^To XIV ŠTEV. 338 okviru Evropskega skupnega trga > o dolgo ne čujejo Tržačani več be- Evropskeni skupnem trgu kot reln> bilki iz gospodarskega mrtvila. H,.f .pripeva ne čujemo več iz ust po-govornikov pa tudi ne iz ust Olj] stavnikov vladajočih strank in po-Scenih gospodarstvenikov, j. Sakemu hladno mislečemu gospo-lCltslveniku je moralo biti že v pr-jr haznanilu te nove zvezde na trža-Oj.obzorju jasno, da ne more Trst oJSar pričakovati od Evropskega skup-p()'’a ,rga. Zadeva je povsem preprosta, kot ^i zemljepisni legi ne spada Trst Pomorsko središče v območje držav j.^Pskega skupnega trga, saj je nje-D a lega celo nasproti Italiji povsem skr .rna, kolikor je Trst porinjen v te aini severovzhodni kot njenega o-tc J®- Med ozemlji držav Evropskega ^[Pnega trga prištevamo lahko samo ^ Ježile Nemčije, k tržaškemu zaled-lr' *'ako naj potem Evropski skupni i,a ugodno vpliva na tržaški promet, Ifanzit in trgovino čez tržaško pri-auišče? P proti koncu lanskega leta (glej '■Osn - ‘ftklarstvo z dne 9. decembra) smo z°rili na ta neugoden položaj Trsta ik^°ti drugim pristaniščem Evrop-I,. 8a skupnega trga in smo nameno-t . navedli tudi mnenje R. Poiluccija ^asopisu »Concretezza«. Temeljne do-e Evropskega skupnega trga so si-jr teoretično ugodne za promet čez lvS* in tržaško gospodarstvo, toda ^Uiškl konkurenčni pristanišči Ham-^ 8 tn Bremen sta pri pogajanjih gle-,!lav'l Evropske gospodarske skupni.8.*' Prehiteli Trst. Za ti dve prista-dt.^1 namreč ne velja določba, da ni j. avam članicam Evropskega skupne-tr8a dovoljeno s posebnimi (nizki-^ Prevoznimi tarifami po železnicah i, "terjati promet v nenaravne smeri. ‘ten - 'ni) "Utr jati Utški državniki so znali priboriti za Cl|. v® pristanišči izjemen položaj, skli-j. se na škodo, ki so jo utrpela nem-Pristanišča zaradi delitve Nemči-bij '"klicno pomeni to, da za Ham-v l8 in Bremen ostanejo še vedno v Pa J;"'i iziedno nizke železniške tarife j teniškem ozemlju, s katerimi odva-Ijlj0 Promet (tudi iz Avstrije, glavnega "'a tržaškega pristanišča) v severih Pristanišča tudi iz tržaškega zaled-tj' Sanio s takšnimi, trgovsko neupra-^ "timi tarifami, je možno iz prede-v ‘ ki so Trstu bliže, odvajati promet "°ij oddaljena nemška pristanišča, ra Trst torej ne veljajo določbe, če-pr,v je zadnja vojna neprimerno bolj zadela naše gospodarstvo kakor o-j^ajeni dve nemški pristanišči, ki sta aes že v polnem razmahu. Tudi os-I ne določbe Evropskega skupnega l8" so za Trst dokaj pomanjkljive, , 'kor ne zajemajo pomorskega pro-I a ,temveč se nanašajo samo na no-r'"'ji promet po železnicah, cestah in Drt h. Tako ni mogoče dogovorno med /Nadetimi državami vskladiti prometa tevSukem in po morju; takšna vskladi-I ki bila prav gotovo v korist tudi aškemu pristanišču. ...^ajnovejši nastop severnih prista-Sc Hamburga in Bremena, Rotterda- ^dfladi Evropskega skupnega trga k|.vropske gospod, skupnosti) sploh iz-JUčuje vsako možnost, da bi se dalo °d okriljem Evropskega skupnega tr-, kaj doseči v prid Trsta in ga zava-vati pretj konkurenco severnih pri-v "'šč. Severna pristanišča so namreč "kupni resoluciji odbila vsako vme- sti *taUišč. ] S evanje Evropske gospodadske skupno-r v pomorske zadeve in odklanjajo r"?tfignitev kakršnih koli določb Ev-s "sko gospodarske skupnosti na pri-^apišča, tako tudi določb, ki urejuje-Promet po suhem. V svojem sklepu Udarjajo, da je promet v pomorskih r 's,aniščih preveč vezan na medna-tert-110 P0,T10rstvo> da bi se lahko pod-! ali določbam Evropskega skupnega , Ša. Nova gospodarska skupnost, ki Predstavlja Evropski skupni trg, je Vsem tem pretesna za severna pri-anišča, ki vidijo v njem nekakšen ^Vp, ki bi jih odvajal od mednarod-e8a poslovnega sveta in zlasti od med-arodnega pomorstva. P Kako naj po vsem tem iščemo v vrapskem skupnem trgu rešitev za r°'tietno krizo v tržaškem pristanišču? Neverna pristanišča proti tropskemu skupnemu trgu Hamburga poročajo, da so pred-• avniki pristanišč ob severnem mor-r,’ 'n sicer Amsterdama, Anttverpna, reniena, Hamburga in Rotterdama na KaPnem posvetovanju sprejeli resolu- v kateri zavzemajo gledišče na-Proti Evropski gospodarski skupnosti y'roma Evropskemu skupnemu trgu. resoluciji naglašajo, da ima promet-i° Sospodarstvo obmorskih pristanišč, , 8a sicer pogodba o Evropski gospo-"fski skupnosti ne omenja, svojo last- 0 Prometno področje, in sicer zaradi '°jih močnih vezi z mednarodnim po-°rstvom. Zato ga ni mogoče vezati na °Iočbe, ki predvidevajo urejevanje v 0rneta po železnicah, cestah in rekah smislu določb Evropske gospodarske ^Upnosti; uporaba teh določb, ki se ariašajo na notranji promet po želez-cah, rekah in cestah v pomorskem r°metu, bi zadela poseben položaj ob-t.°rskih pristanišč, ki hočejo ohrani- 1 svojo neodvisnost. Iz vseh teh raz-agov odklanjajo pristanišča ob Sever-em morju raztegnitev osnovnih pro-etnih določb v pravilih Evropske gozdarske skupnosti na obmorska pri-anišča. Ta obmorska pristanišča mo- . 1° v svoji gospodarski politiki upo- šte, Vati konkurenco in organizacijo sve- Uiti Rega prometa ter hočejo zato ohra- svojo neodvisnost. Znižana cena svinjskega me- IN MASTI V JUGOSLAVIJI. V zad-Jetn času se je na jugoslovanskem g" znižala cena svinjskega mesa in ^asti oci 320 na 260 dinarjev. Do tega I" Prišlo, ker je dovolj domače masti a kritje domače potrebe. Prejšnja le-. Je Jugoslavija morala včasih uvoziti 'mjsko mast. GOSPODARSTVO CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. PETEK, 1. APRILA 1960 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Amerika na strani šesterice Tudi po pariškem sestanku še vedno nevarnost carinskega boja Pariški sestanek dvajsetih držav, in sicer osemnajstih, ki so včlanjene v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje v Evropi, in Severne Amerike, to je Združenih ameriških držav in Kanade, ne bo dovedel do očitnega razkola med pristaši Evropskega skupnega trga in Svobodnega trgovinskega področja, toda ozračje nezaupanja pa tudi negotovosti, ki je nastalo od trenutka, ko se je komisija Evropskega skupnega trga pod vodstvom Nemca prof. Hall-steina odločila za lastno pot, ne bo odstranil. Danes ni več upanja, da bi u-tcgnilo posredovanje Združenih ameriških držav zbližati gledišči šesterice (držav Evropskega skupnega trga) in sedmorice (držav Svobodnega evropskega trgovinskega področja). Američani težko nastopajo kot posredovalci od trenutka, ko je postalo jasno, da so se Združene ameriške države jasno postavile na stran Evropskega skupnega trga, to je Francije, Italije, Nemčije, Belgije, Luksemburga in Nizozemske, proti Evropskemu združenju za svobodno izmenjavo (Evropskemu svobodnemu trgovinskemu področju), za katerega so se odločile na pobudo Vel. Britanije poleg te še Av-stnja, Portugalska, Švica, Danska, Nor-veška in Švedska. Ta korak Združenih ameriških držav potrjuje poročilo o rezultatih razgovorov med predsednikom Eisenhotverjem in kanclerjem Adenauerjem, ki pravi med drugim, da bodo predlogi komisije Skupnega evropskega trga prispevali k splošnemu znižanju carinskih pregraj za svetovno trgovino. »Ne\v York Times« namreč poroča, da je bil ta pristanek na predloge prof! Hallsteina vrinjen v to poročilo v zadnjem trenutku, in sicer na izrecno zahtevo ameriških diplomatov. Ameriški pristanek na predloge takoimenove Evropske komisije pri Evropskem skupnem trgu je toliko bolj vznejevoljil države Svobodnega trgovinskega področ-ja, k-er je bil dan, še preden je svet ministrov Evropske gospodarske skupnosti dokončno potrdil predloge evropske gospodarske komisije. V sami Zahodni Nemčiji so mnenja glede predlogov komisije deljena, saj je znano, da je minister za gospodarstvo prof. Erhard nasprotnik prof. Hallsteina, to je nasprotnik ustvarjanja gospodarskih blokov v Evropi. V vrstah Evropskega združenja za prosto izmenjavo, ki je pod okriljem Velike Britanije, so vedno upali, da pride do ustanovitve širšega trgovinskega področja in da se bo to dalo doseči s sporazumom, še preden se bodo države šestorice zaprle v lastno carinsko organizacijo sistema, zdaj pa so bile države postavljene pred izvršeno dejstvo. V smislu razgovorov komisije pri Evropskem skupnem trgu se bo skupna carinska tarifa šestorice, ki je bila doslej dejansko samo na papirju. Letno poročilo Organizacije za evropsko sodelovanje v Evropi (OEEC) v Parizu se bavi tudi z gospodarskim in finančnim položajem Italije. Poročilo pravi, da je gospodarski položaj Italije ugoden, vendar so na sliki tudi nekatere temne, točke. Italijansko gospodarstvo se ne razvija v skladu z dolgoročnim načrtom, kakor ga je zasnoval Vanoni. Poročilo izraža upanje, da bo Italija z velikimi rezervami, ki si jih je nabrala, v bodoče lahko posvetila večjo pozornost tem vprašanjem. Med temi nerešenimi vprašanji je zaostalost južnih italijanskih predelov, na drugi strani pa še vedno visoka nezaposlenost. Število ljudi brez dela je nazadovalo samo za 250.000 v prvih petih letih, odkar se izvaja desetletni Va-nonijev načrt. Po načrtu bi se. morala brezposelnost skrčiti za 1 milijon v desetih letih. Da ni bilo mogoče preskrbeti več dela, je kriv preozek obseg investicij. Na drugi strani gre preveč denarja za gradbeno akcijo. Denar ostaja preveč Kdor se mudi v upravnem središču Nizozemske Haagu, mora obiskati Delft, kamor nas pripelje rumeni tramvaj v polurni vožnji. Mesto nas preseneti s slikovitostjo številnih prekopov, vzbočenih mostičkov čeznje in z mirnimi, a vendar razgibanimi pročelji starih meščanskih hiš, ki s svojim značilnim holandskim slogom spominjajo na čas, ko je bil Delft važno trgovsko središče. Tu je bila nekaj časa tudi prestolnica državnih poglavarjev. Temna mramor-nata gmota grobnice prvega »stadt-holderja« Viljema Oranskega je sredi glavne cerkve v močnem kontrastu s čudovito lepoto barvanih oken, iz katerih lijejo slapovi svetlobe na hladna tla in gole stene gotske katedrale. Turiste zanimajo predvsem zgodovinski spomeniki mesta, vsakoletni sejem starin, ki ima mednarodni sloves in male trgovine, kjer prodajajo znani belo-modri porcelan z znamko Delita. Tudi mene je to pritegnilo, čeprav sem prišel v Delft samo z namenom, da si ogledam v hi-drotehničnem laboratoriju tehnične visoke šole model, na katerem raziskujejo vodnotehnične probleme za ureditev novega velikega pristaniškega bazena pri Rotterdamu. Na modelu, ki zavzema vso dvorano laboratorija, so verno posneti vsi bodoči objekti pristanišča, kanali, bazeni, obale in pomoli. Dinamične sile vodnih tokov, plime in oseke so v sorazmerju prenešene na vodo, ki se pretaka v modelu. Princip preiskave z modelom sem že prej poznal, toda šele tu ob tej miniaturi bodočega pristanišča, med temi preciznimi instrumenti sem videl, s pričela ustvarjati že 1. julija tega leta, to je 18 mesecev prej, kakor je bilo prvotno določeno po rimskem sporazu-mu, ki je postavil temelje Evropskemu skupnemu trgu. NEKATERE ZOHODNONEMšKE CARINE SE ZNIŽAJO ZA 100"/»? Kakor smo že poročali, se v smislu predlogov komisije pri Evropskem skupnem trgu znižajo carine med državami šestorice za 20°/o, poleg dosedanjega znižanja 10%, ki je bilo že izvršeno. Predlogi komisije zadevajo istočasno znižanje carinskih tari! tudi nasproti državam izven Evropskega skupnega trga, toda glede na sedanji položaj se bodo carine nekaterih držav, kakor Danske, Belgije in Zah. Nemčije dejansko občutno zvišale, nasproti državam, ki niso včlanjene v Evropskem skupnem trgu. Danes so dejansko carine Vzhodne Nemčije, ki je ena izmed glavnih partnerjev šestorice, nižje od povprečne ravni carin med državami šer storice kakor tudi od povprečne ravni njihovih carin nasproti državam izven Evropske gospodarske skupnosti. Še preden je prišlo do 10% znižanja carin je Zahodna Nemčija namreč na lastno pest znižala carine ne glede na 10,» znižanje, ki ga predvideva sporazum o Evropskem skupnem trgu. Ako končno prodrejo predlogi prof. Hallsteina, bodo nemške carine, da bi jih spravili v sklad s carinami drugih držav šestorice, pri mnogih postavkah zvišane kar za 100% nasproti državam izven Evropskega skupnega trga. DILLON SKUŠA POMIRITI Ameriški državni podtajnik Dillon, ki je lansko leto prepotoval Zahodno Evropo, je dal predstavnikom sedmih evropskih držav, ki so se pridružile Evropskemu svobodnemu trgovinskemu področju, pomirljivo izjavo. Ti so izrazili svoje vznemirjenje zaradi tistega mesta v poročilu o sestanku Eisenho-\ver - Adenauer, ki govori o gledišču Amerike nasproti predlogom prof. Hallsteina. Dillon je dejal, da se ni gledišče Amerike nasproti šestorici in sedmerici izpremenilo, vendar je pesimist glede ustanovitve širšega trgovinskega področja. Amerika je pozdravila Hall-steinove predloge, ker predvidevajo ta^ kojšnje 20% znižanje enotne carine držav Evropske gospodarske skupnosti nasproti neorganiziranim državam. Gre torej za večjo sprostitev mednarodne trgovine. Načrt za preobrazbo OEEC Združene ameriške, države posegajo v zadnjem času čedalje krepkeje v zunanjetrgovinsko politiko zahodnih evropskih držav. Američani, ki so v povojnem času potrošili mnogo denarja za gospodarsko obnovo zahodnih evropskih držav, gredo zdaj za tem, da bi svojemu blagu zagotovili večji izvoz v bankah in hranilnicah. Poročilo priporoča oblastem, naj odločneje posežejo v gospodarski razvoj, še posebno v južnih predelih, kjer bi bilo treba proučiti vprašanje neposredne državne u-deležbe v industrijskih obratih. Italija bi lahko povečala zasebno potrošnjo, hkrati pa bi tudi lahko povečala investicije. Londonski »Financial Times« se pohvalno izraža o italijanskem gospodarstvu ter zlasti omenja izredno povečanje zlatih in deviznih zalog, ki so se podvojile v zadnjih dveh letih. Italijani bi bili lahko bolj veseli tega napredka, ko bi ne bilo še toliko ljudi brez dela. Vzrok tega je kronično mrtvilo v južnih predelih države, ki še niso deležne industrijskega razvoja. Med industrijskim razvojem Severne Italije in na Siciliji je še prevelika razlika. Prav ta razlika gospodarske ravni med Severom in Jugom predstavlja osrednje vprašanje. V Italiji so danes še druge možnosti za povečanje potrošnje. Zunanjo trgovino bi bilo treba bolj sprostiti. Aktivna plačilna bilanca ustvarja možnost za to. kakšno natančnostjo mora tehnik pripraviti in načrtovati veliko in trajno investicijo, ki jo je zasnoval gospodarstvenik. NAJVEČ PRIČAKUJEJO OD NAFTE Predvidevajo, da se bo promet Rotterdamskega pristanišča povečal v naslednjih 10 letih od sedanjih 72 na 124 milijonov ton. Največje povečanje pričakujejo pri prometu z nafto, ki bi moral znašati skoraj polovico celotne tonaže. Promet razsutih tovorov hi moral narasti od 37 milijonov ton v letu 1958 na 50 milijonov. Proizvodnja in potrošnja v zaledju bosta povzročili povečanje splošnega tovora za približno 4 milijone ton. Na tem velikem povečanju prometa je zasnovana gradnja novega pristaniškega področja ob ustju urejene rečne struge, ki veže Rotterdam s Severnim morjem, zaradi tega je obseg bodočega pristanišča urejen u-strezno pričakovanemu prometu. Pri izdelavi načrtov je bilo treba upoštevati ne samo obseg pretovora, ampak tudi sodobne težnje pri gradnji ladjevja za prevoz nafte in razsutih tovorov. Obale, ki jih gradijo v novem pristaniškem bazenu, bodo lahko sprejele ladje do 65.000 ton nosilnosti, računajo pa tudi z nadaljnjim povečanjem nosilnosti ladij na 100.000 in več ton. V razčlenitvi bodočega v evropske države. Po