ro&ima$2.00 n« leto. Izhaja dva krat fliW I '' fj S3 '■»HHHi ■ «.^.HHVHIH -ft' :v t iffit ''ISfpBS v Mffl - _ i NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI '. 92. NO. 92. CLEVELAND, OHIO, V PETEK 17. NOVEMBRA 1911. VOL. Mestne novice. Sodnik Addams je hudo zažu gal gostilničarjem, ki prodajajo opojne pijače Bf.1 nedorastlim.,. NESREČE. ft I —Sodnik Addams iz otročj sodnije je bil v sredo zjutra jako jezen, ko je slišal, koliko gostilničarji prodajo opojnih pijač mladoletnim otrokom Izjavil se je, da bo temu po svetil posebno pozornost ter postavil v raznih krajih mesta skrivne policaje, ki bodeji vsak slučaj naznanili sodniji. Sodnik Addams se je izjavil, da takih gostilničarjev ne bo kaznova z denarno globo, pač pa bo moral vsak za nekaj mesecev v kjrtačnico. Sodnik ima v tem popolnoma prav. Svarimo torej naše ljudi, da ne pridejo v navskriž s postavo, da ne bo sitnosti. Sodnik Adams je bi raditega tako hud, ker so pri peljali pred njega 12 letnega dečka, ki je bil pijan. —Sta riše ni. Skufca 11a Nor wood je zopet umrl en sinček in sicer 5 letni Frank. Pred petimi tedni je umrl ^letni sin cek Edward in sedaj pa drugi •—Mestni bolnišnici je umrla 22letna Marija Frankovič. Pokoj niča je prišla v Ameriko pred s meseci, doma je iz B rezine na Štajerskem, fara Brežice, kjer zapušča 3 brate, eno sestro in stariše. Tukaj pa ima samo nekaj prijateljev in enega brata v La Salle, III. Pogret) se vrši v petek zjutraj. —Starišeni Longar je umrla hčerka Matilda, starišeni Haj «Uik sinček Martin. —V sredo ob 11. uri se je pripetila nesreča na vogalu St Clair in E. 62. ceste, kamor je z veliko silo pridrjal konj A*t. ftrdine. Koni je bil preveč zaleten, in ko je hotel okoli vogala zaviti, je padel in si zlomil levo nogo. Trgovec Gr «iifa nam poroča sledeče: Ker snuo imeli zadnje dneve toliko posla v trgovini. (|a ni bilo 1110 goče vsega nareditiz domačimi uslužbenci, je Grdina najel začasno še nekaj uslužbenncev, katerim je naročil razpelja^ati blago, posebno pa peči. ker je zadnje dnij pritisnil tak mraz. Ko so prišli ti novi ljudje proti domu. so pustili konja preveč dirjati, kar je povzročilo nesrečo. ^Conja so potem ustrelili. /guba je precejšna ker je bil konj dober in. poznan po »Clevelandu kot eden najboljših ambulančnih konjev, in mogoče tudi marsikateremu Slovencfi rešil življenje, ko ga je s pravo hitrostjo od mesta nesreče pripeljal v bolnišnico. Mesto ambulance s konjem, dobi trgovec Grdinlf v ffekaj dnevih krasno avtomobilno am-■bulanco, nakar bo postrežba še boljša in hitrejša —V nedeljo priredi ml. pod. društvo "Zal. M. Božje'' v Knausovi dvorani lepo igro "Naselnik", ki se vrši v onih časih, ko so se morali beli ljudje še bojevati z. Indijanci za vsako ped zemlje. Predstava jako lepa, ker je društvo lo napraviti posebne kulise za to. Glavno ulogo bo igral janski glavar, ki bo sku-odpeljati* lepo hčerko be-naselnika. Sploh igra je zanimiva. Vstopnina 50, 25c, po igri, ki ni poseb-, pa je prosta zabava m Društvo Katoliških Boršt-bo imelo na zahvalni naselbino Mr. Stjepan Gasparo-vič, ki je izurjen zobozdravnik in odpre v kratkem svoj urad v slovenski naselbini. —Pripravljalni odbor za novo šolo v Clevelandu ima veselico v nedeljo 26. novembra v Knausovi dvorani, pri kateri priliki se bode izžrebal tudi krasni glasovir. —Naša slovenska društva v Clevelandu in okolici, kakor tudi po* vseh Zjedinjenih državah opozorjamo na dopis, ki je pri-občen na drugi strani iz Celovca na Koroškem. Vsako slovensko društvo, ki ima kako sliko svojih članov, naj tako sliko pošlje na označeni naslov, nakar bo slika priobčena v posebni knjigi ''Amerika in Anie-rikanci". To je popolnoma zastonj in društvom ni treba prav nič plačati za priobčenje teh slik. Posebno elevelandska naselbina bi morala biti častno zastopana, k^r imamo tukaj toliko društev, kot nikjer drugje ne. Če se bo oglasilo dovoli društvenih tajnikov, bo poseben odedelk v tej knjigi namenjen samo clevelandski naselbini. Društvene tajnike prosimo torej, da pošljejo slike svojih društev Rev. Blazni-ku, ki bo vse potrebno pre-skrbel. Pa prosi se tudi za druge slike kakih svečauostij, porok, krstev in družinskih prilik. N. p. sedaj ko gredo rojaki na lov, naj vzamejo s seboj aparat za fotografiranje, se postavijo v sredino zajcev in druge živine, s puškami 11a rama h. pa dajo narediti sliko, ki bo potem priobčena v knjigi. Rojake prosimo, da se zanimajo za to st-Var. Natančnejša pojasnila tajnikom dajemo še, če zahtevajo. —Ker je sneg pobelili! mesto, je najbolj vesela šolska mladina. Ijna pa to grdo navado. da zgladi tla. da so ledeno gladka, nakar se drsajo, trgajo čevlje in lomijo noge. Dva dečka na zapadni strani mesta sta v torek isto delala. Posledica je bila, da jima jc na gladkih tleh spodletelo, sta padla in zlomila noge. Siromaka sta za celo življenje. Stariše se prosijo, da nekoliko bolj pazijo na otroke, da ne ho pozneje nepotrebne žalosti in jokanja. —St. Clair bolnišnica je v v četrtek zbirala prostovoljne darove za upravo bolnišnice. Slednja je posebno dobro znana našim rojakom, ker marsikateri se je tam že zastonj zdravil. Dasi ni velika, vendar je imela lansko leto i8go bolnikov. ki so se ponesrečili pri delu in 800 drugih bolnikov. Bolnišnica leži v sredini onega mesta, kjer je največ tovaren.. Bolniške strežnice sedaj pobirajo proste darove za bolnišnico. Prav premetenemu tatu je padla v roke 34 letna Sara Weiss. V sredo je prišla iz Citizen banke, kjer je dvignila $80.00. Nasproti ji stopi ne*i mlad človek in ji pove, da je dobila na banki napačen denar, nakar jo pelje v urad Like Shore železnice, kjer ji da re-zit za $80.00 in ji pove, da gre nazaj na banko, kjer bo dobil pravi denar za njo.Seveda je uboga Sara zastonj čakala, da se tuzmovič vrne s "pravim" denarjem. Veliko imajo sedaj opraviti s elevelandsko vodo za pijačo. Mnog jih trdi. da je najslabši "fuzel," boljši kot elevelandska pitna voda. Sedaj ima vsak in-žener ysvoje načrte, kako bi se voda zboljšala, in lasali se bodejo najbrž še precej časa, predno bo kaj zboljšanega. Do-tedaj pa moramo uživati s klo- rinom in kanali zmešano vo- ■ Ali je res? ilz delavskih krogov, Govori se, da imajo Zjedinjene Konvencija American Federa-države pripravljenih 10.000 vojakov, da jih pošljejo na Kitajsko. yij REVOLUCIJA. Peking, 16. novemb. United Press poroča, da bodejo na Kitajskem najbrž posredovale ameriške čete glede revolucije. Brzojavke iz Washingtona pripovedujejo, da imajo Zjedinjene države 10.000 vojakov 11a Filipinih pripravljenih, da se odpeljejo na Kitajsko. Baje bodejo Zjedinjene države delovale v sporazum z drugimi državami. Kitajce je pa začelo skrbeti, če se to res zgodi. Niti uporniki niti cesarjevi pristaši 'niso voljni gledati tuje vojake, da stopajo na njih tla. Vselej-kadar so tuje oblasti poslar le svoje vojake na Kitajsko, vselej je Kitajska zgubila lep kos ze,mlje. Drugi pa zopet pravijo, da deset tisoč vojakov je sploh premajhno število, da bi mogli biti uspešni. Če v Pekingu zb rti h ne revolucija, ne more 10.000 vojakov ničesar opraviti. Seveda v tem slučaju bi bili Angleži in Rusi takoj zraven, ker Angleži imajo v kitajskih vodah še sedkj šest bojnih ladij, na katerih je sko-10 5000 mornarjev. Iz Viadiyostoka se poroča, da je ruska vlada poslala 1500 kozakov iz tega mesta v Pe-king. Več kitajskih mest je prešlo v roke upornikom in včer?j je prestopilo v uporniške vrsie jirx) mornarjev ter 6 topničaik V Inki mesta Nankinga je zasidranih 12 tujezemskib vojnih lad'jpoveljniki tega bro-dovja so šli včeraj v razne tu-•ezemske konzulate v mestu in jih svarili, da brodovje ne 1110-ko biti odgovorno za njih last nino in življenje, če ostanejo Še dalj časa v mestu. Večina tujezemcev je potem odpotovala iz