PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Ril je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 51 (12.376)
Trst, sobota, 1. marca
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
Drevored o*
I
!
5
1
r_
i-i
Z
3 1
'5723
0
OD
vi
vi
>
3>
3>
V Rimu začetek prelomnega kongresa največjega italijanskega sindikata
Poslovilno poročilo Lame v znamenju poziva k enotnosti in avtonomiji CGIL
Tovariški objem med Lucianom Lamo in njegovim naslednikom na vodstvu CGIL Antoniom Piccinatom po Lamovem uvodnem govoru na kongresu največjega italijanskega sindikalnega združenja	(Telefato AP)
SANDOR TENCE
RIM — Z dolgim in občutenim a-plavzom so včeraj dopoldne delegati na vsedržavnem kongresu CGIL pozdravili Luciana Lamo, ki po 16 letih zapušča krmilo največje italijanske sindikalne organizacije, štiri milijone in pol članov, kar je skoraj toliko, kot jih zmorejo vse stranke skupaj. Tisti, ki so upali in pričakovali, da bo generalni sekretar prebral neke vrste politično oporoko in hkrati začrtal nove smernice in novo strategijo CGIL, so ostali krepko razočarani. Lama je odkrito in kritično ocenil položaj znotraj svoje organizacije in sindikalnega gibanja nasploh, ni pa hotel izvotliti vsebine in suverenosti kongresa, zlasti pa ne že ob samem začetku omejiti vloge svojega naravnega naslednika Antonia Pizzinata. CGIL mora naprej svojo pot brez mene, je dejansko rekel sekretar, to kar nosim v sebi pa bom odslej naprej povedal in zagovarjal kot voditelj KPI. Nobena politična oporoka torej, ampak samo ugotovitev, da se je en ciklus zaključil in da je treba pogumno začoti novega, brez obotavljanj in oklevanj. Lama se vsekakor ne bo upokojil, prav na-
sprotno. Prihodnji teden bo že v Turinu, kjer bo (in to ni naključje) predsedoval kongresu najbolj borbene partijske sekcije v Italiji (Fiat Mi-rafiori), katere člani so v preteklosti večkrat glasno polemizirali z njim in ga obtoževali, da je pozabil na »centralnost« delavskega razreda.
Generalni sekretar CGIL se je spet izkazal kot neozdravljivi reformist ter do potankosti ponovil, to kar podčrtuje že nekaj let. CGIL je velika in močna organizacija, ki je mnogo prispevala za napredek! in blagostanje delavskega razreda, ne sme pozabiti ali prezreti svojih korenin, se mora pa posodobiti, če hoče ostati močna in zlasti vplivna sila. Nujna je torej radikalna organizacijska in miselna preosnova sindikata, ker se družba hitro spreminja in ni več tista iz šestdesetih let, ko je bil edinole delavec protagonist boja za reforme. Na prvo mesto je torej Lama postavil izziv sodobnega družbenega in gospodarskega kolesja, na drugo pa enotnost, ki je prvenstveni pogoj, da bo sindikat kos novim težkim nalogam. Enotnost med komunisti in socialisti v CGIL in enotnost s CISL in UIL, ki sta jo dekret in referendum o draginjski do-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
5—5
5
Cb
c
poje	! I
o
o
RIM -strstvu .
čili, da	—...«i« minister
Giovanni Spadolini prihodnji torek, sredo in četrtek na uradnem obisku v Jugoslaviji. Italijanski minister bo gost jugoslovanskega zveznega sekretarja za ljudsko obrambo admirala flote Branka Mamule, pogovori pa bodo obravnavali vprašanja miru, sožitja in varnosti v Evropi in posebno na Sredozemlju ter tudi gospodarsko kooperacijo med obema državama. Spadolini bo obiskal italijansko vojaško pokopališče v Beogradu in počastil spomenik neznanemu vojaku na Avali, iz Beograda pa bo nato odpotoval v Sarajevo, od koder se bo v četrtek popoldne vrnil v Rim.
Italijanskega obrambnega ministra, ki je tudi tajnik republikanske stranke, bosta sprejela tudi predsednik predsedstva SF RJ Vlajkovič in zunanji minister Dizdarevič, sestal pa se bo tudi s predsednico zveznega izvršnega sveta Milko Planinc. Med pogovori z najvišjimi predstavniki jugoslovanske družbenopolitične oblasti bodo zelo verjetno na dnevnem redu tudi vprašanja, ki zadevajo vsebino in postopek za uzakonitev zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, (st)
Stranke vladne večine se bržkone bojijo razdora
Preverjanju še niso postavili niti roka niti dnevnega reda
RIM — Kot če bi zares v to verjeli, vsi še naprej govorijo o nujnosti »preverjanja«. Vsi se sklicujejo nanj, toda nihče ne omenja niti rokov niti vsebine srečanja na vrhu za »razčiščenje« med petimi strankami večine. Zakaj je temu tako je povedal včeraj namestnik tajnika KD Bodrato v Palermu, ko je poudaril, da »ni še jasno niti kako niti v kolikšnem času naj bi ga opravili, ker obstajajo zelo razširjene skrbi o nevarnosti, da bi zdrknili s preverjanja (ali od vodene krize) na še večje nasprotje stališč, kar bi privedlo do krize v temi«. Besede demokratičnega veljaka so zelo jasne: Preverjanja v resmoi ne mara nihče in ga ne bo, vsaj v kratkem roku. Odnosi med petimi vladnimi strankami so namreč tako napeti, da jih je strah spraviti se za isto rnizo, tudi zato, ker ni jasnih pojmov o tem, kaj storiti, ce odstopi Crasi jeva vlada.
In to navzlic ponovljenim izjavam v prid tega mitičnega »vseleka«, ki naj bi ozdravil vse bolezni petstran-karske koalicije. Direktor glasila KPI Galloni pravi, da mora preverjanje »ugotoviti, če je moč rekonstruirati skupno pot«, Bodrato naglasa, da to čakanje pogojuje razpravo o bližnjem kongresu KD. Republikanci so za preverjanje, češ da je »zadnja priložnost za oživitev sistema zavezništev in izmenjavanj pod točnimi pravili, ki naj veljajo za vse«. In podpredsednik vlade Forlani, kat če bi tudi on verjel v to preverjanje, se sreča z De Mito, da bi pripravila pričakovano srečanje.
Medtem, kolikor izzveni neverjetno, je podpredsednik vlade napisal v »Repubblici«, da je imel Berlinguer prav. To nepričakovano priznanje »po smrti« pokojnemu tajniku KPI, je izvalo zaskrbljene reakcije socialdemokratov, pozitivne komentarje republikancev in začudene odgovore komunistov. Ciocia, podtajnik PSDI, ugovarja Forlaniju, češ da je Berlinguer smatral koristnejša za Italijo pravila »zgodovinskega kompromisa«, ki so mu socialdemokrati vedno nasprotovali, kot pravila anglosaksonske demokracije. Republikanci pa priznavajo tajniku KPI, da je ločeval institucionalna vprašanja od boja za alternativo. Zangheri v »Unità« pa je zadovoljen s priznanjem Berlinguerju glede nujnosti zbliža-nja demokratičnih sil pri temeljnih vprašanjih države, čudi se pa, da KD ne najde poguma za začetek soočanja o potrebnih globokih reformah.	G. R.
Slovenski znanstveniki predavajo v Miramaru o atomskih reaktorjih
NA 5. STRANI
Iz razprave na kongresu v Moskvi
SZ se ne namerava umakniti iz Kabula
ANTON RUPNIK
MOSKVA — Predsednik komiteja državne varnosti (KGB) V. Čebrikov je ob 10. dopoldne prvi spregovoril delegatom 27. kongresa KP SZ. V njegovih besedah morda ni bilo toliko pomembno zaklinjanje na Gorbačova in njegovo smer kot to, da je prvi do zdaj omenil tudi svojega in njegovega predhodnika Jurija Andropo-va. Približno takrat, ko je Zahod in še zlasti ZDA obtožil za okrepljeno »ideološko diverzijo« proti Sovjetski zvezi, je v tiskovnem središču tekla beseda o stanju odnosov z Ameriko pred novim vrhunskim srečanjem. (O tem poročamo podrobneje na 2. strani).
Gorbačov je v referatu na začetku kongresa med drugim rekel, da novo srečanje z Reaganom »ne bi imelo smisla«, če ne bi obrodilo nikakršnih konkretnih rezultatov. Medtem je ameriški predsednik že reagiral na izjave Gorbačova. To, kar
so sovjetski diplomatje prenesli v Moskvo, je eno samo razočaranje. Reagana obtožujejo, da se je odmaknil od duha dogovorov z Gorbačovom na novembrskem srečanju v Ženevi. »Po Ženevi ni nikakršnega preobrata, ki bi kazal v smer zmanjševanja oboroževalne tekme«, je stanje odnosov med supersilama označil prvi namestnik sovjetskega zunanjega ministra G. Komienko. Dodal pa je, da v Moskvi še vedno »gledajo z optimizmom« na možnosti dogovora ter da izjava Gorbačova nikakor ne pomeni, da je postavil pogoje za novi sestanek, kaj šele da bi zavrnil povabilo v Washington.
Načelnik generalštaba maršal A-hromejev je z bogatim arzenalom podatkov in dejstev podrobno odgovarjal na Reaganove in zahodne trditve o sovjetski vojaški premoči ali nevarnosti. Reaganu je očital, da samo zastrašuje svoje državljane in zahodne zaveznike. Podatke o domnev-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Eden od rabljev Rižarne?
TRST — Ukrajinski vojni zločini lvan Demjanuk, ki so ga ZDA pr« nekaj dnevi izročile Izraelu, je i !?ed vojno med leti 1943-45 tudi U'stu v službi pri morilski skupi Linsatzkomaiuio Reinhard. O njeg yem medvojnem delovanju v Trs le začel preiskavo namestnik drža nega pravdnika Claudio Coassin s°delovanju z Digosom.
Zaenkrat ni še povsem jasno, s ■*e Demjanuk v Trstu deloval v skl Pa Rižarne in bil eden od ukraji rabljev ali pa je imel druge z jjolžitve. Gotovo pa je vsekakor, da P1" vpleten v deportacijo Židov v l s°rišča smrti in je zato vsaj p radno odgovoren za njihov pokol. Zadeva Demjanuk pa mora vseki dati nov impulz dodatni preisk: 1 o zločinih v Rižarni, na katei tržaški preiskovalci, kot kaže, ski rai povsem pozabili.
NA 4. STRANI
Drevi za namiznoteniške igralke Krasa Globtrade
Samo z zmago še upanje na naslov
Drevišnjega morda odločilnega sre Čanja v ženski na miznoteniški A ligi ne pričakujejo z veliko nestrpnostjo samo v Kra-sovem taboru, med vsemi tistimi simpatizerji, ki so vso sezono zvesto sledili namiznoteniškim igralkam Krasa Globtrade. Dobili bo mo namreč odgovor, ali bo za letošnje ga prvaka treba odigrati še tretjo do datno tekmo ali pa bo prvak že znan ob koncu nocojšnjega spopada v Repnu.
V predzadnjem povratnem kolu bo namreč Kras Globtrade drevi ob 18. uri sprejel v goste še neporaženi Surgelati Arena iz Verone, proti katere-
mu so naša dekleta doživela edini letošnji poraz, če se bodo nasprotniku oddolžile, bodo torej imele še eno možnost, da branijo lani osvojeni naslov, sicer se bodo morale zadovoljiti z drugim mestom.
V prvi tekmi pred nekaj manj kot tremi meseci so Verončanke pred svojim občinstvom (resnici na ljubo pa je bilo izredno maloštevilno, saj so ga tedaj povsem preglasili Krasovi navijači, ki so ekipi sledili na tež-kem gostovanju) zelo tesnim 4:3 strle odpor razpoloženih krasovk, ki so bile že veliko bliže zmagi kot Verončanke: pri stanju 3:2 za Kras je Miličeva že osvojila prvi set proti Vi-gnolovi .breme pia je bilo za krasov-ko preveliko, talco da je zmaga žal splavala po vodi. Za mnenje o dre-višnjem srečanju smo se najprej o-
brnili do Krasovega predsednika Zvonka Simonete.
»Danes bomo pred izredno težko nalogo,« je menil Simoneta. »Startamo le s kakimi 30 odstotki možnosti, saj so Zampinijeva, Cergolova in Vigno-lova danes res težko ranljive. Kljub temu je srečanje odprto vsakemu rezultatu in lahko se zgodi, da slavijo Verončanke s 4:0 ali 4:1, v nasprotnem primetru, kar je seveda veliko težje pričakovati, pa bomo zmagali mi. Danes pričakujemo številno občinstvo, vsaj tolikšno, kakršno smp videli med lanskim finalnim srečanjem v Repnu med Krasom in neapeljskim Stefanom. Prav občinstvo u-tegne biti gonilna sila naših deklet.«
»Jasna Bernardič, z enoletnim na-
NADALJEVANJE NA 10. STRANI
(
SZ hoče internacionalizirati razorozitveno vprašanje
Zaradi upora v policijskih vrstah
Odločen sovjetski odgovor na Reaganove protipredloge
MOSKVA — Po oceni Reaganovega odgovora na sovjetske razorožitvene predloge v uvodnem referatu Mi-haila Gorbačova na kongresu sovjetske partije sta se k temu vprašanju včeraj povrnila na tiskovni konferenci tudi prvi namestnik zunanjega ministra Grigorij Komien-ko in načelnik generalštaba sovjetskih oboroženih sil maršal Sergej Ahromejev.
Kornienko je zlasti poudaril, da je Gorbačov v svojem referatu predlagal nekakšno okroglo mizo šefov petih držav stalnih članic varnostnega sveta OZN, ki so hkrati tudi kot jedrske sile odgovorne za svetovni mir in bi morale pripraviti uničenje jedrskega orožja.
S tem predlogom hoče Moskva očitno širše internacionalizirati problematiko, ki se je do zdaj preveč vrtela v slepem krogu med SZ in ZDA. Po Komienkovih besedah pa še ni napravila nobenega formalnega koraka za tako sklicanje. »Odgovor iz Washingtona je nekonstruktiven, enostranski, dejansko gre v nasprotno smer, kot pa izjava Gorbačova s 15. januarja,« je Kornienko hkrati reagiral tudi na najnovejši Reaganov govor vse-
mu ameriškemu ljudstvu, v katerem je zahteval razumevanje in podporo za oborožitvene načrte, vključno za SDI. Sovjetski diplomat je bil zelo odločen: »Jasno mora biti vsem, da Sovjetska zveza ne bo dovolila ZDA, da bi dosegle vojaško premoč nad njo, tako kot tudi sama ne teži po takšni premoči.«
Maršal Ahromejev pa je podrobneje prikazal sovjetsko »ničelno varianto«, ker se namreč na Zahodu kar naprej širijo glasovi, da je Moskva le pristala nanjo. Po sovjetskem pojmovanju bi morale SZ in ZDA umčiti jedrske rakete srednjega dosega v Evropi, medtem ko bi sovjetske rakete v Aziji morale ostati tam, kjer so, saj vendar služijo obrambi pred ameriškimi letalonosilkami. Z njih in iz vojaških oporišč ZDA v Južni Koreji in na Japonskem lahko naenkrat usmerijo okoli 350 jedrskih izstrelkov na sovjetsko ozemlje, je rekel maršal Ahromejev. Po tej varianti iz Moskve bi se morali Francija in Velika Britanija hkrati obvezati, da ne bosta povečali arzenala svojih raket, ZDA pa, da jima ne bodo dobavljale svojih.	ANTON RUPNIK
Mubarak je odstavil notranjega ministra
KAIRO — Egiptovski predsednik Ho-sni Mubarak je zaradi upora policistov odstavil notranjega ministra Ruš-dija in na njegovo mesto imenoval generalmajorja Zakija Badra. Ta bi moral v prihodnjih, dneh natančno u-gotoviti vzroke upora. Minister za informacije El Šerif je včeraj navedel, da bodo rezultate preiskave objavili v »primernem času«. Med političnimi opazovalci prevladuje mnenje, da nočejo še prilivati olja na ogenj komaj zadušenega upora. Nezadovoljstva med policijskimi silami je namreč še vedno prisotno kljub porazu in množičnim aretacijam.
Predsednik Mubarak se je včeraj v Gizah na lastne oči prepričal o razsežnosti škode na turističnih in drugih objektih. Po prvih ocenah je samo na hotelih kakih 100 milijonov dolarjev. Še večja pa je škoda za egip-
tovski turistični ugled. Že pred tem u-porom so v Egiptu zabeležili padec števila tujih turistov, predvsem ameriških. Že res, da sta lažje praske dobila le dva francoska turista, a sedanji dogodki bodo nedvomno še bolj okrnili dotok turistov.
Egipt se mora torej potruditi, da popravi nastalo škodo, predvsem pa da ostrani vzroke za upor policije, ne da bi to izpadlo kot delna kapitulacija. Nedvomno je vlada v zadregi, ker ji ni uspelo predvidevati takega zapleta. Še večjo zadrego pa so povzročile včerajšnje izjave Tripolisa in Teherana, ki sta pozdravila in podprla »ljudski upor v Egiptu«, saj je na dlani, da bo sedaj marsikdo skušal izrabiti položaj. Mubarakov režim je namreč še kar dobro prestal sedanjo preizkušnjo, a nove si ne more več privoščiti.
•	Kongres CGIL
NADALJEVANJE S 1. STRANI
kladi močno skrhali, ne pa dokončno premagali.
Enotnost ne pomeni omologacije, ampak predstavlja veliko bogastvo, ki ga je treba skrbno ščititi in gojiti. Poglavje o enotnosti je želo največ odobravanj med kongresisti in Lama kot za nalašč ni obudil znanih dogodkov okrog referenduma, ker je dobro vedel, da bi vsak namig o tem sprožil polemike.