njihovem mnenju se je Evropa gospodarsko tako o-krepila, da s svojo industrijo konkurira ameriški industriji na zunanjih trgih; Evropa naj bi zdaj prevzela več ameriškega blaga. V skladu s to ameriško politiko jc ameriška zahteva, da se Organizacija za gospodarsko sodelovanje v Evropi preobrazi tako, da ne bo več »evropska«, temveč splošna. Nova pravila naj omogočijo pristop Združenih ameriških držav in Kanade. V Parizu bo 21. aprila posvetovanje prizadetih držav o reorganizaciji te evropske organizacije, ki je imela tako važno vlogo pri obnovi evropskega gospodarstva, odkar je pričel poslovati Marshallov plan. Osnovo za pravila bodoče organizacije so že izdelali tako imenovani »štirje modri«. Pariški listi so objavili nekatere bistvene točke nove zamisli. Bodoča organizacija naj bi skrbela za vškladitev finančne in gospodarske politike med Zahodno Evropo in Severno Ameriko. Vskladile, naj bi akcijo za pomoč nerazvitim deželam in nadzirala naj bi pogoje za trgovinsko izmenjavo med članicami. Vodil jo bo ministrski svet ter bo imela stalno tajništvo kakor OEEC. Njen glavni tajnik bi imel večjo oblast; na to mesto bi bila postavljena oseba mednarodnega ugleda. Nova organizacija bi pričela poslovati poleti prihodnjega leta; dotlej naj ostane pa OEEC. V njej bodo poleg Amerike in Kanade včlanjene države Evropskega skupnega trga in Svobodnega trgovinskega področja. V Parizu upajo, da bi se dalo pod okriljem nove organizacije polagoma vendar doseči spravo med obema skupnostima. Za zunanje trgovinske odnose z nerazvitimi deželami bi veljale določbe GATT (mednarodnega splošnega sporazuma za trgovino in carine), ker so te države v velikem številu že zastopane v tej organizaciji. V Evropi je zbudilo pozornost ameriško prizadevanje, da bi k novi organizaciji pristopila tudi Japonska. Reka, marca Reka je vedno, a posebno po drugi svetovni vojni, razvijala veliko mednarodno dejavnost na vseh področjih, posebno pa na področjih prevoza, trgovine, špedicije, tujih zastopstev, mednarodnih prevoznih zavarovanj itd. Poleg tega ima Reka močno industrijo, posebno ladjedelniško in z njo povezano sorodno industrijo. Ta veja industrije sodi med najpomembnejše v Jugoslaviji. To pride najbolje do izraza, če primerjamo njeno proizvodnjo z jugoslovanskim narodnim dohodkom. Zanimivo je tudi primerjati narodni dohodek s potencialnimi možnostmi nadaljnjega razvoja gospodarstva tega mesta in kvarnerskega pomorskega bazena. Ce primerjamo priliv deviz v zvezi z dejavnostjo Reke z jugoslovanskim celatniim izvozom, ki narašča iz leta v leto, bomo takoj opazili splošni jugoslovanski značaj Reke in reškega gospodarstva. Delež reškega gospodarstva v skupnem jugoslovanskem izvozu je bil po vrednosti naslednji: leta 1956 9,5%, leta 1957 11.4% in leta 1958 11,3%. Ustvarjeni dohodek po gospodarskih panogah, (n tisočih deviznih dinarjev po uradnem tečaju) je hil naslednji. Panoga 1956 1957 1958 Industrija 2,780.057 3,533.030 4,299.753 Pomorstvo 3,983.196 6,119.075 7,131.121 Luka, odprema in cestni promet 946.598 1,279.878 1,051.998 Zunanja trgovina 1,310.051 1,391.503 1,558.003 Turizem 626.700 1,070.000 1,410.010 Iz tega pregleda je razvidno, da je največji priliv deviz zabeležilo pomorstvo, kar je razumljivo, saj gre za eno med največjimi pristanišči in jugoslovanskimi pomorskimi središči. razvoja rotterdamskega pristanišča se ugotavlja, da je prevoz razsutih tovorov in nafte na.jrentabilnejše z ladjami velike tonaže in da donosnost progresivno narašča z velikostjo ladijskega prostora. Ce je indeks prevoznih stroškov za tonsko miljo pri ladji z 20.000 ton nosilnosti 100, znaša pri 45.000 tonski ladji 69, pri 85.000 tonski 42 in pri 100.000 tonski komaj 37. Izkoriščanje velikih tovornih ladij je cenejše kot pri manjših enotah, tudi kadar ladja ni polno natovorjena. BODOČNOST IMAJO PETROLEJSKI VELIKANI Razčlenitev dokazuje, da se na primer bolj izplača prevažati s 85.000 tonskim tramperjem samo 40.000 ton blaga kot pa s polno zasedeno manjšo enoto. Jasno je, da gredo ladjarska podjetja pri takem računu donosnosti v gradnjo velikih plovnih enot, pristanišča, ki so na važnih prometnih smereh, pa se morajo prilagoditi zahtevam, ki jih postavajo take ladje. Dolžina 100.000 tonskega supertankerja znaša 285 metrov, kar pomeni, da se mora spremeniti zasnova sedanjih operativnih obal. Taka ladja ima 14 in pol metra vgreza, večina globokih obal sodobnih pristanišč pa je na meji 10 metrov. Tudi doki niso pripravljeni za sprejem velikanov. Ka j je, bilo poprej: jajce pli kokoš? Kdor se odloči za jajce, zahteva najprej razorožitev, kdor pa misli, da je potrebna najprej kokoš, predlaga, naj se prej ‘uredi vprašanje nadzorstva had razoroženimi državami. Tako je prikazal sedanji položaj ,na mednarodnih (pogajanjih za razorožitev v Ženevi karikaturist lista Baltimore Evening News. Ruski delegat je pravkar vstal z novim predlogom in trdi, da je bilo jajce ipoprej; to leži na listinali o razorožitvi. Rusi naj bi torej zahtevali, da se reši najprej Vprašanje razorožitve. Ko bo dosežen sporazum io razorožitvi, ise bomo dogovorili o nadzorstvu nad razoroženimi državami. V resnici so se gledišča med vzhodnim in zahodnim taborom v Ženevi precej zbližala (vsak tabor zastopa po pet držav). Sovjetski odposlanec Valerian Zorin je izjavil, V tem pogledu so perspektive za bodoči razvoj zelo ugodne, kakor je pokazal tudi vsestranski napredek jugoslovanskega pomorstva v letu 1959. MEHANIZACIJA PRISTANIŠČA Po delih za mehanizacijo reškega pristanišča, ki so jih zaključili konec leta 1959, se bo promet čez to pristar nišče v bodoče razvijal še hitreje. V decembru so v reškem pristanišču na pomolu »Otokar Keršovani«, postavili štiri dvigala po tri tone nosilnosti, nabavili so več traktorjev Po 5.000 kg nosilnosti in več premičnih viličnih dvigal; v letu 1960 je predvidena nabava okrog 30 večjih traktorjev in šest premičnih dvigal po 600 kg nosilnosti in dve po 1000 kg nosilnosti. Poleg tega bodo nabavili tudi druge pristaniščne potrebščine. V reški luki bodo zgradili tudi velik silos, tako da bodo začele prihajati na Reko tudi pošiljke žitaric. S tem se bo zmogljivost pristanišča povečala za 20-25%. Z napredkom mehanizacije reškega pristanišča se bo- Francova vladavina preživlja hudo notranjo krizo, ki je predvsem gospodarske. in socialne narave, a ima seveda tudi politične posledice. Da obstajajo v vladi notranja nesoglasja, je pokazal nenaden odstop ministra za gradnjo stanovanj Luisa Arresea, ki pripada k falangistom, na katere se je prvotno naslonilo Francovo gibanje že od samega začetka. L. Arrese se je, sprl s finančnim ministrom Navarro Rub-lo. Tako je odšel iz vlade zadnji falan-gist. Novim razmeram je treba prilagoditi tudi dostope v pristanišče in preto-vorno opremo. Redko katero pristanišče, tudi med največjimi ima naravne pogoje in finančne možnosti, da se pripravi za nakazani razvoj in zato moramo pričakovati pri usodnem nihanju rasti in propadanja pristanišč še marsikatero spremembo. EUROPORT — PRISTANIŠČE BODOČNOSTI Tudi Rotterdam bo gradil svoj novi pristaniški predel »Europocrt« v etapah. Najprej bodo zgrajeni bazeni na vhodu rotterdamske zveze z morjem, nasproti Hook of Holland, v poznejši fazi pa nameravajo zgraditi novo umetno luko z neposrednim dostopom z morja. Europoort — beseda pomeni »vrata EVrope« je torej nova etapa svetovnega pristanišča, ki ima veliko razvojno dinamiko, saj je v zadnjih dvajsetih letih, ne-glede na zastoj med zadnjo vojno, svoj promet skoraj potrojilo. S tem imenom so hoteli graditelji povdari-ti vlogo, ki ga ima pristanišče v prometnem sistemu Zahodne Evrope. Na ustju Rena in Maasa, s široko razpredeno mrežo plovnih vodnih poti, z visoko industrializiranim zaledjem in na vozlišču pomorskih prometnih zvez, ima rotterdamsko pristanišče vse pogoje, da zasluži ta naslov. (Nadaljevanj e sledi) Dr. M. K. da sprejme nadzorstvo, toda to je možno samo nad razoroženimi narodi. Hotel je torej reči: da se je, treba najprej sporazumeti o razorožitvi. V Ženevi zaseda že kakih 17 mesecev tudi konferenca za prekinitev atomskih poizkusov. Rusi so sprejeli enega izmed ameriških predlogov. Po ameriških podatkih je danes na svetu 20 milijonov ljudi pod orožjem. Od tega je 18 milijonov vojakov v državah, Jd imajo vsaka po najmanj 100 tisoč mož. Sovjetska zveza in Združene ameriške države so pborožene V. raketami z dometom 5.000 milj. V lem pogledu je Sovjetska zveza v premoči. Tri atomske države: Amerika, Sovjetska zveza in Vel. Britanija imajo več tisoč navadnih atomskih in vodikovih bomb. Na svetu je 75-100.000 vojaških letal in 12.000 vojnih ladij s skupno to-nažo 5-6.000 milijonov ton. do avtomatično povečale tudi druge dejavnosti, posebno pomorstvo, ki je tesno povezano z zmogljivostjo pristanišča. RAZVOJ PROMETA V LANSKEM LETU Že v letu 1959, je po sicer še nepopolnih podatkih priplulo v reško pristanišče 8.949 ladij s 3,964.421 tonami raznega blaga. Od tega odpade na uvoz 2,316.304 ton, na izvoz pa 396.283 ton, na razvoz 331.504, na tranzit 920.330 ton. Z novimi ukrepi za mehanizacijo pristanišča in za u-vedbo novih plovnih zvez bo letos možno doseči še boljše rezultate tako v pomorstvu kakor v samem pristaniškem odpremništvu. LADJEDELNICE BODO POSPEŠILE IZVOZ Po važnosti je med gospodarskimi dejavnostmi Reke na drugem mestu industrija, in sicer v prvi vrsti ladje-delske industrije, ki so doslej proiz- (Nadaljevanje na 2. strani) Ministri se danes delijo na pristaše nove gospodarske politike, ki gre za tem, da se španska zunanja trgovina bolj sprosti in gospodarsko odpre tudi tujemu vplivu, in na pristaše dosedanje gospodarske in socialne smeri; pristaše prve gospodarske politike imenujejo tudi »Evropejce«. Nova gospodarska politika je zadela na odpor tudi sindikatov, ker zahteva nove socialne žrtve in se, upira povišanju plač, češ da je edino tako mogoče ustaliti gospodarstvo. Sicer je razvrednotenje pezete, ki je bilo pogoj za novo gospodarsko politiko, poživilo gospodarsko življenje. Omenjeni odstop ministra L. Arreseja je. prav posledica nove politike varčevanja; finančni minister Navarro Rublo se je uprl previsokim izdatkom za reševanje stanovanjske krize. Politika varčevanja dovaja v nevarnost državno industrijo, ki ima na določenih področjih monopolni položaj. Zato se novi politiki upira tudi minister za industrijo Planell. Ni izključeno, da bodo zgledu ministra Arreseja sledili še drugi. V javnosti vzbuja veliko pozornost dejstvo, da ministri odstopajo kar na svojo roko in da ne čakajo Francove odločitve v tem pogledu. To kaže, da nastopa po 20 letih v španski notranji politiki novo obdobje. Na pragu je obisk zunanjega ministra Castelle v Ameriki. Verjetno se bo nato Castella odzval tudi vabilu angleškega zunanjega ministra. Anglija si zlasti prizadeva, da bi utrdila gospodarske stike s Španijo, ki so sicer dobri. Ni verjetno, da bi Amerika še pomnožila svoja vojaška oporišča v Španiji, čeprav je opustila oporišča v Maroku; pač pa se Američani zanimajo za Kanarske otoke, kjer bi radi postavili nova oporišča. (Po poročilu angleškega lista »Daily Mail« je Franco nevarno zbolel). -- • - 2650 AVTOMOBILOV NA DAN Družba Renault proizvaja skupno 2.650 avtomobilov na dan. 2000 vozil je vrste »Dauphine«, to je avtomobil, ki ga v Italiji izdelujejo v tovarni Alfa Romeo. Doslej so dali v promet že čez 1 milijon teh vozil; od tega so izdelali 75% v Franciji, ostalo pa v drugih državah. Tovarna Renault izvaža 68% svojih izdelkov. Sovjetske ure za Anglijo Lansko leto je bila zunanja trgovina med Anglijo in Sovjetsko zvezo nekoliko živahnejša kakor prejšnja leta. Angleži so izvozili v Sovjetsko zvezo za 27,46 milijona funtov šlerlingov blaga, to je za 2,80 mil. več kakor prejšnje leto; vendar je lansko leto izvoz še vedno zaostajal za 10 mil. funtov za izvozom v letu-1957. Rusi ne kupujejo več kavčuka čez London ,temveč neposredno v Singapuru. Angleži so lani izvozili v Rusijo za 63,04 mil. funtov blaga (leta 1958 za 59,47 mil.) tako da je bila sovjelsko-angleška trgovina za 28,17 mil. funtov (leta 1958 za 7,52) aktivna za Sovjetsko zvezo. Med obema državama obstaja petletna trgovinska pogodba; Rusi izvažajo po najnovejših dogovorih tudi avtomobile, igrače, glasbene inštrumente, fotografske aparate pa tudi ure. V petih letih bodo izvozili za 33.000 funtov šterlingov ur, in sicer cenejše vrste; povprečno bo vsaka ura stala 6,5 funta šterlinga; jamstvo traja za vsako uro po eno leto. Predsednik Združenja angleških urarjev D. W. Barrett je izjavil, da so Sovjetske ure dobre. Ker ni kontingent za uvoz sovjetskih ur visok, se Švicarji ne vznemirjajo zaradi sovjetske konkurence na angleškem trgu; kaže pa, da bodo Rusi po petletnem načrtu tako razvili urarsko, idustrijo, da sc bo Sovjetska zveza uvrstila med največje izdelovalce ur na svetu. VELIKE INVESTICIJE ZA GRADITEV STANOVANJ. V letošnjem letu bodo investirali v Jugoslaviji za stanovanja 140 milijard dinarjev, in sicer 110 milijard družbenih sredstev, 10 milijard zasebnih in 20 milijard iz skladov gospodarskih organizacij. ar m n n 1 1 J i TTT u 1 U I €ioveik noče r rastlinjak Gospoda Vervvoerda, predsednika južnoafriške vlade in bivšega profesorja filozofije, smo vam že predstavili nekako pred 14 dnevi. Povedali smo, da je postal Hitlerjev učenec še v času, ko je študiral v Nemčiji, in da je politične nauke svojega mojstra o pravicah in prednostih človeških plemen skrbno povzel ter zaokrožil v svoj politični in socialni program »apartheid«. Gospod Vervvoerd je očitno pozorno proučil Hitlerjevo knjigo »Mein Kampf«, ki je danes pravzaprav izredna knjižna redkost, a je bil slep za posledice in neizmerno nesrečo, v katero so vrgli človeštvo Hitlerjevi nauki, za lepljenje ljudi v drugem svetovnem klanju in po nacističnih taboriščih, ki jih je zamislil rafinirani rasizem, deleč pravice ljudem po plemenih. Nam, ki smo sami poizkusili gorje takšnih naukov, ni bilo težko napovedati, da bo Vervvoerd s hitlerjansko politiko pognal v nesrečo svoje lastne ljudi; saj ni dvoma, da je obrašun tudi v Južni Afriki — tako smo zapisali pred dobrimi 14 dnevi — neizbežen, če bodo v Južni Afriki vladali po Ver-vvoerdovih receptih, ki jih človeštvo ne more več trpeti v nobenem predelu sveta. Trg v južnoafriškem mestu Sharpe-villu, na katerem je obležalo 52 črncev smrtno zadetih od Vervvoerdbve policije, je šele prva slika v pretresljivi drami, ki se je. začela prejšnji ponedeljek v Južni Afriki, ko je tako imenovani »vseafriški kongres« poslal na ulico svoje ljudi v boj za človeške pravice. Tako se je začelo obračunavanje med belimi in črnimi tudi v Južni Afriki. K sreči niso fronte točno tako postavljene. Za Vervvoerdovo policijo ni vse belo prebivalstvo, po vsej verjetnosti obsoja njeno ravnanje velika večina domačega belega prebivalstva, samo da resnična ljudska volja, ki jo Vervvoerdovi ljudje dušijo, še ni prišla do izraza. Oglašajo se demokrati-Iaiki, toda tudi cerkveni poglavarji doma in po svetu odločno obsojajo Verwoerdo-ve nauke. Vervvoerd že čuti pritisk javnega mnenja in je omilil stroge predpise, ki omejujejo svobodo črnega prebivalstva. Črnci so šli proti policiji brez smrtonosnega orožja — navodilo je bilo, da se sami dajo aretirati, da bi tako industrija ostala brez delovne sile — a v resnici so bili oboroženi z orožjem, proti kateremu ne pomagajo