobička vsako leto vkrade, slovo dati, in povsod bi vidili na senožeti vode napeljevati, kar koli bi jim moč bilo. (Dalje sledi.) List št. 71. Kmetovavci močite senožeti! (Dalje in konec.) Kar vprašanje vtiče: jeli vsaka voda dobra travnike močiti? bi se utegnilo misliti, da vsaka, ako se: sploh le od močenja govori. Ker pa kmetovavcu ni zadosti, da bi le vode po seno-žeti napeljal, ampak letake, ki k rasti dobre trave pripomore, je gotovo važno vprašanje: ktera voda je za to nar bolji? Vode imamo narveč iz studencov, potokov in rek. Po mojih skušnjah ima čista in večidel merzla studenčnica le to dobroto, da ž njo močene se-nožeti varje suše, scer nima nobeniga posebniga prida za zboljšanje trave. Bolji je voda potokov in rek, ktera pa tudi vsaki čas ni enaka. Kakor smo že rekli, je spomladansko močenje nar koristniši, pa tudi o poznim poletji za otavo ali po košnji otave ni brez prida. Je pa kmetovavcu mogoče, da zamore vodo iz štirne, studenca, potoka ali reke skoz straniša — 282 — (sekret) ali skoz gnojnico v vodnjaku nabirati in odtod na svoje senožeti napeljevati, je srečen mož, kterimu se velik dobiček sam ponuja, če ima le um zato. da srečo vidi, ktera ga iše. Gnojnica! gnojnica! ti prekoristna stvar, da bi te pač kmetovavci po vsi h potih lovili in v svoj prid obračali! Kdor gnojnico, vinski cvet za rastljine, pusti brez prida odtekati, je sam sebi priča, da nima cveta (uma) v j*lavi! Se ve, da vsak kmetovavec nima studenca ali kakošne druge vode tako v svoji oblasti, da bi jo skoz gnojnico peljati zamogel, — ali dostikrat bi se znalo kaj taciga z umam storiti, pa se, žali-bog! ne stori, ker še ljudem v misel ne pride! Kdaj, koli krat in kako dolgo pa naj se močisenožet, naj bo ravna ali navzdol? Predolgo močenje, da bi voda veliko dni ali neprenehoma čez senožet stala, bi ne teknilo ne kislim ne le sladkim travam; kislim zato ne, ker vsaka voda če tudi za gnojenje dobra, se skisa, če dalje stoji, — sladka trava pa se clo pokvari in pa v kislo ali saj kisljato spreoberne], ako se senožet predolgo moči. Po mojih 23 letnih skušnjah, posebno na Nemškim, je dosti, ako se, tudi o nar hujšim poletinskim času, senožet na dan le t—2 ur moči; obilna košnja merve in otave bo povernila vse stroške za napravo umetniga močenja. Kakošen dobiček izvira iz močenih senožet? Kako neprecenljivo dobro je močenje vsim ra-stljinam, nam nar očitniši kažejo v Egiptu povod-nji, ki jih vsako leto napravi reka Nil, ktere čisto same gnojijo Egipčanam njih polja in senožeti tako, da vsa radovitnost izvira po njih! Če ravno v naših krajih rodovitniga Nila nimamo, bi pa mogli vendar slepi biti, ako bi ne spoznali veliciga razločka med močeno in nemočeno senožetjo. Dve napčnosti pa vidimo na svojih senožetih pogostoma; ena in scer stara razvada je, da en kos senožeti suhe ostane, en kos se moči in kisa, — druga napčna navada pa je ta, da dostikrat nar merzlejši studenčnico vidimo iz gore napeljano po senožeti, ktera — kakor smo že gori rekli — druziga prida nima, kakor da zemljo zmoči in suše obvarje. Vse naše umetne naprave za močenje zemljiš so po slabim starim kopitu. Naj reče kdo da zabavljam — ali resnica je. Naše umetne naprave za močenje zemljiš niso naprave za mir ifi spravo med sosedam in sosedam, ampak za prepir in so-vražtvo. Zakaj, če je treba, vzame sosed sosedu vodo; če je pa ne potrebuje, jo spusti po zemljišu soseda, da mu vse potopi. Vsak se ravna pri močenji po svoji termi, ker postave nimamo, ktera zamore vodo v narveči bogastvo za kmetijstvo, v pravi blagoslov Božji povzdigniti. Ako primerim senožeti naBrajzgavskim s temi, ki jih tukaj vidimo, — kakošen razloček! Tam so močene senožeti ob košnji merve bolj žitnimu polju kakor travniku podobne, — tako lepe so! Redko se vidijo garjeve zeli, zlatice, kozja brada, zvončice itd.; pahovka, glavniknice in druge dobre trave pa rastejo goste kot žito, 4—5 čevljev visoke in košate, da tudi Štajarska kosa ses kmalo skerha in močniga kosca vpeha. K večimu zamoremo na svojih lepih senožetih gornjiga Štajarja na 1 oralu 25 centov klaje pridelati, — okoliFreiburga, sim se sam prepričal, pa pridelajo na močenih senožetih v srednjih letinah na oralu 57 do 68 centov. Kakošen razloček! Ali ni jasno kot beli dan, kako neizrečeno koristno je umno in redno močenje senožet? Ni bolj-šiga pripomočka povzdigniti pridelke travnikov, kakor je voda, umno napeljevano po njih. Tode k umnimu močenju je treba i z ved e-niga vodnika in učenika, kteri je v tem popolnoma skušen; tak mora pot pokazati, kako se ima to storiti, da je primerno legi senožeti, zemlji itd. Da se pa to v vsaki deželi zgodi, je pred vsim potreba, da vlada *) pripomore k temu. v *) NaŠtajarskim, kakor naši bravci že vedo, je že tak izveden inženir, ki vodi umetno močenje, in vis. mini-sterstvo je dovolilo vsako leto 1000 fi. i« deželne kaše za povzdigo senožet. Vred.