Enotnost je potrebna na vrhu, še bolj pa na bazi, je podčrtal tajnik, ki ni pozabil na potrebo po avtonomiji CGIL in vsega sindikalnega gibanja, v prvi vrsti od strank in od njihovih aparatov. Tudi pri tem se je Lama spretno izognil odkriti polemiki, tako s socialisti kot s KPI, obrnjen proti Natti in Martelliju pa je dejal, da večina članov CGIL ni vpisana v nobeni stranki. Večji del svojega uvodnega poročila pa je govornik posvetil specifičnim sindikalnim problemom, začenši s paktom za delo in z vprašanji, ki so na katerikoli način povezana z nezaposlenostjo, to se pravi z najbolj bolečo rano italijanske družbe. Niti besedice pa o »paktu med proizvajalci«, o čemer naj spregovori kongres.
Prvi komentarji Lamovega poročila so precej raznoliki. Marini in Benvenuto pozitivno ocenjujeta njegovo stalno sklicevanje na enotnost in na avtonomijo, s čimer se strinjajo tako komunisti kot socialisti, čeprav Martelli očita sekretarju, da ni dovolj osvetlil negativnih učinkov referenduma KPI. Tega mnenja je bil tudi podpredsednik Confindustrie Patruc-co, ki je nadomeščal predsednika Luechinija. Slednji je »uradno« v tujini, ker očitno ni hotel slediti kongresu samo kot poslušalec. Po Lami bo danes zjutraj nastopil Craxi in to bo prvi njegov poseg pred pretežno komunistično publiko po lanskem razdoru, ki je sledil dekretu o draginj-ski dokladi.
Kongresu CGIL, ki se bo zaključil v torek, sledi skoraj sto tujih delegacij z vsega sveta, med temi tudi zastopstvo predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije, ki ga vodita člana vodstva Bogdan Nedeljkovič in Danilo Tomič. Prisotna je tudi delegacija poljskega sindikata Solidarnost, medtem ko so poljski režimski sindikati vabilo odklonili.
SANDOR TENCE
•	Kongres KP SZ
NADALJEVANJE S 1. STRANI
nih sovjetskih izdatkih za oborožitev (500 milijard naj bi po trditvi Reagana porabila SZ več kot ZDA v lanskem letu), prav tako pa tudi podatke o tankih in moštvih je zavmil s sovjetskimi protipodatki, da bi dokazal »absurdnost« vseh takih trditev.
Včeraj je na kongresu govoril tudi afganistanski voditelj Babrak Karmal. Prav včeraj je tudi 65-letnica prvega sporazuma med Moskvo in Kabulom. Jubilej so tu na veliko slavili. Očitno pa so bile za zdaj preuranjene vse iluzije, da bi morda ob tej priložnosti v Moskvi objavili kaj določnega o umiku »omenjenega kontingenta sovjetskih enot« iz Afganistana. Nasprotno, izjave visokih predstavnikov v tej zvezi so bile trde: do-kkT traja »imperialistično ogrožanje« te sosednje države, mora ZSSR izpolnjevati svoje pogodbene dolžnosti...
Začel je pravdo na višjem sodišču v Novem Sadu
Titov sin Žarko Broz zahteva del honorarjev za njegova dela
NOVI SAD' — Na višje sodišče v Novem Sadu je, kot piše novosadski dnevnik, prispela tožba Žarka Broza, ki zahteva, da mu novosadska založniška hiša Forum izplača del avtorskega honorarja za knjigi »Zbrana de la Josipa Broza Tita« (17 zvezkov) in »Titove avtobiografske pripovedi«, objavljeni v madžarskem jeziku. Pričakuje se, da bodo zastopniki tožbe imeli razna ustna dopolnila, kar opozarja na to, da bo ta pravda precej zapletena, ocenjuje list in dodaja, da bo te dni prva sodna razprava.
S tožbo se zahteva tretjina skupnega avtorskega honorarja z obrazložitvijo, da ta premoženjska pravica Žarku Brozu pripada kot sinu — enemu od naslednikov pokojnega predsednika Josipa Broza Tita.
Stališče Foruma bosta zagovarjala novosadska advokata Andrija Molnar in Rihard Hibss, ki v celoti spodbijata tožbo, kar pomeni, da zavračata kakršnokoli ob-
veznost Foruma, da Žarku Brozu izplača avtorski honorar, pravi list in dodaja, da ostala dva naslednika ne postavljata takšne zahteve.
List med drugim navaja besede Andrije Molnarja: Založniška hiša Forum je z odborom za izdajo zbranih del Josipa Broza Tita pri centralnem komiteju ZKJ sklenila pogodbo o tiskanju in objavljanju v madžarščini zbranih del v 40 zvezkih v nakladi najmanj 1.000 izvodov za vsako knjigo. Pogodba je bila sklenjena oktobra 1977, torej ko je bil Tito še živ, takrat pa ni bilo postavljeno vprašanje, niti zahtevan kakršenkoli avtorski honorar.
Forum prav tako dokumentirano spodbija zahtevo Žarka Broza po izplačilu tretjine avtorskega honorarja za »Titove avtobiografske pripovedi«, objavljene v dveh zvezkih. Forum je namreč sklenil pogodbo za izdajo tega dela z jugoslovansko avtorsko agencijo, (dd)
EGS: naposled sprejeta reforma
BRUSELJ — Ljudski referenr dum, ki je bil predvčerajšnjim na Danskem, je dal neizpodbitne rezultate. Večina prebivalstva (56,2 odst.) se je odločila, da se strinja z reformo Evropske gospodarske skupnosti, ostali (43,8 odst.) pa so volili za tradicionalno EGS.
Takoj potem, ko je bil izid referenduma zn|an, so predrčav-niki Italije (Ripa di Meana), Grčije in Danske podpisali listino o reformi in jo tako v bistvu u-pravnomočili. Te tri države so namreč zadnje od dvanajstih, ki sestavljajo EGS od začetka leta, ki še niso podpisale dokumenta, ki pospešuje in podpira evropsko integracijo in v bistvu omogoča hitrejše in plodnejše gospodarske izmenjave.
MAREC ’86
CCT
Certificati di Credito del Tesoro — desetletni
•	CCT so državni efekti oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka.
•	Kupon je leten: prvi, ki zapade 1.2.1987, znaša 14,30%.
•	Naslednji šestmesečni kuponi bodo e-naki doprinosu BOT na 12 mesecev plus premija. Ta znaša 0,75 točke.
Ponudba
od 3. do
•	Varčevalci jih lahko podpišejo proti gotovini ali z obnovitvijo pri okencih zavoda Banca d’Italia in kreditnih zavodov po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
občinstvu
7. marca
Emisijska	Rok
cena
Prvi šestmesečni	Efektivni
kupon	donos 1. leto
98,50%
ANTON RUPNIK
Posvetovanje deželne UIL o uveljavljanju mednarodne vloge FJK
Edina prihodnost v preseganju meja
RONKE — Potreba po obravnavanju gospodarskih razmer v triaški in goriški pokrajini v medn; j odni optiki, brez katere se bodo vse olajšave in podpore, ki so jima bile že namenjene, izrodile v goli asistencializem, je bila vezna nit vseh govornikov in razpravljalcev na včerajšnjem celodnevnem posvetovanju v Ronkah, ki ga je pod geslom »Trst — Furlanija - Julijska krajina — Evropa« priredila deželna sindikalna zveza UIL.
Skrajni čas je bil namreč, da se je tudi sindikat javno vključil v razpravo, ki ta čas v deželi poraja številna nasprotja in polemike in katere rezultati bodo odločilno vplivali na gospodarsko in politično prihodnost dežele in še zlasti njenih obmejnih območij. Zlasti v Trstu so sindikati še vse preveč zaposleni z razpravami o paketu, zato gre pozdraviti pobudo UIL, ki je prva poskrbela, da se ta razprava iz političnih in gospodarskih ravni prenese med ljudi, med delavce, ki morajo v prvi o-sebi odločati o izbirah za prihodnost.
Deželni tajnik UIL Gianfranco Trebbi je v svojem uvodnem poročilu razčlenil bistvena vprašanja, ki zadevajo vlogo naše dežele v okviru Evropske gospodarske skupnosti, kot povezovalnega in integracijskega člena med njenimi članicami in državami evropskega Vzhoda ter Sredozemlja. Dozorevajo namreč časi — je opozoril Trebbi — ko bo mogoče vzroke za našo obrobnost in odrinjenost spremeniti v prav tolikšne priložnosti za razvoj, česar doslej nismo znali, niti hoteli napraviti. Predvsem je treba u-resničiti in utrditi sistem krajevnih avtonomij, razširiti in okrepiti sodelovanje v okviru delovne skupnosti Alpe - Jadran, omogočiti uveljavitev
mednarodne vloge dežele tako v interesu Italije kot EGS, v prvi vrsti na področju prometa in prevozov ter pomorstva. Po odobritvi paketa je sedaj napočil čas za mirno razpravo o predloženih predlogih v korist obmejnih območij in mednarodne gospodarske kooperacije Furlanije - Julijske krajine. »Po našem mnenju je treba poiskati in realizirati alternativne inštrumente za industrijsko kooperacijo, ki bodo omogočili, da ne izgubimo prednosti in olajšave, ki jih je EGS že odredila za območje ob italijansko - jugoslovanski meji za industrijske proizvode iz predvidene mešane industrijske cone na Krasu,« je dejal Trebbi in dodal, da UIL v tem smislu podpira oba zakonska predloga o gospodarskem razvoju obmejnih območij.
Zelo veliko zanimanja je zbudil poseg poslanca PSI Francesca De Car-lija, ki je ilustriral razloge za predstavitev obeh zakonskih predlogov in opozoril na nerazumljivo razdvojenost med Vidmom in Trstom ter znotraj Krščanske demokracije prav v ključ-
nem trenutku za uresničitev mednarodne vloge F-JK, o kateri se načelno vsi strinjajo. Podrobneje bomo o njegovih stališčih poročali v posebnem intervjuju, ki smo ga ob tej priložnosti napravili z njim.
Predstavnik UIL v gospodarsko-so-cialnem odboru EGS, Luigi Della Croce, je podrobno razložil značaj in namene tako imenovanih »integrativnih operacij EGS«, za katere se poteguje tudi naša dežela in ki bi ji prinesle posebne ugodnosti kot obmejne dežele evropske skupnosti. Izrazil je veliko začudenja nad nasprotovanjem, ki so ga sprožili predlogi za obmejna območja in odločno zatrdil, da njihovo sprejetje nikakor ne more neugodno vplivati na »integrativno operacijo EGS«, temveč jo lahko le olajša in pospeši.
Popoldanski del zasedanja UIL v Ronkah je bil posvečen razpravi in še nekaterim posegom, med njimi Pia Nodarija, deželnega odbornika za odnose z EGS in odbornika za transport Di Benedetta.
VLASTA BERNARD
Za turistični razvoj Kar nije
OVARO — Turistični delavci iz Karnije so se v preteklih dneh srečali z deželnim odbornikom Carlom Vespasianom, da bi skupaj preverili možnosti turističnega razvoja in ponudbe, ki zadevajo predvsem področje Zoncolana, Ravascletta in Comegliansa. Predlagali so tudi, da bi s pomočjo dežele preuredili stara poslopja in zapuščena stanovanja v turistične namene, s čimer bi lahko prispevali k razvoju Karnije.
Vespasiano se je s predlogi v glavnem strinjal, dejal je tudi, da je prav turistično področje zaenkrat edino, ki bi predvsem mladim lahko nudilo različne možnosti udejstvovanja in zaposlitve. Zoncolan, ki je eno najbolj priljubljenih zimskih središč pa nameravajo v bodoče razširiti in 'posodobiti. V nizki smučarski sezoni bodo njegove smučarske steze namenjene predvsem šolski mladim oziroma šolskemu turizmu, za kar je dežela že v preteklosti namenila 500 milijonov lir.
Pokrajinski tajnik KPI pred strankinimi kongresi
Tržaška levica lahko odbije napad desnice
UGO POLI
Od Filipinov do Haitskih otokov, od Južne Afrike do srca Evrope, od Kube do Kitajske se svet premika. Trda vojaška kontrapozdeija in ofenziva kapitalizma in novega liberalizma iz sedemdesetih let izgubljata na moči. Vprašanja razvoja in stabilnosti niso bila razrešena z Reaganovo politiko. Tudi za tiste, ki so bili pod vplivom omenjene politike postaja jasno, da manjša socialna gotovost ne pomeni še modernosti in da podjetja ne rastejo brez gospodarske politike, ki teži k širjenju mednarodnih izmenjav in k povečanju porabe znotraj držav. In vendar levica ni prebrodila svojih težav. Svetovno tržišče je pokazatelj učinkovitosti, s katerimi morajo računati tudi najbolj razvite 'socialistične družbe. Etatizem, ki je večkrat tudi birokrati-čen, ne omogoča polne valorizacije vseh zmožnosti, ki jih imajo družba in posamezniki.
Sedemnajsti vsedržavni kongres KPI bo obravnaval tovrstna vprašanja, zato da bi prerastel protislovja, ki zaustavljajo levičarske sile v Italiji in v vsej zahodni Evropi. Jasno je, da so potrebne rešitve, ki odgovarjajo stvamoeti posameznih držav. Tudi na srečanju med Natto in Gorbačovom je sovjetska stran prvič priznala popolno avtonomijo mnenja in pobud v odnosu med KPI in KP SZ.
Borba za delo si mora zadati v resnici kot prioriteto zaposlitev brezposelnih.
Obramba socialne države ni mogoča brez globoke reforme javne administracije. V tej borbi morajo biti protagonisti javni uslužbenci in uporabniki. Organizacijske in tehnične možnosti, ki se izkazujejo v novih poklicih in v mali industriji morajo biti ovrednotene v nasprotni fronti interesov finančnega kapitala.
»KPI je del evropske levice« trdijo teze, kajti skupna je politična potreba, da se ustvari fronto, ki bo znala odvreči neoliberalistično ofenzivo. Med delavskimi strankami je debata intenzivna, nelahka, vendar odno-
si med komunisti in socialisti lahko pripeljejo do novih konvergenc.
V	obdobju jadrskega pokola se vprašanje vojne, ki je bila osnova razkola komunistov napram podpori, ki jo je socialistična internacionala dala imperialistični vojni in za njeno spremembo v revolucionarno državljansko vojno se postavlja na čisto drugačen način.
Izgradnja socializma mora iti po demokratični poti, ki temelji na konsenzu in socializaciji oblasti, od delovnih krajev do uslug, do ustanov krajevne samovlade, do samih osrednjih državnih institucij. Brez absurdnih zgodovinskih anatem si je možno zamisliti levico, ki ne bo monolitna, ampak bolj enotna. Portugalska je bila odločilna pri ustavitvi desničarske ofenzive.
V	specifičnih italijanskih razmerah, ko se petstran-karska vlada razdira in paralizira državo, je politični predlog KPI v tem, da se ponovno starta s programi, to je od ciljev, kako resnično rešiti probleme. Tako KPI predlaga v prvi vrsti socialistom, a tudi naprednim katoliškim in drugim silam neko iztočnico, da se lahko zbeži iz vedno bolj zadušečega obroča demokrščanske oblasti in iz krize neke strateške perspektive PSI, ki je dala vse na možnosti, da se popravijo strukture in o-mejitve itabjanske družbe tako, da zasede čim več oblastniških stolčkov.
Kong remi dokumenti KPI predstavljajo bogato programsko elaboracijo.
Tudi v Trstu je možno videti originalni laboratorij težav in novih možnosti, ki se prikazujejo levici, da se odbije konservativna desnica, ki na Reaganovem valu ponovno predstavlja agresivne vrednote in nacionalizme iz petdesetih let. Levica lahko napad odbije in vodi kulturni, gospodarski in družbeni preporod v smislu kolektivnih interesov. Tu se energije komunistov, ki so tako globoko povezane s slovensko skupnostjo, srečujejo z novo realnostjo ob koncu tega stoletja, ne da bi se pri tem slepili, da se lahko miruje ali pa da se lahko ponovijo svetle izkušnje preteklosti in s pogumom, da se ponovno razmišlja o samem sebi, da se lahko danes in konkretno realizirajo večne vrednote družbene m individualne pravice ter ideali bratstva med narodi.
knjižni dnevi v
tržaški knjigarni
OD 1. DO 8. MARCA NA VSEH KNJIGAH IN PLOŠČAH POPUST
od 10 do 50%
(izvzete so šolske knjige)
TRŽAŠKA KNJIGARNA — Ul. sv. Frančiška 20
Obv. občini 6/2/86
gorenje
Sedaj je čas, da mislite na prihodnost! Energija je vsak dan dražja.
Gorenje daje novo možnost, kako jo privarčevati!
Z Gorenjem do trikrat manjše porabe energije
Toplotna črpalka za ogrevanje sanitarne vode!
Tehnični podatki:
-	prostornina bojlerja 280 I
-	priključna moč 600 W
-	ogrevna moč 2000 W
-	izkoristek 3
-	največja temperatura vode +55°C
Gorenje Servis zagotavlja še:
-	montažo toplotne črpalke
-	tehnično svetovanje
-	servisno vzdrževanje

TOPLOTA OKOLIŠKEGA ZRAKA
EKSPANZIJSKI
VENTIL
VODA
KOMPRESOR
TOPLOTNI
TOK
SHEMA DELOVANJA TOPLOTNE ČRPALKE
PIŠITE ČIMPREJ NA NAŠ NASLOV ALI NAS POKLIČITE!
POSLALI VAM BOMO PROSPEKTE IN PONUDBO
Gorenje Servis, Partizanska 12, 63320 TITOVO VELENJE, tel. (063) 856-796, telex: 33937 šogor yu
---- Uta rho Walt rit srh
ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI
7.7.