dolgo niti najsodobnejše brzostrelke, z zavestjo namreč, da se jim godi krivica, ki jo oblasti morajo popraviti, že Ghandi se je proti Angležem uspešno bojeval brez orožja, s pasivnim odporom. Druga svetla točka na sliki iz Shar-pevilla. Ves omikan svet se je postavil za pravice črncev; dvignili so se celo uradni protesti vlad. Pokazalo se je, da pravični ne ostajaja v boju za svoje pravice osamljeni. Svet je preveč napredoval, da bi še trpel obnovljene nacionalsocialistične metode v kakršnikoli obliki. Ne Vervvoerdovi protesti, niti ne trditev drugih oblastnikov, da gre za notranjepolitično vprašanje, v katerega se, drugi ne smejo vtikati, ne zaležejo več. Današnji svet, okoli katerega letijo sputniki in ki ga režejo iz kota v kot televizijski žarki, je premajhen, da bi na njem lahko ustvarjali oaze, na katerih bi razni Hitlerji in Vervvoerdi izbirali in odbirali ljudi po rasah, kakor gojimo v sodobnem rastlinjaku rastline, človek hoče ostati človek. -Ib- Jz Hflifiiif, Nerodno pri ljudeh, ki pijejo kot ribe, je to, da ne pijejo to, kar ribe. Eden danes je več vreden kakor dva jutri. Diplomacija je umetnost speljati drugega na svojo pot. Dober mož je tisti, ki prizna kar je slabega naredil, še preden mu žena pove, kaj je slabega storil. Dve temni točki na svetli sliki Iz poročila OEEC o italijanskem gospodarstvu ZAPISKI S POTI PO NIZOZEMSKEM Rotterdam dobi novo pristanišče Pomembna vloga Reke v zunanji trgovini Pomorski promet v lanskem letu - Ladjedelnice delajo za izvoz NESOGLASJil V FRANCOVI VLADI Zaradi gospodarskih m socialnih vprašanj m po Sv%n> V KAKŠNE VODE BO ZAPELJAL TAMBRONI? Po enomesečni krizi je sestavil novo italijansko vlado Fernan-do Tambroni, ki ga imajo za zaupno osebo predsednika republike Gronchi-ja, V njegovi vladi so samo krščanski demokrati. Značilno je, da ni več zunanji minister Pella, ki je znan kot desničar, toda Tambroni je žrtvoval tudi pristaša levega krila krščanske demokracije Del Boa, ki je bil minister za zunanjo trgovino. V kakšno smer bo krenil Tambroni, bo postalo jasno šele, ko bo 4. aprila stopil pred poslansko zbornico. Krščanska demokratska stranka nima zadostne večine v parlamentu, pa tudi s podporo republikancev in socialnih demokratov bi je ne dosegla. Ce bo Tambroni vozil bolj na levo, lahko računa s posredno podporo Nennijevih socialistov, ki bi se v kritičnih trenutkih vzdržali glasovanja. Do Tambronijeve vlade je prišlo, ker se položaj v krščanski demokraciji še ni povsem razčistil. Stranka se še ne more odločiti za sodelovanje s socialisti, ker se temu močno upira desno krilo. Novega ministrskega predsednika ni delegirala stranka, pač pa predsednik republike. Poleg Tambroni-ja so v novi vladi ministri brez listnice G. Pastore (za Blagajno za obnovo Juga), A. Angelini (za zveze s parlamentom) in sen. Giorgio Bo (za upravno reformo); ostali: A. Segni za zunanje zadeve, G. Spataro za notranje, G. Gonella pravosodstvo, G. Trabucchi finance, E. Taviani državno zakladnico, G. Andreotti državno obrambo, G. Medici prosveto, G. Togni javna dela, M. Rumor kmetijstvo in gozdove, E. Sul-lo prevoze, A. Maxia za pošto in telekomunikacije, E. Colombo industrijo in trgovino, B. Zaccagnini socialno zavarovanje, M. Martinelli zunanjo' trgovino, A. R. Jervolino1 trgovinsko mornarico, M. Ferrari-Aggradi državne u-deležbe, C. Giardina higieno in zdravstvo ter U. Tupini za turizem in predstave. Dosedanji državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Alberto Folchi je bil imenovan za državnega tajnika pri predsedništvu vlade. ZBLIŽANJE MED FRANCIJO IN SOVJETSKO ZVEZO. Obisk sovjetskega predsednika Hruščeva Franciji je razplamtel politične strasti, ker se je javno mnenje razdelilo v dva tabora. Konservativci so bili proti obisku, a zato so ga toliko bolj pozdravili demokratično usmerjeni Francozi. Vsekakor je javnost v celoti lep0 sprejela Hruščeva. Primer kanonika Kira, ki je poslanec in hkrati župan mesta Digiona ter ni hotel osebno pozdraviti Hruščeva, je bil edinstven. Kanonik Kir je uradno objavil, da bo tako ravnal, ker mu je dijonski škof Sembel izrecno prepovedal osebno prisostvovati sprejemu Hruščeva. Do-. Pisniku lista »Le Monde« je Kir izjavil, da ni prišla prepoved od papeža, pač pa je škof ravnal pod pritiskom. Kir je svoj čas hotel potovati kot župan v Moskvo, vendar so mu v Rimu v skladu z mnenjem kardinala Tardinija to odvsetovali. Hruščev je opozoril Francoze na nevarnost, ki jim grozi s strani nemškega militarizma. Dotaknil se je tudi gospodarskih stikov in omenil, da bi se dala medsebojna izmenjava podvojiti. Pogajanja za povečanje zunanje trgovine so se že začela. SOPROGA HRUŠČEVA JE POSREDOVALA. V času obiska predsednika Hruščeva v Združenih ameriških državah se je k njegovi soprogi zatekel litvanski duhovnik rev. Joseph Prun-skis iz Cikaga ter jo prosil, naj posreduje, da bi sovjetske oblasti podelile potni list njegovi 72-letni materi, da bi se lahko izselila v Ameriko. Te dni so sovjetske oblasti v resnici izdale potni list njegovi materi. NENADEN OBISK MAC MILLANA V AMERIKI. Ko se je. pokazalo, da je sovjetsko odposlanstvo pri pogajanjih za 'prekinitev atomskih poizkusov deloma sprejelo ameriški predlog, je nenadoma odletel v Ameriko angleški ministrski predsednik Mac Millan. Po svojem prihodu v Ameriko je izjavil časnikarjem, da se bo z ameriškimi državniki razgovarjal o vprašanju prekinitve atomskih poizkusov. Že pred njegovim odhodom so listi objavili vest, da hoče Mac Millan prepričati Eisenhovverja, naj sprejme kompromis z Rusi. JUGOSLOVANSKI ŠKOF OBSOJEN. Katoliški škof v Skoplju Smiljan Cekada je bil obsojen na poldrugo leto zapora pod obtožbo v tihotapljenj a deviz in zvez z vojnimi zločinci v tujini. Gre menda za zveze s Krunisla-vom Draganovičem, pristašem ustaške-ga gibanja. Duhovnika Rudolf Pupiljak in Ivan Pavlinac sta bila obsojena: prvi na 20 mesecev, drugi na dve leti. Četrti obtoženec je bil obsojen na 6 mesecev in neka ženska na 5 mesecev. POMIRITEV MED CERKVIJO IN DRŽAVO NA POLJSKEM. Posvetovanja mešanega odbora, v katerem so predstavniki države in Cerkve na Poljskem, so dovedla do ugodnega zaključka. Po vesteh iz pariškega vira se je. škof v Kielcu Kazmarek prostovoljno umaknil. Poljski škofje so. po objavi pastirskega lista kardinala Wiszinske-ga objavili novo okrožnico, v kateri so ugodili nekaterim željam političnih oblastev. Že v samem kardinalovem pastriskem listu so bile očitne nekatere koncesije nasproti državi, še bolj jasne pa so v okrožnici vseh škofov na duhovščino. Duhovščina naj vpliva na delavstvo, da po svojih močeh prispeva h gospodarskemu napredku; družbeno lastnino je treba prav tako spoštovati kakor zasebno. Poprej so državne oblasti očitale duhovščini, da ne izkoristi dovolj svojega vpliva, da bi delavstvo na delu storilo svojo dolžnost. Že kardinalovo pastirsko pismo omenja s toplino poljske pridobitve na zahodu. Poljska Cerkev je proti reviziji nove poljskonemške meje ter se v tem pogledu strinja z državno politiko. Politične državne oblasti so s svoje strani pripravljene na nekatere koncesije. Mešani odbor proučuje vprašanje obdavčenja cerkvenih ustanov, kakor katoliške univerze v Lublinu; politične oblasti nc. bodo več nadzirale semenišč. Obzirne bodo tudi nasproti cerkveni lastnini v novih krajih, ki jih je Poljska pridobila od Nemčije. V cerkvenih krogih so mnenja, da ne bo država podpirala katoliške organizacije »Caritas«, ki ne deluje pod nadzorstvom škofov. Mednarodna trgovina AMERIKA HOČE POVEČATI IZVOZ PAPIRJA Splošni načrt za povečanje izvoza iz Združenih ameriških držav predvideva tudi povečanje izvoza papirne celuloze in samega papirja. V Ameriki so lansko leto proizvedli 58,400.000 ton papirne celuloze in papirja. Od tega so 1,5 milijona ton, to je 2,5% izvozili. Amerika je na drugi strani uvozila okoli 7,700.000 ton papirne celuloze in papirnih izdelkov, povečini tiskovnega papirja iz Kanade. Za to uvoženo blago je lani Amerika plačala okoli 1 milijardo 100 milijonov dolarjev. Z izvozom te vrste blaga pa je zaslužila 337 milijonov dolarjev. Primanjkljaj je znašal 763 milijonov dolarjev. O tem vprašanju, kako namreč zmanjšati ta primanjkljaj, so govorili na sestanku med predstavniki vlade in papirnih indu-strijcev v Washingtonu. Predstavniki industrijcev so naglasili, da konkurirajo ameriški industriji tudi podjetja, ki so bila zgrajena ali vsaj opremljena z ameriško gsopodarsko pomočjo. Izvozu ameriškega blaga so na poti carine v drugih državah. 22 m širok. Pritličje bo visoko 7 metrov, tako da bodo lahko spravili vanj tudi visoke ladijske opreme. Ing. Sospisio je tudi omenil važnost lombardskega gospodarstva, in posebej še milanskega, za Trst. Lombardija pošilja vsako leto v Trst okoli 1501000 ton raznega blaga, kar predstavlja velik del vsega blaga, Id prihaja v Trst iz vse Italije. Leta 1959 na primer je prišlo v Trst iz vse Italije okoli 290.000 ton raznega blaga, od surovin do končnih industrijskih izdelkov, po železnici, medtem ko računajo. da so s tovornjaki pripeljali iz ostale Italije okoli 100.000 ton blaga. TRIKRATNO POVEČANJE PAPIRNE INDUSTRIJE. V primerjavi s predvojno industrijo se je jugoslovanska papirna industrija povečala za 300%. Leta 1939 so proizvedli v Jugoslaviji 50 tisoč ton, leta 1959 pa 156.000 ton papirja. Letos in deloma še v prihodnjem letu bodo investirali v modernizacijo 13 milijard posojil Jugoslovanske investicijske banke in 3 milijarde lastnih sredstev. Precejšen del teh investicij bo šel v slovenska podjetja papirne industrije, saj je Slovenija že zmeraj prednjačila zaradi svojih gozdov na tem industrijskem področju. Obnovili bodo tri stare slovenske tovarne papirja: Vevče, Količevo in Sladki vrh. V novi tovarni za rotacijski papir v Videm-Krškem pa so se že lotili dela za povečanje zmogljivosti. Računajo, da bodo nove obnovitvene investicije prinesle novih 46.000 ton papirja, novih 10.000 ton lepenke in 20.000 ton kartonske embalaže. OBRTNIŠKA RAZSTAVA V BEOGRADU Na beograjskem sejmišču bodo letos štiri prireditve, in sicer bo najprej II. mednarodni sejem obrti (od 1. do 10. junija), nato III. razstava kemične industrije, (od 21. do 30. junija). V času od 23. avgusta do 2. septembra bo IV. mednarodni sejem tehnike, kot zadnji pa bo V. mednarodni sejem knjige (od 21. do 26. oktobra). Drugi mednarodni sejem obrti bo letos nadaljeval tradicijo, ki se je začela s I. sejmom te vrste ileta 1958. Takrat je namreč Jugoslavija prvič dobila avtonomni sejem za prikaz o-brtniške dejavnosti. Prvi sejem obrti iz leta 1958 se je zaključil zelo ugodno; saj je dosegel čez 2 milijardi dinarjev prometa, od tega okrog 500 MNOGO VEČ JEKLA V ITALIJI IRI (Istituto di Ricostruzione Indu-striale) oziroma FINSIDER, ki vključuje italijanske železarne in jeklarne, je izdelal načrt, po katerem se bo zmogljivost italijanskih jeklarn do leta 1965 dvignila na 7,200.000 ton jekla na leto, medtem ko znaša danes okoli 4 milijone ton. Zmogljivost proizvodnje surovega železa se bo dvignila od današnjih 1,800.000 ton na 5,400.000 ton. Za izvedbo tega programa bo treba potrošiti 443 milijard lir. Uvedli bodo razne nove postopke in zgradili novo jeklarno, hkrati pa ustavili delo v tistih, ki se ne dajo modernizirati. milijonov dinarjev s tujino. Sejem je zbudil veliko zanimanje tudi v javnosti, saj so zabeležili nekaj čez 427.000 obiskovalcev. Po vsem tem je uprava sejma sklenila, naj sejem obrti postane stalna prireditev na beograjskem sejmišču. Obrt je v Jugoslaviji zedo razvita in igra važno vlogo v narodnem gospodarstvu. Ta vloga pa se bo v bodoče še povečala, saj je obrt na eni strani dopolnilo k industriji, na drugi pa nudi potrošnikom potrebne usluge. Gospodarske oblasti se važnosti obrtniške dejavnosti dobro zavedajo, in tud; podpirajo razvoj te gospodarske panoge. Tako je določen za (letošnji sejem obrti znesek 1 milijarde dinarjev za nakup in uvoz tujih strojev za jugoslovansko obrt. Medtem ko bodo Jugoslovani nakupovali! stroje tujih tovarn, bodo tujci lahko zbirali med izdelki jugoslovanske obrti, ki je zelo bogata in tudi dobro znana po vsem svetu. Razstava obrtniških izdelkov bo zavzela vse sejmišče. Posebej bo organiziran trgovinski del, kjer bodo že omenjene razstave izdelkov, snet posebej pa bo razstava pod geslom »U- Izreden gospodarski talent Ob nedavni smrti podjetnega italijanskega industrijca inž. Adriana Oli-vettija posveča domači in tuji tisk veliko pozornost izredni dejavnosti pokojnika in razvoju njegovih tovarn pisarniških strojev vseh vrst. Iz prvotne mehanične delavnice, ki je štela 500 delavcev, je inž. A. Olivetti ustvaril industrijski koncern, ki zaposluje danes okoli 25.000 ljudi, med temi seveda največ delavcev. V Ivrei ugibajo zdaj, kdo bo naslednik inž. Olivettija; med .številnimi sorodniki bodo na družinskem sestanku izbrali osebo, ki naj nadomesti pokojnika pri vodstvu velikega industrijskega koncerna. Novega voditelja čakajo težke naloge. Pokojni inž. A. Olivetti je namreč pred kratkim napravil dve veliki poslovni potezi, ki nista še pokazali, kakšne posledice, bosta imeli za koncern Olivetti: inženir se je namreč odločil, da pritegne k podjetju nove delničarje, za 10 milijard lir svežega kapitala in da nakupi 35% vseh delnic ameriške sorodne industrijske, družbe Undenvood. Delnice Undenvooda so v rokah velikega števila Američanov. Tako si je inž. A. Olivetti s 35% vseh delnic zagotovil kontrolo nad celotnim podjetjem. To je bilo v precej razburkanih vodah, in sicer zaradi uspešne konkurence drugih ameriških tovarn pisarniških strojev, ki so obratovale z modernejšimi stroji in so bile tudi bolj sodobno urejene. IMIIII[|||||![l!ltN!llllll::,jni!ll!lll!|||||||!l|lj||!||[||il|||l!lll|[||!]