mesta. Popoldne je priplulo v mesto 13 kitajskih top-ničark. ki pa niso imele no bene zastave. Poveljniki so se izrazili, da bodejo topničarke najbrže razobesili revolucijo-nartio zastavo. Možu se meša. Zion City, III., t6. novemb. Rupert Devereux, ki je jako strasten pristaš ranjkega "apo-steljna'' Dovvija, je pri mestnem svetu protestiral proti temu, da bi mesto naredilo cestni tlak iz cementa. On pravi, da Kristus, ko je hodil po svetu, tudi ni korakal po tlakih iz cementa. Nadalje verjame Devereux. da se bodeta Kristus in Dowie takoj zopet prikazala, če mesto naredi tlak iz cementa. tion of Labor je poslala bratoma McNamara častitke. Angleži pomagajo, Turki so se sedaj obrnili na angleškega kralja, da jim poenaga končati vojsko z Italijani. Nesmiselne postave Mesarski baroni h 'v> " NESREČE. Atlanta. Ga.r 16. nov. Predsednik American Federation of Labor, Samuel Gompers je poslal včeraj za toženima in zaprtima bratoma McNamara v Los Angeles brzojavke, v ka terih pravi, da je popolnoma prepričan o njih nedolžnosti in da smeta oba brata upati, da ju bode podpirale vse organizirano delavstvo v njih boju za svobodo. Konvencija, ki tukaj zboruje je nadalje sklenila začeti živahno agitacijo v prid svetovnega miru. Los Angeles, Cal. Sodnik Bordvvell, ki bo sodil obtožena brata McNamara je danes opominjal izbrane porotnike, da ne sinejo govoriti med seboj o sodln". Še sedaj ni dovolj porotnikov izbranih, da bi se obravnava lahko začela. E-nega so odpustili, ker je bilo njegovo ime krivo zapisano, ker je bil slep. a tretji, ker ni bil zapisan 11a listi, ker se pla čujejo davki. Dosedaj imajo zbranih pet porotnikov, pa ni gotovo, če bodejo vsi ostali. New York, 15. nov. Strajk nevvvorških pometačev je končan. Vsi štrajkarji so dobiti iz mestnega urada pismo, v katerih se graja njih nepokorščina, kar pomeni toliko, da so odpu ščeni. Komisar za snaženje ulic ima sedaj na razpolago 3400 mož. ki čistijo ceste in 2500 voz. S tem je štrajk kon čan, ker novinci delajo redne brez štrajkarjev. Mesto velja štrajk $150.000 v enem samem tednu. Pleasant Valley, Pa., 14. nov. Organizacija United Mine W orkers of America je štrajk preklicala do 1. aprila 1912. in mi delavci smo si morali pois kati zaslužka, šli smo vprašati bose, če nas sprejmejo nazaj na delo. in mi Slovenci smo dobili odgovor, da pod nobenim pogojim ne dobimo dela, in tako se je zgodilo po celi Westmoreland Co. Drugi so dobili delo nazaj' Italijani, Slovaki in Poljaki, Slovenci pa ne, ker smo se pošteno borili za naše pravice. Potem smo se pa razkropili na vse strani. Možje so šli za delom v razne kraje, dočim so pustili žene in otroke na prejšnjih mestih, veliko se jih je pa tudi preselilo z družinami. Milosti ni. Rich wood, Va.. 16. novemb. Henry Bealtie, ki je bil ob-dolžen in krivim spoznan, da je umoril svojo ženo, mora iti na električni stol 24. novembra, če mu guverner ne podaljša časa za življenje. Beattie se je obrnil na prizivno sodišče, ki je pa njegov priziv zavrnilo. Velik davek. Andrej Carnegi plačuje v Yorku $225.000 davka samo od svoje zasebne'lastnine. cev bi rad imel oglas v božični izdaji našega lista, naj se kmalu oglasi. Letos bo številka izvanredno velika ter bo lep primeren dar tudi znancem v i domovini. Kakor Newark, O. Strašna nesreča se je pripetila danes zjutraj, 13. novembra v tuk. blžnjem mestu Uti-.;:|>*iik na KoroUcii. 'ct je mnOfTo potoval po A n-. riki. Ker :,ične knjiga v kia" »ceni času izb a tati, se 'ic-tični župnik obrnil do vse«« Xmerikanei*, da mu pošiijaio gradiv* za njegovo delo.poselilo pa shko Nihče se n r r : l>< ji pcslati *rke v strahu 'i pi inioraua, da bi blagovolila slike, ozirovir. klišeje plačan, ker take si i ice veljajo od $10 do $15. Ako se bodejo rojnki za knjigo zanimali, m se bo prodalo zadostno število, plača založništvo vse. \*a noben način pa nihče ne bo prisiljen plačati slike, tudi društva ne tega nečejo storiti. Založništvu je s slikami jako ustreženo, posebno pa s takimi slikami, ki kažejo prizore iz domačega ameriškega slovenskega življenja. n. p. skupine pred cerkvijo, skupine otrok. 11a veselici, pri ženitovanju. delavcev, godb, izobraževalnih društev, vite-zev. sokolov, Enakq slike ulic, kjer je največ Slovencev, hiš, prodajalne, gostilne, slovenske farme, sploh vse. kar bo zanimalo ljudi v stari domovini o naših Amerikancih. Še enkrat bodi poudarjeno, da knjiga ne presoja razmer iz stranskega stališča. Prostora bode v njej tudi za napredne ker ona hoče slikati razmere, kakoršne so, ne morda, kakoršne bi morale biti. Torej rojaki in častita du-dovščina, le pošljite slik in prav natančnih na naslov: Rev. J. M. Trunk, c.o Rev. A. Blaznik, Haverstrovv, N. Y. .....-o- Zopet predsednik. Tom Lewis, ki je bil lansko leto poražen pri volitvah za predsednika United Mine Workers, se je izjavil, da Kansas City, Kans., 16. nov. | Tukaj ziboruje poseben kogres, _ ki se peča z vprašanjem, kaj je Je ni vlada potrosila v nobeni treba narediti, da se ljudsko tožbi toliko denarja kot ga zdravje vedno bolj zboljša. Ti- je ravno v tožbi proti mesar-soče in tisoče ljudij umrjo vsa-'skemu trustu. 2e 1. julija 1903 ko leto, vker nimajo prave 90 bili mesarski trustijani ob-zdravniške oskrbe, in vsi ti bi tol£eni, da kršijo postave. Po-še lahko naprej zdravi in za- tem pa je sodnik za sodnikom dovoljui živeli, če bi se hote- te obravnave prestavljal, dokler la država kaj pobrigati za ljud- niso danes tam, kjer so bili sko zdravje. Senator Owen j?'pred leti. Mesarski baroni ser pripovedoval: vedno računajo velikanske *vo- - V nekem mestu v Indiani te za meso, ki imajo v zakupu n je bila mlada mati, ki jc imela vse meso, ki pride na trg, in*» tri otroke. Delala je trdo, da delajo s cenami, kakor se njimr je preživela svoje otroke, toda ljubi. Vse izgleda, kakor bi se radi hudega dela, je zelo osla- mesarski trustijani norčeval iz bela in dobila krče. Pisala je ameriških sodnij. državnemu tajniku, naj ji po- Zadnji pondeljek bi si m<5>-maga če more, ker je prerevna, rala začeti redna obravnava, za1 da bi plačala račune zdravni- željo zagovornikov pa so pre-kov. In državni tajnik ji je od- stavili obravnavo na drugi pon-^ govoril da država nima nobe- deljek. Zagovornik se je izjavil,"' nega denarja za take stvari, da je postava proti trustom pač pa prevzame njene otro- ko nejasna, ker trustijani ke po njeni smrti in jih spra- ne vedo kdaj prekršijo posta*-Ivi v sirotišnico. Mlada mati je vo!!f kmalu potem umrla. * Vlado velja že nad dva mili- I V nekem drugem mestu iste jona dolarjev ta obravnava, države je pa neka svinja hudo Mesarji so še vedno na pro-obolela. Poklicali so moža, da stem in vijejo cene mesu vedno jo preišče, ki je dognal, da ima bolj navzgor. Odkar jih je vla-j svinja "prešičjo kolero". Takoj da prijela pri sodniji, odtedaj so telegrafirali v Washington so redno poviševali cene mesu. na tajnika poljedelstva, ki je ( ' z vso naglico poslal posebnega' & Q I zdravnika, da preišče svinjo. Svinja je knialt, orfmveh. - ' ^njem g. umlnilc. Ka, se učimo .z tega: Bol,* m|ad na*roinik vaš ,e bil, zjval. ee hoc.s rese„ b.