Seveda ne moremo in ne smemo mimo staršev, Prizadevnih staršev, ki jim je slovenska šola pri srcu Prav tako kot učiteljstvu. Velikokrat imamo starše, ki si prizadevajo pridobiti otroke sosedov in prijateljev za slovensko šolo. Ne smemo pozabiti niti de-Isža, ki so ga starši dali vsakokrat, ko se je bilo treba boriti za obstoj in razvoj naše šole. Marsikdo je bil v hudih časih ob delo, ker je pošiljal otroka v slovensko šolo. Marsikdo si je prizadeval, ko je kilo treba obnoviti ali nanovo ustanoviti otroški vrtec. Marsikdo je grozil z demonstracijo na ulici, ko s° občinski funkcionarji odlašali z gradbenimi ali Popravljalnimi deli v šolskih poslopjih.
Ne smemo pa pozabiti niti na naša društva in organizacije, ki so naši šoli vsakokrat pomagali, kar se je le dalo. Prav na šolskem področju se je pokazala enotnost prebivalstva slovenske narodnosti, saj je šola last nas vseh, pa čeprav so nekateri skušali iti tudi tu svojo samostojno pot, ne da bi se ozirali na mnenje vseh komponent slovenske narodnostne skupnosti, v nezdravi želji pridobiti si sloves na šolskem področju.
O slovenskem šolstvu v Gorici in na Goriškem je bilo še zlasti v zadnjem času precej napisanega. Se zlasti v spominskih brošurah, ki so izšle ob poimenovanjih naših šol, tako v mestu kot na podeželju. V prejšnjih dobah so bili objavljeni občasni članki v spominskih publikacijah. Pomembne so kronike šolskih dogodkov, ki jih najdemo v časopisih, tako pred prvo svetovno vojno kot po njej in seveda še bolj po drugi svetovni vojni.
Preučevanja naše šolske zgodovine sem se lotil pred nekaj leti, ko sem pričel zbirati podatke za brošuri, ki sta izšli ob poimenovanjih dveh šol v mestu. Takrat sem ugotovil, da je bila večina podatkov dotedanjim piscem neznana. To pa iz preprostega razloga, ker so se prejšnji pisci opirali predvsem na pripovedovanja protagonistov, na občasne podatke o
šolstvu, ki jih je moč dobiti v memoarskih knjigah Andreja Gabrščka, Henrika Tume, Huberta Močnika. Koliko podatkov bi bili imeli o šolstvu, če bi bil svoje spomine napisal dr. Anton Gregorčič, ki se je najbolj načrtno zavzemal za razvoj našega šolstva. Našel sem veliko, ogromno podatkov v doslej še ne pregledanih arhivih v Gorici, v Novi Gorici, v Trstu, v Ljubljani in še kje. V arhivih je še veliko neraziskanega, silno zanimivega za preučevanje naše zgodovine. Škoda, da ni moč dobiti arhiva Društva Šolski dom. V njem bi bili brez dvoma našli še veliko zanimivih podatkov.
Ko sem zbiral podatke za zgodovino slovenskega osnovnega šolstva v mestu Gorici sem seveda naletel še na vrsto drugih podatkov o slovenskem osnovnem šolstvu na goriškem podeželju, na tistem, ki je danes na italijanski strani državne meje, kot na tistem, ki je danes na jugoslovanski strani. Saj zgodovine slovenskega šolstva, kot zgodovine kateregakoli slovenskega, in ne samo slovenskega, delovanja v Gorici ni moč ločevati od zgodovine vse nekdanje goriške dežele, ki je stoletja težila na Gorico. Današnja državna meja ne more in ne sme biti razlog, da bi zgodovino preučevali upoštevajoč današnjo razmejitev.
Sodeloval je z morilsko skupino Einsatzkomando Reinhard
Ukrajinski zločinec Demjanuk je bil med vojno tudi v Trstu
Iz mračne tržaške preteklosti se občasno vrača kakšna prikazen. Naj se nekateri še tako trudijo, da bi nad medvojne dogodke v Trstu postavili kamen, naj si še tako prizadevajo, da bi s pokrovom zamašili in zadelali vse špranje, tega, kar se je v Trstu dogajalo zlasti med vojno, ni mogoče povsem utišati. In če iz mestnega kotla le redkokdaj privre na dan, se prikazni M soočajo Trst z Rižarno in njeno krematorijsko pečjo, prikradejo in vsilijo od drugod.
Prav v teh dneh so italijanski in drugi časopisi objavili novico, da so ZDA izročile Izraelu nacističnega vojnega zločinca Ivana Demjanuka, ki je odgovoren za pokal nekaj desetin ali stotin Židov. Vse kaže, oziroma gotovo je, da je bil Demjanuk med vojno tudi v Trstu in je za daljše obdobje služboval v sklopu morilske skupine Einsatzkomando Reinhard.
Ivan Demjanuk, po rodu Ukrajinec, se je pridružil nacistični vojski že v mladih letih. Očitno se je izkazal za izredno ubogljivega in marljivega služabnika svojih nacističnih gospodarjev, če so ga dodelili specializiranim enotam Einsatzkomanda, ki so bile zadolžene za pokol Židov in vseh o-stalih političnih nasprotnikov tretje-
ga rajha. Baje se je tako izkazal v svojem morilskem poslu, da so ga povišali in mu zaupali vodstvo skupinice težakov nasilja, ki je pod komando nacističnih častnikov morila po lagerjih na Poljskem, v Nemčiji in v Trstu,
Ni povsem jasno, koliko časa je Demjanuk preživel v Trstu in kakšno nalogo je tu opravljal, kot tudi ni povsem jasno, ali je sploh služboval v
Demjunukova fotografija iz leta 1944
Rižarni. Ta vprašanja mora sedaj razčistiti državno pravdništvo, ki vodi preiskavo s pomočjo Digosa.
Demjanuku je prišla na sled skupinica Židov, ki je po srečnem naključju preživela Treblinko in ki se je po vojni, v dogovoru s Simonom Wiesen-thalom, posvetila iskanju nacističnih zločincev. Demjanuku, ki sc je skrbno mimetiziral v ZDA, je skupina prišla na sled lani, minilo pa je skoraj e-no leto, preden ji je uspelo doseči, da bo zločinec izročen Izraelu.
V tem časovnem razdobju so bili o identifikaciji Demjanuku obveščeni tudi tržaški preiskovalci, ki so baje zbrali dokaze, da je bil ukrajinski zločinec res v Trstu. Ni pa še jasno, ali je po porazu skupno s pajdaši pobegnil v Nemčijo in od tam v ZDA, ali pa se je podobno kot nekateri drugi, potuhnil in skril v mestu, nato pa si poiskal varnejše zatočišče v Ameriki.
Preiskava mora razčistiti vse te plati afere in poiskati odgovore na številna vprašanja. Čas pa bi bil tudi, da se ob desetletnici prvega procesa zaradi zločinov v Rižarni nadaljuje tudi dodatna preiskava, ki jo je začel dr. Serbo in ki je po njegovem odhodu povsem zastala, (vt)
V Trstu res razsaja gripa? Zdravniki pravijo, da ne
Kadar se v zimskem času znajde- pravljena cepiva. V mestu so do nomo z visoko vročino in z občutkom,	vembra cepili proti influenci približ-
da smo hudo bolni, ker nas mučita	'no 8.000 ljudi, čeprav lahko teoretično
kašelj ali nahod, imamo že priprav--r ii preprečimo epidemijo le s ceplje-Ijeno diagnozo: gripa. S tem domačim njem 80% vsega prebivalstva.
izrazom označujemo bolezen, ki ji zdravniki pravijo influenca in večkrat je naša nestrokovna diagnoza popolnoma zgrešena. Sedaj, ko se v mestu spet veliko govori o tem, da ljudje izostajajo iz službe in otroci od pouka, ker so doma z gripo, smo se o tej bolezni pozanimali pri strokovnjaku, pri vodji imunološkega odseka tržaške KZE, dr. Botteghelliju.
Od njega smo izvedeh nekaj, kar bo takoj demantiralo opravičila za marsikatero službena ali šolsko- odsotnost: v Trstu dejansko ne razsaja influenca. To pomem, da je le malo bolnikov, za katere lahko zdravnik izreče diagnozo virusne influence, vsi ostali imajo le sindrome prehlajenja. Skratka mraz, šibak organizem, prepihi in mokre noge nam v zimskem času povzročajo nahod, kašelj in katar, pri tem pa smemo kriviti le našo nepazljivost, ne pa influence.
Virusna influenca je namreč bolezen, ki jo lahko »odkrijemo«, le z [»močjo laboratorijskih analiz, s katerimi izoliramo tip virusa. Botteghel-li nam je povedal, da so v Trstu in okolici zabeležili tri različne tipe influence, dva tipa A in sicer A (H3N1) in (HiNi) m en tip B, za katere so imeli že septembra lani pri-
Kaj pa ko se je človek nalezel bolezni? Če ima bolnik res influenco — nam je rekel Botteghelli — mora vsaj nekaj dni ležati. Lahko jemlje zdravila, ki nižajo vročmo, vitamine in druga simptomatična zdravila proti kašlju, kataru itd. Paziti pa moramo s starejšimi bolniki, ki ne bi smeli dolgo ležati, ker se pri priletnih ljudeh influenca rada sprevrže v pnevmonijo, zaradi katere jim potem omaga srce. To pa je tudi razlog zakaj beležimo v zimskem času toliko smrti med priletnimi ljudmi.
Pri zdravljenju influence, ali kot ji doma pravimo, gripe, lahko sežemo tudi po naravnih, domačih zdravilih. Od zeliščnega čaja, do kozarčka žganja, kot veleva ljudska medicina, vse lahko prav pride. Samo paziti se moramo receptov Kajetana Koviča. Veste kaj se je zgodilo njegovi mami z influenco?
». . . lonec kropa je požrla, / in takoj nato umrla.«	(ef)
BERITE
»Novi Matajur«
Drevi v Boljuncu
S 1. rednega občnega zbora bančne sekcije SDGZ
Kongres dolinske sekcije KPI
V	ponedeljek, 3. marca, ob 20. uri bo v dvoram SKD Igo Gruden v Na-sekcije KPI iz Doline. Dnevni red predvideva poročilo pohtičnega tajnika, pozdrave, razpravo, zaključke, volitve novega glavnega odbora, izvolitev delegatov za pokrajinski kongres, odobritev kongresnega dokumenta in dokumenta CK KPI za 17. vsedržavni kongres. Prisotna bosta član deželnega komiteja Paiza in senatorka Gerbec
Devinsko-nabrežinska sekcija SSk pred kongresom
V	ponedeljek, 3. marca ob 20. uri bo v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini kongres devinsko - nabrežinske sekcije Slovenske skupnosti. To bo prvo večje zborovanje te sekcije po sestavi nove občinske uprav in izvolitvi predstavnika SSk Bojana Brezigarja za župana devinsko - nabrežinske občine.
Nedvomno bo tortej prav vprašanje novega zavezništva in nove občinske uprave eno osrednjih točk dnevnega reda tega zasedanja, na katerem bodo seveda tudi obnovili sekcijske organe, poleg tega pa bodo izvolili delegate za pokrajinski strankin kongres, ki bo predvidoma v prvi polovici aprila.
Teatro Stabile sinoči v Vidmu z Brechtom
Deželno gledališče Teatro Stabile je sinoči v Vidmu predstavilo četrto premiero v letošnji sezoni, z delom Bertolda Brechta »Baal«. Obenem je prvič, da to delo predstavijo italijanski publiki. Brecht je delo napisal še pod vplivom ekspresionističnega gledališča, v njem pa pripoveduje o pesniku Baalu, ki trpi za nenasitno obliko ješčnosti, se zaliva z neznanskimi količinami piva, ljubi brez predsodkov in samovoljno izbere pot avtoemargi-nacije in samouničevanja. Ta njegova anarhistična, samomorilska izbira pa ni sad družbenih razmer ali ideološke motivacije, temveč oblika protesta zoper javnost in razne oblike individualizma.
V	glavni vlogi igra Giulio Brogi, scene in kostume je izdelal Sergio d’Osmo, za glasbeno opremo je poskrbel Benedetto Chiglia, za režijo Roberto Giucciardini. Po videmski premeri do Deželno stalno gledališče s tem delom gostovalo še v Sieni, Lodiju in v Milanu.
Potrebno je še tesnejše sodelovanje med slovenskimi bančnimi zavodi
Predstavniki slovenskih denarnih zavodov v Italiji so se sinoči v Gregorčičevi dvorani zbrali ria 1. rednem občnem zboru bančne sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, v kateri se združujejo in sodelujejo.
Po dobrem letu od ustanovnega občnega zbora sekcije, ki z ozirom na ostale sekcije SDGZ deluje po nekoliko drugačnih načelih, saj je članstvo v njej kolektivnega značaja, je bila torej sinoči znova priložnost za razpravo o delu, za analizo opravljenih nalog in za programe dela v prihodnjem obdobju. Dosedanji predsednik sekcije Ksaverij Leban je uvodoma prebral obširno poročilo, v katerem je najprej analiziral mednarodna in italijanska gospodarska gibanja, nato pa se je ustavil pri krajevnih razmerah s posebnim ozirom na področju denarništva. Izrazil je zaskrbljenost slovenskih bančnikov ob nekaterih neugodnih gibanjih m trendih, zlasti na področju zunanjetrgovinske menjave in poslovanja po avtonomnih računih.
Pri delovanju sekcije pa je predsednik Leban opozoril, da v kratkem obdobju od njene ustanovitve objektivno ni bilo mogoče pričakovati kakšnih vidnejših učinkov skupne politike ali večjih pobud, »člani odbora sekcije so morali predvsem ugotoviti, kakšni so njeni cilji, saj so denarni zavodi po eni stram popolnoma samostojni, po drugi strani pa čutijo potrebo po neki skupni politiki, od katere bi imelo korist predvsem naše gospodarstvo in z njim vsa naša skupnost,« je poudaril Leban. Kljub nekaterim težavam so zavodi nadaljevali tradicionalne skupne pobude im sprožili nekatere nove; za dan varčevanja, skupni koledar, finansiranje izdaje Galebovega dnevnika in novoletni koncert. V okviru stalne skrbi za izobraževanje in izpopolnjeva-
nje strokovne ravni zaposlenih, pa je bančna sekcija v organizaciji Kmečke banke poskrbela za več tečajev, ki so naleteli na številen odziv in ugoden sprejem.
Ob velikem uspehu letos prvič prirejenih novoletnih koncertov v Trstu in Gorici, ki obvezuje sekcijo za nove, sorodne pobude kultumo-družabnega značaja, pa je Leban opozoril tudi na napačno pojmovanje podobnih akcij s strani nekaterih kulturnih društev. Le ta namreč vidijo bančno sekcijo kot razdeljevalko finančnih podpor, zato se je treba takemu omejevalnemu pojmovanju njene vloge odločno upreti. Leban je tudi poudaril pozitivnost ustanovitve posebnega sklada sekcije, ki omogoča hitrejše sprejemanje sklepov in odločitve.
»Lahko torej rečem, da smo dobro zastavili delo, čeprav smo dejansko komaj začeli. V naslednjem poslovnem obdobju moramo poglobiti skupno problematiko, saj so pred nami nove naloge in problemi, ki so vezani na sprostitev odpiranja bančnih okenc. Tu bo nujno sodelovanje, da ne bi prihajalo do nesporazumov in da bomo zasedli ves razpoložljiv prostor, v skladu z našimi skupnimi razvojnimi načrti. Prvi bilančni podatki dokazujejo rast poslovanja v naših zavodih. Razširila se je tudi paleta storitev, ki jih nudimo svojim klientom. Po tej poti moramo nadaljevati, saj je cilj našega delovanja samo eden: utrditev slovenskega gospodarstva v Italiji, kar je predpogoj za obstoj manjšine,« je ob zaključku dejal Ksaverij Leban.
Po poročilu so udeleženci občnega zbora razpravljali predvsem o možnostih novih koristnih pobud bančne sekcije, ob zaključku pa so imenovali novega predsednika, ki bo po rotacijskem načelu odslej Pavel Milič, predsednik upravnega sveta Hranilnice in posojilnice na Opčinah.
Prihodnji petek bodo v Nabrežini odprli razstavo ob dvatisočletnici kamnolomov
Prijeten zaključek drugega tečaja za animatorke v priredbi ZSKD
V petek, 7. marca, ob 17.30 bo v Nabrežini otvoritev razstave ob dva-tisočletnici ndferežinskih kamnolomov. Medtem ko organizatorji — občina Devin - Nabrežina, tržaška trgovinska zbornica, krajevni obrtniki in kulturno društvo Igo Gruden — mrzlično pripravljajo še zadnje podrobnosti, dobiva razstava svoj končni zunanji izraz, to je kompleksno predstavitev preteklosti in sedanjosti nabrežinsk:h kamnolomov, ne da bi pri tem skrivala glavnega smotra in sicer spodbude za ponovni razcvet kamnarske-ga sektorja.
Razstava bo v štirih razstavnih prostorih, od katerih bo vsak predstavljal celoto. V dvorani Igo Gruden bo zgodovinska razstava: fotografije in dokumenti, ki bodo ilustrirali zgodovino kamnolomov od rimskega obdobja do današnjih dni. Veliko gradiva se bo nanašalo predvsem na najpomembnejše obdobje, ki sega od polovice prejšnjega stoletja do tridesetih let. Župnijska dvorana bo namenjena proizvodnji; tržaška trgovinska zbornica je pripravila paviljon, ki ga je v lanskem letu predstavila na sejmu Marmomacc v S. Ambrogiu in Valpolicella, s kvalificirano predstavitvijo podjetij, ki delujejo v devinsko - nabrežinski občini. Razstavljeni
bodo tudi izdelki iz starih časov, domača kmečka obrt, med katerimi bodo tudi nekateri, ki imajo veliko o-brtniško vrednost. V isti dvoram bodo nameščeni panoji, ki bodo prikazali nastanek in geološko strukturo Krasa.