|lj||l||ll!lll Da bi tovarne Underwood mogle nadoknaditi zamujeno, bi potrebovale okoli 4 milijarde'lir. Za prevzem glavnice so se zanimali Angleži, Švicarji in Nemci, vendar je inž. Olivetti uspel ter si zagotovil 35% delnic. S tem si je zagotovil tudi zelo razvito mrežo prodajnih središč v Ameriki, katere bi se lahko poslužil tudi za prodajo pisarniških strojev izdelanih v Italiji. Da bi doma povečal proizvodnjo, je inž. Olivetti kupil obsežna zemljišča, na katerih naj bi zrastle nove tovarne. Tudi nekaj starih industrijskih objektov bi bilo treba prilagoditi novim razmeram. Za vse to pa je potreboval velik kapital. Zato se je inž. A. Olivetti odločil za povišanje delniške glavnice od sedanjih 15 na 25 midijard lir. Rajni Olivetti je torej pustil naslednike pred težavnimi vprašanji. Naj navedemo samo nekaj podatkov o obsegu Olivettijevega koncerna in njegovem razvoju. Devetmesečna bilanca (od L aprila do 31. decembra 1959) izkazuje povečanje za 14,6% in prodaje za 16,6%. Zanimivo je, da izvaža koncern 58% svojih izdelkov (predvsem pisarniških strojev), na domačem trgu pa proda ostalih 42%. Od tega gre 26,6% v Združene ameriške države, v Zahodno Nemčijo 14,2%, v Francijo 12,3%, v Mehiko 4,1% in Kanado 3,7 odst. Kakor znano, izvaža Olivetti mnogo strojev tudi v Jugoslavijo. Čisti dobiček je v 9 mesecih znašal 862,5 milijona lir (v vsem prejšnjem letu 705,7). Te dni so v Rimu obnovili trgovinski sporazum med Italijo in Romunijo. Po novem sporazumu bo Italija u-važala iz Romunije mnogo lesa, kmetijskih- pridelkov in živine. Tako so bili določeni naslednji kontingenti: konji za rejo 6500 glav, govedo za zakol 6000 glav, živi prašiči 15.000 glav, 1200 milijonov lir zmrznjenega mesa, 100 milijonov lir perutnine, 700 milijonov lir masla, 20 mil. lir divjačine, 18 mil lir suhih gob, 30 mil .lir suhih sliv itd.; glede lesa so bili določeni naslednji kontingenti (v milijonih lir): žagan mehak in trd les 3500, les za celulozo 500, gradbeni les 280, drva za kurjavo 260, količki 50, lesne plošče 100, parketi 40, železniški pragovi 90, pohištvo 40, zaboji in drugi izdelki iz lesa 50. Italija bo poleg tega uvozila etilni alkohol (60 milijonov lir), suh grah in fižol (200), papriko (6), koruzo (30.000 stotov), druge žitarice (15.000 stotov), krmo za živino (400), slamo (40), zdravilna zelišča (20), surov petrolej (150 tisoč ton), plinsko olje (30.000 ton), bencin (6000 ton), vazelin (20), parafin IZDELAVA PISARNIŠKIH STROJEV V ITALIJI Lani je izdelava pisalnih in računskih strojev v Italiji napredovala za 11,7% v primeri s prejšnjim letom, izvoz pa se je povečal za 8,4%. Leta 1957 so v Italiji izdelali 5944 ton pisarniških strojev ,leta 1958 6502 in leta 1939 7260 ton, izvoz je znašal 4.213 ton, leta 1958 4.688 ton in lani 5.083 ton. SODELOVANJE RENAULT - FINMECCANICA Francoska družba Regie Renault je sklenila sporazum z italijanskim holdingom FINMECCANICA, ki je v sklopu IRI. Sporazum, ki je pričel veljati 1. januarja, predvideva sodelovanje pri proizvodnji poljskih traktorjev. V francoskih tovarnah bodo izdelovali traktorje največ do 45 KS moči, večje, traktorje bodo pa izdelovale italijanske tovarne. Jugoslavija ne bo uvažala več nafti TRGOVINA MED ITALIJO IN ČSR ZZ?k%: ! <75). lesni premog (100), razni, kemič- Priliodnji velesejmi PREDSEDNIK O LETOŠNJEM TRŽAŠKEM SEJMU njem življenju«. Tu bomo lahko gledali tudi mednarodno fotografsko razstavo, in razstavo fotografskih pripomočkov : dalje bodo organizirali kuharsko in slaščičarsko razstavo, pa tudi družabne večere s prikazovanjem najsodobnejših modelov jugoslovanskih krojačev in risarjev. V Milanu je te dni predsednik u-prave tržaškega velesejma inž. E. Sospisio imel običajno vsakoletno tiskovno konferenco, na kateri je novinarjem razložil pomen tržaškega sejma in napovedal ustroj letošnje prireditve. Letošnji vzorčni velesejem, ki bc XII. te vrste, bo posvetil veliko pažnjo v prvi vrsti novim smernicam, ki jih narekujeta organizacija šest evropskih držav, med temi tudi Italije v Evropskem skupnem trgu na eni strani in drugih sedem držav na Področju za svobodno trgovinsko menjavo. Tudi ta organizacija je velike važnosti za tržaški sejem, ker je ena izmed sedem članov Avstrija, ki je največji klient tržaškega pristanišča. Tržaški sejem se ne more omejiti le na te organizirane države, ampak mora pazljivo slediti tudi razvoju in potrebam v drugih državah, kakor na primer v sosednji Jugoslaviji, ki je, po besedah inž. Sospisia, neusahljiv vir za izvoz italijanskega blaga. Novost na letošnjem tržaškem velesejmu bo nov paviljon (F), ki je sedaj v gradnji, v novi paviljon bodo postavili razstavo mehanske, ladje-delske industrije ter industrije pohištva in domače opreme. Paviljon bo dvonadstropen, in , bo 85 m dolg in UVOZ AVTOMOBILOV V JUGOSLAVIJO Kljub novim strožjim carinskim predpisom , za uvoz zasebnih avtomobilov v Jugoslavijo, ki veljajo od začetka lanskega leta, se uvoz avtomobilov ni posebno skrčil, v lanskem letu so zasebniki uvozili 6.316 avtomobilov, to je 1,5% manj kakor prejšnje leto. Uvoz motornih koles pa nazaduje, In sicer so lani zasebniki uvozili 12.458 koles, to je 21% manj kakor prejšnje leto. Gez ljubljansko carinarnico so lani zasebniki uvozili 1106 avtomobilov, leta 1958 pa 1394. VELIKA SPROSTITEV UVOZA V AVSTRALIJO Avstralski minister za trgovino McE-wen je 22. februarja napovedal, da bo od naslednjega dne sproščenega 90% vsega uvoza v Avstralijo. Uvoz lesa bo sproščen 1. aprila, uvoz motornih vozil iz Združenih ameriških držav in Kanade 1. oktobra. Omejen je še uvoz blaga 203 raznih postavk, vendar se bodo kontingenti tudi tega blaga zvišali, m sicer za 20%. TOBAK V ISTRI. V Istri so odkupili čez 2 vagona tobaka, v vrednosti čez 7 milijonov dinarjev. V bodoče bodo površino, na kateri gojijo istrski tobak, znatno povečali. ne sestavine. (100), surovo volno (30), svilene odpadke (30), cunje (50), surove kože (10), tiskovni papir (80), kmetijske stroje (60), druge stroje-(60), o-rodne stroje (30), opreme za. vrtanje predorov (160), stekla za šipe (100), druge izdelke iz stekla (60), športne izdelke (15), obrtniške izdelke in preproge (60), glasbila (8), knjige in revije (15), razno drugo blago (1000 milijonov lir). Italija bo izvažala v Romunijo sle-deče vrste blaga (v oklepaju vrednost v milijonih lir): orodni stroji in nadomestni deli (200), industrijski stroji (250), kmetijski stroji (50), stroji za prehranjevalno industrijo (200), pisarniški stroji (100), stroji za gradbeništvo (100), gospodinjski stroji (200), drugi stroji (200), obrtniški stroji (30), oprema za elektrarne (350), za petrolejsko industrijo (1100), za kemično industrijo (1100), tramvaji in avtobusi (200), črpalke vseh vrst (60), kroglični ležaji (200), nadalje kemični izdelki, eterična olja, južno sadje, pluta, vino, papir, umetne smole itd. Po podatkih, ki jih je objavljala italijansko - češkoslovaška trgovinska zbornica v Milanu, je razvidno, da se je italijanski uvoz iz Češkoslovaške precej razvil, medtem ko je italijanski izvoz v to državo nazadoval. S tem se je italijanska plačilna bilanca nasproti Češkoslovaški znatno poslabšala. Leta 1953 je Italija izvozila na češkoslovaško za 6,3 milijarde lir blaga, uvozila pa je iz CSR za 8,5 milijarde lir blaga. Primanjkljaj v italijanski plačilni bilanci je torej dosegel okrog 3 milijarde lir. V italijanskih gospodarskih krogih poudarjajo, da ni kriv temu morda češkoslovaški trg, ki bi lahko sprejel znatno več italijanskega blaga, temveč osrednja gospodarska politika Sovjetske zveze, ki gre za tem, da bi plačilne bilance vseh držav zaveznic izkazovale prebitek. V ITALIJI PREVEC RIŽA V severni Italiji so lani pridelali mnogo riža, tako da je bilo dovolj te žitarice bodisi za notranjo potrošnjo, kakor tudi za izvoz. Na zalogah je ostalo mnogo riža, in sicer finejših vrst, ki ga notranji trg ne more potrošiti. Letos bodo posejali z rižem za 6-7% manjšo površino. S tem se bo ta zmanjšala za okrog 10.000 ha. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR BQO.QOO.DOO - VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TELEFON ST. 38-101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED Ljubljana, marca Zadnji dve leti občuti vse slovensko ljudstvo, da se. je z ustvarjanjem novega premaknilo v osnovnih temeljih na bolje. Slovenski delavec je stopil za nekaj klinov višje na lestvici zaposlitve. Nekaterih del ne opravlja več, ker se mu to ne izplača več, ker je postal za navadna groba dela na prostem preveč visokokvalificiran in ga kot takega iščejo in plačajo na vseh straneh. TOKOVI DELOVNE SILE V SLOVENIJI Nedavni ponovni izbruh zemeljskega plina pri Stružcu v Moslavini na Hrvatskem je zbudili veliko zanimanje v gospodarski javnosti, ker kaže, da so na tem najbogatejšem jugoslovanskem ležišču nafte še znatne rezerve, ki bodo omogočale nadaljnje povečanje jugoslovanske proizvodnje nafte. Lansko leto se je proizvodnja nafte v Jugoslaviji dvignila v primerjavi s proizvodnjo v prejšnjem letu za 28% na 592.490 ton. Leta 1958 je proizvodnja znašala 462.151 ton, leto poprej pa 395. 560 ton. Proizvodnja se je zvišala posebno v drugi polovici lanskega leta ter je v novembru in decembru bila že za 50% večja kot v istih mesecih prejšnjega leta. Ti izredno ugodni rezultati so posledica boljšega izkoriščanja obstoječih ter odkrivanja novih naftonosnih polj, ki naj omogočijo v letošnjem letu nadaljnje zvišanje proizvodnje nafte za 50% in v letu 1961 zagotovijo Jugoslaviji neodvisnost od uvoza surove nafte iz inozemstva. Uvoz surove nafte je že lansko leto začel padati ter je znašal 619.380 ton nasproti 629.069 tonam v letu 1958. To pomeni, da je Jugoslavija dobila lan; že skoraj polovico potrebne surove nafte iz lastnih vrelcev. Ker pa je cena surove nafte lansko leto padla, je Jugoslavija izdala lani za uvoz nafte za blizu 11% manj denarja kot prejšnje leto. V kolikor se uresniči letošnji načrt proizvodnje, bo padel uvoz na približno četrtino potreb, leta 1961 pa bo pri daljnjem povečanju proizvodnje za 50% uvoz lahko popolnoma odpadel. Večina lanske proizvodnje jugoslovanske nafte odpade na podjetje »Naftaplin«. in to okoli 80%. Proizvodnja nafte imenovanega podjetja je bila lani za 32% večja kot predlanskim. Tudi podjetje »Naftagas« je zvišalo svojo proizvodnjo, in to za 37%, medtem ko je proizvodnja podjetja »Nafta-Lendava« nazadovala za 31%. »Naftaplin« je zvišalo proizvodnjo predvsem na področju Kloštra, in to za okoli 50%. Manj se je zvišala proizvodnja na področju Dugo selo. Vidni Sp bili tudi uspehi podjetja (»Naftagas« v Banatu pri Jerme-novcih. Zmanjšanje proizvodnje na lendavskem področju v Prekmurju pa je prirodna posledica izčrpanosti ležišč. Odkritje naftnih polj pri Stružcu In Ferdinandovcu zagotavlja nadaljnje povečanje proizvodnje. To so najbogatejša jugoslovanska naftna polja. Tudi ležišča pri Elemiru v Banatu zagotavljajo zaradi ugotovljenih rezerv precejšnje zvišanje proizvodnje v prihodnjih letih. Ker je to najdišče v bližini reke Tise, bo njen prevoz zahteval najnižje stroške, ker jo bo možno prevažati po vodni poti. Pomembna vloga Reke v zunanji trgovini (Nadaljevanje s 1. strani) svojo srečo z ustanavljanjem kmečkih kolonij v Bistrenici na Vardarju, pri Uroševcu na Kosovem polju, v okolici Banja Luke in v Prekmurju. Gospodarsko so uspeli samo tisti, ki so se vsak na svojo pest naselili v mariborski okolici. Pred vojno so bili v stari Jugoslaviji slovenski brezposelni delavci veseli, da so dobili kakršno koli še tako skromno začasno, sezonsko delo na prostem, izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam. Kopali so jarke, urejevali hudournike, vrtali po kanalizacijah, sekali drva po gozdovih, viseli na novih stavbah, popravljali ceste, prijeli za vsako delo in še ga je bilo premalo in slabo plačano. Na vseh teh naštetih in še raznih drugih delih zdaj v Sloveniji ne vidiš več domačega slovenskega delavca. Hitro in vsestransko razvijanje industrije je namreč odprlo na široko vrata stalni celoletni zaposlitvi pri strojih v suhih in zaprtih tovarniških prostorih. Sleherni slovenski človek, ki hoče delati v tovarnah, dobi že na podlagi svoje priučene ali pa tudi prirojene strokovne sposobnosti v pridnem slovenskem okolju službo v tovarni. Desettisoči slovenskih ljudi so hodili pred vojno delat v tujino: v Francijo, Belgijo in Nemčijo. Delati so morali kot tujci najtežja dela: ali po rudnikih ali na odprtem; le redki so se med njimi prerinili do tovarn. V sami Jugoslaviji so morali drugi tisoči iskati delo izven Slovenije po drugih jugoslovanskih tovarnah. Del južne štajerske in Dolenjske je iskal delo po zagrebških tovarnah. Po vsej Jugoslaviji so bili raztreseni tudi številni slovenski obrtniki. Domačim, slovenskim, v brezposelnosti tavajočim delavcem se je pridružilo še nekaj deset tisoč slovenskih beguncev s Primorske, ki so zbežali pred fašizmom. Kmetje in kmečki delavci s Primorskega so poskušali POVOJNE NOTRANJE SELITVE SLOVENCEV Z osvoboditvijo Reke je dobila nova Jugoslavija prvo veliko pomorsko pristanišče z ugodnimi železniškimi zvezami za neposredno jugoslovansko zaledje preko Goskega Kotara do Zagreba in preko Pivke do Ljubljane. Z vse Primorske, zlasti iz postojnskega okraja in nasploh z vsega Krasa so vreli primorski delavci v velike ladjedelnice in v druge tovarne v veliko mesto ob Kvarneru. Ko je šele otkobra 1954 dozorel politični položaj za rešitev tržaškega vprašanja in sta se obe sosedni državi sporazumeli glede nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja, je Jugoslavija pohitela v svojem območju s širjenjem že obstoječih ali pa z ustanavljanjem novih industrij ter z graditvijo pristanišča v Kopru. Ustavilo se je nekoliko preseljevanje primorskih delavcev na Reko in pojačalo že tako močno preseljevanje Kraševcev, Vipavcev in Gorjanov iz gornjega Posočja v Koper, Piran, Izolo in Sečovlje. Zadnja leta novoustanovljene, industrije na Krasu pa so precej zavrle odhajanje ljudi na Koprsko. NE VEČ S KRAMPOM IN LOPATO V Sloveniji so po prvih desetih letih krepitve in jačanja težke industrije začeli počasi rasti povsod tudi manjši obrati lahke industrije ali pa v najnovejšem času posamezni obrati, neke vrste podružnice velikih industrij, kot na primer »Iskre« iz Kranja, »Telekomunikacij« iz Ljubljane in še drugih. Vsako leto je po nekaj tisoč kmečkih ljudi z malih posestev stopilo v vrste industrijskih delavcev. Na slovenskem podeželju so se začele redčiti vrste ljudi, ki so bili premalo zaposleni na nerentabilnih posestvih. Val industrializacije se je zadnja leta tako okrepil, da je pobral vse razpoložljive delovne’sile in jih postavil k strojem, k rednemu, stalnemu, celoletnemu tovarniškemu delu. Tako so počesali in pregra-bili vrste delovne sile, da danes razna podjetja v Sloveniji ne dobijo več slovenskega delavca za začasna sezonska dela na prostem. Redki so postali slovenski delavci med gradbenimi delavci, pri gradnji cest, pri popravilih železniških prog. Gozdne uprave držijo za celotno gozdno delo določeno omejeno število domačih slovenskih delavcev iz vasi, obkoljenih po gozdovih. Ti so vse leto zaposleni in so se na posebnih tečajih kvalificirali za gozdno delo. Delavce za izredno velike sečnje pa morajo iskati drugod. Niso redka pojava v slovenskih gozdovih skupine Bosancev z malimi bosanskimi konjiči, ki spravljajo droben les iz tistih gozdov, do kamor ne sežejo ne žičnice in ne gosta mreža gozdnih osst. Po slovenskih mestih se redčijo vrste slovenskih delavcev pri kanalizacijskih delih, pri urejevanju, tlakovanju in asfaltiranju mestnih ulic, pri čiščenju ulic in odnašanju smeti, v mestnem voznem parku. Zadnja leta je postalo celo občutno pomanjkanje novega naraščaja slovenskih rudarjev. Prekmurje je bilo v stari Jugoslaviji in prvih deset povojnih let neizčrpen vir delavcev in delavk za vsa dela na prostem: v gradnji in na kmetijskih posestvih. Z izkoriščanjem naftnih najdišč in z ustanovitvijo vrste industrij, ne teče več tako močno tok sezonskih delavcev iz Prekmurja po vsej Sloveniji in dragih jugoslovanskih republikah. Tudi na velikih družbenih posestvih in gospodarstvih v Sloveniji, ki jih je bilo v prvi polovici 1959 že 89 z 22.195 delavci, je prekmurskih delavcev čedalje manj. Redki pa so na družbenih posestvih slovenski kmečki delavci iz drugih slovenskih pokrajin. Slovenci torej ne gredo več ne za gradbene delavce, ne za delavce na cestah in železniških progah, ne za navadno sezonsko delo v gozdovih, ne za kmečke delavce na družbenih posestvih in čedalje manj v rudnike. Slovenski delavci premikajo vzvode, navijajo vijake, usmerjajo votke pri tkalnih strojih, varijo, se pečejo pri plavžih, na prosto ne grejo več, da bi z grobo silo kopali s krampi in nakladali z lopatami. Hitra industrializacija je ustvarila v Sloveniji podobne razmere, kot jih imajo Nemci v Nemčiji, Belgijci v Belgiji, Francozi v Franciji. Domačini delajo v tovarnah, pri tehničnih in nadzornih delih, delavci od drugod preobračajo