- vendar „ yas jti t. ,z bolezni kot človek. majhen torček jn Senator Owen ,e nadalje pri- da me bo(lete 0pi. povedoval da morje vsak« le- vam hoacm nekoliko ra, to v Zjedinjenih državah 630. jz naše naseibine. Kakor I,ml, od takih bolezni,, k, vadno y,ako , nas ■ b, se lahko preprečile ce bi ,et<)8 obiska|a 9tarka zima država ka, naredila za ljudsko svojo sneieno odejo pri) zdravje. Ustanovit, b, se moral !c }i je „esta burj poseben državni oddelek k. b, jdno a ,er , Skrbel za ljudsko zdravje. Ce da zffleda f imamo ze vojn. oddelek, k, skr- ,r(lnjavt. okoli Tri;olisa bi, da je dovolj vojaštva za je ravno sedaj lf>yska klanje pa na, bo se tak odde- ^ kar lek, ki bo skrbel, da .bo do- volj zdravih ljudij. Je kupila moža. Colorado Springs Colo., 16. iiv,jenje Najraje bi vam __ nov. Družina, Su I,van se je kak skriven koti;.tk, seveda „ goščavah. Oglasilo se je ti več naših lovcev ki so se pravili na lov z namenom, postrelijo vse. kar leze in Ubogi zajci in srnice, kako pomilujem, ko se gre vam za daft oženila leta 1906 v. New Yorku. svojemu želodcu. Nekaj let potem sta s* oba za- Kar sc ti£e delavskih razmer konska ločila, potem sta se pa ^ Mj Sf€dnc ^ sc zopet vzela. Zena je sodniku dejo šc poslabžaIe, zato nc svc. povedala, da je zapisala na mo- tujcfn rojakom scm hoahi ^ zevo pismo svojo hišo v Brpo- de|om klynu, vredno $10.000 samo, V društvenih ozirih smo doda je dobila svojega možička hro preskrbljeni, ker »1 nazaj Oba sta pnsla končeno več ^dpornih društCVi ki v Colorado Springs, kjer bo dajo raznim Jcdnotam. If sodnija odločila, kako in kaj. mo tudi slovensko dramatic— Moz b. se namreč rad že drugič ^^ "p^eren", ki kaj vr- razporocil, ker mu zena nič Bo naprcduje. VfcrizoriH sirfo prav ne uga^a, dasi mu je da- lgro «y Ljubljano jo dajmo", rovala lepo hiso._ ki }e izvrstno llspela Sedaj se ~~ pa pripravljamo na drugo, ki Pravo zdravljenje. ^ imenuje: ''Pravica se je iz- V slučaju bolezni je potre- kazala". To je prav šaljiva ba izbrati dobro zdravilo. Pra- ka. Kakor sliši med vo zdravljenje se mora vselej dom, se jako zanimajo za začeti s čistenjem želodca in prireditve, saj je pa tudi okrepčanjem telesa, toda pre- zabava, ki jo moremo d< vidni moramo biti, da ne rabi- ob dolgih zimskih večerih, mo nobenih kataričnih snovij, Ker se bliža tudi ki lahko naredijo več hudega čas, je tudi več mladenii kot dobrega. Rabite zdravilo, samskega v zakonski ki takoj deluje, in ki vas nik- stopilo. Bilo srečno! dar ne razočara. Tako zdravilo Pozdravljam vse roji dobite v Trinerjevem ameriš- rojakinje širom Amerike, \ kem grenkem vinu, ker izčisti vrh list, pa želim obilo telo, in ga objednem poživi. Fr. Pri želodčnih boleznih, jetrnih,----—*- pri nervozndsti, slabi-krvi, zgu- —V zalogi imamo bi moči, bo to zdravilo vedno najstarejše Blaznik« dobro upljivalo. Ozdravi za- ki spremljajo 100 ▼ torek in pet*. — Naročnma: AMERIKO: .......faoo EVROPO: ........t3-od Cleveland po polti .. Ia.50 mesne številke po 3 Dopisi brez podpisa in osob-notti se ne sprejemajo. r pisma, dopisi in denar potiljajo na: "Clevelandska Amerika" 6119 St. Clair ave. N. B. Cleveland, Ohio. _____ H ■ --- velandska Amerika" d Tuesdays and Friday* 6119 St. Clair ave. N. & j Cleveland, Ohio. - Read by 15 000 Slovenians f Krainers) in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request Tel. Cuy. Princeton iSf "Entered as second - class itter January 5 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of Mar. 3. 1879." 92 Fri Nov 17'n Vol IV 88 Draginja. Ves svet danes toži o dragi i. Kamor koli pogledaš, kjer govori«, kateri koli list be-v vsakem boš dobil več manj o današnji draginji, »r si pred petimi leti kupil 25 centov,1 mora|č plačati 50 centov. Kar si plačal 6, leti po dolarju, dobiš \ za tri dolarje. Pa ni se ižil samo šampanjec, di- rodi i)" gl&boka na. ki ho dolgo vrsto let rezala Italijo, če se bo sploh še kaj dala ozdraviti. In tisoč milijonov bo slo iz ljudskega žepA, da se plača častihlepnosti in požrešnosti nekaterih. Prvi nenasitni grabežljive! po svoji volji diktirajo cene, ki držijo hrano v velikanskih skladiščih nakopičeno, ki pošiljajo na trg samo toliko blaga kot ga je neobhodno potreb no; da potem toliko dražje prodajajo. Kadar pa zmanjkaj te zaloge, pa imajo trustijani že nastavljene svoje agente po vseli državah, ki kupujejo od farmarjev za vsako ceno, ki se jim poljubi. Ti trustijani imajo v svojih rokah železftice, par-nike iti vsa druga prometna sredstva, in s toliko premočjo lahko zapovedujejo vsem, kako se morajo podražiti živila beraškemu narodu. Če jima pa kdo stopi na prste, tedaj pa ti ljudski sleparji kmalu najdejo pota in sredstva, da so znebijo takega nadležneža, ki jih moti pri njih "pošteni trgovini", Pa ni samo v Ameriki tako, pač pa po celem svetu, kjer vlada protežira veliko trgovino, ker trust je mednaroden, v dobičku ne pozna nobenega naroda, dokler se dolarji stekajo v žepe nekaterih. Komur pravimo v Ameriki trust, temu pravijo v Evropi kartel — vsi ti so rojeni brati. Ameriški kapitalisti imajo vložen denar v evropskih bankah, evropski pa v ameriških trustih, in tako se narod mednarodno odira in prodaja. Kar pa ne ukradejo ljudstvu trusti in korporacijc, pa jim vzame vlada ki potrosi vsako leto več za vojsko. Davki /a vojaštvo in bojne ladije so danes že tako veliki, da zdi-hujejo vse deželo pod njimi. Ali se ne bodete čudili, če izveste, da se meso od teleta, ki je bilo zaklano v Chicagi ceneje dobi v Evropi, kakor pri nas? Trust proda ameriško meso v Evropo, kjer hoče izpodriniti neodvisne mesarje In za meso, katero plačujemo tukaj prav drago, plačate na ravno tako grozovitni. Po ame- kenhendik t rikansko se reče temu: "You jaz zadnjič svojega v are another". gu zgubil. Z navadnim pencel- * * * nom nisem vajen tako pisati, Sedaj nameravaja v newyor- ker smo svoječasno v ivning šib šolah uveBti krščanski nauk škulah samo z fanten penom kot obvezen predmet. Vpraša- i kampo žišne pisali. nje pa nastane, kaktere vere krščanski nauk bodejo učili newyorske otroke- V New Yorku imajo namreč otroci kakih 50 različnih ver. * * m Janez Kranjec piše, da je clevelandska naselbina najslabša naselbina v Ameriki. Ta Janez in naš "čudodelni Jaka" si naj sežeta v roke. Boljših bratcev kot falirani bivši socialist in izpufani jesihar iz Jolieta pač ne moremo dobiti. ♦ * * Sicer pa če Janez Kranjec res trdi, da je Clevelandska naselbina tako slalxa, bi ga prosili. da pride tiajprvo v Cle-' veland in se prepriča, če je res tako. Dosedaj je vedel o elevelanski naselbini samo iz našega lista. Naš list mu daje krepke in skeleče zaušnice, in Klranjjec najbrž misli, da so vsi Clevelandčani taki, da dajejo njemu zaušnice. Zato se pa tako boji naše naselbine in jo obrekuje. / A ♦ * * Nekdo v New Yorku je že stavil pet tisdČ dolarjev, da !>o Roosevelt naš prihodnji predsednik. Ali je res v Ameriki danes že vse mogoče. * * ♦ Pastor Richeson, o katerem smo že poročali, da je tožen, da je zastrupil svojo zaročenko, pravi da postane takoj ko bo Tukaj 11a Sekler št riti se mi življenje in žene ral ekstra-fajn dopade prvič, ker so sami naši felarji tu na pordngah, drugič, ker je obilno domačih salonov, tretjič, ker se toči dobra vinska kapljica pri Grdina-tu in Setnikarju itd., četrtič, ker si lahko pomagam trebu-hobol z finimi kranjskimi klobasami. petič ker. grem vsak večer lahko v slovenski Muhen pičers, šestič ker se bom vozil še v ata bomo pili, sedmič, ker me bodo enkrat še za majorja ali slov. purglmajstra tu izvolili. Peč Jur lajf če bom imel jaz drijgo leto komando čez Klibelont, bo vse drugače: otroci bodo dobivali gratis igrače, dovelj zastonj bo tudi pijače, p6tice kugelufi in pogače, dobile bodo se za dve dov-jače!--- Takoj prvi dan ko pridem na Siti hal, bo preklican paragra-felc glede plesnih dvoran ali den cink hol. Da bi sam zlu-mek vse one oldr Mane pocir traf, ki so dali venkaj ta novi orderc, da se ne sme na veselicah kaditi ter veseliti in klobuka na glavi nositi, ne pljuvati ne cikati, bodisi že med sestrami ali brati, t- Nonzens. Na zadnje bode mogel že vsakdo v paketbuhu ali sečelnu seboj prinesti špetun za pljuvan je!- V siti hol dvorani bode se- smo prepevali • Jna goska našga Martina, Vi še ne veste kakšna živina, Zdaj je postala tolsta debela, Da je bo vsaka miza vesela.