Na tretjem razstavnem prostoru, pripravljenem v Ušajevi domačiji, značilnem poslopju v stari vasi v Nabrežini, bo prikazana zgodovinsko-etnografska celota z razstavitvijo starega orodja. Na tem sedežu bo predstavil svoje izdelke tudi kamnosek-ornamentist Milan Pernarčič, ki je iz kamna izdelal vrsto mimatur, portalov, vodnjakov ter domačih poslopij, med katerimi repen ta brsko cerkev, nabrežinski zvonik ter nekaj obokov železniškega viadukta v Nabrežini. Končno bodo v čitalnici občinske knjižnice na nabrežinskem trgu razstavljene nekatere slike na temo kamnolomov, ki so jih domači umetniki pripravili nalašč za to priložnost. Poleg teh bo razstavljena tudi velika slika umetnika Grubisse, ki je reproducirana na plakatu. V tej dvoram bodo tudi predvajanja filma »Kamen, živa zgodovina Krasa« ter tri »Ponedeljkova srečanja«, namenjena konferencam in razpravam o temah, ki obravnavajo kamnolome.
Spored, ki predvideva v nedeljo, 9. marca, tudi vedeti ogled Rimskega kamnoloma in delavnic, je torej precej bogat in Nabrežina pričakuje veliko število obiskovalcev. Med tenu bodo še posebno dobrodošli dijaki šol iz naše pokrajme, ki si bodo razstavo lahko ogledali v jutranjih urah. Nekatere šole so že pred otvoritvijo pokazale veliko zanimanje za pobudo in uradi na nabrežinskem županstvu že pripravljajo program ogledov po izmenah, da bi tako porazdelili o-biske na celo razstavno obdobje. Razstava bo odprta od 7. do 24. marca, v jutranjih in popoldanskih urah, vključno ob nedeljah, da bi tako lahko omogočili ogled tudi. številnim Tržačanom, ki prebijejo nedeljo na Krasu.
• Trgovinska zbornica opozarja, da 5. t. m. zapade rok za predložitev prošenj za tri štipendije po 400.000 lir, ki nosijo ime po Oscarju Cosulichu. Tečaj je namenjen dijakom tehničnega inštituta A. Volta, ki živijo v težkih ekonomskih pogojih in ki so ob koncu lanskega šolskega leta prejeli poprečno oceno vsaj 7/10.
S skupnim srečanjem in nevezanim prisrčnim pogovorom se je v sredo zvečer zaključil v Gregorčičevi dvorani v Trstu drugi seminar za animatorke, ki ga je organizirala ZSKD.
To je bil že drugi tak tečaj, ki se je letos začel v začetku januarja in se odvijal enkrat tedensko. Na njem so sodelovale predvsem vzgojiteljice, ali dijakinje učiteljišča — 15 po številu — ki so prihajale iz raznih krajev — od dolinske, pa do nabrežinske občine.
Tečaj sta vodili animatorki Neva Bak in Klena Zupančič, ki sta vodili že lanski tečaj, mentorstvo nad tečajem pa je imela Nives Koluta, ki je za to dejavnost zadolžena pri ZSKD in je skupaj z Nevo tudi voditeljica dejavnosti za glasbeno animacijo pri KD Tabor na Opčinah.
Udeležili smo se tega zaključnega večera in moramo reči, da smo bili zelo zadovoljni z vsem, kar smo slišali ih kar so same tečajnice na njem povedale. Prav tako, če ne še bolj, so bile zadovoljne tečajnice same in njihove voditeljice, ki so se sproščeno pogovorile o delu, ki so ga na tečaju opravile, predvsem pa so dober del zaključnega srečanja posvetile prav posrečenemu in uspešnemu sodelovanju otrok in animatork na osrednji proslavi dneva slovenske kulture.
Tu so dobili otroci in animatorke svoj pomemben delež pri izvedbi in uspehu tega praznika. Nihče si ni pričakoval takšne udeležbe otrok, je bila prva ugotovitev animatork, sai je prišlo na proslavo od 80 do 100 o-trok, ki so jih pričakale mlade tečajnice - animatorke in skupno z njimi izvedle, v grobih obrisih nakazan, a v resnici povsem svobodno izveden program, ki so ga skupno oblikovali vsi in se ob njem sprostili, poveselili in nazabavali ter odnesli z njega tudi marsikak lep spomin. To je bila velika preizkušnja za animatorke, s0 ugotovile tečajnice, kot tudi za °' troke, prijetno presenečenje pa za starše in odrasle, ki so morda, prav ob tem primeru, bolje razumeli pomen animacije za pravilen razvoj otroka.
Ob koncu so se tečajnice poslovile s trdnim namenom, da uporabijo vse pridobljeno znanje za svoje delo v raznih kulturnih društvih, v poletnih centrih, v šolah s celodnevnim poukom in še marsikje. Z veseljem so sprejele tudi idejo, da bi se udeležile tečaja za pantomimo, če bi 9a ZSKD organizirala, ker bi bil nekakšno dopolnilo tečaju za animacijo-Bile so tudi mnenja, da bi bilo dobro, če bi svoje delo uskladile v_ bodoče v posebnih skupinah, ki potem lahko vodile poletne centre, ali druge dejavnosti z otroci.
Na tečaju o atomskih reaktorjih predavajo tudi strokovnjaki Inštituta J. Stefan
Srečanje s slovenskima znanstvenikoma v Miramaru
V tistem znanstvenem mestecu, ki je zraslo v Miramaru, srečaš ljudi od vsepovsod. Sodelujejo z ramo ob rami, ne oziraje se na barvo kože ali obliko oči, na narodnostne ali druge kulturne razlike, na način, ki bi Po pravici moral obveljati za vzor sožitja. V to mestece prihajajo tudi znanstveniki iz Slovenije in v njem odkrivajo Trst, kakršnega obiskovalcem tržaških trgovin z onstran meje ni dano niti slutiti.
»Prav nič me ne gane slišati, da umira stari Trst, tisti, ki ob prodajanju kavbojk goji absurdne nacionalistične predsodke. Čisto drugačni občutki pa me obhajajo tu v Miramaru,« nam je dejal mladi raziskovalec Inštituta Jožef Stefan iz Ljubljane mag. Matjaž Ravnik. Srečali smo ga v miramarskem Mednarodnem centru za teoretsko fiziko skupno z dr. Mitjo Najžerjem, vodjo odseka za reaktorsko fiziko istega ljubljanskega inštituta in hkrati rednim profesorjem za reaktorsko tehniko na mariborski univerzi. V Miramar sta prišla, da predavata na 4. mednarodnem tečaju o uporabi jedrskih podatkov v reaktorski fiziki, ki se je pričel 21. februarja in se bo zaključil 28. marca. Udeležuje se ga kakih 50 slušateljev iz držav v razvoju, na njem pa se bo zvrstilo okrog 20 predavateljev iz ZDA, Kanade, ZRN, Poljske in drugih držav. »Jugoslovanski oz. slovenski delež na njem je kar precejšen. Poleg naju na tečaju predava tudi mag. Andrej Tr-
Dr. Mitja Najžer
kov, prav tako z Inštituta Jožef Stefan, tako da s svojimi predavanji pokrijemo polne tri dni,« je pojasnil dr. Najžer. »Poleg tega bo dvanajst tečajnikov konec marca prišlo za teden dni v Ljubljano,« je pristavil. »Pri našem reaktorju bodo imeli možnost praktično preizkusiti teoretična izvajanja, ki jih poslušajo tu v Trstu.«
Tečaj prireja vsako drugo leto mi-ramarski center v sodelovanju z A-gencijo za atomsko energijo z Dunaja. Gre za eno najboljših mednarodnih sol za razvoj znanja in metod, ki se uporabljajo pri pogonu in optimalnem izkoriščanju atomskih reaktorjev. Namenjen je predvsem znan-
Mag. Matjaž Ravnik
stvenikom in visoko kvalificiranim tehnikom iz Tretjega sveta, ki bi se sicer težko seznanili z najnovejšimi dosežki na tem področju, na katerem vse bolj kraljuje poslovna tajnost. Ob koncu tečaja redno objavljajo predavanja v zbornikih, ki jih s pridom u-porabljajo tako rekoč po vsem svetu tudi kot učbenike. Sodelovanje na tečaju v Miramaru pomeni torej veliko priznanje odseku za reaktorsko fiziko Inštituta Jožef Stefan, ki je že več let dobro zapisan pri Agenciji za atomsko endrgijo na Dunaju. »Na področju atomskih reaktorjev nam je uspelo doseči svetovno raven,« nam je ponosno povedal mag. Ravnik, »in to ne samo na področju teoretič-
nega znanja, marveč tudi v praktični uporabi tega znanja. Do tega smo se dokopali predvsem s sodelovanjem pri atomski elektrocentrali v Krškem, nekoliko pa tudi z delom pri manjšem reaktorju, s katerim razpolaga naš inštitut.«
Ljubljanski reaktorski fiziki letos prvič nastopajo kot predavatelji v miramarskem centru. S slednjim sta doslej sodelovala predvsem odseka za jedrsko fiziko in za fiziko trdih snovi Inštituta Jožef Stefan. Kot sta nam potrdila dr. Najžer in mag. Ravnik, pa med slovenskimi raziskovalci rase zanimanje tudi za sinhrotron in za biotehnološki center, ki bosta v bližnji prihodnosti začela delovati na Tržaškem.
Obeta se torej živahno sodelovanje, in to na področju, ki bo s časom pridobivalo na pametnu tudi v naših krajih. »Zamejci bi marali biti na to zelo pozorni,« nam je povedal dr. Najžer, pretehtavajoč besede kot človek, ki bi rad posredoval pomembno spoznanje. »Prepričan sem,« je nadaljeval, »da bi kakovostni strokovnjaki iz vrst vaše manjšine lahko bistveno prispevali k njenemu uveljavljanju. Tega se premalo zavedamo tudi v osrednji Sloveniji, saj premalo skrbimo za stike in sodelovanje z vami na znanstvenem področju. Dobro bi bilo, ko bi mladi zamejci v večjem številu prihajali na naše tehniške fakultete in potem sodelovali z našimi raziskovalnimi ustanovami.«
MARTIN BRECELJ
Na Opčinah premiera mladinske veseloigre »Figole fagole«
Pol stoletja skupne poti Lidije in Bernarda Zobina
»Figole Fagole« je naslov mladinski veseloigri, s katero se je sinoči Predstavila svojemu zvestemu mlademu in odraslemu občinstvu mladinska dramska skupina KD Tabor na Opčinah, ki jo sestavljajo v glavnem dijaki nižjih, nekaj pa je tudi takih, ki že obiskujejo višje srednje šole. Veseloigra jo lahko imenujemo, ker ima pač veliko veselih, smešnih situacij, ki jih je igra mladih nastopajočih še podčrtala. Sicer pa lahko rečemo, da gre za igro z bolj resno vsebino, saj gre za delo, ki govori o sporih Pred ljudmi, o sovraštvu, ki nas deli.
Vse to je v igri ponazorjeno z nekakšno igro med pristaši klobukov in drugimi, ki držijo za dežnike. Vsa posredovanja ne pomagajo, da bi Prišlo do srečnega zaključka, tako, da se igra konča z besedami »komedija se nadaljuje«. Gledalcu je torej na voljo izbira pravega konca.
Pri predstavi je nastopilo kar 8 mladih igralcev, s plesnimi vložki Pa so popestrile predstavo mlade, ki obiskujejo tečaje ritmične telovadbe in jih je pripravila Mira Volk, efektne scene in kostumi so delo Jasne Merku, za izvirno glasbo je poskrbel Aleksander Vodopivec, za ples Mira Volk, za petje Savina Malalan, organizacijo predstave je imela Lidija čebulec, luč in ton Katja Granjer, šepetalka. je bila Božica Čuk, režijo celotne predstave pa je imela v rokah Olga Lupine.
Prav prijetno je, če zakonca po petdesetih letih zakonskega jarma skupaj obujata spomine in podoživljata vse, kar sta lepega doživela na skupni življenjski poti. Res ni vse s cvetjem posuto in mod lepe spomine kane tudi kaka grenka kaplja, toda tudi to ublaži in zakrije topla bližina in skrb sorodnikov in znancev. Tako bosta danes podoživljala v krogu svojih dragih Lidija in Bernard Zobjn. Prav na današnji dan pred 50 leti, in sicer 1. marca 1936. leta sta si obljubila zvestobo v mačkoljanski cerkvi. Poročil ju je slovenski župnik iz Ospa Malalan, kajti Mačkolje so takrat spadale pod osapsko župnijo. Dve leti kasneje se je Bernard z ženo iz Mačkolj preselil v Naselje sv. Sergija, kjer živita.
Bernard Zobin se je rodil leta 1913 v Mačkoljah v številni zavedni družini. Po končani šoli se je zaposlil kot delavec v mestu, dolgo let je delal pri podjetju Italsider ter zraven obdeloval očetovo zemljo. Kot nešteto naših mož so tudi Bernarda posla-ter ju vzgojila v naprednem delovnem duhu.
Njegova žena Lidija je tudi iz Mačkolj, kjer se je rodila istega leta v znani družini Šturman. Dokler se ni poročila, je pomagala na domu ter nosila v mesto perilo, ki ga je mati prala za tržaško gospodo, da bi pomagala številni družini. V zakonu je povila dva otroka, Evgena in Dina
Zajela sta dve stanovanjski hiši (približno 50 milijonov lir škode)
Močna požara v Stivano in na Opčinah
Dva močna požara sta včeraj skoraj ob isti uri hudo Poškodovala hiši v Štivanu in v Ul. Carsia na Opčinah, •^alo po 13. uri je ogenj zajel prvo nadstropje hiše Bernarda Perica v Štivanu št. 13, le nekaj minut zatem pa s° se ognjeni zublji razplamteli v pritlični vili predsed-Pjka Zveze tržaških industrijcev Federica Pacorinija v Carsia 28.
Openski gasilci so dobili telefonski poziv o požaru v ŠUvanu ob 13.15. Ko so prispeh na kraj požara, so 0Sojeni zublji že povsem uničili gornje nadstropje sta-vanjske hiše. Peričeva žena jim je kasneje povedala, je med delom v kuhinji zavohala nenadoma smrad P° dimu. Pregledala je najprej pritlične prostore, šele nato prostore v prvem nadstropju, kjer se je požar de-lansko razplamtel. Po ugotovitvah gasilcev naj bi požaru n°troval kratek stik v spalnici otrok. Od tam naj bi se §enj razširil še na preostale prostore v prvem nad-dopju (hodnik, spalnico in kopalnico). Ogenj je popol-°hia uničil vso opremo, pohištvo, poškodoval strop in očrnil stene; zaradi velike toplote so se kabli elek-'cne napeljave v bistvu razstopili, zato bo treba elek-^riio napeljavo nujno prenoviti. Po ocenah openskih |axilcev, ki so morali ožgane ostanke opreme in pohi-va kar zmetati skozi okna, da bi preprečili še hujše, n;iaa gmotna škoda, kot rečno, približno 50 milijonov lir. o^^kih 20 minut po prejšnjem pozivu je v kasarni Vriskih gasilcev spet zabrnel telefon in opozoril na nov rr| z)ar, tokrat v Ul. Carsia 28 na Opčinah, le kakih 300 orv. v od sedeža tamkajšnjih gasilcev. Ker so bili finski gasilci s svojimi brizgalkami že na delu v Šti-sta U’ 80 morali na Opčinah poseči njihovi kolegi iz Tr-jp . Po mnenju vodje oddelka tržaških gasilcev Lo Terza Itriela družina Pacorini smolo, da so bili openski ga-
V Štivanu so gasilci zmetali ožgane ostanke skozi okno
siici že zaposleni, saj se je zaradi razumljivo kasnej šega posega gasilcev iz Trsta ogenj še toliko več razširil in povzročil večjo škodo.
Po izjavah Elisabette Pacorini, žene Federica Pacorinija, je ogenj zagorel v sobi sina Lorenza medtem ko so kosili v kuhinji. Lorenzo je gasilcem povedal, da je malo pred kosilom poslušal v svoji sobi glasbo po radiu. Po vsej verjetnosti je tudi temu požaru botroval kratek^ stik. Ogenj je v sobi zajel tapison, zavese, pohištvo, nato se je razširil na hodnik, v spalnico in dve sobici. Gost dim je očrnil praktično vse prostore, poškodoval strop in tla. Po mnenju gasilcev naj bi gmotna škoda presegala 50 milijonov lir.
Lidija in Bernard Zobin
ter ju vzgojila v naprednem delovnem duhu.
Med vojno vihro sta oba sodelovala v NOB. Čestitkam njunih otrok, sorodnikov in prijateljev se pridružujemo tudi mi z željo, da bi preživela še mnogo skupnih zdravih in srečnih let. (mm)
V galeriji Cartesius razstava
V'
Zore Koren-Skerk
Danes ob 18. uri bo v galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 (ob Ljudskem vrtu) odprla razstavo znana tržaška likovnica Zora Koren Škerk, ki se bo tokrat predstavila v dokaj spremenjeni obliki, saj je za sedanjo razstavo pripravila večje število barvnih grafik. Njena umetniška dela je v katalogu predstavil umetnostni kritik Giulio Montenero.
Razstava bo odprta do 13. marca s sledečim urnikom: ob delavnikih od 10.30 do 13. ure in od 16.30 do 17.30, ob praznikih pa od 11. do 13. ure (v ponedeljek popoldne zaprto).
Tragičen padec: kolesa vlaka so mu amputirala nogi
Včeraj malo pred 18. uro se je pripetila na tržaški železniški postaji pretresljiva nesreča: mlad moški je padel pod kolesa vlaka, ki so mu odrezala obe nogi.