zemljo, prenašajo mokroto, delajo na prepihu v novih stavbah in vrtajo na dnu rudniških jaškov. Kdo opravlja dela na prostem v Sloveniji? Večidel delavci iz drugih jugoslovanskih republik: iz Medjimurja, Like in Bosne. Sicer delajo tudi Slovenci na prostem, toda le kot visokokvalificirana delovna sila, kot inženirji, arhitekti, razne vrste tehniki in inštalaterji ter obrtniki na gradbiščih, kot živinozdravniki, kmetijski inženirji in tehniki na družbenih posestvih in zadružnih gospodarstvih, kot železniško in cestno strokovno in nadzorno osebje pri delih na cestah in železnicah, kot gozdni inženirji, gozdarji, logarji, in drugo tehnično osebje pri večjih sečnjah. —ar. POMORSTVO VIR DEVIZ Reško pomorstvo prispeva k razvoju jugoslovanske izvozne trgovine. Od izboljšav v tem pristanišču je v veliki meri odvisno povečanje izvozne trgovine Jugoslavije in s tem zmanjšanje primanjkljaja v plačilni bilanci. Jugoslovansko pomorstvo je namreč najvažnejši vir deviz med tako imenovanimi nevidnimi postavkami v plačilni bilanci. Danes si reško po-j morstvo prizadeva, da bi vzpostavilo čimveč novih pomorskih zvez. Z naraščanjem števila teh zvez se večajo tudi možnosti za nadaljni razvoj zunanje trgovine pa tudi tranzita, ki postaja čedalje pomembnejši. NAČRT O SVOBODNI CONI V reških gospodarskih krogih se že dalj časa bavijo z načrtom, da bi v pristanišču ustanovili »svobodno cono«. Doslej ni bil ta načrt izvedljiv, ker je bilo v samem pristanišču premalo skladiščnega prostora, z najnovejšimi izpolnitvami mehanizacije v pristanišču pa bo mogoče izkoriščati skladiščna zmogljivosti na racionalnejši način; poleg tega so v letu 1959 pričeli z gradnjo nekaj novih skladišč. Vloga reke v jugoslovanski izvozni trgovini postaja tako iz leta v leto važnejša. Dr. M. B. iiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiinMiitii/ »GOSPODARSTVO« Izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA; letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 550 din, polletna 300 din; za ostalo Inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGLA' SOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir. Odgovorni urednik; dr. Lojze Berce Založnik; Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu. Zdaj se izvajajo nadaljnja razi8^ valna dela, ki bodo po vsej veri6 jt sti dala ugodne rezultate. Kako sesl), v Jugoslaviji razvilo pridobivanj6 :S rove nafte, napove že dejstvo, leta 1937 znašala proizvodnja ton, medtem ko je samo v lan811 decembru dosegla 56.879 ton. elli Jugoslavija uvaža nafto v §laVI' je iz vzhodnoevropskih držav. Ven^9 ^ bila tud; sestava uvoza iz vzboo evropskih držav lansko leto raZ*!ten: od sestave v prejšnjih letih. vi). ko je Jugoslavija prej večinoma u ^ žala nafto iz Sovjetske zveze in y Romunije, je lansko leto uV°j.vof Romunije popolnoma odpadel- L f. iz Iraka je ostal v glavnem neS?vo-menjen, uvoz iz Egipta se je jil, kot nov dobavitelj pa se j6 % javila Venezuela, četudi z količino. Lanski uvoz iz Sori6 p) zveze je znašal 411.566 ton, iz prav tako kot se godi na An-aškem, kjer je privatna tv-družba prekosila sorodno državno BBC; eridarle pa je pri nas danes televi-premočno politično orožje v ro-vlade, da bi jo ta spustila iz rok. lada se je oprijela že podpisane po-^be z državno družbo RAI-TV, da .e.vsaj začasno onemogočila namero Wivatnih družb. V Švici imajo več televizjiskih po-vai’ ki so privatnega značaja in uži-V« podporo deželnih cbiasti, zvez-j,a vlada nima pri njih besede. Nem-. • in francoski govoreči Švicarji ima-zelo dobre tv-postaje, katerih pro-? a|Pi so zelo gledani, medtem ko je Pijansko govorečih Švicarjev pre-j1^0, da bi le lahko tekmovali z dr-{avi’jani drugih jezikov. V zadnjem j*8'1 so s pomočjo privatnih družb in line reklame ti vendar dosegli ne-IjN Ur oddaj v italijanskem jeziku. J. jih pa oddajajo iz študijev v Cu-uu. zvicarski Italijani pa niso s te-j 1 oddajami zadovoljni in bi hoteli ®eti svojo lastno televizijsko posta-s' iako kot imajo svojo radijsko po-aio Monteceneri. In ker poslušajo l^aje te postaje tudi v vsej severni -aliji, s0 Italijani iz Ticina iskali Uioč v milanskih industrijskih kro-.u in jim ponudili zanimivo pogod-- Švicarji naj bi dali 30 odstotkov °lrebnega kapitala, milanski indu- strijci pa ostalih 70 odstotkov. Oddaje naj bi potem finansirale industrijske in trgovske družbe, tako švicarske kot italijanske (te v večji meri); ta postaja ne bi imela od nikjer državne podpore. Da so Švicarji ponudili Millanča-noor to pogodbo je razumljivo, kajti oddaje bi se sprejemale na precejšnjem delu italijanskega državnega o-zemlja. že sedaj namreč lahko sprejemajo v nekaterih krajih Lombardije tv-oddaje iz Ticina, in nekateri pevci so postali v Italiji znani prav zaradi teh oddaj. Ker pa bi oddajnik (študiji bi bili v Luganu) na Monte Generoso, kjer je tudi radijski oddajnik postaje Monteceneri, zajemali le del severne Italije, so švicarski tehniki predložili milanskim industrijcem drzen načrt. Ker na italijanskem državnem ozemlju ne bi bilo mogoče postavljati relejnih oddajnikov, naj bi bil v višini 1700 metrov postavljen oddajnik na Monte Generoso, povezan z dvemi drugimi oddajniki, prvim na ozemlju republike San Marino, drugim pa na jugoslovanskem ozemlju, na Snežniku. Na ta način bi oddaje te postaje lahko gledali v skoro celi Severni Italiji in morda tudi v Toskani in Laciju. Načrt je zelo težko izvedljiv zaradi velikih razdalj;' treba je nato videti, ali bi jugoslovanska vlada dovolila postavitev relejnega oddajnika na svojem ozemlju. Isto velja o državi San Marino. Ako bi načrt uspel, bi ta družba skušala doseči tudi o-stale kraje italijanskega ozemlja z relejnimi postajami na ladjah, ki bi krožile izven italijanskih teritorjalnih voda. Tako bi lahko sprejemati svobodno televizijo tako v Milanu kot v Benetkah, v Bolognji, v Rimu in Neaplju. Italijanska industrija je pozitivno ocenila ta načrt, ker se je televizija zelo razširila in ker ima tv-reklama zelo velik uspeh. Državne tv-oddaje so svoje redke reklamne oddaje razprodale že za nekaj let naprej. RAI-TV pa skuša onemogočiti načrte privatnih tv-družb z nameravano uvedbo drugega televizijskega kanala, ki naj bi pričel z oddajami prihodnje leto. m. v. Razstava cvetlic, v prostorih hiorske postaje v Trstu bo od 23. j 'la do 1. maja VII. razstava cvetki hetošnje prireditve se bodo ude-ttZlli poleg številnih cvetličarjev iz s.ah)e, tud; cvetličarji iz 15 tujih dr- Med temi iz Združenih ameriških j..‘av, Švice, Avstrije, Zahodne Nemih6. Romunije, Španije, Iraka, Ho-e, Francije, Velike . Britanije, Lilije aziiije, združene arabske republike, ‘HciO] 'anona, Belgije, in morda tudi iz 'hezije. ŽENSKA POLICIJA. V Italiji bodo stanovili posebni oddelek policije, ki j* ho sestavljalo 514 žensk. V Trstu . ''e- pod Zavezniško vojaško upravo » loVala posebna ženska policija. Med Račankami je 24 mladenk pred dnevi a‘jučilo vse za prestop v novo sek-h° policije. Sedaj je tržaška ženska j( jpija še edina sekcija te vrste v š Letalska nesreča na trža- j^EM. Preteklo nedeljo je v dopol-. nskih urah pri Nabrežini strmogla-'° letalo. Letalca F. Ricco in V. Cal-a iz Tržaškega aerokluba sta izgu-j a življenje. Strokovnjaki so mnenja, Ul J6 letalo zadelo ob tla zaradi meji ■ Letalca, ki sta se dvignila z mirn-s^e8a letališča pri Gorici, bi morala Pustit; pred Miramarom v morje lo-v rlev venec. To je bilo organizirano j. sklopu svečanosti obletnice začetka a|ijanskega letalstva. p ALl BODO ZGRADILI HOTEL? V r ,anu so na obali ob prostoru za pri-9'tve na prostem podrli več starih avb. Ljudje govorijo, da bo na tem es‘u vstal nov hotel. Pozanimali smo se glede tega pri arhitektu prof. Mihevcu, ki je arhitektonsko urejuje Piran, kaj je na tem resničnega. Ta nam je odgovoril, da še ni rešeno vprašanje finansiranja graditve novega hotela. NOVA KAVARNA V PIRANU. Nekdanjo Tartinijevo slaščičarno ob piranskem gledališču so popolnoma preuredili po načrtih mladih ljubljanskih arhitektov M. Jernejca in A. M. Si-mandlove. Poslužni pult sta likovna umetnika Kranjc in Vernik okrasila s sodobnim mozaikom. NOV ODVETNIK V TRSTU. Proku-ratorski (odvetniški) izpit je te dni napravil tržaški pravnik dr. Rihard G ec. TOON WEGNER RAZSTAVLJA V galeriji »Dei Rettori« v Trstu, Piazza Vecchia 6,-razstavlja svoje gravure Nizozemec Toon Wegner. Umetnik je že razstavljal v mnogih mestih v Združenih ameriških državah, v Indiji, v Nemčiji, na Nizozemskem itd. V Jugoslaviji so bile njegove razstave v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani; nekaj njegovih del hranijo v muzejih v Amsterdamu, Aji, Ljubljani, Mariboru in New Yorku. Ta razstava predstavlja nekakšno izmenjavo razstav; poprej je namreč tržaški slikar A. Černigoj razstavljal na Nizozemskem. NAŠE SOŽALJE V Trstu so umrli: Fučka Vinko, Ana vd. Ostrouška roj. Fabjančič, Mihael Benčina in Marija Petronio. V Seslja-nu Ivana Stegel vd. Šuc in Attilio Pirih, v Nabrežini Marjeta Zaharija in v Ricmanjih Branko Petaros. Uspešno poslovanje Kmečke banke V Gorici je bil 28. februarja redni občni zbor Kmečke banke, ki je znana po svojem delovanju na Goriškem pa tudi izven goriške pokrajine. U-pravni svet je zbranim članom podal poročilo za preteklo leto, ki je bilo že 51. poslovno leto tega gori-škega zavoda. Iz bilance posnemamo nekatere zanimive podatke. Deleži članov znašajo 12,516.000 lir in rezerve 6,464.500 lir, 'skupno torej 18,980.500 'Ur. Bilančnemu poročilu je v uvodu dodano poročilo o gospodarskem razvoju goriške pokrajine v preteklem letu. Gospodarstvo v soriški pokrajini se je razvijalo različno po posameznih področjih, na nekaterih ugodno, na drugih slabše. (V prihodnji številki objavimo to splošno poročilo) — Poslovanje banke je bilo spričo teh splošnih razmer vsekakor ugodno. Vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekočih računih so se namreč v preteklem letu dvignile za 58.701.432 (34,5%) in skupno so dosegle 261.338.478 lir, od tega 160,124.650 na hranilne knjižica in 101,2:13.822 na tekočih računih. Vezane vloge so dosegle 101,523.398 lir in banka je plačala za te vloge vlagateljem 5,238.623 obresti. Za nakup vrednostnih papirjev in podelitev posojil na menice in v tekočih računih je bilo izdanih 178,005.446 lir, in sicer 61,524.406 za menična posojila in 70,044.190 za tek. rač., to je 17,867.589 ali (11%) več kakor prejšnje leto. Likvidnost denarnega zavoda se je povečala. Promet z menicami za inkaso je znašal 179,202.157 lir. Cisti dobiček se je lani dvignil na 1,795.400 lir, in predstavlja razliko med dohodki 27,183.521 in izdatki 25,388.404 lir. Po sklepu občnega zbora se dobiček razdeli takole; 608.400 lir za izplačilo 5%-tne dividende članom, 1,007.000 lir pojde v redno rezervo in 180.000 lir upravnemu svetu. VEČ POROČIL NA TRŽAŠKEM RADIU Uredništvo poročil tržaške radijske postaje »A« poroča: Osrednje ravnateljstvo Italijanske radiotelevizije je odobrilo novo oddajo poročil, ki bodo vsak delavnik ob 17.15, to je ob začetku popoldanskega sporeda. Tako se bo število tovrstnih oddaj povečalo na sedem dnevno. Z željo, da bi zadovoljilo vse poslušalce, je vodstvo RAI-a takoj sprejelo predlog tržaškega sedeža, ki temelji na sledečih razlogih: skrajšati je bilo treba predolgo časovno razdobje od 14,15 do 20.15; slediti razvoju drugih radijskih postaj, v prvi vrsti državnega omrežja, ki težijo za okrepitvijo poročevalske službe in končno posvetiti več časa krajevnim in deželnim vestem ter jih po možnosti združiti v posebno celloto. Poročila ob 17.15 bodo posvečena pretežno novicam krajevne in deželne kronike. Poleg tega bo na začetku nekaj kratkih vesti o dnevnih dogodkih, ob zaključku pa, po potrebi, kratki športni pregled. Da bi lahko zadostili novim potrebam bo naraslo število poročili in vesti z bližnjih področij in tistih, ki na njih meje. Uredništvo poročil radia Trst »A« upa, da bo z novo oddajo nudila svojim poslušalcem pestre in sveže informacije, ki bodo ustrezale pričakovanjem in zanimanju poslušalcev. PRIDOBIVANJE PETROLEJA V ITALIJI Lansko leto so v Italiji pridobili 1 milijon 800.000 ton petroleja, to je 17,3 odst. več kakor v letu 1958 (1,534.000 ton). V prvih desetih mesecih lanskega leta so pridobili 4 milijarde 952 milijona kub. metrov zemeljskega plina (lani pa 4 milijarde 172,2 milijona kub. m). HUDA NESREČA V BRAZILIJI. Po hudih nalivih v Braziliji je reka Ja-guaribe s silnim pritiskom zdrobila jez pri Grosu. Voda je preplavila več vasi in mestec. Večina prebivalcev v dolini (okrog 272.000 ljudi) se je pravočasno umaknila; mnogi domačini pa so kljub opominom ostali v ogroženi dolini. Računajo, da je ob navalu vode izgubilo življenje čez 1000 oseb, mnogo ljudi se je rešilo na drevesa, strehe in zvonike. 3la ^lemaiijsfce in sejmu ul Gl [o sieee b. Vijolice. Spomladanski praznik v r Crnanjih in vijolice sta zame dva nezdružljiva pojma. Skromna vijolica ^ More seveda niti misliti na to, da i. tekmovala z mnogimi drugimi raz- sMmi cvetlicami, toda nobena druga c, vetlii i ra, ne. domača ne najbolj obču-'vana eksotična orhideja ne vzbuja- 4o' la v l Meni tako poezijo kot vijolica. Še oti-m- I,„ ..........l„l l.„: :...... otrok, ko nisem vedel, kaj je po-(jJa' Me je ta vsega obvladala, ko sem SDn lako prijeten vipoličin vonj na Mladanskem prazniku v Ricmanjih. . Praznik ima posebno privlačnost za aaino. Marsikdo se ga potem spomi-^ vse svoje življenje, ker je doživel njem prvo ljubezen, to je višek polj in sreče. Spomin na to pa privab-(j^.v Ricmanje tudi starejše ljudi. Nek-Sr^ so prodajali v Ricmanjih sladka fca, na katerih so bila, na malih v slovenskem jeziku tiskana še IghN Jsa priznanja ljubezni. Danes ni mla- , s več tako sramežljiva, da bi potre-So aM takega posredovalca. In srčeca d la8inila z ricmanjskega sejma. Tudi Ij^Pče gnjati (pršuta), domačih štruk-p ,v M domačega kruha ni več. Vse. to . Pašajo sedaj iz mesta, le domače ln° je ostalo. v jV.Pkdaj ni bilo slišati na Jožefovo d KlcManjih niti ene italijanske bese-' ker so prihajali praznovat v Ric-^ dje samo domačini iz sosednih vasi, .,uaJ pa se domačini in z njimi vred Hoven ■ er>ski jezik skoraj popolnoma iz- let: “ V VJgLL/IllUl lili 1U A Iv. 1 UiCdUllll 1Ž.- ikov; čeprav so ti večinoma Sloven- KUh|ia v ogromni množici mestnih iz-kc v0 aJ* vsaj slovenskega pokolenja, go-gjl‘10 raje »uradni« italijanski jezik, ie ie prav Slovenec tisti možakar, ki lj. Psprenehoma tulil najnovejšo ita-v Psko popevko, od katere mi je ostal ^Porhirm samo konec: »no no no, no p.( Po«. Seveda ni bil on tega kriv, pač ' v?Vrstno ricmanjsko vino. tie aYal na avtobus za Katinaro je bil .