--Centov 10 le stane številka, Naj jo zadene Martin al Milka! Konečno "voščim vsem tu Martinonf, Da bi krstili god svoj le z --vinom. Enžoj Jur self, Vaš truly Cekarjev Miha. ■ ■■ In V polo I meri z naJflnejSlrai prit IU«J«lJena v ____________________ preskrbljena. Trgovina za nakup pohištva, orodja, prw barve, stekla in drugo. Pogrebni zavod je z najrineJSIml preskrbljen. Mi preskrbtjeipo najlepše sprevode v Ijudlj, zaknr Imamo bre« itevila /ahval. Za vsaki slučaj ambulance In rine kočije Trgovina odprta noč In dan. Se -am vsem 8iovencem in ttoTMMklu društvom. Tel. Princeton 1381. Bell East 4881 A. G rdi na, TRGOVEC In 6127 ST. CLAIR A1 Trtrjrflrtt f g j j. 4 ......... - ■ • . 11 iiuvnvniLLimuvu ZA TUJE OGLASE NI ODGOVORNO NE UREDNIS' NE UPRAVNISTV'0! aimiuum iWT^mffLum i.1......Tu..n.n oproščen — mož ima veliko! daj enkrat velika ali General zaupanje v ameriško sodni jo — mitenga od ta novega Kozel misijonar na Kitajskem. Držav- ferajna kjer bo menda dobil ni pravnik se je izjavil, da ima vsak kostimar blago zastonj, pasto Richeson veliko zmož- pa še en zlat prezent po vrhu. nost za svoj poklic in pomaga judeni naravnost v nebesa. Ma o strupa zraven nič ne dene * * * lepotičje, brez kate-rarij siromak lahko sha- Angleškem veliko manj. Z\- pa se je podražilo ntjJ vina je ameriška, torej najame- i ravno ono, kar za vsak-ije življenje najbolj potre-meso, kruh in vsakda-hrana. odkod ta draginja? Od-prihaja ta grozni krik po »ji? Človek hi mislil, da njive nič več ne rodijo, st* je človeški narod na sve-tako pomnožil, da zemlja ,ne more več prehraniti. Pa ni tako. Polja in njive ravno tako rodijo kot prej, še več kot prej, ker vsako leto se o tvori na milijone akrov novo obdelane zemlje. Stara mama naša zemlja ima še vedno dovolj moči, da preživi ves svet, daje dosti kruha in drugih pridelkov, toda danes ljudje, gotovi ljudje, kradejo kruh siromakom, kradejo revežem drob-tince kruha izpred ust, da s tem svoje pse, ki prebivajo v palačah, dočim siromak na prostem zmrzuje. In nihče ne more reči, da so to prazne besede, pač pa vse je bridka, le preža-lostna resnica. Ni treba biti velik trgovec, bankir, državnik, dovolj je, če ima človek zdravo pamet, da opazuje stvari, ki se godijo okoli njega. Vsak, ki ima zdrav razum in dobro pamet bo takoj opazil, da današnja draginja ni posledica slabe letine, slabe zemlje ali drugih naravnih vzrokov, pač pa je današnja draginja posledica nenasitnosti in grabežljivosti onih, ki imajo preveč, ki še vedno grmadijo kopice bogastva, dokler se s kopico vred ne pogreznejo navzdol. Te ljudi pa čuvajo še posebni državni interesi, ki zahtevajo od naroda, da podeli svoje naj'boljse sinove državi, da se pustijo za državo zaklati na bojišču slave, da se "ohrani prestol". Vzemimo en primer. Italijo bo veljala sedajna vojska skoro tisoč milijonov lir. Kdo pa bo plačal to uprav nez-sko svoto denarja? Nihče 'i kot delavski narod, ka-bodo pritisnili pri dav-da bo krvavel, a kaj bo tega? Prav nič, kakor svoje najboljše si-polju, da 0-lovine. Pač ža- riško ljudstvo za njo plača, v Evropi je pa treba izpodriniti konkurente. In tako bode vedno na svetu, dokler si narod sam sebi ne bo pomagal. Dokler ne bo treščil truste iz njih stališča in volil take ljudi, ki so za svoj žep, a za volivca deseta briga. Dokler se ne bodejo porušile vlade, ki skrbijo za blagor nekaterih, a za narod samo toliko, da plača ob pravem času davke. Vse to je prav lahko mogoče. Narod lahko na mah odpravi draginjo in vse kar ga tare. Treba mu je samo voliti tako, da bo prepričan, da bo volil za svojo korist. Vse to se lahko zgodi brez prelivanja krvi in nasilja. Vse to se lahko zvrši s pametjo in pravico. Pisali smo nedavno, da je Carnegie nedavno zopet poda ril 25 milijonov dolarjev za dobrodelne namene. Vsega skupaj je dosedaj daroval nad 200 milijonov. Nam se ta beseda ''daroval" prav nič ne dopade. Bolje bi bilo, "če bi se reklo, je "povrnil '. Narodu je vzel narodu naj nazaj izroči. * * ♦ Kdina škoda pri tem je, ker Carnegija njegovi milijonski kolegi premalo posnemajo. » * » Nazdar. Cekarjev Miha je tukaj! Iz Jiumoristične torbice Cekaijevega Mihata. Strelice. Neki slovenski Clevelandcan piše nekemu Slovencu v Ljubljano, da se počuti v Clevelan-dn kakor "puščavnik med živimi mrliči". Tak slovenski Cle-■velandčan res zasluži, da gre v puščavo, če imenuje naše Clevelandčane slovenskega po- koljetija "žive mrliče'. * * * Kaj misli ta puščavnik. da 11111 bodejo Slovenci v Cleve-landu zlate sklede cekinov nosili pred nos? Kaj misli, če Clevelandčane obrekuje v Ljubljani, da dobi zlato kolajno od slovenskih društev? O, nasprotno! Društvo, kjer je bil. namreč ta puščavnik. mu je dajo slovo glede slovenske dramatike. * * ♦ Ne čudimo se konečno prav nič. če se imenuje ta obreko-valec Slovencev v Clevelandu "puščavnik med živimi mrliči". Saj je že stara stvar, da so njega elevelandski Slovenci že pred leti imenovali "čudodelni Jaka". * » * V klibelondu, K le-k s n de j 1911 Mister Kdy Tor:- tJhaja. na Jaz sem Cekar Miha, Ki rad iz "fajfce" piha, Iti nosi cekar svoj Prav vedno za seboj.— Jaz hordam na Senkleru. ()b eriškem jezeru, Kjer tendar šop na meh Rojakom v šalo smeh.— Če pisma moja brali. Ne boste — se kesali, Rojaki — nikedar!— Kaj meni sploh je mar? Vsa žalost, srce tako, Ki se za sitnost vsako, Prec* kislo Vam drži In v trubelnu živi.— Jaz delam, nič ne štrajkam, Veselje pravo lajkam, Za centa dva se v šali, Radujem bolj kot dali Bi svetle mi cekine, Za žalostne spomine! Le pridno me berite, In zdravi vsi bodite! Ob erieškem jezeru, Kjer Miha na Sekleru, svoj "ofic" zdaj, + + * * * 4» če bo šel kupit v ta novi štor za supgrinca ali en kvort mlekd, Ja ja, tako je. če Vam 15 tnandeleov kakšno neumno po-gnmta! — Kasa je že zaodrana iz Čik Age, tako velika, da bo trežerer ali čif Kasirar lahko v njej Ivordal — bo saj malo čiper pri'ekspenzesih! Jaz še nimam do sedaj nič pozitivnega biznuisa. Ko so me sinoči v mojem novem fuj neč rumu stenice poljubovale, pričel sem študirati da bom pričel pri naših loncm Anih ali repo in zelje ribati ker sem naredil za to ekstra eksa min šen. Potlačim \'se dobfo, ker imam zelo compataste noge in dosti kurjih očes. Poleg tega bom hodil po hišah grozdje prešati. ker sem v tej uniji. — Po zimi bi tudi lahko peči biksal ali šajnal ali pa sneg kidal iz za j d kolkov; če se mi pa vse to ponesreči, se bom pa oferiral na šini ferajnonm in socajetim za colektorja. kar bo gotovo do-lj^ >ro neslo in dobim morda nazadnje še ekstra uniformo ter | •p Denzjon.— Najbolje bi pa bi-o, če odprem na Senklerju en dervojantovsk forčn telarsk «Jn ofic. da bomo ženskam in puncam srečo kar za 5 let naprej «fi kofezoca prerokovali po evodru pis.— Dobro bi bil tudi v Klibelon-tu en slovenski šop za kurja očesa fiksat; — imam tudi do->er ekpirenc v fajfen kliningi da jo ščistim bodisi že fajfco. ajfo, fajfico, ali fajfičico. na vajerles, štini ali elektriko po 5 centov.—■ _ Po novem letu odprem velik ek tori ali šop za škarje in žaro brušnjo. Tam bomo vsem depetaviin ženskam in gospodičnam predolge jezičke rezali, žagali in brusili po 3 cente en inč,— moškim pa zastonj.— Mister FJdy Tor:— Ali ste čitali zadnjič, da se je dala na vestu ena amerikan ledi na di-vorz upiliti. ker ji je mož njeno Maltezer mačko zagiftal?— Ta zludjeva babenca je imela vedno tisto mačka pri sebi in jo je objemala ter kuševala v postelju. Mačje bolhe so možu že skoro vso kri izpile, pa je hodil vsled tega potem spat v en nobel hotel. — Tista mačka je Vam bila pa že »tako kunštna in dresirana, da je vsako jutro pinkleh ob 7ih sedemkrat zamiavkala namesto ure bekarce. * Pa je ni bilo potreba nič Endwell Čevlji imajo boljše usnje kot aploh kake druge čevlje po isti ceni. Endwell čevlji so izdelovani od Endicott, Johnson & Co. iz usnja, ki ga stroji družba sama v svojih strojamah, in posebno se pazi, da se naredi usnje, ki je trpežno in dobro. To usnje strojijo ljudje, ki vedo, kakšno mora biti usnje za dobre čevlje, dočim gleda trust samo na svoj dobiček, ne pa na korist ljudij. ČEVLJI 'PMO\X/ThT T * 40 ediniževlji' * ni*°narevmi ===== Uil N JL/ VY LjLii^ od trusta, in raditega bi jih moral vsak kupovati, ki hoče imeti dobre čevlje, in ki neče podpirati mil^onarske-ga in izžemalnega trusta. Dobite jih pri Frank Butala. 