Steno Ferluga, tako je 34-letnemu nesrečnežu ime (po poklicu je univerzitetni raziskovalec, stanuje pa v Krminu v Ul. Roma 1) je prispel včeraj ob 17.50 na tretji peron tržaške železniške postaje, da bi stopil na vlak št. 2492 za Videm, in se odpeljal proti domu. Ob njegovem pri-itiodu se je začel vlak že premikati; Ferluga je stekel za njim, da bi v zadnjem hipu še skočil na vlak. Med tekom mu je na peronu nenadoma spodrsnilo: moški je z nogami padel pod težka kolesa enega od vagonov, ki so mu v trenutku amputirala obe nogi.
Hudo ranjenega Ferlugo so z rešil-cem RK malo zatem prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Zdravniki so si zanj pridržali prognozo.
Mizzauove »resnice« o manjšinski problematiki
Na sinočnjem javnem srečanju s furlanskim evropskim poslancem KD Alfredom Mizzauom, ki ga je priredil krožek De Gasperi, smo imeli priložnost še enkrat slišati, da smo najbolj zaščitena manjšina v Evropi.
Srečanje je vodil predsednik krožka Tombesi, uvod k Mizzauovim izvajanjem pa je podal Giacomo Bologna s svojo teorijo o manjšinah. Miz-zau nam je nato postregel z vrsto »resnic« o manjšinski problematiki, ki jih nima niti smisla ponavljati. Razložil je tudi vzroke svojega nasprotovanja, da bi hi lo evropsko posvetovanje o manjšinah prav v Trstu: dokončno ga je namreč v to prepričal sestanek, »na katerem se je znašel pred bataljonom predstavnikov slovenske manjšine in kdove od kod prihajajočih novinarjev«. Poslanec je takoj razumel, »kam pes taco moli« in se uprl tej nameri, v prepričanju, da je bolje simp>ozij prirediti kje drugje, kot v Trstu, kjer bi ga Slovenci in komunisti izrabili za svoje hegemonistične namenei
K sreči se po njegovem nastopni ni razvila običajna razgreta razpirava (z izjemo famoznega Bevilacqua in dveh somišljenikov), saj je predsednik Tombesi pireprečil, da bi srečanje zdrknilo na raven, ki smo je vajeni ob piodobnih priložnostih.
V časnikarskem krožku
Mednarodno zasedanje o centralah na premog
Prijatelji Zemlje in zelena alternativna lista prirejata danes v Časnikarskem krožku na Korzu Italia 12, mednarodno zasedanje na temo »Centrale na premog?«. Zasedanje se bo začelo ob 15. uri in se zaključilo okrog 20. ure, na njej pa bodo na osnovi pxiroèil strokovnjakov podrobneje razpravljali o možnosti izgradnje termoelektrarne na premog v tržaški pokrajini.
»	Dne 27. februarja nas je
za vedno zapustila naša dra-* ga mama in nona
Svetka Čok vd. Čok
Pogreb bo v ponedeljek, 3. marca, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v katinarsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: hči Liliana z možem Aldom, vnuka Alfio in Odette, sestra Antonija z možem in drugo sorodstvo.
Katinara, Lonjer, 1. marca 1986
Zapustila nas je naša draga
Antonija Žerjal vd. Glavina
Pogreb bo danes, 1. marca, ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Boršt.
Žalujoči: sin Danilo z družino in drugo sorodstvo.
Boršt, 1. marca 1986 (Pogrebno piodjetje. Ul. Zonta)
Ob 2. obletnici smrti naše drage
Anite Kral-Blokar
se jo z ljubeznijo spxmiinjajo
mož Livio, hčerka Tatjana, sestra Sonja, tašča Zora in drugo sorodstvo Domjo, 1. marca 1986	*
Slovenski deželni zavod za pmklicno izobraževanje izreka prof. Giuliana Nadrahu globoko sožalje ob izgubi drage mame.
Ob težki izgubi drage mame izrekajo iskreno sožalje predsedniku nadzornega odbora Giuliana Nadrahu člani upravnega odbora in uslužbenci Konzorcija »Grmada«.
SLOVENSKO
piGLEDAUŠČE ” V TRSTU
300. premiera
IVAN CANKAR
POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI
Režija:	JOŽE BABIČ
PONOVITVE
DANES, 1. marca, ob 20.30 — ABONMA RED B - prva sobota po premieri
JUTRI, 2. marca, ob 16. uri — ABONMA RED C - prva nedelja po premieri
v torek, 4. marca, ob 16. uri — ABONMA RED H - mladinski
v sredo, 5. marca, ob 20.30 — ABONMA RED D - mladinski v sredo
v četrtek, 6. marca, ob 20.30 — ABONMA RED E - mladinski v četrtek
v soboto, 8. marca, ob 20.30 — ABONMA RED F - druga sobota po premieri
v nedeljo, 9. marca, ob 16. uri — ABONMA RED G - druga nedelja po premieri
gledališča
VERDI
Danes, 1. marca, ob 17. uri peta predstava Mozartove opere (red E/H) »Figarova svatba«.
Tržaško gledališče Verdi prireja od 4 do 8. marca ciklus petih koncertov za šole. Koncerti, primemo predstav-Ijeni in komentirani, bodo v mali dvorani in bodo trajali od 9. do 10. ure. Vse šole, ki so za to zainteresirane, si lahko že sedaj rezervirajo prostor. Vstopnica stane 500 lir. Blagajna je od-prta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9, do 13. ure ter od 16. do 19. ure.
ROSSETTI
Danes, 1. marca, ob 20.30 bo gledališka skupina Teatro di Roma predstavila »Varietà« z M. Ranierijem, M. Merlini. Za abonente 30-odst. popust. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava je izven abonmaja in traja tri ure. Jutri ob 16. uri zadnja predstava.
Od 5. do 9. marca: n Salone Pier Lombardo - Cooperativa Teatro Franco Parenti bo predstavila Goldonijevo delo »Le donne de casa soa«. Igra L. Morlacchi, režiser Gianfranco De Bo-sio. Predstava izven abonmaja. Za a-bonente 30-odst. popust za prvi dve predstavi in 20-odst. za naslednje.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Danes, 1. marca, ob 18. uri: Koncert akademskega zbora Ivan Goran Kovačič, Zagreb.
Mala dvorana
Jutri, 2. marca, ob 22. uri: Pshychic TV.
V torek, 4. marca, ob 19.30: Mladi mladim. Bojan Gorišek, klavirski recital.
Srednja dvorana
Danes, 1. in jutri, 2. marca, ob 19.30: IX. srečanje jugoslovanskih baletnih umetnikov.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 1. marca, ob 20. uri za red S-sobota ter izven: P. P. Pasolini: Orgija. Režija M. Uršič. Predstava bo v Solkanu.
Pri Domju praznujeta danes 50 let poroke
T.TDT.TA in NARDO ZOBIN Še veliko skupnih dni jima želi KD F. Venturini
čestitke
ROBI že suknjo vojaško obleči; Ric-manje, bando in tudi del Boršta bi rad v kovček tlačil. Korakaj pogumno in nič se ne boj! Kar mimo odidi. Z mislijo, srcem vsi smo s teboj. Dragi Robi, srečno pot in kmalu na snidenje ti želijo Patricija ter vsi, ki te imajo radi in ti obenem prisrčno voščijo za rojstni dan.
Trobenta že poje in piska tud’vlak, naš ROBI odhaja, postal je vojak. Zapušča prijatelje vse brez radosti, toda čas teče in kmalu bo konec bridkosti. Daj, vrni se, pripravi štrument, za-bobnaj, da slišijo te do Botača a zdaj, ko odhajaš, ti vso srečo želi tvoja kla-pa domača.
Pavli, Dragotu in Eriki Košuti se je pridružila dragorojenka MATEJA. Srečni družini iskreno čestitajo vsi, ki jo imajo radi.
Danes praznujeta 50 let skupnega življenja LIDIJA in BERNARD ZOBIN. Mnogo zdravja, sreče in veselja jima želita Danilo in Darjo Žerjal od Domja z družino.
Danes praznujeta zlato poroko naša draga starša LIDIJA in BERNARD ZOBIN. Da bi v zdravju in veselju dočakala še diamantno poroko in še kaj več jima želita sinova Eugen in Dino z družinama.
Danes praznuje naša učiteljica KSENIJA rojstni dan. Da bi še dolgo se z nami »dopolnjevala« ji želijo njeni učenci iz osnovne šole P. Trubar v Bazovici.
KD KRAŠKI DOM Repentabor
vabi
v okviru dneva slovenske kulture na ogled igre
PODLAGA ZAKONSKE SREČE
JUTRI, 2. marca, ob 18. uri v mali dvorani občinske telovadnice v Repnu. Nastopa domača dramska skupina, režija Drago Gorup.
KOORDINACIJSKI ODBOR MLADIH KOMUNISTOV ZAHODNEGA KRASA
v sodelovanju s kriškim Mladinskim krožkom
prireja danes, 1. marca, ob 20.30 v Ljudskem domu v KRIŽU
PLESNI KONCERT Z ANSAMBLOM KARAMELA
kino
ARISTON —16.30, 22.10 Dopo la prova, dram., Šve. 1984, 72’; r. Ingmar Bergman; i. Erland Josephson in Lena Olin.
EXCELSIOR I — 16.00. 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120’; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rour-ke. Kun Basinger. (O)
EXCELSIOR II — 17.30, 21.45 Speriamo che sia femmina, dram., It.-Fr. 1986, 100’; r. Mario Monicelli; i. Liv Ulmann, Catherine Deneuve.
FENICE — 16.00, 22.15 II tenente dei carabinieri, kom., It. 1986, 95'; r. Maurizio Ponzi; i. Enrico Montesano, Nino Manfredi.
GRATTACIELO — 15.30, 22.15 Rocky IV, dram., ZDA 1985, 91'; r. Sylvester Stallone: L Sylvester Stallone, Dolph Lundgren.
NAZIONALE II — 16.15, 22.00 Ammaz-zavampiri, fant., ZDA 1985, 110’: r. Tom Holland; i. Chris Sarandon, William Ragsdale, (O).
LUMIERE FICE — 16.30, 22.00 Alamo Bay, dram., ZDA 1985, 100’; r. Luis Malie; i. Amy Madigan, Ho Nguyen.
MIGNON — 17.00, 22.15 Firenze! L’assassino è ancora tra noi, srh., It. 1986, 95’; r. Camillo Teti; i. Marian-gela D’Abbraccio in Giovanni Visentin, (©).
NAZIONALE I — 16.15, 22.00 Crazy for You, dram., ZDA 1985, 100’; r. Ha-rold Becker; i. Matthew Modine in Madonna.
NAZIONALE III — 16.00, 22.00 Super-girls in 3 D, pom., (OO).
EDEN — 15.20, 21.15 La moglie supergolosa in Fantasie erotiche di Gerard Damiano, pom., (CO).
CAPITOL — 16.30, 22.00 Rambo 2 - La vendetta, dram., ZDA 1985, 93’; r. George Pan Cosmatos; i. Sylvester Stallone, James Cameron.
ALCIONE — 16.00, 22.00 L’anno del dragone, dram., ZDA 1985, 135’; r. Michael Cimino; i. Michey Rourke, John Lone.
VITTORIO VENETO — 16.00, 22.15 Amici miei atto III., kom., It. 1985, 110’; r. Nanni Loy; i. Ugo Tognazzi, Gastone Moschin.
RADIO — 15.30, 21.30 Calde donne in amore, porn., (OO).
Prepovedano mladini pod 14. letom (O) -18. letom (CO)
razna obvestila
Jutri, 2. marca, ob 17. uri bo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27 Prešernova proslava. Nastopajo osnovnošolski otroci. Toplo vabljeni!
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 3. marca, ob 20.30 na komemorativni občni zbor v spomin na Jožeta Peterlina ob 10-letnici njegove smrti. Govoril bo Saša Martelanc, pel bo Tržaški mešani zbor pod vodstvom prof. Tomaža Simčiča.
Žene in dekleta, ki bi rade praznovale mednarodni dan žena 8. marca v Kulturnem domu na Proseku, naj se čimprej vpišejo v tobakarni na Kon-tovelu ali v cvetličarni Nadja na Proseku. Poskrbljeno je za večerjo, kul-tumo-zabavni program ter za ples. Od 22. ure dalje se lahko pridružijo tudi moški. Ženski zbor.
Dolinčani! Vas zanima zgodovina vasi, v kateri živite? Gotovo vas in tudi vse ostale privlačujejo značilnosti naših krajev! Zato udeležite se predavanj, ki jih organizira KD V. Vodnik vsak petek v društvenih prostorih
V	TK galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je odprta skupinska razstava umetnikov pod naslovom: »Kontinuiteta modernizma v sodobni slovenski umetnosti«.
V	galeriji Loža - Koper jter v galeriji Meduza - Koper je na ogled razstava slik, risb in grafik akademskega slikarja Todorčeta Atanasova.
izleti
KD Rovte - Kolonkovec priredi dvodnevni izlet 30. in 31. marca na Krško (na Dolenjskem) in okolico z dvema ekskurzijama. Vpisovanje po telefonu na št. 827-528 in 827-808.
tržaška knjigarna
Ulica sv. Frančiška 20
Prvo srečanje ob tradicionalnem knjižnem tednu ob izidu nove pesniške zbirke
MARKA KRAVOSA
V ZNAMENJU ŠKRŽADA
Spregovoril bo Miroslav Košuta, nekaj lirskih besedil bo bral Anton Petje. Navzoč bo tudi avtor.
Vabljeni v torek, 4. marca ob 18. uri.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
	
1		darovi in prispevki
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom, danes, 1. marca, ob 20.30 in jutri, 2. marca, ob 17. uri ponovitev mladinske veseloigre FIGOLE FAGOLE. Izvaja mladinska dramska skupina. Režija Olga Lupine, scena in kostumi Jasna Merkù, glasba Aleksander Vodopivec.
KD F. Prešeren iz Boljunca vabi jutri, 2. marca, ob 17.30 v gledališče F. Prešeren na kulturni večer s PD Slovenec iz Boršta. Nastopata:	mešani
pevski zbor pod vodstvom Bože Hrvatič in dramska skupina z veseloigro Ambet je bjeu.
Jutri, 2. marca, ob 17. un bo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Ul. Brandesia 27 Prešernova proslava. Nastopajo osnovnošolski otroci. Toplo vabljeni!
KD I. Gruden priredi 2. marca, ob 17. uri gostovanje Gledališča brez tretjega iz Kopra z veseloigro »Agencija za ločitev«.
KD Vesna priredi jutri, 2. marca, ob 18. uri gostovanje mladinske dramske skupine KD I. Gruden z veseloigro »Kje je meja?«
KD Krasno polje - Gročana prireja danes, 1. marca, ob 20.30 v Srenj-ski hiši v Gročani praznik dneva žene. Pohitite z vpisnino.
KD Primorsko vabi na KULTURNI VEČER danes, 1. marca, ob 20.30 v srenjsko hišo v Mačkoljah. Gost večera bo PD Slovenec z nastopom mešanega pevskega zbora in veseloigro »Ambet je bjeu«.
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 1. marca ALBIN
Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 17.51 — Dolžina dneva 11.07 — Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 8.55.
Jutri, NEDELJA, 2. marca JANA
Vreme včeraj: temperatura zraka 1,6 stopinje, zračni tlak 1028,4 mb rahlo pada, veter 10 km na uro severovzhodnik, vlaga 38-odstotna, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano1, temperatura morja 6,2 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI EN OKLICI
RODILI SO SE: Luca Jugovac, Paola Marussi, Nicol Gašperini, Cristina Rossetti, Sandro Daris, Cécile Van - Der Salm, Luca Galletti, Erika Baccaro, Stefania Cerone, Mattia Simionato.
UMRLI SO: 76-letni Rodolfo Rose, 92-letni Giovanni Bartole, 74-letni Bruno Franza, 57-letni Luigi Cum, 100-letna Antonija Žerjal, 78-letna Santina Cok, 93-letna Concetta Ferretti, 82-letna Emilia Lesa, 74-letni Giovanni Vesnaver, 65-let-ni Francesco Boggia.
OKLICI: funkcionar Giulio Nicola Carlo Redi in vzgojiteljica Viviana Claudia Maureni, finančni stražnik Giovanni Principe in gospodinja Maria Elena Marino, uradnik Pier Giovanni Belezza in gospodinja Zenaida Maranzana, tiskar Fabio Marion in uradnica Alessandra Varesano, uradnik Marino Crevatin in uradnica Claudia Gorella, pristamščnik Giampaolo Tuniz in šivdja Ardila Digna Rosa Ramos, podčastnik finančne straže Candeloro Nicolò in študentka Maria Scopeliiti, finančni stražnik Stefano Alala in gospodinja Anna Allocca, gasilec Claudio Lacota in uradnica Marina Gi-raldi, geometer Claudio Coloni in uradnica Marina Poropat.
DNEVNA in NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 24.	februarja,
do sobote, 1.	marca
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30) (tudi od 13.00 do 16.00)
Trg	Cavana 1, Trg	Giotti	1,	Largo	Osoppo	1	(Greta),	Ul. Zorutti	19
Lungomare Venezia 3 (Milje).
Fernetiči (tel. 229-355) samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Trg	Cavana 1, Trg	Giotti	1,	Largo	Osoppo	1	(Greta),	Ul. Zorutti	19,
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Fernetiči (tel. 229-355) samo po tele-fonu za najnujnejše primere.
Namesto cvetja na grob strica Berta Ferfoglia daruje Alma Slobez 20.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na prof. Huberta Močnika daruje družina Andoišek 20.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši na Opčinah.
Ob 9. obletnici smrti Edija Briščka darujeta sestrični Barbara in Tiziana
25.000	lir za sklad M. čuk.
Namesto cvetja na grob Ivana Miliča daruje družina Metelko 15.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Ivana Miliča daruje družina Majevski 15.000 lir za Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo.
Prijetno presenečena za čestitke daruje Dragica Jagodic 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
Namesto cvetja na grob Marije Če-bulec roj. Kert iz Sežane daruje Bojana Modrijan 30.000 lir za SKD Bar-kovlje.