•opisen, čeprav je en avtobus sledil Ilis Serau. Gneča je bila taka, da se . eM niti zavedal, kdaj me je množi-Potisnila gor. Mladina je ves čas do Kalinare tako kričala in razgrajala, da sem se komaj oddahnil, ko sem na Katinari izstopil iz avtobusa. Veter na Katinari je bil precej hud in mrzel, toda to me ni motilo, ker sem vedel, da so Ricmanje v zavetju. Namesto, da bi šel po glavni cesti, kjer so drveli avtomobili kakor v procesiji, sem krenil po stranski poti, ki gre od razpotja Katinara-Lovec v Ricmanje. V začetku jc pot prav lepa, da vabi potnika, kakor ga vabijo branjevke z najlepšim sadjem, ki ga zložijo v ospredje; potem pa se pot spremeni v stezo, na koncu pa mora človek skakati kakor koza. Kljub temu pa sem bil vesel, da me niso motili avtomobili in da sem se sprehajal po prirodi. Od tam sem videl nešteto avtomobilov, ki so parkirali na glavni cesti nad Ricmanji. Mogočne kraške stene niso dopuščale vetru, da bi nas nadlegoval v Ricmanjih, ki so se kopale v spomladanskem soncu. V gostilnah in osmicah so se gostje v zavetju sončili na prostem in uživali ne le gnjat in dobro vino, ampak tudi čist zrak in veselje. Ob petih popoldne so nam oblački malo ponagajali in zakrili sonce, toda samo za kratek čas. Ko je sonce zopet posijalo, se je zdelo, kakor da smo se poslovili od zime. Kaj pa bučno življenje na glavni ricmanjski ulici? Navzdol je nekako in za silo še šlo, toda navzgor pa je bil problem vseh problemov. Ko si se pre-ril za en korak naprej, te je reka ljudi potisnila za dva koraka nazaj in na obeh straneh te reke so rezali gnjat, prodajali klobase, bombone in slaščice in vabili mlade in stare na razne zabave, ki so neizogibne na vseh sejmih. Seveda ni manjkal vrtiljak za najmlajše. Nekdaj so se na takih vrtiljakih vrteli samo leseni konjički in kočijice. Na tem v Ricmanjih pa je ostal en sam konj, kočijica pa sploh nobena. Vse modernizirano: kolesa, motoma kolesa, avtomobili, in celo miniaturni avtobus brez šoferja, z napisom »Giro tu-ristico«, v katerem se je vozil en sam, prav tako miniaturni turist. »Stanko — drži se trdno— Boris, glej, da ne padeš ven«! so jih svarile, mamice. Da ste jih videli, kako so se resno držali! Originalov seveda ni manjkalo v tako veliki množici. Videl sem pociga-njenega Brkina, s kitaro in s svojo ciganko. Brkin (poznam ga sicer po imenu, vendar ga ne bom izdal) je, že. pred desetimi leti iztaknil nekje neko ciganko in se v njo in v cigansko življenje zatelebanil. Od takrat živi prav po cigansko. On muzicira, ona pa nabira denar. Nekdaj je imel harmoniko, sedaj sem ga po več letih našel s kitaro; sicer pa je prav tak mojster-skaza na en kot na drugi inštrument. Pozneje sta prišla oba, ciganka in Brkin-cigan v osmico, kjer je že omenjeni »operni pevec« tulil svoj brezkončni »no, no, no«. Ko je zagledal ciganski par, je zgrabil ciganko in začel z njo plesati na radost in veselje vseh prisotnih. On je seveda nadaljeval svojo popevko, z refrenom no-no-no, Brkin-ci-gan pa je nekaj brenkal na svojo kitaro. Pred tem prizorom je bil v isti osmici koncert nekega drugega originala iz dekanske občine. Orkester: njegova harmonika in bobenček, po katerem je nekdo tolkel s palico tako močno, da harmonika ni mogla sploh priti do besede, za kar pa smo bili bobnu prav hvaležni. Včasih, ko ta original ne more prirejati koncertov, kar se prav pogosto dogaja, ko zapravi harmoniko, prodaja po tržaških ulicah listke za »totocalcio«, ki jih brezplačno dobiš kjer in kolikor hočeš. Lepo je bilo v Ricmanjih, toda tam se ne more ostati že zaradi tega ne, ker nas je bilo preveč. Tedaj nazaj izpod ricmanjske trte, vendar ne v Gregorčičev planinski raj, ampak v mesto, zasmrajeno z bencinskim plinom. Na katero stran? Na Katinaro je predaleč, zelo strmo in tam gor je pihala mrzla burja. No, vse to bi se še dalo prenesti, toda borba za mesto v avtobusu ni prav nič zapeljiva kot zaključek lepe- Višji Minuli v tržaški obmejni trgovin Kultura in življenje TRŽAŠKA UNIVERZA IN SLAVISTIKA Dodatni protokol k najnovejšemu sporazumu med Italijo in Jugoslavijo o obmejni izmenjavi med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi področji predvideva blagovno izmenjavo v obeh smereh okrog 7 milijard lir, kar pomeni povečanje 1,5 milijarde lir v primerjavi s prejšnjim protokolom. (Kakor smo poročali, predvideva dopolnilni protokol za Goriško izmenjavo 3,2 milijarde lir v obeh smereh, to je okoli 750 milijonov lir več kakor po prejšnjem protokolu). V obmejni trgovini med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi področji (Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice) so na listi A za uvoz jugoslovanskega blaga (v milijonih lir) predvideni naslednji kontingenti: sveže gobe, jagode in borovnice 7, suhe. gobe 5, kislo zelje 10, sveže sadje 110, sveža zelenjava 200, suhe slive, maraske in lešniki 50, maraskin sok in listje 10, sveže mleko 120, mlečni izdelki 20, jajca 30, pivo 10, navadno vino 250, tropine in vino za žganje. 100, tipična vina (v steklenicah) 10, žganje iz sliv in tipični likerji 6, peneča vina v steklenicah 1, etilni alkohol 50, med 3, goveje meso 80, prekajeno meso 90, konji za vprego in za zakol 100, govedo za zakol 3.000 glav, prašiči, prašičje in ovčje meso 400, mesne konserve 50, perutnina 10, osoljena čreva 5, krma in suha slama 20, ajda 10, sveže morske ribe 220, raki in sladkovodne ribe 2, kon-servirane in osoljene ribe 200, rezan les 100, debla cepljena (vrbovina in hrastovina do 1 m) 50, lesni izdelki tipični za ustrezno cono 10, drva za kurjavo 100, lesne plošče 5, leseni krajniki, količki za trte 3, lesovinske plošče 4, lesno oglje 30, hrastovi sodi 5, izdelki iz lesonita 5, Samotne in polne opeke, strešniki in drugi gradbeni material 120, specialni marmor 20, izdelki iz marmorja 10, pesek za livarne 5, surove kože 20, strojene kože in kožuhovina 100, izdelki iz usnja 5, zdravilne rastline 30, stekleni odpadki 5, eterična olja (izvzemši agrumska olja) 5, surova volna, oprana ali neoprana 15, konoplja in ustrezna vlakna 100, paprika 2, sol 20, tobak v listih p. m., cement p. m., krompirjev škrob 50, žer lezni rabljeni sodi p. m., sadni sok in pulpa (razen dateljnov, grozdja in smokev) p. m., lesno pohištvo p. m., lesni NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — — Vzhod: Sarajevo 18. aprila, Skopje 3. aprila. — Indija — Pakistan: J.ovčen 25. aprila, Učka 5. maja, Radnik 12. maja. — Ožine — Indonezija — D. vzhod: Lovčen 25. aprila, Radnik 12. maja. — Sev. Kitajska — Japonska: Lovčen 25. aprila, Radnik 12. maja. — Sev. Evropa: Pula 81 aprila. — Sev. Afrika: Makedonija 5. aprila, Pula 8. aprila, Hrvatska 15. aprila. — Sev. Amerika: Makedonija 5. a-prila, Hrvatska 15. aprila. — Perzijski zaliv: Topusko 9. maja. JADRANSKA LINIJSKA PLOVIDBA Proga Jadransko morje — — Dalmacija — Grčija: Opatija 5. aprila, Lastovo 1. aprila. KVARNERSKA PLOVIDBA Proga Jadransko morje — — Ciper — Izrael: Risnjak 14. apr. — Mehiški zaliv: Šibenik 10. aprila, Marijan 27. aprila. ZVEZA JADROLINIJE VSAK DAN Jadrolinija bo v letošnjih poletnih mesecih uvedla dve progi iz Istre v Trst. Prva proga bo iz Trsta v Poreč, in sicer bo tedenska. Ladje bodo v času od 5. junija do 25. septembra odhajale iz Trsta ob 8. uri vsako nedeljo. Isti dan bodo odhajale iz Poreča ob 16.' uri. Vmesne postaje so: Koper, Portorož, Umag, Novi grad. Na drugi progi, in sicer iz Trsta v Umag prično pluti ladje že 1. aprila. Ladje bodo od- ga pomladanskega izleta. Odločil sem se za pot navzdol skozi Log do dolinskega avtobusa in 6e bo tudi ta pre-napoljen, pa do razpotja Dolina-Milje v žavljah, na miljski trolejbus. Na novi, zelo lepo urejeni cesti proti Logu ,me je najprej iznenadilo nepričakovano veliko število sopotnikov, ker sem računal, da bo šla velika večina na Katinaro. Potem je'bilo zame nekaj novega, da se je ricmanjski sejem podaljšal do Loga, najbolj prijetno pa me je iznenadil avtobus, ki je čakal na nas že v Logu. Tudi v Logu ni bila lahka zadeva priboriti si mesto v .vozilu. Še dobro, da se je reka ljudi — večinoma razigrana mladina — ki je bučno klopotala navzdol, požvižgala na avtobus in veselo nadaljevala svojo pot, bržkone do miljskega trolejbusa, ako ne še naprej. Drago Godina parketi p. m., embalaža iz lesa p. m., drugo blago 400. Lista B (italijansko blago namenjeno uvozu s Tržaškega na jugoslovansko obmejno ozemlje Buj, Sežane, Kopra in Nove Gorice, v milijonih lir) predvideva naslednje kontingente: riž 50, agrumi in drugo sadje, testenine in drugo prehranjevalno blago 200, semena, rastline in deli rastlin 15, rastlinska in živalska olja in maščobe 50, eterična olja 15, kemični izdelki 80, farmacevtski izdelki 50, barve in laki 15, žveplo 20, pisarniške potrebščine in papir (razen časopisnega) 200, predivo, pletenine in izdelane obleke 500, vrvi in vreče, iz konoplje in jute 50, izdelki kovinske industrije 50, pisarniški stroji in nadomestni deli 100, drugi stroji, pritikline in nadomestni deli 350, vozila, pritikline in nadomestni deli 200, dieslovi motorji in ladijske opreme 200, precizni aparati, optične naprave in inštrumenti 80, glasbila, nadomestni deli in gramofonske plošče 10, električni material in telefonske naprave 100, radio-televizijski material 25, potrebščine za ribolov 40, avtomobilske gume 210, gumijski izdelki, razno mešano blago 100, ure, in budilke 5, orodje in domača oprema 50, keramični in stekleni izdelki 15, bencin 75, mazalna olja 50, pluta in izdelki iz plu-tovine 60, popravila in druge usluge 100, drugo blago 400. Blago s sosednih področij, ki je o-proščeno carine, ako je namenjeno potrošnji na Tržaškem (lista C): goveja živina 190, sveže meso 10, sveže morske ribe 50, sveže mleko 30,' stročnice in druga sveža povrtnina 50, kislo zelje 10, sveže sadje 15, navadno vino 180, jajca (z lupino) 15, krma in slama 20. Blago s Tržaškega, ki bo deležno posebnih olajšav ob izvozu na sosedna področja (lista C) brez kontingentov: semena, rastline, in deli rastlin, kemični proizvodi, katran in emulzije, tkanine in krojene obleke, vreče in vrvi iz konoplje in jute, razni stroji, pritikline in nadomestni deli, orodje, vozila, pritikline in nadomestni deli, dier slovi motorji in ladijska oprema, specialni dela na ladjah (oprema), bencin, mazalna olja, optični inštrumenti, pluta in izdelki iz plutovine. Sporazum velja do 14. januarja 1961. bajale iz Trsta vsak dan razen ob četrtkih, ob 17. uri, ob nedeljah pa ob 21.30. Iz Umaga pa bodo odhajale vsak dan razen ob četrtkih ob 4.30, ob nedeljah pa ob 4. uri. Vmesne postaje: Portorož, Piran, Izola, Koper. DVE NOVI LADJI »JUGOLINIJE«. Ladjedelnica »3. maj« bo v kratkem času izročila pomorskemu podjetju »Jugolinija« z Reke motorno ladjo »Trebinje«, ki je prva med šestimi enakimi ladjami, ki bodo povečale plovni park Jugolinije. »Trebinje« je 10.500-tonska motorna ladja, dolga 155 in 20,50 m široka. Opremljena je s pogonskim strojem 10.400 KS, ki bo omogočal popolnoma natovorjeni ladji hitrost 20 vozlov. Postavljena bo na ekspresno progo Jadran-Severna Amerika, ki jo bo preplula v 10 dneh. Na krovu je prostora za 20 potnikov. Opremljena je posebno za prenašanje hitro kvarljivega blaga. V ladjedelnici so že splovili drugo motorno ladjo »Jesenice«, ki je v vsem podobna »Trebinju«. Tudi to ladjo bodo postavili na progo Jadran-Severna Amerika. LADJE »SPLOŠNE PLOVBE«. Pomorsko podjetje »Splošna plovba« iz Pirana bo po vsej verjetnosti v kratkem pričelo s posebnim ladijskim servisom okrog sveta. Tako naj bi v času od 15. do 20. aprila odplula iz Trsta ladja »Goranka«, ki bo verjetno plula iz Jadrana skozi Sueški prekop na Daljni vzhod, nato čez Tihi ocean v Severno Ameriko, odtod čez Panamski prekop nazaj v Jadransko morje. Iz Trsta odhajajo ladje splošne plovbe na rednih progah Jadran-Severna Amerika in Jadran-Kanada-Velika Jezera. Na prvi progi plovejo ladje »Bohinj«, »Bovec« in »Bled«, na drugi pa ladja »Zenica«. Ladja »Drveč« bo odplula iz Trsta 8. ali 9. aprila. »Zenica« bo prispela v Trst 1, aprila in bo istega dne odplula proti Reki, Neaplju, in nato dalje čez A-tlantik. — • — POVEČANJE SOVJETSKE PROIZVODNJE PAPIRNE LESOVINE. Po sedemletnem načrtu (do leta 1965) bodo Rusi modernizirali proizvodnjo papirja. Zgradili bodo več novih tovarn. Proizvodnjo papirne lesovine, bodo povečali za 130% ter jo dvignili na 4,450.000 ton na leto; proizvodnjo papirja bodo povečali za 6% na 2,200.000 ton, a lepenke za 300% na 2,800.000. Ameriški industrijci pripominjajo, da to povečanje ne bo prizadelo ameriške industrije, ker je sovjetska papirna industrija okoli 20 let za ameriško. PREMIERA SLOV. GLEDALIŠČA: DNEVNIK ANE FRANK »Dnevnik Ane Frank« je obsodba na-cifašistične krutosti med drugo svetovno vojno. Zato so tržaški Slovenci, ki so to krutost poskusili v obilni meri na lastni koži, s pravo nestrpnostjo čakali na napovedano premiero. Uprizoritev Slovenskega gledališča v Trstu je pomemben dogodek, ker pomeni odgovor naše javnosti na oživitev. proti-židovske gonje, ki je pri nas le manj običajna enačica za rasistično in narodnostno nestrpnost nasproti slovenskemu življu s strani nekaterih, ki jih grozote obeh zadnjih svetovnih morij niso iztreznile. »Dnevnik Ane Frank« je globoka človečanska memoarna književna mojstrovina. Je izraz dekliškega čustvovanja, prve ljubezenske sreče in družinskega trpljenja male nizozemske Židinje Ane Frank, ki jo je hitlerjansko nasilje za dve leti prisililo, da se je z,očetom Ottom, materjo Edith in sestro Margot izločila iz življenja, da bi se rešila pred deportacijo in smrtjo. Bedni in tesni prostori v podstrešju stavbe, kjer ima Otto Frank svojo trgovsko pisarno, sprejmejo še zakonca van Daan s sinom Petrom ter zobozdravnika Dussela. Za njihovo vzdrževanje skrbita Frankova uslužbenca Miep in Kraber, ki za to človekoljubje tvegata življenje. Življenje v podstrešju v skrajni neudobnosti in ob pomanjkljivi hrani se razvija z vsemi nujnimi zapletljaji in spori, ki so v takšnih okoliščinah neizbežni in ki sc še stopnjujejo zaradi stalne živčne napetosti izobčencev v pričakovanju izdajstva in nastopa »zelene« hitlerjan-ske, policije. Do katastrofe pride neposredno pred osvoboditvijo Nizozemske po združenih zavezniških armadah: tatvina radijskega aparata v Frankovem stanovanju postavi hitlerjance na sled za židovskimi begunci. Vsi končajo v taboriščih trpljenja in smrti. Izmed njih se čudežno reši le stari Otto, ki se skrušen in potrt vrne v podstrešje, kjer ga vse še vedno spominja na svojce, ki so vsi pomrli od trpinčenja in gladu v raznih koncentracijskih moriščih. Otto Frank najde tedaj dnevnik hčerkice Ane, s katerim ovekoveči trpljenje. svoje družine, svojega židovskega rodu in vseh onih, ki so padli kot žrtve nacifašističnega nasilja. »Dnevnik Ane Frank« je danes tembolj primerno opozorilo, ker kaže, da so politiki odgovornih sil pozabili na nauk zadnjega svetovnega spopada. »Dnevnik Ane Frank«, ki ga imamo tudi v slovenskem in italijanskem prevodu, je. čtivo, po katerem nenehoma segajo vsi, ki kljub vsemu še vedno verujejo v dobroto, ki je v ljudeh. Prav te dni spet vrtijo med nami istoimenski film Američana Georgea Stevensa. V filmu nastopa tudi Joseph Schildkraut, sloviti nemški igralec, član Burgtheatra, ki se je zaradi protižidov-skega preganjanja še pred izbruhom druge svetovne vihre izselil v Ameriko. Film je doživel velik uspeh na zadnjem filmskem festivalu v Cannesu pa tudi v Benetkah. Čeprav jc film silno učinkovit zaradi bogastva tehničnih sredstev, s katerimi je razpolagal Ste-vens, lahko trdimo, da je predstava Slovenskega gledališča v Trstu na gledalce učinkovala neposredneje. Za to gre v glavnem zasluga režiserju celjskega gledališča Branku Gombaču, našemu sorojaku, ki je nastopal kot gost. Režiser je odlično uspel, ker se je tudi tokrat ravnal po svojem pretehtanem načelu, da pri predvajanju katere koli odrske umetnine ne smemo prezreti besedila, ne zgolj tistega, ki ga je napisal avtor, ampak tistega, ki je napisano med vrsticami, v srcu osebe, ki ji je dal avtor kakršen koli naziv ali ime. Gombač je, razumel neizgovorjene misli Ane Frank. Zalo je predstava popolnoma uspela. Precejšnja zasluga za takšen uspeh pa gre seveda tudi Miri Sardočevi, ki je pod Gombačevim vodstvom mojstrsko sodoživljala Anino usodo. Morda je ob začetku predstave nekoliko omahovala pod težo skrajno odgovorne naloge, kmalu pa se je znašla in ji bila zares kos. Ponosna je lahko na svojo novo stvaritev, ki bo važen mejnik na njeni igralski poti. Rado Nakrst v vlogi Otta Franka je bil nekoliko preveč deklamatorski, kar škoduje njegovi sicer lepi igri. Njegova žena Edith je dobila v Leli Nakrstovi posrečeno interpretko. Nezahtevno vlogo Margot je primerno podala Bogdana Bratuževa. Zakonca van Daan sta uspelo prikazala Zlata Rodoškova in Julij Guštin. Dussela je spretno podajal Modest Sancin. Justo Košuta je bil kot Kraber malce medel. Posebno je treba omeniti člana igralske šole SG v Trstu Noro Jankovičevo v vlogi Miep in zlasti, pohvalno Livija Bogalca, ki je prepričevalno nastopil kot Peter. Scenografija Jožeta Cesarja je na splošno zadovoljila in verno podala tesnobo, ki je spremljala vso dramsko dogajanje. Primerni so bili kostimi Alenke Barlt-Seršejeve. »Dnevnik Ane Frank« v dramatizaciji Francesa Good-richa in Alberta Hacketta je lepo prevedel Jaro Dolar. jj. Iz poročila agencije »Italia« izvemo, da je na tržaški univerzi vpisanih 2.965 študentov, to je 430 več kot lani. Najbolj je število študentov naraslo na ekonomski fakulteti, kjer je 815 študentov ali za 136 več kakor v prejšnjem akademskem letu. Znanstveno ia-kultcto poseča 673, pedagoško 207, fakulteto za književnost in filozofijo pa 299 študentov. Imamo tudi podatke za vpise na šolah, ki delujejo v okviru univerze. Šolo za specializacijo v delovnem pravu in socialnem skrbstvu obiskuje 14, zavod za moderne jezike pa 160 študentov. 