6220 St. Clair Ave. K************* + + + + + + + + * * * * * + Uedtio zahtevan)! Jako malo je 11a svetu zdravil, katere bi ljudje vedno zahtevali, v vsakem letnem času, po vseli deželah in med vsemi razredi ljudij. Najboljše znano tako zdravilo je Trinerjevo Ameriško GRENKO VINO. S* Vzrok tej neprestani zahtevi je, da je to zdravilo velike koristi v toliko različnih človeških boleznih. Ker je narejeno iz čistega rudečega vina in zdravilnih rož, je namenjeno za zdravilo in za ojačenje bolnih organov od slabe prebave. Ozdravi bolečine v želodcu, slab počutek po jedi, izbruhe, vetrne kolike, iieprebavtiost, zaprtje, tiervoznost. zgubo apetita, slabosti. Urejuje sistem prebavljanja. Je velike vrednosti v vseh takih boleznih, kjer opazite neprestano slabost telesa in kadar je kH nečista. Rabi naj se pri vseh želodčnih boleznih, jetrnih in ki dar kri ni v redu. Po lekarnah. * - * .,. ^ . j 1 Zavrnite poceni in brezkoristne ponaredke. JOSIP TRINER, Importer In exporter. Ave. * * * + + + + + + * * * m « Ustanovljena 13. novembra, 1910. Glavni sedež: Cleveland, O. ODBORNIKI: Predsednik: JOHN GORNIK, 6105 St. Clair ave. N.E. 1. podpreds.: JOHN SKRLJ.438 E. 157th St. CollinwooH, O. 41. podpredsednik: ANTON ZORClC, 1390 E. 45th St. N. E. t. tajnik JOHN SPEHEK. 602S St. Clair ave. N. E. Blagajnik. MATEVŽ UDOVIČ, 1368 E. 53rd »t. Zapisnikar: FRANK HUDOVERNIK, 1243 E. 60th St. NADZORNIKI: JOHN CUCNIK, 6204 St. Clair ave. N. E. FRANK- ZORICH, 1365 E. 55th St. N. E. JOHN JALOVEC, 1284 E. 55th St. N. E. P?! POROTNIKI: ANTON GRDINA. 6127 Si Clai, ave. N. E. PRANK KNAUS. 13^4 E. 40 St. * t JOHN MAJZELJ, 11 E. 63rd St. ANDREJ FERJUC 2898 33rd St. — Broadway. ANTON BENCIN, 44H Hamilton ave. N. E. , ZVEZIN ZDRAVNIK: M SELIšKAR, 6127 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. Zvezine seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ofo a. uri popoldne v John Grdinovi dvorani na 6025 St. Clair ave. Zvezino glasilo: "CLEVELANDSKA AMERIKA". , »man nadvojvode Ferdinanda Karla. Kakor poročajo iz Solnograda. se je nadvojvoda Ferdinand Karel poročil z gospodično Czuiber že aprila meseca preteklega leta. Nadvojvoda stanuje s svojo soprogo v Gniglu pri Solnogradu pod imenom baron Ferdinand Karel Ludovik pl. Rottenstein. Ker se je med tem časom tudi družina dvornega svetnika Czu-hra preselila v Solnograd in se hči nastanila pri svoji materi, so poroko lahko skrivali. Nadvojvoda je star 43 let. On je najmlajši sin izmed treh sinov nadvojvode Karla Ludovika, cesarjevega brata, iti sicer iz drugega zakona z nadvojvodih "o Marijo Anunciato. Do zdaj ima tri slučaje, ko so se nadvojvodi odpovedali svojim pravicam in častem : nadvojvoda, Ivan Salvator (Ivan Orth', nadvojvoda Leopold Ferdinand (Leopold Woelfling) in pa zdaj nadvojvoda Ferdinand Karel. Dopisi. Cleveland, O. Nižje podpisana člana društva sv. Lovrenca, št. 63. K. S. K. Jednote v Clevelandu, O. kot delegata na XI. glavnem zborovanju v So. Chicago, 111. tem potom zaprisežene izjavljava, da se Rev. Tomšič np konvenciji ni dotaknil katoliškega značaja Jednote in .naibo-ben nači žalil ali mu ško.d^jai Nasprotno pa sva podi delegata Rev. Jos. To •spoznala kot marljivega, i čaja in vzornega duhovna in raditega Spoznala ga najsposobnejšim za bodočega duhovnega vodjo K. S. Iv, Jednote. Nadalje ostro protestirava na vse dopise v "Amerikanskem Slovenncu" od John Kranjca, -kjer tako podlo napada kat. duhovna torej svojega sodelavca v vinogradu Gospodovem, in mu s tem škoduje na časti, poštenju in ugledu pri njegovih lastnih župljanih, škoduje vsem ameriškim duhovnom, ker je bila stvar objavljena v listih in poslednjič škoduje *K. S. K. Jednoti. ko je začel kaliti toliko zaželjeni zo-petni mir med člani Jednote. Jakob Jančar, And. Slak. So. Chicago, III. Prosim, da sprejmete moj kratki dopis v vaš cenjeni list. Že dolgo ni bilo ničesar slišati iz naše naselbine, in mogoče bodejo rojaki mislili, da nam je črnilo pošlo, toda to ni tako. Ob dobrih prilikah se vedno radi oglasimo. Najprvo naj o-menini, da dolgo po konvenciji smo imeli pogovor, kako burno je bilo zborovanje K. S-K. Jednote. Najbolj pa smo mili razočarani, ko smo zvedeli sklep volitve, in prišli smo do prepričanja, da bi bil Kranjec izvrsten mešetar v starem leraju. Dostikrat sem videl na sejmu, kako so se ciganski me-šetarrji pridušali za kako škrbasto mrho, in ako bi bil ^ Rev. Kranjec tam, gotovo bi se pri- vsak slovenski list dal Kranjcu dobro zaušnico, da ga bo ogrevala v zimskem času. Povem vam pa, da bo Kranjec odse-daj neizbrisnja črna pika pri slovenskem narodu, ker je'toliko predrzen pri svojem poklicu, da ga morajo celo njegovi tovariši duhovniki prezirati Kako more on svoj farane podučevati, ki so vendar boljši kakor on, in zraven tega pa vleče od faranov še mastno plačo! Toda brez zamere, g. [vranjecfc ker želim, da bi se boljšali. Vam c. urednik, pa ftlim najlepšega uspeha, da »i bila čimprej vsaka slovenska družina naročena na vaš list, ker ste možak in naša dolžnost je. da smo z našim listom. Ostajam vam vedno udani naročnik in član K. S. K. T- Za gospodinje. Zelena v solati. Skuhaj oprano zeleno, pa ne premehko, olupi jo ter zreži na listke, osoli ter jo zahfli z oljem in kisom, potresi malo s stolčenim poprom in daj jo za pri kuho na mizo ali ji prideni kuhanega na listke narezanega z oljem in kisom zabeljenega krompirja- Pesa za solato. Skuhaj oprano rdečo peso do mehkega, ko jo devaš kuhati, ne reži korenin, ker se izcedi sok. Kuhano ddcedi, olupi, jo zreži na krhalnjiku ali z nožem, osoli, potresi s kumno ter zabeli s kisom in oljem. Daj za prikuho na mizo. Zdrobov kipnik. V treh os-minkah litra nekoliko osolje-nega mleka skuhaj 5 dkg pše-ničnega zdroba (grisa). Ko se shladi, mu primešaj 5 dkg. sladkorja, dva rumenjaka, nekoliko drobno zrezane vanilije in limonininh lupine. Ko je vse dobro premešano, zamešaj na rahlo še trd sneg dveh beljakov. Nato namazi s surovim maslom podolgato pekačo (model}) ter nanjo stresi zdrob, ki ga v pečici polaboma peci pol ure. Pečenega obloži povrh s kupčki mezge (zalzna) ter ga družil, da bi jim pokazal svojo postavi na mizo timetnost. Slišal sem tudi, da se je ta Kako zaklati in pripraviti domačega zajca (kunca). Kunca izpridenec zadnji teden v Am. j primi za ušesa, drug naj ga dr- Sl. dobro iztresel, kakor oni" — —----- maček, ki ga gospodinja z vo-► polije, ker ji hoče ves veli-' nočni žegen obžreti, miši se pa za rep držijo !1 Nadalje pravi ta zvitež, da Jednotni dom povzročil vso to, in no, seveda! Na-: je pa še nedolžni ka-kriv, tako da se bo moral kamen potegniti za čast. Kaj bi pa bilo ako nazadje še kamen dvignil pest zoper Kranjca? Saj vendar na vsak nalaga', ker ga Kranjec Nadalje se ta ob-tudi ob naš list Kranjec i shrani in jih porabi kakor kuf-da jej ji drob- Končno kuncu odreži ži za prednje in zadnje noge. potem mu prerezi žilo na vratu za leum ušesom, da mu kri oteče. Se gorkega obesi za zadnje noge na klin z' glavo navzdol, mu previdno prerezi kožo pri členkih zadnjih nog, potem ga pa oderi. pričenši pri nogah in repu ter mu kožo potegniti čez glavo. Pri členkih precfnjih nog, pri ušesih in ustih si moraš pomagati z nožem. Nato mu prereži trebušno 'mreno ter pazi, da z nožem ne zadeneš črev. Iz trebuha mu poberi čreva in drob ter glej, da se žolč ne razlije; pljuča, srce in jetra (če niso ikrasta) Mali oglasi. Soba se odda v najeni za enega ali dva. Sprejme se moški ali ženska. Vprašajte na 6412 Metta ave. (96) NAZNANILO. Iz uradij dr. Srca Marije, (staro) se naznanja vsem članicam istega društva, da je društvo pri svoji zadnji redni mesečni seji sklenilo, da se vrši v četrtek 23. novembra iz-vanredna seja glede volitev uradnic za drugo leto. Ker je dr. sklenilo, da se dopisnice ne^ pišejo, Ste prošene. da pridete v velike mŠtevilu. Tudi se bo govorilo o pravilih, kar je pomanjkljivega. Društvo Srca Marijinega je najmočnejše žensko društvo v Clevelandu, in naša dolžnost je delovati zanj in je obdržati na tem stališču. Prosim torej^ da pridete v najbolj obilnem številu na sejo! S sestrskim pozdravom Ivanka Pelan, tajnica. NAZNANILO. Ker so se rojaki v okolici 55. in 54. ceste namenili ustanoviti novo društvo, st* naznanja vsem rojakom, ki še niso v društvu, in bi hoteli pristopiti, da se udeleže prvega privatnega sestanka v zadnjih prostorih Toni, Jereba, 1268 E. 55. cesta ob 2. uir popoldne v nedeljo. 