V	spomin na Marija Kralja daruje Ana Grgič z družino (Padriče) 15.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Servo-la Mihelčiča darujeta Vlasta in Fabjo Ruzzier 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na dragega Zdravka Pre-garca ob 16. obletnici smrti darujejo Pregarčevi 20.000 lir za Glasbeno matico.
Ob 9. obletnici smrti Edija Briščka darujeta Lilijana in Rado 15.000 lir za sklad M. čuk.
Namesto cvetja na grob Vinka Križ-mančiča darujejo družine čok, Kocjančič, Kralj, Mezgec in Mihalič 50.000 lir za KD Lipa iz Bazovice.
V	spomin na učitelja Mira Prešla daruje družina Mezgec 50.000 lir za KD Lipa iz Bazovice.
V	spomin na Maričko Štefanovo darujeta Silko in Marija Grgič 10.000 lir za KD Lipa.
V	spomin na Srečka Križmančiča daruje Marija Mezgec 5.000 lir za KD Lipa.
V	spomin na Marijo Fonda por. Brce daruje Marija Mezgec 10.000 lir za pogrebno društvo v Bazovici.
V	spomin na Lucijana Tenceja darujeta Anica in Miro Blažina 20.000 lir za kriški mladinski krožek.
V	spomin na Sorvola Mihelčiča daruje Izidor Zobec 10.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
V	spomin na Stanislava Samso darujejo Pavla Lutman 20.000 lir, Jolanda Logar 20.000 lir in Kristina Lodi
20.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob 30. obletnici smrti sestre oz. tete Anice Tavčar darujeta Milka Arbar in Isa Arbar 25.000 lir za Zvezo vojnih invalidov in 25.000 lir za KD Barkovlje.
V	spomin na Marjučino mamo da-rujéta Odinea in Aleksandra 10.000 lir za International Amnesty.
V	počastitev spomina Antonije Crociati in Vinka Križmančiča darujejo sosedje 20.000 lir za KD Lipa, 20.000 lir za ŠD Zarja, 20.000 lir za ŠZ Sloga, 20.000 lir za TPPZ P. Tomažič, 20.000 lir za osnovno šolo P. Trubar in 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici.
V	spomin na Klavdija ČQka daruje Avguštin čok 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pok. Klavdija čoka darujeta Virgilio in Jolanda Maver 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lonjerju.
V	spomin na pok. starše Marijo in
Josipa Škabarja daruje sin Albin 50.000 lir	za gradnjo	spomenika-kultumega
doma v Briščikih.
Namesto cvetja na grob pok. Antona Košute darujejo Grozdana, Edi in Vera
60.000	lir za center za rakasta obolenja.
V	spomin	na	Marijo	Kralj	daruje
Karla Kralj 15.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Luciana Tenceja daruje Egidij Košuta 30.000 lir za ŠD Mladina - Križ.
V	spomin	na	Marijo	Kralj	daruje
družina Hrovatin z Opčin 10.000 lir za sklad M. Čuk.
V	spomin	na	Marijo	Kralj	daruje
Stanislava Kralj 10.000 lir za cerkev sv. Andreja - Trebče in 5.000 lir za sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Sergiovega očeta in ob 9. obletnici smrti predragega nečaka Edija darujeta Piero in Neva z družino 20.000 lir za TPPZ P. Tomažič in 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Nadja Prašelj daruje 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Antona Sandalja daruje teta Vera 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Ob 10-letnici smrti in v spomin na Rudolfa Žerjala iz Krogelj daruje V. Č.
10.000	lir za Skupnost družina - Opčine in 10.000 lir za Zavod slepcev Ritt-meyer.
Ob 4. obletnici smrti Vilota Maverja daruje žena Vera z družino 100.000 Ur za Zvezo borcev Boljunec.
Namesto cvetja na grdb Stane Offizie darujejo Vera, Darja in Marica 80.000 lir za Slovensko skavtsko organizacijo.
V	spomin na prijatelja Angela Mahniča daruje Stanko čok 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Ob 24. obletnici smrti dragega Zdenka Colje darujejo žena Ivanka ter hčeri Alenka in Danica 15.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev in 15.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši.
mali oglasi
AMERIČANKA naproša Georgija, ki ga je srečala 3. januarja 1986 v vlaku med Postojno in Sežano naj ji piše na naslov: Elisabetta Reyes, Via Roma 25, 33170 Aviano - Pordenone, ItaUja.
PRODAM Citroen 2 cv. letnik 1981 in vespo 150 cc. Tel. na št. 0481/44262 od 13. do 14. ure.
MOTORNI KOPAČ 6 - 7 KS iz druge roke takoj kupim. Tel. na št. 0481/ 882330.
SMUČARJI! V Bovcu oddamo dvosobni apartma za 4 ah 8 oseb. Cena dnevno 5.000 din. Informacije po tel. 003865/ 86176.
JOŽE ŽIGON odpre danes, 1. marca osmico v žavljah, Ul. Flavia di Stramare 78/a. Toči belo in črno vino in reže domač pršut in salamo.
RENAULT 15 coupé v dobrem stanju prodam. Cena po dogovoru. Tel. 040/ 227124
PRODAM DVOSOBNO stanovanje v Kopru. Tel. 003866/35716.
menjalnica	nakupni tečaji 28.2.1986
Ameriški dolar............... 1.495,—	Japonski jen...................... 7,—
Nemška marka................... 678.—	švicarski frank................. 800,—
Francoski frank................ 219.—	Avstrijski šiling............... 96,—•
Holandski florint............ Norveška krona......................... 214 —
Belgijski frank............. švedska krona ............................. 208.—
Funt šterling................... Portugalski eskudo	....	10,—
Irski šterling............... 2.000.— španska pezeta................. 10 —
Danska krona................... 182’—	Avstralski dolar.............. 1.006,-
Grška drahma................ ™ —	‘£nar................ H?
Kanadski dolar............... 1.030.-	Drobni dinar . •................. 4,16
I II- BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agenciia Domjo 831-131
LLOYD TRIESTINO Dl NAVIGAZIONE TRST
M/N »DIONEA«
Sporočamo cenienim strankam, da bo M/N »DIONEA« ponovno vzpostavila liniisko zvezo od 27. februarja 1986 dalje z istrskimi obalnimi mesti Koper - Izola - Piran - Umag - Novigrad - Poreč - Rovinj - Pulj. Informacije in rezervacije: Lloyd Triestino di Navigazione, Ul. dell’Orologio i _ 34100 Trst — Telefon: 040/7785428-205 — Telex: 460368
SLOVENSKO podjetje išče izkušenega programerja na računalniku IBM 34 ali 36. Curriculum vitae na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, UUca Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro »PROGRAMER«.
PRODAM surf, kompleten, po zelo u-godni ceni. Tel. 040/200-236.
OSMICO je odprl Milan Kraljič v Pre-benegu. Toči belo in črno vino.
RESTAVRACIJA PESEK na Pesku sprejema rezervacije za 8. marec. Zabavala vas bo vesela glasba. Teina št. 040/226-294.
FIAT 500 v dobrem stanju prodam. Cena po dogovoru. Tel. 040/743-988.
20-LETNO DEKLE išče službo kot prodajalka ali kot uradnica z znanjem angleščine in francoščine. Tel. od 14-do 16. ure na št. 040/571-274.
ŠARPLANINCA čme dlake in svetlo rjavega bergamaska ovčarja pogrešamo že več dni. Kdor ju je videl. naj pokliče na št. 299-453.
KUPIM rezervoar za plinsko olje (“ toni) in peč - rabjena, v dobrem stanju. Tel. 220-140.
UVOZNO-IZVOZNO podjetje išče urad-nico/ka z znanjem knjigovodstva m prakso na računalniku IBM, obvezno lastno prevozno sredstvo. Pismene P0" nudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnica. Ul. Montecchi 6 * 34137 Trst, pod šifro »Knjigovodstvi^-
VESPO 125 PX prodam. Tel. 226-56« ob urah kosila.
film - film - film
ureja kinoatelje filmi na tv zaslonu
LE RAGAZZE DI PIAZZA Dl SPAGNA - 1952 Dekleta s Piazza di Spagna
Režija: Luciano Emmer.
Igrajo: Lucia Bosè, Cosetta Greco, Liliana Bonfatti, Eduardo De Filippo Marcello Mastroianni, Ave Ninchi. CANALE 5, danes, 1. marca, ob 9. uri.
Kot nakazuje že naslov, tri mlade in čedne rimske šivilje živijo svojo mladost, sanjarijo in imajo prve ljubezenske izkušnje z delavcem, šoferjem in jahalcem. . . To prijetno in solno kome’ di jo je Luciano Emmer režiral na scenarij Sergia Amideóa, po vzorcu njunega prejšnjega skupnega uspeha iz 1950, Domenica d’agosto. Oba avtorja sta s tema filmoma načela nov, svojevrsten podžam italijanskega filma, nekakšno »neorealistično komedijo«, sestavljeno iz več zgodb, ki se med sabo prepletajo.
Sergio Amidei, ki je scenarist Rossel-linijevih. De Sicovih in drugih velikih del ital. neorealizma in je bil po rodu Tržačan, je izjavil prav v zvezi s temi »lažjimi« in »neangažiranimi« filmi, »da so se takrat začeli ozirati po določeni stvarnosti z manj dramatičnim in pravzaprav nasmejanim pogledom, ker se je tedaj tudi Italija začela spreminjati«.
UFFICIALE E GENTILUOMO »An Officer and a Gentleman« - 1981 Častnik in džentlemen
Režija: Taylor Hackford.
Igrajo: Richard Gere, Debra Win-ger, David Keith idr.
RAI 2, v torek, 4. marca, ob 20.30. Ameriški zvezdnik R. Gere (American, Do poslednjega diha, Cotton Club) se je uveljavil prav s to romantično in patriotsko zgodbo, kjer pooseblja mladeniča, ki hoče revanširati svojo nesrečno preteklost (nj. mati se je ubila, oče pa životari brezciljno na Filipinih) s tem, da postane letalski oficir.
Hackfordov eleganten a precej šablonski film spominja po vzdušju na Ženo francoskega poročnika, ki ga je posnel Anglež Karl Reizz 1982 po romanu Johna Fowlesa. V viktorijanski Angliji mladi znanstvenik ljuhi neko dekle, a še bolj ga privlačuje lepota in skrivnosten izraz zagonetne »ženske francoskega poročnika«, ki jo vsi gledajo postrani zaradi njenega domnevnega razmerja s tujim vojakom. 0-dlična interpreta te razburkane sentimentalne zgodbe sta Meryl Streep in Jeremy Irons. Ta film je na sporedu na TV ZAGREB v soboto, 1. marca, ob 20. uri.
DUEL - 1971
Režija in scenarij: Steven Spielberg. Igra: Derni is Weaver.
RAI 3, v sredo, 5. marca, ob 20.30. Prvenec genialnega mladega ameriškega režiserja, ki je nastal kot TV film, a je bil potem prikazan tudi v kinodvoranah, zelo uspešno in preroško. »Duel« je svojevrsten, grozen, fan-
tastičen, nepopisen, tesnoben in zelo spektakularen dvoboj med avtomobilskim voznikom in skrivnostnim tovornjakom, demonski spopad med človekom in strojem. Izreden suspance.
LA SIGNORA SENZA CAMELIE - 1953 Dama brez kamelij
Režija: Lucia Bosè, Gino Cervi, Andrea Cecchi, Ivan Desny.
RETE 4, v petek, 7. marca, ob 10. uri.
Gospa brez kamelij je znana igralka, ki se je uveljavila predvsem zaradi svoje lepote v komercialnih filmih; o-na pa misli, da ima talent tudi za resne vloge in to hoče preveriti s pomočjo svojega moža-režiserja. Precej značilna torna za velikega italijanskega režiserja, ki rad razmišlja o vprašanjih ustvarjanja (tudi filmskega) in komuniciranja med ljudmi. Lucia Bosè (Miss Italije 1947) predstavlja očarljiv lik melanhonične in razžaljene lepote.
STRINGI I DENTI E VAI »Bite thè Bullett« - 1975
Režija: Richard Brooks.
Igrajo: Gene Hackman, Candice Berger, James Coburn.
RAI 1, v petek, 7. marca, ob 20.30. Brooks se je po časnikarski in pisateljski izkušnji popolnoma posvetil filmski režiji. Vsekakor vsa njegova dela, pisana in filmska, so navadno zelo angažirana in družbenokritična. Znan je tudi kot inovator westemske-ga žanra.
V tem filmu prikazuje 700 milj dolg pohod po ameriškem Zahodu, ki se ga lotijo vsakovrstni izobraženci in »outsi-derji«, zaslepljeni od nagrade 2000 dolarjev. V skupini pustolovcev izstopajo: veterani iz kubanske vojne, Mehikanec z glavobolom, prostitutka, revol-veraš, angleški športnik in star pustolovec. Lepa fotografija in inteligentni dialogi odlikujejo to kruto zgodbo o nekdanji Ameriki, ki je seveda tudi skrajna metafora o sodobni.
DERSU UZALA - 1975
Režija: Akira Kurosawa.
Igrajo: Maxim Munzuk, Jurij Solo-min, Svetlana Danilčenko.
RAI 1, v petek, 7. marca, ob 22.50. »Stari divjak in mladi znanstvenik hodita, svobodno kot veter, v še divji in neomadeževani naravi, se med sabo spoznavata, si vzajemno rešita življenje in končno sestavljata eno samo osebo: čudovit siže za western«. Tako opredeli ta film Aldo Tassone, ki je pripravil za RAI 1 ciklus o Kurosawi in tudi monografijo o Japonskem režiserju.
Dersu Uzala je velika in sugestivna ekološka pravljica, ki nas opozarja na bogastva in bistvene vrednosti narave. Za modrijana sibirske tajge megla predstavlja »znoj zemlje«, led je »skladišče življenja«, sonce je »najpomembnejši človek, ker brez njega bi vse zamrlo«. Ta njegova skladnost z naravo bo očarala ruskega znanstvenika, predstavnika civilizacije in modeme skepse.
Aerobika na televiziji
V drugi polovici marca bo na TV 2 RAI stekla nova oddaja, ki ju bo vodila Barbara Bouchet. »Body body« bo zabaval Italijane 14 tednov, v teh oddajah pa bo sodelovala tudi Marina Suma (na fotografiji)
italijanska televizija
Prvi kanal
9.00 Tele video
10.00	All’ombra degli alberi fiamma -TV nadaljevanka - 4. del
11.00	Sobotna tržnica
11.55	Vremenska slika
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Sobotna tržnica
12.30	Check-up - oddaja o medicini
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute
14.00	Prisma
14.30	La lama scarlatta - film Igrajo: Oliver Reed, Jack Hed-ley in Lionel Jeffries
16.00	Velike razstave
16.30	Posebnosti iz parlamenta
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	H sabato dello Zecchino
18.05	Izžrebanje loterije 18.10 Nabožna oddaja
18.20 Napoved programov za prihodnje dni
18.40	Pan - poljudnozanstvena oddaja
19.40	Almanah jutrišnjega dne 19.50 Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.30	Buonasera Raffaella
22.30	Dnevnik
22.40	I quattro delTAve Maria -Igrata: Terence Hill in Bud Spencer
24.00	Dnevnik 1 - Zadnje vesti 00.10 I quattro delTAve maria - 2.
del filma
Drugi kanal
9.00	Televideo
9.40 Napoved programov za prihodnje dni
9.55	Dnevi Evrope
10.25 R profondo mare azzurro - TV priredba
12.30	Dnevnik 2 - Start
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - C’è da salvare
13.30	Dnevnik 2 - Lepa Italija
14.00	šola in vzgoja:
Odprta šola
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.34	Izžrebanje loterije
14.40	Športna sobota
16.30	Pane e marmellata - program za otroke
Clorofilla dal cielo blu - risanka
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Življenje Leonarda Da Vincija -zadnji del
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.40	Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik
20.30	Giulia - film
Igrajo: Jane Fonda, Vanessa Redgrave, Jasan Robards
22.25	Dnevnik 2 - Vesti
22.35	n cappello sulle ventitré
23.25	Gremo v kino
23.35	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
23.45	šport
Tretji kanal
13.10	Šola in vzgoja Sardinija
13.40	E Johny prese il fucile - film
15.25	Šport
17.05	La macchina del tempo - 3. oddaja
17.45	Napoved programov za prihodnje dni
18.06	Polčas košarkarske tekme
19.00	Dnevnik 3
19.10	Dnevnik 3 - Deželne vesti
19.35	Arhiv umetnosti
20.05 Šola in vzgoja - Odprta šola
20.30	Bernstein dirigira
Na sporedu Simfonije Gustava Mahlerja 21.55 Dnevnik 3
22.30	Pirandello: Ma non è una cosa seria - TV priredba
jugoslovanska televizija
Koper
14.15	TV novice
14.25 Uboga Klara - TV film 15.10 Rdeči gusar - film
Igrata: Buri; Lancaster in Eva Bartok
17.00	Košarka
18.30	Ščepec širnega sveta - dok. 18.55 TV novice
18.00	Bob 4 - svetovno prvenstvo
19.30	TVD stičišče
19.50	Sobota v družini
20.30	Deveta simfonija Ludwiga Van Beethowna
21.40	TVD Vse danes
21.50	Franko Ferrara - glasba
22.40	Srh nepredvidljivega - TV film
23.15	Zdravnik in pacient - oddaja o medicini
Ljubljana
8.00 Poročila
8.05 Avstralske pravljice: Južni križ 8.20 Narava v plesu 8.35 Oživele strani - TV nanizanka 8.50 Lutkomedija - 4. del
9.15 Giselle v uprizoritvi baletne šole iz Maribora 9.45 Potovanje skozi osončje:
Življenje na Marsu - 8. del dok. oddaje
10.15	EK Libris M & M
11.00	Slovenski ljudski plesi: Bela Krajina - 3. del
11.25	Ščepec širnega sveta: Piemont
11.50	Vojna: Zbogom vojna - 7. del
12.50	Poročila
14.15	Klovni - mladinski film 15.55 Boj za obstanek:
Deževje je prišlo
16.25	Nogomet 18.10 Padec - film
18.30	Na zvezi - oddaja za stik z gledalci
18.50	Risanka
19.00	Danes:
V šesti prestavi
19.30	TV dnevnik
19.50	Zrcalo tedna
20.15	Peklenska stolpnica - film
23.00	TV dnevnik
23.15	Zabavnoglasbena oddaja
zasebne postaje
CANALE 5
8.30 Alice - TV film
9.00 Le ragazze di Piazza di Spagna
10.45	Facciamo un affare
11.15	Tutofamiglia - kviz
12.00	Bis - kviz
12.40	II pranzo è servito - kviz
13.30	Anteprima
14.10	Accadde al penitenziario - film
16.15	Frebbie e Bean
17.15	Big Bang
18.00	Record - šport
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	Grand Hotel - variete
23.30	Parlamento in
23.40	Premiere
00.10 Èva contro Èva - film
RETEQUATTRO
8.30	Soldato Benjamin - TV film
9.00	Destini - TV novela 9.40 Lucy Show - TV film
10.00	Voglio sposarle tutte - film
11.45	Tre cuori in affitto - TV film
12.15	I Ropers - TV film
12.45	Ciao ciao
14.15	Destini - TV novela
15.00	Agua viva - TV novela
15.50	Retequattro per voi
16.10	Fratelli rivali - film
17.50	Lucy Show - TV film
18.20	Ai confini della notte - TV
18.50	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - TV novela
20.30	L’ultimo giorno d’amore - film
22.30	Retequattro per voi
22.50	Mash - TV film
23.20	Kingston - TV film 00.20 Cinema & Co.
00.50 Ironside, - TV film
koncerti
Glasbena matica priredi v sredo, 5. marca, ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu koncert orkestra harmonik kultumo-umetniškega društva SONJA MARINKOVIČ iz Novega Sada. Dirigent Milana Simin.