299 profesorskih kandidatov torej poseča fakulteto za književnost in filozofijo, 207 pa pedagoško fakulteto. Gre za okrog 500 mladih izobražencev, ki nimajo možnosti, da bi sc smotrneje seznanili s slavistiko. Trst bi moral biti po svojem naravnem poslanstvu središče slavističnega študija. Slavistika na tržaški univerzi pa je prava zapostavljena postavka med raznimi znanstvenimi panogami, ki jih gojijo. Študij slavistike na tržaški univerzi je omejen na rusko in slovensko književnost ; ni pa predavanj o splošni slavistiki, specialnem jezikoslovju posameznih slovanskih jezikov, spopolnjenim z učenjem njihove moderne slovnice v okviru lektoratov, in tako dalje. ' \ »ALLA FIORENTINA« Po drugi svetovni vojni so Italijani prišli na to, da se da tudi z modo dobro zaslužiti. V resnici predstavlja danes moda sijajen izvozni artikel. Zakaj bi samo Pariz dajal ton modi in bi s tem njegovi krojači, risarji in tekstilne tovarne služile lepe denarce? Res je tudi, da si narodi ne odpirajo poti v svet samo z umetnostjo in leposlovjem, temveč tudi z modo. Tako so v Florenci pred devetimi leti priredili prvo mednarodno modno razstavo in ustvarili modo »alla Fiorentina«. Na to prireditev prihajajo Američani, Angleži, Francozi, Nemci in drugi narodi. Poleg razstave novih modelov so tudi trgovine, ki seveda prodajajo florentinske »kreacije«. Kako važna vloga pripada modi v trgovini, so spoznali tudi prireditelji sodobnih velesejmov; saj danes ni več velesejma brez modne revije. NOVI ANGLEŠKI BANKOVEC. Angleški denarni zavod Bank of England je pretekli četrtek dal v promet bankovec v vrednosti enega funta. Na njem je vtisnjena podoba kraljice Elizabete II. To se je prvič zgodilo, da je banka natisnila bankovec s podobo še živečega vladarja. U 30.IV-M illcil|iiiiai'oiliii proljdni Zagrubački vciusujain i izložba PORODICA I D0MAČINSTV0 1960 Splošna plovba - Piran ŽUPANČIČEVA ULICA 24 Telefon 51-70 Telex 03-122 Komercialni oddelek Ljubljana Telex 03-185 POMORSKI PREVOZI DOLGE IN OBALNE PLOVBE REDNA LINIJSKA SLUŽBA: JADRAN — ZDA — JADRAN Ladjedelnica gradi ladje do 2.500 BRT in vrši remonte Odprt vso zimo. Tekoča, topla in mrzla voda. 01 postelj. Sobe s kopalnico. Lasten taksi, restavracija z narodnimi in mednarodnimi specialitetami. Depandansa BLEGAŠ z lastno restavracijo. 45 postelj, kurjava s pečmi. PENZION 800-1000 DIN DNEVNO - Sankališča - Smučišča - Žičnica. AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE L POŽAR TRST - ULICA M0RERI ST. 7 Tel. 28 373 Prevzamamo vaakuvcatna preoaze xu tu In inuznin-atvu. — Postrežba hitra. Comu ugodna Naša lauarovalulca Toldka SILA. JOŽEF L UNION UVOZ IZVOZ iiKtanovljenu latu 111211 TRST — Rit« Grumula 6-1 - Telefon 37-004 a. navalili. Trat Telefon 55-689 Dl. lihega II Tal. 27512 TRŽNI PREGLED Italijanski trg Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki so cene, pšenice v zadnjem tednu ostale bistveno neizpremenjene, čeprav je povpraševanje mlinske industrije pičlo. Razpoložljivost pridelka je namreč minimalna. Cene koruze so popustile zaradi velike ponudbe domače kakor tudi inozemske koruze. Cene ovsa in otrobov so se znižale. Isto velja tudi za krmo. Kakor vsako leto v tem času, se je potrošnja olja povečala, zato so se tudi cene zvišale. Po navadnih vrstah sploh ni povpraševanja; cene so dosegle minimalne kvotacije. Vinogradniki vidijo edino rešitev iz te krize v napovedanih vladnih ukrepih za destilacijo. Z boljšimi vrstami vina je bilo število sklenjenih kupčij veliko. Cene klavne živine so se v zadnjem tednu nekoliko okrepile. Tudi za živino za rejo je veliko zanimanja. KAVA TRST. Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista f.co, skladišče prodajalca za kg netto ponovno pretehtano: Pernambuco 3 17/19 ,1290; Santos Fancy 18 1380; Santos NY5 1135; Victoria 5 good to large bean 1210; Ecuador extra Superior 1300; Haiti naravna XXX 1354; Kostarika 1525; Gim-ma 1300; Moka Hodeidah 1 1400; Uganda oprana in prečiščena 1120. SLADKOR TRST. Francoski sladkor drobnega zrna v papirnatih vrečah, proti takojšnji pošiljki 66 lir kg f.co Ventimiglia. Angleški sladkor »fine granulated« v vrečah iz jute proti takojšnjemu vkrcanju 40/6 funtov šterlingov za tono cif. Trst; angleški sladkor »SMX« 10 šilingov ceneje. Na tržaškem tržišču je bilo število kupčij s sladkorjem zelo omejeno. KAKAO TRST. Navajamo cene kakaa v šilingih za 50 kg cif. evropska pristanišča : Accra good fermented proti vkrcanju od marca-maja do julija-septem-bra 216/3; Accra main crop novega pridelka 1960 proti vkrcanju v oktobru-decembru 222/6. POPER TRST. Navajamo cene popra v šilingih za cwt. cif. Trst: Sarawak črni faq. proti vkrcanju v aprilu-maju 440; proti vkrcanju v juliju-avgustu 420; Saravvak črni special London qua-lity proti vkrcanju v aprilu-maju 450; Saratvak beli proti vkrcanju v aprilu-maju 580, proti vkrcanju v juliju-avgustu 565; Sarawak beli proti takojšnjemu vkrcanju iz Nizozemske 610; Ma-labar »garbled« proti takojšnjemu vkrcanju 455; Tellicherry »garbled proti takojšnjemu vkrcanju 465; Tellicherry extra bold 475. ŽITARICE LODI. Mehka pšenica fina 7200-7300, srednje vrste 6800-7000, navadna 6600 do 6750; trda pšenica fina 8900-9100, navadna 8700-8900; koruza fina 5200-5350, srednje vrste 4250-4350 navadna 4000 do 4150; inozemska koruza 4200-4250; inozemski ječmen 4750-5000; oves 5400 do 5800; inozemski oves 4900-5300; inozemska rž 4350-4450; proso 42004400; pšenična moka tipa »00« 8500-8600, tipa »0« 7900-8100, tipa »1« 7600-7700, tipa »2« 710CL7300; moka za testenine tipa »0« 8800-8900; pšenični zdrob tipa »0« 11.400 do 11.500, tipa »1« 10.900-11.100; koruzna moka fina 5250-5450, srednje vrste 5050-5150, navadna 47504950; pšenični otrobi 3450-3550. VERCELLI. Neoluščeni riž: Pierrot 5500-5900; Balillone 5500-5800; Ardizzo-ne 5400-6000; G. Rossi 6300-6500; Mara-telli 5500-5900; Rizzotto 5100-5900; Raz-za 77 5500-5900; R. B. 5800-6500. Oluščeni riž: navaden 9800-10.100; Pierrot 9700-10.000; Balillone 9900-10.100; Ardiz-zone 10.200-10.500; Maratelli 10.800 do 11.200; Rizzotto 10.900-11.300; Razza 77 11.500-11.700; R. B. 11.600-12.000; Arbo-rio 12.800-13.300. ŽIVINA MILAN. Voli I. 300-340 lir kg žive teže, II. 240-270; krave I. 260-270, II. 220-240, slabše vrste 160-180; junice I. 340-360, H. 310-340; junice 310-330; teleta 50-70 kg 360-420, 70-90 kg 420-450, nad 90 kg 450-520. Živina za rejo: telički 470-520, 50-70 kg 450-500, 70-100 kg 500 do 550; vprežni voli 300-340; molzne krave 190-220.000 lir glava, navadne krave 150-180.000 lir. Prašiči: prašički 18-20 kg 460480 lir kg, 20-25 kg 440460; suhi prašiči 30-50 kg 380-400, 50-80 kg 330-350, 120-150 kg 310-320, 151-180 kg 310-315, nad 180 kg 305-310; konji 200-220; žrebeta 240-260; osli 100-120; mezgi 130-150; ovce 180 do 200; jagnjeta 500-550 lir. KRMA PADOVA. Seno z namakanega travnika v razsutem stanju majske koš- VALUTE V MILANU 21-3-60 29-3-60 Dinar (100 ) 92,00 91,00 Funt šter. 5875,00 5725,00 Napoleon 4375,00 4375,00 Dolar 623,50 623,15 Franc. fr. 125,65 126,25 Švivarski fr. 144,00 143,88 Avstrijski šil. 24,01 23,98 Funt šter. pap. 1573,50 1754,00 Zlato (gram) 708,00 708,00 BANKOVCI V CURIHU 29. marca 1960 ZDA (1 dol.) 4,33 Anglija (1 funt šter.) 12,15 Francija (1 fr.) 87,20 Italija (100 lir) 69,35 Avstrija (100 šil.) 16,65 ČSR (100 kron) 14,25 Nemčija (100 DM) 103,85 Belgija (100 fr.) 8,65 Švedska (100 kron) 82,80 Nizozemska (100 fl.) 114,80 Španija (100 pezet) 7,15 Argentina (100 pezov) 5,10 Egipt (1 funt šter.) 8,85 Jugoslavija (100 din.) 0,57 nje 1800-1900 lir stot; otava 1800-1900; seno majske košnje z naravnega travnika 1600-1700; otava z naravnega travnika 1300-1400; pšenična slama 800 do 1000; seno z namakanega travnika stlačeno: majske košnje 2050-220, otava 2050-2200; pšenična slama stlačena 1100 do 1250 lir. PERUTNINA MILAN, živi piščanci extra 1000 lir kg, I. 900-950; zaklani piščanci izbrani 1150; inozemski zmrznjeni piščanci 400-500; žive kokoši 650-680; zaklane kokoši 850-950; inozemske kokoši zaklane v Italiji 600-700; zmrznjene kokoši 450 do 550; zaklane pegatke 1200-1350; zaklani golobi L 1000-1200; II. 900; zaklane pure 850-950; zmrznjene pure 400 do 450; zaklani purani 750; zmrznjeni purani 500; žive race 450-500; zaklane race 450-600; živi zajci 450, zaklani s kožo 580-620, brez kože 570-690; danski zmrznjeni zajci 660 lir. Sveža jajca I. 22-23 lir jajce, II. 19 do 21; inozemska sveža jajca I. 17-20, II. 15-16 lir. MLEČNI IZDELKI MILAN. Maslo iz smetane 695-715; maslo I. 625-635, II. 605-615, III. 575-595; grana svež 500-520; majska proizvodnja 1959 660-700; zimska proizv. 1958-59 720-740; majska proizv. 1958 790-800; emmenthal svež 560-580, 3 mes. star 620-630; italico svež 400410; taleggio svež 330-340 lir. OLJE FIRENZE. Cene za kg f.co Firenze: olivno olje extra do 1% kisline 660 do 680, do 1,50% kisi. 620-660, do 2,50% 570-620, do 4%i kisi. 520-570; retificira-no tipa »A« 495-505, tipa »B« 415-425; prvovrstno semensko olje 340-345; olje iz zemeljskih lešnikov 385-390 lir. VINO MILAN. Piemonte črno 10-11 stop. 420-460 lir stop/stot, 11-12 stop. 460-520; Barbera 12-13 stop. 570-650; moškat 10-11.000 stot; Oltrepo Pavese 10-11 stop. 410440 lir stop/stot; Mantovano črno 9-10 stop. 380-400; Valpolicella in Bar-dolino 10-11 stop. 460-520; Soave belo 11-11,5 stop. 430-520; Raboso 10-11 stop. 420450; emilijsko 10-11 stop. 420450; Romagna belo 9-10 stop. 370-390, črno 9- 10 stop. 370-390; Chianti Toscana 350 do 400 lir pletenica; toskansko navadno 10- 11 stop. 380410; Aretino belo 10-11 stop. 380-410; Marche belo 9-11 stop. 340400; črno 9-11 stop. 340400; Sanse-vero belo 10-5-11,5 stop. 370-390; Squin-zano 13-14 stop. 390420; sladko vino iz Brindisia 8000-8500 lir stot; Rionero Barile 10,5-12 stop. 500-550; Maršala navadno 12.000 lir stot; Vermut 13.500 lir. Na mednarodnem trgu z volno je bilo pretekli teden precej živahno. Cene težijo navzgor. Države uvoznice so v lanskem letu uvozile 22% več volne kakor v letu 1958. Tudi bombaž se dobro prodaja. Cena sladkorja je v Nevv Vorku popustila, cena kave in kakaa niso zabeležile posebnih sprememb. Cena kavčuka je ostala čvrsta na vseh tržiščih. Cena bakra se je v preteklem tednu postopoma dvigala. Tudi cene žitaric napredujejo, in sicer zaradi manjšega pridelka v svetovnem merilu. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice v tednu do 25. marca napredovala od 203 na 207% stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v maju. Cena koruze je tudi nekoliko napredovala, in sicer od 114 na 117% stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji. Izvedenci računajo, da bo letos svetovni pridelek žitaric (brez Sovjetske zveze in Kitajske) dosegel 147 milijonov ton, to je 2 milijona ton manj kakor lani. VLAKNA V New Vorku je cena bombaža v tednu do 25. marca napredovala od 33,25 na 34,10 stotinke dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. Mednarodni posvetovalni odbor za bombaž je mnenja, da se bodo svetovne zaloge bombaža v letošnji sezoni skrčile na 750 tisoč bal. Američani bodo izvozili 4,3 milijona bal, medtem ko so lani izvozili le 1,8 milijona bal. Cena volne je v Nevv Vorku nazadovala od 124 na 120,5 stotinke dolarja za funt blaga vrste suint, proti takojšnji izročitvi. V Londonu je cena napredovala od 99% na 101 peni j za funt blaga vrste 64’s B. V Roubaixu (Francija) je cena napredovala od 13,10 na 13,35 n. franka za kilogram. Svetovna prodaja surove volne je lani dosegla rekordno količino 240 milijonov funtov (to je 20% več kakor v letu 1958). KOVINE Baker je v Londonu še napredoval, in sicer od 254 1/2 na 258 1/2 funta šter-linga za tono (1016 kg), proti takojšnji izročitvi; v Nevv Vorku je napredoval od 31,48 na 31,60 stotinke dolarja za funt. Cin je v Londonu nazadoval od 790% na 788 funtov šterlingov za tono, svinec je nazadoval od 77% na 76 5/8, cink pa je napredoval od 91 na 93 funtov šterlingov za tono. V Nevv Vorku je svinec ostal pri prejšnjih kvotaci- ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh česen 50-80 lir kg; kar-čofi 9-60 lir komad; korenje 48-120 lir kg; cvetača 72-108; ohrovt 54-84; cikorija Katalonija 33-60; čebula 36-60; koromač 36-60; krompir Bintje inozemski 4245, Majestic 30-36; grah iz Sicilije 156-180; paradižniki s Kanarskih otokov 444-540; por 180-240; peteršilj 156-216; zelena 60-120; špinača 24-120; bučice 144-216. Jabolka navadna mešana 36-72; De-licious extra 114-156, L 72-108; Morgen-duft 84-108; hruške navadne, mešane 36-72; pomaranče navadne 84-100; rdeče pomaranče 108-144; limone navadne 72-92, limone L 98-115; mandarini ex-tra 180-240, I. 156-180 lir. KOŽE MILAN. Krave z glavo in parklji do 30 kg 315-325 lir kg, nad 30 kg 300-310; junci do 30 kg 370-380, 3040 kg 330 do 350; voli 40-50 kg 290-300; mladi biki 30-40 kg 315-325; biki nad 40 kg 230 do 250. Surove osoljene kože: teleta brez glave in parkljev do 4 kg 820-850, 3-6 kg 820-850, 6-8 kg 800-830, 8-12 kg 570 do 600, 12-20 kg 500-540. Žrebeta do 12 kg 530-560; konji 330-350; mezgi 180 do 200; osli 150-160; jagnjeta »Berger« (na soncu posušene kože) 1300-1400; jagnjeta z belim krznom 50-60 kg 100 kož 850-900, z drugobarvnim krznom 750 do 800; ovni 150-180 kg 100 kož 670-700; kozlički 26-31 kg 100 kož 3000-3200; kozlički nad 31 kg 100 kož 3000-3200; koze 120-140 kg 100 kož 900-950. Suhe kože iz čezmorskih dežel: Cordova Sierra 85/15 10-11 kg 470-500 lir kg; Buenos Aires americanos 70/30 5-10 kg 560-580; Buenos Aires 70/30 10-11 kg 470-510; Capo suhe kože I. izbire 18-20 funtov 460-490; Capo osoljene suhe 3040 funtov 80/20 425445; Addis Abeba 40/50/10 do 8 funtov 500-530, 40/50/10 8-12 funtov 450480, nad 12 funtov 320-350; Ba-hia suhe 80/20 9-11 kg 360-380; kože iz angleške Somalije suhe do 4 funte 975 do 1025, 4-8 funtov 850-880, 8-12 funtov 540-570, 12-16 funtov 470-520, nad 16 funtov 410460. PARADIŽNIKOVA MEZGA PARMA. Prvovrstna trikrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. '59 v sodih 135 lir kg; dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 200 g 200 lir kg, v škatlah 500 g 175, v škatlah 1 kg 165, v škatlah 5 kg 150, v škatlah 10 kg 145, v tubah 200 g 46 lir tuba. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 200 g 215 lir kg, v škatlah 500 g 190, v škatlah 1 kg 180, v škatlah 5 kg 165, v škatlah 10 kg 160, v tubah 200 g 50 lir tuba. jah (12-12,50 stotinke dolarja za funt), cink St. Louis pri 13. aluminij v ingotih 28,10, antimon Laredo pri 29. Lito železo 66,41 dolarja za tono, Buffalo 66,50, staro železo povprečen tečaj 33,33 (prejšnji teden 33,50), živo srebro v steklenicah po 76 funtov 214-216 dolarjev za steklenico. KAVČUK Cena kavčuka je v Londonu v preteklem tednu za vrsto RSS ostala ner izpremenjena pri 34 3/4 do 34 7/8 penija za funt, proti takojšnji izročitvi. V New Vorku je cena napredovala od 41% na 43,25 stotinke dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. Sovjetska zveza je kupila 3000 ton naravnega kavčuka iz angleških strateških zalog. Iz Malaje poročajo, da bodo tam v kratkem odprli borzo za kavčuk. BAKER V Čilu so pred kratkim napovedali splošno stavko v rudnikih bakra. Stavke se udeležuje 18.000 rudarjev. Ta vest je povzročila precejšen skok cene bakra na mednarodnih trgih. Pridružilo se je še ameriško sporočilo, da država ne bo prodajala odvečnih količin bakra, ne da bi prej vprašala zainteresirane industrijce. Strokovnjaki menijo, da bo konjunktura za baker še dolgo ugodna, in sicer v prvi vrsti zaradi stalnega naraščanja prebivalstva na svetu in tudi zaradi postopnega dviganja življenjske ravni v novih deželah. V Ameriki so v februarju prodali 105.417 ton bakra, to je znatno več, kolikor so ga pridobili. Zaradi tega so se zaloge zmanjšale za 4.543 in znašajo sedaj le 64.007 ton, to je najmanjša količina v zadnjih letih. Zaloge angleškega bakra so se tudi v zadnjem času znatno zmanjšale in znašajo danes le 2.897 ton. SLADKOR, KAVA, KAKAO V Nevv Vorku je kakao rahlo nazadoval, in sicer od 25,53 na 25,26 stotinke dolarja za funt, proti zročitvi v maju Cena kave v pogodbi »M« je ostala neizpremenjena pri 44 stotinkah dolarja za funt. Letošnji pridelek kave v deželi Sao Paulo ne bo po vsej verjetnosti vrgel več kakor 9,7 milijona vreč. Tudi cena sladkorja je ostala neizpremenjena, in sicer pri 3,08 stotinke dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. Kitajska naj bi po nepotrjenih vesteh kupila na Kubi 80.000 ton sladkorja po ceni 2,91 stotinke dolarja za funt FAS Kuba. ■v V V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 8. 3. fi(J 21.3.60 29.3.60 Pšenica (stot. dol. za bušel) . • BOO.1/* 204.‘/4 206.74 Koruza (stot. dol. za bušel) . . 113.7* 118.7* 118 78 NEVV YORK Baker (stot. dol. za funt) . . 35. 33. - 33- Cin (stot. dol. za funt) . . 100.7S 99.87 99.74 Svinec (stot. dol. za funt) . . 12,— 12,— 12— Cink (stot. dol. za funt) . . 13 — 13,- 13.- Aluminij (stot. dol. za funt) . . 26.— 26,- 26— Nikelj (stot. dol. za funt) . . 74,- 74 — 74— Bombaž (stot. dol. za funt) . . 33.25 33.23 34.10 živo srebro (dol. za steklenico) . . 213.— 219,— 213— Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . . . . 37. - 37,- 37— LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 231.7* 236.7, 256— Cin (funt šter. za d. tono) . . 783:7, 789-72 789— Cink (funt šter. za d. tono) . . 88.74 91.74 93.72 Svinec (funt šter. za d. tono) - - 79.74 774/2 76.5/s SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . . . 523,- 323,— 525— tStnik KMEČKE ZVEZE Seno in detelja ne zadostujeta Naše domače govedo običajno krmimo s senom in deteljo. Temu včasih dodamo otrobe ali pozimi peso, repo in korenje. Naši kmetovalci premalo poznajo hranilno vrednost posameznih krmil, zato ne krmijo živine pravilno; posledice se splošno kažejo v premajhni proizvodnji mesa, mleka in masla. Danes moramo gledati na posamezno žival kot na nakakšno majhno tovarno. Dati ji moramo tako hrano, v kateri so pravilno zastopane organizmu potrebne snovi, da dosežemo čim večjo proizvodnjo. Cim bo kmetovalec ugotovil, da mu neka žival prinaša premalo, se je bo odkrižal. Naše kmetijstvo ni več tako kot enkrat. Preden nekaj posadimo ali določimo za vzrejo, je treba pomisliti, ali bo to neslo. Včasih se je kmet zadovoljil z malim. Zadovoljen je bil z nekaj litri mleka, ki jih je dnevno dajala krava. Takrat je bilo navadno krmljenje s senom in deteljo kar dobro. Danes temu ni več tako. Mleka mora biti dosti več, vsaj 18 -20 litrov dnevno, da se izplača vzdrževanje neke krave. Zaradi tega mora biti tudi krmljenje drugačno, sestavljeno mora biti v večji meri iz snovi, ki bodo postale sestavni del mleka ali organizma. Zavedati se moramo tudi dejstva, da je današnje govedo plod večletne selekcije (odbiranja), zaradi katere mu je večja proizvodnja mleka postala nekako dedna. Ako bomo pokla-dali taki izbrani kravi po količini sicer dovolj hrane, ki bo pa vsebovala premalo beljakovin in vitaminov, bo ta še nekaj časa llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Kmet in vrtnar v začetku aprila Vremenske neprilike nas močno zadržujejo pri opravljanju običajnih del, zato moramo izkoristiti vsako priložnost, da nadoknadimo zamujena opravila. Na njivi: Ob priliki bomo izvršili še sedaj pomladansko setev detelje ali travnato deteljinske mešanice. Deževno in toplo vreme ugodno deluje na kaljenje semena. Tudi za sajenje krompirja in za setev pese moramo izkoristiti vsako možnost, žitne posevke gnojimo z majhnimi obroki dušičnih gnojil. V vinogradu: Marsikateri vinograd je še neobrezan. Dela v vinogradu bi morala biti že zaključena, kasno obrezovanje je prikladno le v primeru bujno rastoče trte, ker z obilnim sol-zenjem trta deloma izgubi svojo rastno moč; kasno obrezovanje povzroča solzenje trte. Isto velja tudi za kop vinogradov. Tudi to delo moramo čimprej opraviti. Sadno drevje: Treba je biti zelo previden, ker so popki močno nabrekli. Nekatere sadne vrste so že odcvetele. Ne smemo torej uporabljati škropiv z močnejšo koncentracijo, da ne poškodujemo odpirajočih se popkov. V vrtu: Tudi tu je delo v zastoju zaradi dežja. Pripravljati moramo gredice in sejati pomladansko zelenjavo. V zaprte tople grede sejemo paradižnik, jajčevec, papriko, zeleno, bučka in kumarce. Rastline moramo škropiti z 1% rastopino bakrenih škropiv, da jih zaščitimo pred glivičnimi bolezni. dajala mnogo mleka. Snovi, ki jih bo dobila v premajhni količini v krmi, bo črpala iz lastnega organizma. To pa ne bo trajalo dolgo, ker bo kmalu podlegla jetiki ali drugim boleznim. Zaradi tega mora krma za naše govedo ustrezati naslednjim pogojem: 1. Imeti mora pravilno hranilno vrednost; 2. vsebovati mora pravilno količino prebavljivih beljakovin, da nadoknadi njihovo vsakdanjo obrambo, pri mlekaricah bodo postale sestavni del mleka in potrebne bodo tudi za rast in za razvoj ploda v primeru brejosti; 3. vsebovati mora pravilno količino rudninskih snovi, da se nadoknadijo one ki se dnevno izločajo s sečnino, z blatom, z mlekom ter tiste, ki se porabijo za razvoj ploda; 4. vsebovati mora tudi potrebne vitamine, zlasti vitamin A in D. Teh ni dovolj v senu in v običajnih krmilih. Zato je potrebno dodajati navadni krmi še koncentrirana krmila, ki bodo vsebovala v zadostnih količinah beljakovine, vitamine in rudninske snovi. Iz gori navedenega je razvidno, da se mora današnji živinorejec dobro seznaniti z nauki naprednega kmetijstva. Le tako bo njegovo delo želo uspeh. Dr. D. R. V rastlinjaku podjetnega vrtnarja Kmetijska zadruga iz Trsta je preteklo soboto priredila ogled sodobno urejene Kodričeve vrtnarije pri Sv. Ani. Ogleda se je udeležilo lepo število članov, med . povabljenimi gosti pa sta bila tudi predsednik Pokrajine, prof. Gregoretti in ravnatelj Kmetijskega nadzorništva dr. Perko. Kodričevi so opremili dva sodobna rastlinjaka, ki sta popolnoma v steklu, z jeklenim ogrodjem. Rastlinjaka krijeta površino 800 kv. metrov, med njima pa je v posebni zgradbi centralna kurjava na nafto, od katere se cepijo cevi po rastlinjaku. V teh je stalna temperatura 23' C, ki je po-. trebna za uspevanje kumaric. Kodričevi so namreč poskusili s to vrsto zelenjadnice, in uspeh je viden. Vprašanje, na katerega bo odgovoril tržaški in deloma tudi italijanski trg, pa je prodaja pridelka. Cena je okrog 800 lir za kg. Vsi, ki so si ogledali Kodričeva rastlinjaka, so bili prijetno presenečeni. Podjetni družini gre lepo priznanje in tudi želja, da bi s svojim podvigom popollnoma uspela. Industrijsko žganje izpodriva prirodnega V zadnjih dveh letih so v Jugo5'3 viji pridelali velike količine žga11! (okrog 24.00 vagonov). Dobrih 60% Pre stavlja žganje iz sliv, ostalih 40% P žganje iz tropin. V prodaji pa je ',e . noma Ic "slivovica, šaj popijejo trop novec po večini sami pridelovalci. tem ko je do nedavnega šlo žganje, promet brez težav, so v drugi pol°K lanskega leta zabeležili prve težave.^ je povzročalo zlasti industrijsko nje, ki se prodaja po nižji ceni in izpodriva prirodnega. Da bi ustavili izpodrivanje, so gospodarski krogi 11 vedli več ukrepov, med temi tudi P poved proizvajanja industrijskega z? nja. Zdi se pa, da bo tekma med^ 1 dustrijsko in naravno slivovko rese ‘ tako, da bo na vsaki steklenici v Pr daji obvezna navedba, za kakšno zg nje gre. Sladkorna pesa na zmanjšani površin1 V Rimu je minister za kmetijstvo gozdarstvo sprejel sklep, da se 'P^ vršina posejana s sladkorno peso v tetf letu zmanjša za 6.0000 ha. Kmetij5*^ organizacije so izračunale, da bo za1.* le- di tega letos za 6 milijonov delov1 dni manj dela kakor v preteklena tu. Tovarne bodo zaradi zmanjšanj pridelka sladkorne pese proizvedle milijona stotov sladkorja manj lani (12 milijonov stotov). (»GODITE VAŠO STAROST! s tri, kolikor je družinskih članov, in dobimo maksimalni zaslužek 98.000, odnosno minimalni zaslužek 79.000 lir na osebo. To je ena izmed najboljših kmetij v srednjem hribovitem pasu občine Grmek. Zaradi nizkega dohodka odhajajo ljudje v tujino. V Nadiških dolinah je vpisanih 16.000 prebivalcev, od tega jih je 4.000 zapustilo svoje domove in odšlo v tujino. c=r=3 29IV - 8 V 1960 Zaslužek kmetov v Beneški Sloveniji »Matajur«, glasilo beneških Slovencev, poroča o zborovanju, ki ga je priredila »Alleanza Contadina« iz Vidma v Šempetru Slovenov. Na zborovanje so prišli kmetje iz Nadiških dolin. Pclleg tajnika in podpredsednika organizacija je nastopil tudi član deželnega komiteja omenjene organizacije Izidor Predan. Govorili so splošno o težkem položaju kmetijstva, odkar je bilo treba znižati cene kmetijskih pridelkov, ko se je pričel uveljavljati Evropski skupni trg. Italijanska vlada je postavila »zeleni načrt« in določila za kmetijstvo 550 milijonov lir v petih letih. Načrt je dober, vendar se organizacija ne strinja z njim, ker ne predvideva kmečkih reform. Izidor Predan je poročati zlasti o po ložaju kmetov v Nadiških dolinah. Vsak prebivalec čedadskega okrožja ima povprečno 66.000 lir rednega letnega dohodka, toda v Nadiških dolinah ne presega ta dohodek 42.000 lir letno. Govornik je navedel dohodke in izdatke neke kmetije v Spodnji Brajdi v občini Grmek; kmetija meri 10 ha in jo obdelujejo tri osebe. Ta kmetija daje naslednji maksimalni pridelek in dohodek: Prašič 40.000 lir, tele 40.000, 40 stotov lesa 28.000, 5 stotov kostanjev 12.000, 10 kokoši 12.000, 3 stoti Sliv 9.000 lir, 5 stotov jabolk in hrušk 10.000 lir, 15 stotov krompirja 37.500 lir, 4 stoti pšenice 25.000 lir, 3 stoti koruze 12.000 lir, 29 stotov in 17 kg mleka 116.680 lir, 15 hi vina 90.000 lir, en stot fižola 6.000 lir; skupno 438.680 lir. Minimalni zaslužek na tej kmetiji bi znašal 381.000 lir. Izdatki te kmečke družine so naslednji : Vzajemna kmečka bolniška blagajna 14.352 lir, davek na zaslužek 7.378 lir, davek na kmetijske dohodke in zavarovanje 10.795 lir, davek na nepremičnine 7.980 lir; skupno izdatki 40.505 lir. Družina je poleg tega porabila; Za nakup semen 2.700 lir, za predelavo mleka 15.792 lir, za oploditev govel 2,000 lir, elektriko 12.000 lir, zakol prašiča 5.000 lir, kmečke delavce 45.000 lir, tri stote otrobov 13 tisoč 800 lir ter 5.000 lir za rejo kokoši; skupno 141.797 Ur. če stroške odštejemo od dohodkov, tedaj znaša najvišji dobiček kmetije 296.000 lir, najnižji pa 239.000 lir. Vsoto razdelimo PRODUŽITESVOJU MLADOST .ViSTA TRST, Ul. Cirduccl 15. tel. ZM*4 Bogata izbira naočnikov, daljno' gledov, šestil, računal in P0' trebšlin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. XXVII MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM NOVI SAD - UH IN ZLATAM - lUikolj Katal - TRST Čampo S. Giacomo 3 - tel. 93-88' Dr« najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vza prilil10 no KILI HADALOSSO (tlazikie permafles Trst - Trieste, ul. xxx Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740 Pohištva — dnevne sobe — oprema za urade - i/o/ički - posteljice RAZSTAVE: UL. VALDIRIVO, 29 — UL. F. FILZI, 7 Optične naprave, kinematograf Ha, fotografski aparat!, tehnične potrebščine F.lli AVANZO Trst, Oorso Italia 8 Telefon 38-016 KMEČKA BANKA r. m. * o. j. BOBIČA Dllea Moretti 14 - Telefon 22-06 Banka pooblaščena za poste v zunanji trgovini Uatanovljana lat« lOGO IMPEKPORT UVOZ-IZVOZ - ZASTOPSTVA TRST, Ul. Ciceronc 8 T e 1 e f. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 50010 Telegr.: Impexport - Trieste UVAŽA: VSAKOVRSTNI LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO IZVAŽA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO POSREDUJE PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUi SPECIALIZIRANO POOJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIKA PODJETJE Ei A. GORIZIANA SORIZIA • VIA DUCA D AOSTA N. 88 - TEL. 28-45 - SORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo IMPORT - HXPOHT d. d. vseh vrat lesa, trdih goriv in strojev za lesno industrijo TRST - Sedež : ni. Oieerone 8/H - Telefon: ni. Cieeroiio 80214 Iracs-Irieste dei FJli Carli H. Societa in nome collettivo TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. m JUGOLI N IJ A R I J E K A Požtanskl prettnac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02 Trideset i četiri brza i moderna broda s 220.000 tona nosivosti i 400 putničkih mjesta, ploua, u linijskoj službi, na potezu od Buenos niresa do Jokohame. Naši brodoui polaze iz Jadrana i dotiču više od stotino luka: Sjeverne Afrike, Španjolske, Francuske, Portugala, Sje-verne Evrope, Sedinjenih Država Amerike, Južne Amerike, (Brazilije, Urugvaja, Argentine), Levanta, Irana, Iraka, Malaja, Indonezije, Hon Konga, Sjeverne Kine, i Japana, Prihvačamo terete za luke Skandinavije, Velikih jezera Zapadne Afrike i Južne Koreje. Pobliže obavljesti dobit čete kod naieg zastopnika u Trstn ”1V!0RD ADRIA”, V. Bortolnzzl G Co. Piazza Duca doglt dbruzzl 1 - Tel. 37-613, 29-829 MT0PREV0Z Cunja Rihard TRST Strada dal Frinll 299 telefon 35-379 Osebni in tovorni pravo*1 za tu - in inozemstvo Honknrančna sen* širite ..GOSPODARSTVO' ,S1LLA" COSSI ALFONZ UVOZ UESA GORICA Ulica Duca cTAosta 17 TEL. 34-36