19. novembra. DELO! DELO! Deklice dobijo delo za ročno pletenje. Vprašajte takoj. The National Knitting Works Co. 1227 W. 9 St. - (100) , ■ Priporočilo. Spodaj podpisana se priporočata vsem rojakom v obilen pose t njih trgovine za popravljanje čevljev. Objednem pa tudi naznanjava, da izdelujeva novf čevlje po meri in bodeva v kratkem imela novo zalogo vseh vrst čevljev. Se priporočava vsem rojakom v obilen poset. Najboljša postrežba in Vedno nizke cene. (93) Jos. Dolenc, čevljar, Tos. Trček prodajalec. 6120 Glass ave. Pozor! PITTSBURG! Pozor! Vsem Slovencem in Hrvatom v Pittsburgu se priporočam v obilen obisk mojih prostorov na 48. cesti, Plumer in Butler St. Točim vedno sveže in najboljše pijače ter sem edini slovenski gostilničar v mestu. Objednem z gostilno je združen "SOKOL HOTEL" kjer ~>iyx"t/'rt nrrfr r*srrmrt7frf^L rlHlH|MpiIillilIli|iiliilil|lillil!ltli|ll|ll»li|litiili:Ii!liltlllllllit Ena unča previdnosti je vredna en funt zdravih Zahvala. Društvo št. 1. S. D. Z. se tem potom najprisrčnejše zali valuje vsem društvom, ki so se ob priliki blagoslovljenja zastave in korakanja v cerkev udeležil^, slavnosti in so tako pripomogli do najlepšega uspeha. Objednem se pa tudi za-hvalujemo društvu št. 2. Svob. Slovenkam, ki so bile tako požrtvovalne ter delavne pri njih delu. Sploh srčna hvala vsem. Odbor dr. št; 1. S. D. Z. Začasno svarilo ob tem času leta je, da se ne zanemari najmanjša bolečina, utrujenost, glavobol ali hrbtobol, četudi jako majhen, ali pa rahel kašelj. To so nevarna znamenja velikih boleztiiij, ki lahko pridejo. če se ti simptoni zanemarijo. kakor kronični nosni katar, v grlu. pljučah, jetrah ali želodčne bolečine. Fizijo-logična terapija je najnovejša moda, da se zdravi te bolezni z vspehom. S pomočjo karls-badških toplic in električnih ko-pelji X žarki, in s pomočjo enega' najboljših zdravil ozona. Ta aparat ima kisik, ki prihaja naravnost do krvi skozi pljuča in se razširja po telesu, ne da bi kaj škodilo želodcu. Uspehi take.ua zdravljenja so čudodelni in dobri učinki, in se že v kratkem spoznajo*. Mi svetujemo vsem onim, ki bolehajo, da vprašajo za svet. Dr. L. E. SIEGELSTEIN 308 Permanent Bldg., 746 Euclid ave. kjer bodejo zdravnik in nje-'govi pomočniki veseli vam pokazati, s kakimi'zdravili zdravijo ljudi Uradne ure: od 9. zjutraj do 4. popoldne, ob nedeljah od ie do 12. gutooqi m m si) m m 'i' w »t -i1- it iM»imnwit m m m row Pomnite ljudje, da potrebujemo le praktično izvežbanega lekarnarja, da vodi dobro lekarno. Zaupljiva oseba. ki ima mnogo let skušnje v lekarski stroki za seboj, vodi Slovensko lekarno. On osebno vse dožene in preskusi. Posebno se trudimo, da zdravnikove predpise natančno in pravilno spolnemo in vemo, da so naša zdravila čista in sveža. Zdravnikov uspeh .je zavi-sen od čistih in svežih zdravil. Prinesite zdravniške predpise sem in uspeh bo gotov. Naša zaloga gorkih steklenic za vodo, raznih mil, siring, praškov in drugih toaletnih potrebščin je popolna. Slovenska Lekarna, vog. St. Clair ave. in 61. ceste. (92-104) Avstro - Amerikanska ČRTA. Najpripravnejfta ln najoenejta paro črt* sa Slovence ln Hrvate. Regularna vožnja, med New-Yorkom, Trstom in Reko. Bril poltmi ln novi par ob rodi na dva vijaka;: Martha Washington, Laura, Alice, Argentinia in Oceania. Droge nove parni toe, bodo vosill It mili na uro^ratHJo.—Parallel odpluje Jo li New Yorka ob sredah ob 1 po poldan ln it Trsta ob sobot lb ob 5 popoldan proti New Yorku.—Vel par nikl imajo brezžični brzojav, elektn too raxavwtljave ln so moderno are Jeal.—Hrana Je domača,—Mornarji In sdravnlkl govorijo slovensko to hrvatsko. Ca nadalne Informacije, oene in von ne Kitke obrnJte se na aaie sastopnike ali pa na: HELPS CMS. i ti, iTJtgTs, 2 Witkliftii St., Nnr-Yirt Zahvala. Podpisana se zahvalujeva prijateljem, ki so nas obiskali ob priliki smrti ljubljenega sinčka, posebno se zahvalujem g. Frank in Mary Makovec, ter družini Setnikar in drugimi, ki so ga spremili k zadnjemu po- VINO! VINO! Črno vino 80 centov galona, zelo fino vino $1.20 galona, za odjemalce v mestu. Vse moje vino je priznano dobro in iz-delon? iz najboljšega grozdja. JOS. KOZELY, (30) 4734 Hamilton ave. FRANK RUSS javni notar. Izdelujem vsa notarska opravila v slovenskem in angleškem jeziku. — Zvečer v pisarni , 6104 St. Clair ave. POZOR ROJAKU Po dolgem lanu se ml Je poare CUo Iznajti pra va ln naJbaU* sredstvo za ras las, proti lspa dtnju las 1» ca odstraake> luskin na glavi t. J. Alpen tin *iura m potuuda, od kater« reanlfino ittodkim ln ženskim zraatejo lepi la »Je; ravno tako moflketnu zrastej« Iep4 brki in brada. Kevmatliem v ro nan in nogah se popolnoma odstrani ravno tako kurjla očesa, ozeblini bradavice in potne noge to zdravll>, -iuro udstritni. Vpi-afcajee pri J. WAHCIC. 109a E. 64th Si Cleveland, Ohie. m* Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1912. je izšel ter je zelo zanimiv. Dobiti je za 30c, s poštnino vred pri 'GLAS NARODA' 82 Cortland! Street, New York ali pi: 6104 St Clair Ave. Ckvdand, 0. »»»aaaiitiiMiaiai'iiniiijiijiBjutiMiiaijiiriHiijiiiniK >>iii>iki»iiiiii.iiii(!i!ii»ji!i..ilnuiiiiiiiiiiainimi>»ni Kruh kakovosti. Poskusite cn hlebec VIENNA kruha. Vsem Slovencem in bratom Hrvatom po širni Ameriki naznanjamo, da smo dobili več železniških voz brinja iz starega kraja, iz katerega se bode kuhal v naši lastni clistileriji že vsakemu dobro znan pristni Kra,kerjev brinje v e c. Eden od najbolj izkušenih zdravn'kov v Evropi, Msgr. K N E IP P, piše v svojih zdravniških knjigah sledeče: "Najstarejše in eno najboljših zdravil proti notranjim, posebno želodičnim boleznim je in ostane pravi pristni brinjevec: ako si bolan na ledvicah, na jetrih, na kamnu, ako se pečutiš slabo, zjutraj ko vstaneš in predno ideš k počitku, pij pravi pristni brinjevec in pomagalo ti hode," Na tisoče ljudi je ozdravelo, kateri so poslušali Mrsg. lMie*ppa nasvete. Zatorei vsaka družina, kateri je zdravje ljubo, hi se morala preskrbeti s domačim zdravilom to je pristni Krakerjev brinjevec, katerega se dobi pri izdelovatelj'h . , M-, The Ohio Brandy Distilling Co. 6102 St. Clair Ave Cleveland, O. Ali pa pr sledečih tvrdkah kateri so * edini glavni razprodajalci za Ameriko: Russ & Prendergast Bros. Co. Pueblo. Colo. The Slovenian Liquor Co. Joliet, 111. Frank Petkovšek, Waukegan, 111. A. Justin, Rock Spring*, Wyo MATIJA SKENDER Slovenski in Hrvatski javni notar za Ameriko in stari kraj. Sprejema tožbe — Zagovarja in tolmatt na sodnijl. —Zahteva in iitiija odSko 'nine od kompanij* sa ponesrečene pri delu. — Dela i ooblastila. kupoprodajne pogodbe, proinje sa oprostitev vojaščine, dolina piama Itd. Iitirja dolgove tukaj in v starem kraju. — Izvriuje vsa v notarsko rtroko spadajoča dela. Cene vedno zmerne. — Svoji k svojemu! 