Società dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 10. marca, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert skupine Quartetto Lasalle.
ITALIA 1
8.30 Gli eroi di Hogan - TV film 8.50 La casa nell prateria - TV film 9.40 Fantasilandia - TV film
10.30	Wonder Woman - TV film
11.30	Quincy - TV film
12.30	L’uomo da sei milioni di dollari - TV film
13.30	Help! - kviz
14.15	Americanball
16.00	Bim Bum Barn - program za otroke
18.00	Musica è. . .
19.00	Gioco delle coppie - kviz
19.30	La famiglia Addams - TV film
20.00	Risanke
20.30	Supercar - TV novela
21.30	A-team - TV film
22.30	The Atletic Congress -
23.30	Grand Prix 00.30 Deejay television
TELEPADOVA
7.30	Risanke
9.00	TV film
10.00	Spazio 1999 - TV film
11.00	Love Story - TV film
12.00	La grande lotteria - TV film
13.00	Dottor John - TV film
14.00	Eurocalcio
15.00	Rombo TV
17.00	Doppio gioco a San Francisco
20.30	I misteri della giungla nera
23.30	La grande lotteria - TV film 00.30 II ritorno del Santo - TV film
TRIVENETA
16.00	Disperatamente tua
17.00	Risanke
18.30	California Playboy - film
20.00	Pacific International Airport
21.30	L’ultimo indizio - TV film
22.30	Da qui all’eternità - nadalj.
23.30	Bellamy - TV film
1.00	Suor Emaneulle - film 00.30 La commessa - film
TELEFRIULI
13.28 Dnevnik
13.30	Sonorità Andrea - TV novela
14.30	Musicale
18.15	Šolske vesti
19.00	Telefriuli sera
19.30	Senorita Andrea - TV novela
20.30	L’ultimo indizio - TV film
21.45	Speciale TG
22.15	Telefriuli notte
22.45	Nice Priče
radio
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Porofila; 7.20
-	8.00 Dobro jutro po naše; Koledarček; 7.40 Pravljica; - Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Kulturni dogodki; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 Koncert v cerkvi sv. Martina v Dolini: komorna skupina »Nuovo ricercare« iz Trsta. Koncert je priredilo kulturno društvo »Valentin Vodnik« iz Doline 21. junija lani; 11.06 Dekliški zbor »Vesna« iz Križa vodi Bogdan Kralj; 11.30 Pisani listi: Poljudno čtivo - Sestanek ob 12.00 - Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor: Pogovori o kulturi sožitja; nato: Glasbene skice; 15.00 Otroški kotiček: »Iz kota v kot«;
16.00	Zbornik: Popotovanje Duška Jelinčiča po Južni Ameriki; nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: lansko 14. tekmovanje učencev in študentov glasbe v Ljubljani; 18.00 Dramska vetrovnica: Ob 400-letnici Primoža Trubarja. Jože Rode: »De-dinga vere je troblja bila: od tod do Slovencev Trubar je trobil naglas, bukve jim svete pišoč«. Dramska nadaljevanka v 6 delih.
RADIO KOPER (Slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis, EP; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije, objave 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 - 18.00 Otvoritev - vodeni kontaktni program: Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Zaključek.
RADIO KOI^ER (Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30,	18.30 Poročila; 7.15,
12.30,	15.30, 19.3(0 Radijske vesti;
6.00	Otvoritev programov - jutranji program; 6.30 Koledar; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.15 Poletje '86 z Radiom Koper in Kompasom; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 D. Y. tour adventures;
10.35	Vstop prost; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Poletje ’86 z Radiom Koper in Kompasom; 14.35 Popoldanski glasbeno-govorni program; 15.00 Vrtiljak kulture in umetnosti; 15.45 Sublime;
16.00	Gledališki oder; 16.15 La Vera Romagna; 17.45 Visok pritisk; 18.10 Evergreen; 20.00 do 6.00 Nočni program - glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
17.00,	19.00 Poročila; 6.00 Zeleni val
-	jutranji program; 9.00 Zeleni val weekend; 10.15 Black-out; 11.00 Sobotni odprti prostor; 11.10 Glasbena srečanja; 11.43 Magična svetilka; 13.25 Kviz; 13.56 Zeleni val Evropa; 14.03 D. J. Story - radij, priredba; 15.03 Varietà, varietà;
16.30	Doppiogioco; 17.30 Avtoradio;
18.00	Objektiv Evropa; 18.30 Musicalmente volley; 19.55 Black-out;
20.35	Smo tudi mi; 21.00 Radijska priredba; 22.27 Europa mon amour;
23.05	Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov - nočni program.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 16.30,
17.30,	19.30 Poročila; 6.00 Riba na suhem; 8.05 šola in vzgoja; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.06 Programi pristopanja; 9.32 Telefonski pogovori; 10.30 Veliko malo gledališče; 11.00 Long Playing Hit; 12.45 Hit parade; 15.00 Rock’n’roll glasba; 17.02 Tisoč in ena popevka; 17.32 Povabilo v gledališče; 18.42 Glasba;
21.00	Simf. glasba; 23.28 Zaključek programov - nočni program.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov;
8.05	Pionirski tednik; 9.05 Sobotna matineja; 10.05 Pojte z nami; 10.25 Dopoldne ob lahki glasbi; 11.05 S poti po Jugoslaviji; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak;
17.00	Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Pera Ugrina; 20.00 Slovencem po svetu; Domovina je ena; Mladi mostovi; Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno.
K nam prihajajo gradbinci iz Veneta
Vse manjša stopnja zaposlenosti zaradi manjše gradbene dejavnosti
Drevi na sedežu KD Jezero
»Nemški turist« Doberdobcem o njihovem domačem okolju
V Gorici je čedalje manj dela na gradbenem področju. To občutijo tako podjetniki kot delavci. Individualne gradnje je čedalje manj. To predvsem zaradi izredno velikih stroškov gradbenih storitev in zaradi pomanjkanja denarja, ki je odraz gospodarske krize. Nekaj tisoč manj delovnih mest v industriji prinese namreč kar precej milijard lir manj zaslužka. Zaradi tega se le malo denarja vlaga v stanovanjsko gradnjo.
Uspevajo le še gradbene zadruge, to pa zato ker dežela nudi podpore in ugodna posojila. Delo zavoda za ljudske hiše je usmerjeno predvsem v popravljanje in obnavljanje starega stanovanjskega fonda. Le malo je sedaj gradenj v režiji IACP. Prav pred dnevi je deželna vlada sklenila dati zavodom za ljudske hiše v deželi precejšnjo injekcijo. Ta denar pa bo uporabljiv šele čez nekaj časa.
Javnih del ni več toliko kot nekoč. Večja dela so zaključena ali gredo h koncu. Novih pa ni na spregled.
K vsemu temu je treba dodati še nekaj, kar v tem trenutku najbolj bremeni goriške gradbince. K nam prihajajo čedalje več gradbena podjetja iz Furlanije oziroma iz Veneta. Cene njihovih storitev so precej
Deželni zaklon št. 32 iz lanskega leta se je v teh nekaj mesecih, odkar je v veljavi, izkazal kot zelo uspešen instrument za zmanjševanje nezaposlenosti, predvsem mladinske. V deželnem okviru je bilo do konca leta predloženih okrog 1400 prošenj s strani obrtniških podjetij, zadrug in manjših podjetij. Zelo živahen ritem vfai a nja prošenj so zabeležili tudi v prvem letošnjem obdobju.
Na podlagi dosedanjih ugotovitev so možnosti, ki jih predvideva omenjeni zakon, v največji meri izkoristili obrtniki za zaposlovanje vajencev. V deželnem merilu je do konca lanskega le-
KULTURNO DRUŠTVO JEZERO DOBERDOB
DANES, 1. marca, ob 20. uri
DAN SLOVENSKE KULTURE
z
moškim pevskim zborom Jezero in diapredstavo
»Ain Turist in Doberdob komet«
(Špargert Ferlauf)
nižje od tistih, ki jih zahtevajo domača podjetja. Zaradi tega so se nekatera teh podjetij dobesedno vgnez-dila pri nas. Vendar pa ima od tega korist, finančno seveda, le naročnik dela. Delavci pridejo namreč vsak dan k nam z malim avtobusom. S seboj prinesejo vse, od kosila pa do vseh mogočih pripomočkov. Pred takimi gradbišči vidimo tovornjake z evidenčno tablico Pordenona, Vidma, Benetk ali celo Trevisa, s katerih raztovarjajo opeko železnobetonske konstrukcije lesena ali kovinska ohišja, sanitarne naprave, električne žice in stikala. Skratka vse. Pri tem seveda trpijo tudi goriška oziroma po-soška obrt in trgovina, ne le delavska zaposlitev.
Opaziti pa je, da se s tako tujo prisotnostjo oziroma pomočjo, ukvarjajo tudi večja podjetja. Svojčas so nekateri goriški gradbeni podjetniki ustanovili večji konzorcij. Le tako so lahko dobili naročilo za gradnjo av-toporta, katerega vrednost gre v desetine milijard lir. Pri gradnji je bila in je zaposlena domača delovna sila. Vendar pa se tudi v tem primfr ru izvajalec del poslužuje specializiranih podjetij predvsem iz drugih krajev. O tem je bil že nekajkrat
ta prispelo nekaj nad tisoč prošenj za okrog 1300 vajeniških mest.
Tako v deželnem merilu. Kakšen pa je bil odziv na Goriškem?? Na podlagi informacij, ki smo jih zbrali pri dveh obrtniških združenjih in tudi pri SDGZ v Gorici, je bilo doslej s strani obrtnikov vloženih nad sto prošenj za okrog 150 do 160 vajeniških mest. Zanimanje za tovrstne posege še zmeraj traja, kar je vsekakor spodbuden pokazatelj. Seveda ostaja odprto vprašanje, če bodo vse prošnje pozitivno rešene in po kakšnih kriterijih jih bodo ocenjevali. O tem pri deželni ustanovi za razvoj obrtništva (ESA) razpravljajo prav te dni.
Izpopolnitev službe bureaufax
Pokrajinsko ravnateljstvo poštne službe ob,vešča, da so pred kratkim izpopolnili javno službo daljinskega foto-prenosa dokumentov, faktur itd. in službo bureaufax, ki deluje v okviru telegrafskega urada. Javno omrežje so na celotnem državnem ozemlju povezali z zasebnim omrežjem Telefax.
govor v goriškem občinskem svetu. Goriška občina je namreč naročnik gradnje avtoporta. Zaradi znanega zakona o borbi proti mafiji mora dandanes v Italiji vsako podjetje, ki nekaj naredi za kako javno upravo, dobiti potrdilo, da ni povezano z mafijo. Sem sodijo tudi taka podjetja, ki izvajajo podnaročila za direktnega izvajalca del. Zato mora o vsakem takem primeru sklepati občinski svet. V goriškem svetu so nekateri svetovalci ugotovili, da je bilo pri gradnji avtoporta najetih že preko dvajset podjetij od drugih, tudi za taka dela, ki bi jih lahko napravili domači obrtniki. Odtod tudi protesti.
Pred kratkim so se goriški gradbeni podjetniki spet združili v konzorcij. Hočejo na tak način konkurirati večjim podjetjem iz drugih krajev. Še zlasti v upanju, da bomo s paketom Altissimo dobili denar za kako večjo naložbo v gradbenem sektorju.
• V Zagraju odprejo drevi, ob 17. uri fotografsko razstavo z naslovom »Obiettivo natura«. Prireja jo domača občinska knjižnica v sodelovanju z domačo fotosekcijo in s tržaško sekcijo lovskih fotografov. Ob otvoritvi bodo prikazali tudi diapozitive.
Občinski svet v Gorici se sestane danes zjutraj ob 10. uri. Gre za dokaj čudno uro sklicanja, za katero so se župan in svetovalci odločili tik pred koncem zadnje seje, ki je bila v ponedeljek zvečer. Danes bi morali prvenstveno izvoliti zastopnike občine v nekatere ustanove oziroma podjetja in sicer v družbo za upravljanje avtoporta in obmejnega postajališča, v mestno podjetje, v mestno lekarno, v dom za ostarele v Ločni-ku, itd. Govor je, da bo predsedniško mesto SDAG, t.j. družbe za u-pravljanje avtoporta prevzel dr. Cesare Devetag, ki ga predlaga socialistična stranka. Še do pred kratkim pa si niso bili vsi edini o tej kandidaturi. Zdi se, da je v zadnjih dneh prišlo do sporazuma med vsemi komponentami stranke, in da je sedaj prevladalo v tem oziru enotno gledanje. O tem bomo sicer dobili potrdilo na današnji seji. Na predsedniško mesto občinskega podjetja za luč, vodo, metan in avtobuse naj bi bil danes izvqljen demokristjan Antonio Jakončič, ki je bil v prejšnji mandatni dobi občinski odbornik.
Doslej je bil predsednik tega podjetja socialdemokrat inž. Egone Lo-patti. Socialdemokrati naj bi dobili v zameno mesto predsednika doma za ostarele v Ločniku. Niso pa s tem zadovoljni. V tej stranki je kar pre-
»Liebe Leute. . .« tako bo drevi ob 20. uri predsednik nekega nemškega prosvetnega društva pozdravil Do-berdobce, ki se bodo zbrali v dvorani KD Jezero. Prireditev, ki si jo je doberdobsko društvo zamislilo ob letošnjem dnevu slovenske kulture, je povsem svojevrstna, oblikovana je z dobršno mero ironije in smisla za humor, tako kot že nekatere prireditve društva Jezero v zadnjih letih.
Značilnost bo predvsem jezik, neke vrste makaronska nemščina s tipičnimi doberdobsko nemškimi (kdo v Doberdobu ne pozna besed »špargert Ferlauf«, ki sta v podnaslovu nocojšnje prireditve) in svojevrsten pogled »od zunaj« na Doberdob, njegovo zgodovino, življenje, okolje in ljudi. V nemškem društvu bo namreč nemški turist (Marko Lutman) predstavil to kraška vas, ki jo je med dolgim popotovanjem prehodil vzdolž in počez in spoznal vse njene zanimivosti in tudi najbolj skrite značilnosti. Svojo pripoved bo obogatil s predvajanjem diapozitovov, na katerih je ujel vse karakteristike Doberdoba, ki so se mu zdele »ivunderbar« in vredne predstavitve ljudem, ki te čudovite vasi ne poznajo.
V skladu z vsem, kar smo povedali, je naslov nocojšnje diapredstave »Ain Turist in Doberdob komet«. Besedilo sta napisala Viljem in Luiza Gergolet, fotografije pa so posneli
cej sporov okrog imenovanja njenih zastopnikov v razne odbore. Na seji so namreč prevladali pristaši posl.. Zucalija, vendar pa je zaradi tega še precej sporov znotraj PSDI. Nekateri celo mislijo, da bi spor utegnil dobiti ostrejše tone in da bi zaradi tega lahko prišlo tudi pri nas do prestopa skupine socialdemokratov v socialistično stranko, kot se je lani zgodilo v nekaterih krajih videmske pokrajine.
Senatorja KPI o šoli v Doberdobu
V zvezd z možnostjo, da bi zaradi zmanjšanega števila vpisov prišlo do zaprtja enega od dveh razredov italijanske osnovne šole v Doberdobu, sta pismeno vprašanje naslovila ministru za šolstvo senatorja Gerbčeva in Battello. Komunistična senatorja opozarjata na posebnost te šole na ozemlju občine, kjer je večina prebivalstva slovenske narodnosti in pozivata ministrico Falcuccijevo, naj sprejme vse ustrezne ukrepe, da bi tudi vnaprej na italijanski osnovni šoli v Doberdobu delovala vsaj dva razreda. Enako zahtevo je pred časom že postavila doberdobska občinska u-prava.