5241 Butler St. Pittsburg, Pa, BKUU PHONK 7-R FI9K 'jr jr *Wir mwm Svel Svak dan pri frocerjlh. tbt Jacob Dmb Biktii VASE ZDRAVJE. •<*«*ft+*a«*4Mr** «4 ******** •****************< Vi nas poznate. Izvršujemo via fotografična naročila. iispskiBm 1841 Euclid Ave. Je precej odvisno od položaja vaših ust. Ali so vaša usta v dobrem polo/aju? Ali imate dovolj zob. da pravilno grizete hramo? Ali ne trpi vaš želodec? Kali bolezni v ustih so vzroki velikih računov za zdravnike. Glava vas lahko boli radi slabih zob Pridite k nam. preiskava je brezplačna in videli bodete. da je delo po ceni. Naše delo je naš Oglas. Govorimo v vseh jezikih. Ženska postrežba. Govorite slovensko. Tekom meseca julija in avgusta, bo ta urad zaprt ob sredah popoldne in zvečer. Aneleščina brez učitelja ! Po navodilu slovensko angleSke slovnice, tolmača in angleiko »lov, slo-vatja. Knjiga trdo v platnu vezana stane f I. — in jo je dobiti pri: V. J. KUBELKA, 59 v. MS St, ltew Twt, K. I. aEBssaae Največja zaloga slovenskih knjig. Piiite po cenik. Roman. (Francosko spisal Victor Hugo; n Clevdandsko Ameriko prestavil L J. P.) r. DEL. - JEAN VALJEAN. ibro je vedel, da nui j e tre-satno v mojo hišo priti in i: "Jaz sem!'' In bi! bi nioj-er in lastnik celc hišo, iti jaz bi ga ubogal, in vse bi iko naredil s svojim starim Dm, starim očetom. Toda lel je trmo inn je šel na ba-»de, kjer se je ta osel pustil __dati. Ali ni to nesramno? l^e pojdi spat, starec in počivaj v miru, ker on je mrtev." Zdravnik pa je sedaj pustil Mariusa in šel proti Gillcnor-mandu, ker se je začel bati zanj. Stari oče se pa obrne in pogleda zdravnika s krvjo prevlečenimi očmi, nakar reče: "Hvala vam, gospofl, jaz sem miren. Jaz sem mož. Videl sem smrt Ludovika XVI. in lahko prenesem vse dogodke. Današnji svet ne pozna nobene olike Samo klanje, klanje in inje. Kričanje in kričanje. In pomislimo, da je tega osla la v smrt neka zlodjevka z Sljivimi očmi! Prav ti je, si mrtev, po kaj si pa hodil barikado. Niti žalosten ne radi tvoje sn>rti, ali me ?š, ti morilec?" V tem trenutku pa Marius :asi odpre oči in žalostno udano pogleda gospoda Gil- _land.-i "Marius!" zakriči stari mož, larius, moj mali Marius, moj moj ljubljeni sin! Opri i! Poglej me! 2iv si! Hvala!" starec pade brez zavesti t tla. III. KNJIGA. 1. POGLAVJE. Smrt Jave rta. •asi je zginil Javert iz ceste Arme. Prvič v življenju je korakal s skonjeno glavo, iti prvič v življenju z rokami sklenjenimi na hrbtu. Do danes je me! roke samo spredaj sklen-ene, kakor Napoleon. To kaže odločnost. Roke sklenjene na hrbtu pa kažejo neodločnost, katere pa Javert ni poznal. Korakal je po temnih ulicah proti reki Seine,, prišel do obrežja, koraka nekaj časa po bregu, potem pa obstoji nekaj korakov od mosta Notre Dame. Reka je na tem mestu posebno nevarna, in čolnarji se jo bojijo. Prav poleg mosta Notre Dame se namreč nahaja še drug most, in voda radi obi-lih podstavkov, ki so v r^ki na tem kraju silno ('ere. Ljudje, 'ki padejo na tem mestu v vodo, se ne prikažejo več, in najboljši plavači utonejo. Javert se sklone s komolci na ograjo mostu, z rokami pa podpre brado in ko mu prsti mehanično zgrabijo za brado, se zamisli. Novost revolucije, nesreča se je pravkar pripetila v njegovi notrajnosti, in vse to mora sedaj preiskati. Javert je silno trpel, in že nekaj ur se mu je zdelo, da se mu meša. Čutil je, da postaja njegova vest slabša. Ko se je srečat z Jean Valjeanom ob bregu reke Seine, je čutil kakor čuti volk, ko zagleda svoj plen in objednem kakor čuti pes, ki zopet dobi svojega mojstra. Videl je pred seboj dve poti, obe ravni, toda ravno to ga je strašilo, ker dosedaj je imel v življenju vedno samo eno ravno pot. In kar je bilo najhujše, ta dva pota, clasiravno oba rav- nasprot obeh je pravi? Njegov položaj | šal JaVert dvajsetkrat planiti je 'bil nepopisen: dolgovati živ- nad Valjeana, ga zadaviti kot Ijenje zločincu, ga pustiti, ko i^a ima v pesteh. Ali naj bo on, policijski nadzornik Javert na enaki stopnji s pobeglim zločincem? Valjean mu je rekel tedaj, ko ga je imel v oblasti in bi ga moral ustreliti: Pojdi! In sedaj, ko ima on Valjeana v oblasti, mu mora reči "Prost si!" Svoje osebne občutke mora podvreči v uradni dolžnosti, ogoljufati mora človeško družbo, da zadosti svoji osebi. Vse to je poskočilo na njegovo glavo, in to ga je strašilo. Kje je? Iskal je samega sebe, pa se ni mogel najti. Kaj naj stori sedaj?" Če izroči Jean Valjeana oblastem, je hudo. če ga pa pusti na svobodi, je hudo, Cc izroči Valjeana oblastem, pade Javert nižje kot zločinec, če ga pa pusti na svobodi, je zločinec večjii kot postava. ker jo z nogami tepta. V vsakem slučaju pa p'omeni vsako dejanje sramoto za Ja-verta. Strašna misel je prevzela Javerta. On, policijski nadzornik. mož postave, Človek, ki mora spolnovati postavo, naj pusti zločinca Valjeana na prostem? On naj ovrže vse postave. se zoperstavi vsem oblastem? Svojo lastno korist bolj spoštuje kot ljudske postave? Vsak trenutek, ko premišlja o tem, se strese od glave do nog. Ena sama rešilna pot mu je še preostajala — vrniti se mora na cesto Arme in zapreti Valjeana. Jasno mu je bilo, da mora to storiti, toda tega ni mogel narediti. Javert je bil blazen. Posvečen zločinec! Zločinec, katerega oblast ne more dobiti v roke, in to samo radi Javerta! lean Valjean i ebil prost, in on. Javert, bi še nadalje jedel kruh pravice, ko je spustil zločinca na prosto? Kaj, ali se more zgoditi kaj tako groznega, da ne bi bil nihče kaznovan ? Javertu se je zdelo, da vstaja >red njim velikan, grozna po- krvoločnega tigra, ga požreti, t, j. zapTeti. In kao priprosto bi se to zgodilo! Peljal bi se mimo policijske postaje. Ukazal bi ustaviti voz pred postajo, izročil bi jetnika prihitelim stražnikom, in bi se ne bfigal dalje zanj. Vse to si je Javert govoril v svoji notrajnosti. To da vsak trenutek, ko je hotela Javertova roka zgrabiti Valjeana, mu je roka padla nazaj in v ot raj nos t i svojega srca je slišal glas, ki mu je pravil, da naredi še večji zločin, če zapre Valjeana. Bravo, odpusti svojemu rešitelju, pošlji po skledo, v kateri si je Poncij Pilat umil svoje roke nad Kristusom, ii mi j si roke in čist si! vstopi, pokaže saržentu svojo karto, se na stol poleg mize, na kateri gori sveča in začne pisati. Sledeče je pi.^al i. Gospoha pre* fekta prosim, da se ozira na te vrstice. 2. Ujetniki, ki se vrnejo od preiskave, si sezujejo čevlje ter korakajo po mrzlem kamnu, kar povzroči prehlad, in vlada ima radi prehlada teh jetnikov še posebne stroške ker jih mora zdraviti. 3. Dobro je za policijsko službo, če sta vedno dva po licista tako v bližini, da ne zgubita eden druzega izpred očij. čc prvi policist zanemari svojo službo, je drugi zraven, ki prevzame njegovo mesto. 4. V ječi pri Magdalenkah takega n Toda odgovora si dati, razven, da se 1 Toda druge grozne misli mu so okna kuhinje tako slabo za-sinejo zopet preko glave. Ja- mrežena, da lahko jetniki se-vert se je zdel poleg Valjeana žejo kuharicam v roke. zločinec, in zločinec je njegov 1 5. Gospa Henry, kuharica je dobrotnik, toda zakaj je ta do- poštena ženska, in njena ku-brotnik dopustil, da on Javert. hinja je jako čista, toda ženska njegov sovražnik, še živi? Va- ne bi smela imeti ključev do Ijean je imel pravico ubiti Ja- skrivnih celic. To je v nasprotju verta pri barikadi, in zakaj ga ni ttbil? Javertu se je zdelo, da :e rastlina, katero je nekdo s korenino vred izruval iz zemlje ■n jo pustil ležati: V tenioti je »pazil izhajati neznano duševno solnce, in pri tem je bil prestrašen in vrtoglav. Ril je kakor sova. katero prisilijo, da gleda kot orel. Da, res, zgodilo se je večkrat. da je oblast zatisnila oko, kadar se je šlo za človeka, ki je grešil proti postavam, toda »e je pozneje skušal poboljšati. Zakaj se Javert ni skliceval na to? Toda grozna misel 11111 je zopet prihajala nazaj, na kaj naj ljudje verujejo? Ali je* mogoče, da se more bivši zločinec, ki je proklet od celega naroda, dvigniti in končati z resnico? Ali je to sploh verjetno? Ne da bi prej zadostil postavi in prestal kazen? Da, tako je, in Javert je videl vse to na lastne oči. Javert zapusti mostno ograjo in s pokončno glavo koraka proti policijski stražnici, ki šast, ki ga hoče pokončati v mu je bila najbližja. Ko pride s civilizacijo. Javert je pisal te vrstice jako mirno in ^edno. Pod zadnjo linijo pa zapiše: Javert, nadzornik prvega razreda, na policijski stražnici Chatelet, 7. junija, 1832 okoli ene ure zjutraj. Javert posuši črnilo s'pivnikom, je zapečati in napiše na kuverto: Opazke za vlado. Potem pa pusti pismo 11a mizi in zapusti stražnico. Vrata trdno zapre za njim. Zopet koraka po trgu. dokler ne pride do na- jt pljusknila navzgor. Javert* pogleda navzdol in se strese. Vse ^je temno in ničesar ne more videtiSlišal se je sicer ropot in j koliko svitalo v gl dir vode, toda vode Javert ni, rtiinu na moža, katerega videl. Tupasem se je v tej ne- je že videl. Ta mož ni prodirni globočini prikazala ne- J v Montfermeil, in moral je ka jama, ki se je za hip raz- najbrž peš v ta kraj, ker svetljila potem pa postala zo-' videl nobenega voza priti m pet temna. mo Montfermeila. Moral je ko- Grozovita sapa je prihaja- rakati vso noč. Odkod je pri-la iz te globočine. in obočje, šel? Gotovo iz pariza. Kaj de-ki je podpiralo most, je kar la v teh gozdovih ? Kaj dela tu-zdihovalo pod silnim reke. Ja- kajob taki uri. Bulatrule se vert ostane nekaj trenutkov ne- spomni na gozdni zaklad. Spo-premičen, zamaknjen v globi- mni se, da je pred veliko leti no, katero je gledal in si mi- videl v tem kraju podobnega slil, da je jako vabljiva. Naen- moža, ki je nekaj stikal po go-krat pa se odkrije in položi zdu. Pri takem premišljevanju klobuk na most. Trenutek poz- sklone Bulatrule glavo, in ko jo zopet dvigne, je tujec že zginil med drevjem. ''Sto zlodjev," reče Bulatrule* "poiskati ga hočem in objednem dognati, h kateri fari spada ta faran. Ta tujec ima svoj vzrok in jaz hočem Vedeti, kakšen je ta vzrok. Nihče ne sme v teh gozdovih imeti skrivnosti, ne da bi jez vedel za njo." Potem pa dvigne svoj kramp inn reče: "Tu je nekaj, s čimur lahko poiščem vse, kar hočem." Bulatrule začne iskati po gozdu. Pohojena trava, odlom-Ijene veje, stopinje v mahu, vse je kazalo Bulatruleju pot, po kateri je šel tujec. Pa kmalu zgubi sled pred seboj. Mož zgine. Toda Bulatrule ni bil lah-komišljen. Kakor je bil že star, vendar urno spleza na drevo* neje pa se prikaže na mostni ograji visoka, črna postava, in vsak potnik, ki bi šel v onem trenutku mimo. bi mislil, da stoji pošast na mostu. Potem pa. se postava skrči in zgine temi. Plusk v vodi in sence nad votlo so bile edine priče te postave ki je zginila v va-lovju. IV. KNJIGA. PRVO POGLAVJE. V gozdu. Nekoliko časa po teh dogodkih. ki smo jih pravkar opisali, je bil gospod Bulatrule jako presenečen. Gospod Bulatrule je popravljalec ceste blizu Montfermeila. Ta vredni gospod je imel vsakovrstne po-dice. Na cesti je tolkel kainen-e. in če ni šlo drugače, je tudi N . U <0 O 6 Wi'i m ZAKAJ? .i(1 veletrgovina Anton Kaušek mmmmmmrnmmmmmMmmmmmmmmmmmm^—m \ i ■ najbolj znano slovensko trgovsko podjetje na 6202-6206 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio Naša trgovina obstoji že nad jednajst let in da je naša trgovina res najbolj znana na St. Clair ulici je samoobsebi umevno. Vedno smo pazili na to, da je v naši trgovini dovolj blaga, svežega in po najnovejši modi; zaloga je v vsih oddelkih polna, ker jni ne prekupujemo staro, preležano blago od kakih čifutskih bankerotnih tvrdk in trgovcev, pač pa kupuiemo vse naše potrebščine za našo veletrgovino naravnost od velikih tovarničaijev, raditega pa so naše cehe tudi vedno nižje kof drugod ali pa v največjih prodajalnah v mestu. Mi ne pretiravamo naših prodajalnih cen pač pa so vedno stalne, ako pa jih znižamo, je vzrok, ker hočemo našim cenjenim odjemalcem, v sedanjih slabih časih, dati priložnost si nakupiti blaga za mali denar. Zaupanje od naših cenj. odjemalcev in naš napredek, sp^ctqe, da je naša trgovina prvo slovensko podjetje, v kateri se vedno dobi sveže blago po najnižjih cenah. Za prihodnjih osem dni smo znižali nekateremu zimskemu blagu cene, la jih ne morete primeijati z nobeno drugo trgovino; če pa kdo prodaja podobno blago ceneje kakor mi, potem gotovo ni ravno tako blago ali pa je tako staro in preležano, daje zgubilo svojo vrednost, kar pa istemu, ki tako blago kupi samo škoduje. Tukaj vam navedemo le nekaj vrst blaga, kakor: Fine ženske volnene obleke, najnovejši kroj, v vseh barvah, vredne od £ 1 O A Q $15.00 do $20.00 sedaj samo. ^ lbi"fO Ženske žametaste obleke s svileno podlago, najmodernejše poprej $22.50 ^ 4 M Q prihodnjih oseiq, dnij samo. ^ 1 Dr4O Ženske zimske suknje, črno sukno, vredne od $5.50 do $7.00 Afk sedajna cena samo............ Boljše vrste zimske ženske suknje v vseh barvah in kroju, poprej $12.00 J Q in $15.00, sedaj samo Fine žčnske zimske suknje, gladke iz suknja ali žameta, sedaj dO A Q na tej prodaji samo . .....^ | Ui"lO 1 Ženske plišaste zimske suknje, zelo težke, po najnovejšem kroju, za 10 odstotkov ceneje. t Dekliške zimske suknje, suknjene, plišaste in žametast*, za prihodnjih osem dnij 10 odstotkov cene znižane. Samo še kakih 150 otročjih zimskih sukenj iz najbolje ga barvanega pliša, katerih poprejšna cena je bila $2.00 za AP prihodnjih osem dnij samo ^ IsCv Nad 300 otročjih in deških jopiče v (Sweaters) v raznih barvah, čiata volna, navadna cena $1.00 in 1.25, ker je zaloga pre- O'Tf* velika smo ceno tem znižali na......O IV Fine pletene zimske volnene šerpe v raznih barvah, poprej 25^, 4 "f g^ sedaj samo......................... I I G Velika zaloga ženskih mufov in ovratnikov, katerim cene so tako nizke, da prekosijo vsako drugo trgovino v tem mestu, kar nam pričajo naši odjemalci, ki so se 0 temu že prepričali. Zaloga je popolna. Mufi in ovratniki, ki so iz najbolje lisičje ali risje kože, so garantirani. Nod 400 moških jopičev (Sweaters) v zalogi. Cene istim od 39f pa do $5.50. Vsak jopič je izdelan iz prave volne. Cela tovarniška zaloga ženskih jopičev, v raznih barvah in vseh merah, z ali. brez ovratnika, čista volno, za prihodnjih osem dnij cene znatno znižane. Fini jopič dobite od 39^ pa do $7.00. Popolnoma zaloga ženskih, mo&kih in otročjih rokavic, volnenih ali usnjatih v vseh barvah in merah po znatno znižani ceni. Velika zaloga ženskih, moških, dekliških, deških in otročjih zimskih čevljev z gorko podlago, usnjate ali suknene. Cene nižje kot drugod. Kdor ne veruje naj pride, da se sam pre- priča. Za zimo imamo tudi vse zgornja obuvala, kakor galoše za ženske, moške in otroke, zimske gumaste čevlje ali iz klobučevine. Velika zaloga svetovno znanih "Crosset'' čevljev. Poleg tukaj navedenih vrst blaga, pa imamo ie bogato zalogo blaga na jarde, kakor finega zimskega barhenta, modnega blaga za obleke, fine ženske svilene i platnene bluze, vsake vrste Ženakne, dekliike, moike in otročje nogavice, rokavice, naramnice, Ženskne predpasnike, zimske rute, fine ženskne in dekliike klobuke, otročje čepice, ženskna, molka in otročja spodila obleka, moike klobuke, srajce, ovratnike, kravate, moike zimske čepice, fine zimske hlače,raznovrstne zimske posteljne odeje, kovtre, blazine, otročje posteljne odeje, razne žepne robce ANTON KAUŠEK, veletrgovec, 6202-6206 St. Clair Avenue N. E few o st< ....... * a o ■o t a » « m a pe n SB P? n •o 2. % £ m