Marino Černič, Karlo Ferletič in Marko Jarc. Kot nam je povedal predsednik društva Jezero Viljem Gergolet, so skušali pri oblikovanju prireditve dati poudarek predvsem avto-ironiji in neobremenjenemu pogledu na domače okolje in ljudi. Prav 'zato so izbrali makaronsko nemški jezik, ki je kot nalašč za poudarjanje humoristične vsebine besedila.
Da bi bila proslava čimbolj celovita so pripravili tudi recitacije v istem »jeziku«, še prej pa bo nastopil domači pevski zbor Jezero. Zbor se bo predstavil občinstvu s programom novih pesmi, ki jih je pripravil za nastop v letošnji sezoni.
Koncert društva Lipizer
V goriškem Avditoriju je na četrtem večernem koncertu nastopil 20. februarja duo flavta-klavir Gabriele Callotta in Vincenzo Balzani. Flavtist, ki je bil član Simfoničnega orkestra RA1 iz Milana in profesor milanskega konservatorija Verdi ter od leta 1983 profesor na Mednarodnih dopolnilnih tečajih v Lancianu, je prikazal zares kakovosten program. Po zahtevnih Chopinovih Variacijah na Rossinijevo temo je občinstvu predstavil Weberjevo Sonato v As-duru, ki je izredno bogata na melodičnih učinkih, a prav tako formalno in dinamično komplicirana, kar je Callotta stilistično zelo dobro podal. BalzarAjeva klavirska spremljava je bila tekoča in bogata in je ustvarila zanimiv dialog med obema glasbiloma v solističnih delih izvedb.
Še intenzivnejši je bil drugi del koncerta z Riesovo Polonezo op. 119 in Beethovnovo Serenado op. 41, v katerih je Callotti uspelo ustvariti jasnejše zvoke in zrelo zaigrati Beethovnovo skladbo. Mojstrska kompozicija avstrijskega skladatelja kaže popolno spajanje med tehničnim elementom in globokim miselnim izražanjem.
Na zahtevo občinstva sta umetnika ob koncu programa zaigrala še We-brovo in Donizettijevo skladbo.
Napovedovalka je bila prof. Chiara Bledig. (L.Q.)
prireditve
Ženski odsek KD Jezero vabi vse ženske na praznovanje 8. marca, ki bo v društvenih prostorih v Doberdobu v petek, 7. t.m. ob 20. uri. Vpisovanje v trgovini Pri Mili do srede 5. t.m.
razstave
V preddverju Kulturnega doma je
še jutri odprta razstava »Poklon A. Černigoju«. Obisk, ob delavnikih med 16.30 in 18.30.
izleti
Deželni zakon 32/85 o zaposlovanju
Nad sto obrtniških podjetij želi deželni prispevek
DANES ZJUTRAJ V GORICI NENAVADNA OBČINSKA SEJA
Se težave v goriškem zdravstvu
Nevzdržno stanje v kirurgiji povod za sindikalni protest
V petek v Ul. Crispi
Skupščina goriške sekcije mešane trgovinske zbornice
Na Goriškem ne mine dan, da ne bi bilo zdravstvo v ospredju pozornosti, predmet posegov bolj ali manj uglednih izvedencev. Tako ugotavlja sindikalna federacija delavcev v zdravstvu CGIL - CISL - UIL, ki polemično navaja, da je v tem okviru imela velik odziv v tisku in javnosti stavka zdravnikov, čeprav je v naši deželi sodelovala pri stavki komaj tretjina zdravnikov, manjša pozornost pa gre dejstvu, da se iz dneva v dan slabša kvantiteta in kvaliteta zdravstvenih storitev.
Kot primer navaja enotna sindikalna federacija delovanje teritorialnih služb (psihiatrija, posvetovalnica, medicina dela), ki so prepuščene same sebi, saj ne samo, da jih niso okrepili, kot določajo zakoni o zdravstveni reformi, ampak lahko delujejo samo zaradi prizadevanja in poklicnega čuta operaterjev. Hude težave i-majo tudi v bolnišnicah, kjer prekinitev novih sprejemov v službo in splošna dezorganizacija povzročata neznosne težave, na katere je treba takoj odgovoriti.
Nevzdržno stanje prihaja najbolj do izraza v kirurškem oddelku, kjer se je z imenovanjem novega primarija povečala kvaliteta in količina dela, istočasno pa se je v zadnjih mesecih zmanjšalo osebje, ki še zdaleč ne krije predvidenega organika. Bolničarsko osebje tako le s težavo
krije delovne izmene, marsikdaj ne more izkoristiti dopustov in tedenskih počitkov. To stanje povzroča nesprejemljive težave tudi za bolnike, saj mora na primer osebje menjavati rjuhe ob štirih zjutraj!
Zaradi tega namerava enotna federacija zdravstvenih delavcev opozoriti javnost na nevzdržno stanje v goriški bolnišnici s protestno pobudo, ki jo bodo pričeli prav v kirurškem oddelku. Od 5. marca dalje osebje ne bo več skrbelo za spremljavo bolnikov izven oddelka. Če ne bo premikov na boljše — napovedujejo sindikati — bodo podobne proteste še zaostrili in razširili na druge oddelke, z namenom da bi javnost senzibi-lizirali s težavami v zdravstvu in u-spešno pogojevali bodoče zadržanje upravnega odbora KZE.
Tretjič pohod po Vojkovih poteh
Juitri, 2. marda, bodo Mas že tretjič, izvedli množični pohod »Po Vojkovih poteh« na Nanos. Udeleženci bodo šli na pot ob 8. uri iz Podnanosa, ob 11. uri pa bo slovesnost ob spomeniku na Nanosu. Govoril bo Vojkov soborec Ciril Pelicon. Prireditelji vabijo na udeležbo bivše borce, tabornike in planince.
Na sedežu goriške trgovinske zbornice v Ul. Crispi bo prihodnji petek, 7. marca, s pričetkom ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicanju, redni občni zbor članov goriške sekcije Mešane italijan-sko-jugoslovanske trgovinske zbornice. Prisoten bo tudi predsednik mešane zbornice dr. Aldo Romoli.
Po poročilu predsednika goriške sekcije Hadrijana Corsija o delovanju upravnega odbora in poročilu nadzornega odbora o finančnem stanju sekcije bo na dnevnem redu izvolitev novega vodstva goriške sekcije Mešane zbornice.
Kot izrecno poudarja tudi v vabilu članom, naj se polnoštevilno udeležijo skupščine, dosedanji predsednik ugotavlja, da vodstveni organi sekcije doslej niso uspeli, zaradi kratkega mandata, oblikovati daljnoročnih programov delovanja. Prav zato pa izraža željo in prepričanje, da bo goriška sekcija v prihodnje, z izvolitvijo novih vodstvenih organov in polnoštevilnim doprinosom članov, lahko dala pomemben prispevek k razvoju in izboljšanju gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo.
9 Gasilci so morali poseči v Ul. Montenero v štandrežu, kjer se_ je Ivanka Ambrož, skupaj s 4-letno hčerko, zaprla v stanovanje, ker ni hotela na zdravljenje v bolnišnico. Po-
tem ko so jo bolničarji zaman skušali prepričati, da odpre vrata, jim ni preostalo drugega, kot da so poklicali gasilce. Ti so se z dolgo lestvijo povzpeli do 4. nadstropja lin razbili okno, da so lahko stopili v stanovanje.
Pianist Sivann v torek v Gorici
V okviru glasbenih srečanj bo v torek, 4. t.m., ob 20.30 v deželnem avditoriju v Ul. Roma nastopil pianist Jeffrey Swann, ki bo izvajal skladbe Beethovna, Ravela in Chopina. Koncert prireja občinsko odborni-štvo za kulturo v sodelovanju z Glasbeno mladino Italije. Swann sodi danes med najboljše pianiste v evropskem merilu, prejel je že več mednarodnih priznanj in redno koncertira v pomembnih središčih, kot so Kòln, Amsterdam, Pariz in Bruselj.
• Pri padcu s tovornjaka med delom pri obratu Petrolifera goriziana na Tržaški ulici se je včeraj popoldne ponesrečil 40-letni Guerrino Togu iz Ul. Trapani v Gorici. V bolnišnici so ugotovili, da si je zlomil kosti v obeh petah in, so ga pridržati na 40-dnev-nem zdravljenju.
SPD Gorica vabi člane - smučarje na udeležbo na 20. zimskih športnih igrah, ki bodo 9. marca 1986 v Ravasclettu. Prijave v trgovini Bavcon (Ul. Carducci) in pri Ivu Berdonu do 5. marca.
kino
Gorica
VERDI 17.00 — 22.00 »Rocky IV.«. I-gra Silvester Stallone.
CORSO 17.30—22.00 »Nove settimane e mezzo«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.00 — 22.00 »Rocky IV.«. Igra Silvester Stallone.
Tržil
EXCELSIOR 18.00 — 22.00 »Perfect«. COMUNALE 20.30 »Eroe di scena, fantasma d’amore«, gledališka predstava.
Krmin
OBČINSKO GLEDALIŠČE 21.00 »H signore degli anelli«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 — 20.00 »Groza v Brestovi ulici«.
22.00 »Seksualne fantazije«. SVOBODA Zaprto.
DESKLE 19.30 »Želo H.«
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. Enrico Toti 52, tel. 72-701.
POGREBI
Danes v Gorici ob 11. uri Maria Visintin vd. Muravitz, prihod iz Palmanove na glavno pokopališče v Gorici.
Na Rojcah so zgradili dve vojašnici, na Velike Roje so prišli letalci
Kako so se pred 1. vojno v Standrežu vgnezdili vojaki
MARKO WALTRITSCH
V	zadnjem petletju tik pred začetkom prve svetovne vojne so Avstrijci močno zavarovali z utrdbami in vrsto novih vojaških postojank državno mejo z Italijo. Kljub temu, da sta bili obe državi v Trozvezi, torej zaveznici, niso Avstrijci veliko dah na to zavezništvo. še posebej zaradi povečane i-redentistične dejavnosti v sosednji dr-’ žavi. Vrsta politikov, industrijcev, najbolj razširjen meščanski tisk, so več let vodili akcijo za priključitev Tridentinske, Trsta, Gorice, Istre in Dalmacije k Italiji. Ti italijanski krogi, ki sicer niso v vladi imeh veliko zaslombe, pa čeprav so jo uživali pri kralju Viktorju Emanuelu III, so podpirah iredentistična stremljenja tudi med italijansko govorečim prebivalstvom Avstro - Ogrske.
Iz gole previdnosti, ki se je kasneje pokazala kot zelo učinkovita, so Avstrijci že nekaj let prej zavarovali državno mojo. Slovensko časopisje tistih let je veliko poročalo o premikih vojaških edinic v obmejnem pasu. Poročalo je tudi ó obiskih visokih avstrijskih vojaških osebnosti na raznih manevrih na Goriškem, v neposredni bližini Gorice, na Tolminskem, v Vipavski dolini, na Krasu, o manevrih mornarice v Tržaškem zalivu in na Jadranskem morju. V tržaških ih puljskih ladjedelnicah so v tistih letih splovili najbolj sodobne avstrijske vojne ladje, ki jim je bila na čelu križarka »Viribus unitis«. O vsem tem je seveda poročalo tudi takratno nemško ter italijansko časopisje v Avstriji in zanimivo je prebirati vesti o gradnjah novih vojašnic ter o prihodu novih polkov v obmejna kraje.
V	neposredni bližini Gorice, na Velikih Rojah, t.j. na prostranem travniku med Štandrežem, Mirnom in So~ vodnjami, so Avstrijci v začetku drugega desetletja odprli letalsko šolo. Bila je to ena prvih v avstroogrskem cesarstvu, nekaka zimska podružnica vojaške šole v bližini dunajskega Novega mesta, kjer so se piloti šolah v poletnih mesecih.
Avstrijci so takrat zgradih tudi več novih vojašnic vzdolž vse meje. Ponekod so novodošli oddelki zasedb nekatera občinska poslopja. Na Rojcah pri štandrežu pa so leta 1912 zgradih novo vojašnico, pravzaprav dve, za potrebe pionirjev in oddelka strojnih pušk pri konjemci. Gre za vojašnici, ki ju vidimo na priloženi fotografiji in ki je bila izdana leta 1913. Barvno razglednico, ki se je med vojaki dobro prodajala, je založil Emil Brajnik, ki je takrat odprl trgovino v neposredni bližini nove vojašnice. Kot je videti na razglednici je pred vojašnico vrsta konjenikov in pešakov, vojaki dveh različnih regimentov. Na sliki je tudi nekaj domačinov, med njimi tudi sam trgovec Emil Brajnik z ženo in številnimi domači otroci iz sosedne Kraške uhce. Med temi so tudi hčere in sinovi Ivana Mozetiča, vodje del v znanem gorišketn gradbenem podjetju Mozetič, ki je z družino stanoval v Kraški uhci. Popolnoma jasno je, da je bila fotografija posneta na praznični dan, saj z oken prvega nadstropja visi cvetna kita.
Upoštevajoč takratno avstrijsko zakonodajo je vojašnico morala zgraditi občinska uprava. Najeti je morala posojilo pri kakem bančnem podjetju. Vojno ministrstvo bi potem plačevalo najemnino, s katetro bi lahko občina v 25. letih odplačala tako glavnico kot obresti.
O gradnji teh dveh vojašnic je bilo v občinskem svetu v Štandrežu (takrat je bil uradni naziv: Starešinstvo v Št. Andrežu) veliko govora tri leta. O tem so na seji občinskega starešinstva Prvič govorih 10. juhja 1910. Župan Andrej Lutman je starešinam (dante bi jim rekli svetovalci) p>oročal, da se vojaška oblast zanima za to, da bi na Rojcah zgradili vojašnico za dve stotniji pionirjev. Strošek za gradnjo naj bi bil predvidoma 140.000 kron, letna najemnina naj bi znašala približno 9-000 kron. S tem bi krili stroške posojila. Starešinstvo je soglasno sprejelo la predlog in naročilo županu naj nadaljuje posvetovanja s pristojnimi oblastmi. Da je šlo za vehk finančni Podvig lahko razberemo tudi iz dej-slva, da je na isti seji starešinstva sprejet obračun občine za leto 1909 ?našal 19.818 kron in 69 krajcarjev, irneli so celo 5,537,28 kron prebitka, aar pomeni, da so dobro gospodarih.
Ysa akcijo je pravzaprav speljalo občinsko starešinstvo, ki je bilo izvoljeno tik pred koncem leta 1910. V glavnem so bili potrjeni prejšnji stare-Slne. župan je bil vedno Andrej Lutman. Podžupani (danes bi temu rekli elani ožjega odbora) so bili Franc l aškulin, Peter Lutman, Ivan Hoban, Jožef Zavadlav in Jožef Pavletič. Starešine pa so bili Andrej Mučič, Anton Marušič, Pavel CingerU, Andrej Bu-
dal, Andrej Plesničar, Andrej Pašku-lin, Jožef Lutman, Jožef Brajnik, Matija Devetak, Josip Lutman — št. 4, Josip Lutman — št. 146, Josip Lutman — št. 174. V naslednjem mandatnem obdobju je prišlo do ostrih sporov med županom in nekaterimi svetovalci, ki so bili zelo blizu župniku Josipu Kosovelu. Na skoro vsaki seji so bih na vrsti prepiri. Prišlo je do izključitve nekaterih starešin, do medsebojnega tožarjenja na goriškem sodišču, do člankov v časopisju. Šlo je za spore znotraj katoliškega političnega gibanja, med pristaši stare struje dr. Antona Gregorčiča in nove struje poslanca Fona in dr. Breclja, ki je uživala podporo goriškega nadškofa Sedeja.
V tem trenutku nas zanima razprava o vojašnici. Ker je do tja segala tudi goriška občina, je vojaška oblast, oziroma c. kr. namestništvo v Trstu, za stvar zainteresiralo tudi goriško občinsko upravo. Na sestanku so zaradi tega prišh tudi goriški zastopniki. Že 19. avgusta 1910 je bil v Gorici sestanek. štandreško občino so zastopali župan Andrej Lutman ter podžupani Jožef Hoban, Peter Lutman, Franc Pa-škulin in Jožef Brajnik. Goriško občino so zastopali Antonio Vidig, Giuseppe Peteani, doktor Giuseppe Bramo in Giuseppe luch. Prisotni so bih poročnik Michael Pachhch, nadporočnik Wilhelm Musil, vojaški podinten-dant Otto Pechaček, vojaški zdravnik dr. Anton Wach, major Hermann Dol-liner in kapetan Felix Hess. Na tem sestanku so govorih o prostorski potrebi po zemljiščih za gradnjo vojašnice kot tudi za vežbališča (na prostoru kjer so danes občinska stadiona in plavalna bazena), kot tudi o dobavi vode. V Štandrežu takrat vodovoda niso imeh. Zato so se domenih, da bodo speljali iz Tannerjeve tovarne vodovod do vojašnice in tudi v vas. Prej so namreč vaščani zajemah vodo iz vodnjakov. Iz Soče ni bilo moč, kajti takratne anahze v laboratoriju v Trstu so dognale, da voda iz Soče ni pitna. Vojašnico bi bih zgradih na zemljiščih Janeza Boštjančiča in Jožefa Petejana, oba iz Štandreža, Giuseppa Leonija iz Gorice, grofa Rudolfa Paceja iz Tapogliana in Franca Marušiča mlajšega iz Štandreža.
Kasneje je bilo še več sestankov o pripravah za gradnjo te vojašnice. O
MATJAŽ GROBLER
V petek, 7. marca, bodo v knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu odprli razstavo z naslovom »Občine na Goriškem od srede 19. stoletja do druge svetovne vojne«, ki jo je pripravil Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. Razstava je že bila odprta v Novi Gorici v začetku februarja, ob Dnevu slovenske kulture in je vzbudila veliko zanimanja. Še zlasti so jo obiskali profesorji in dijaki raznih novogoriških šol. V aprilu pa bo razstava prenesena v Pilonovo galerijo v Ajdovščino. S tem bo zadoščeno prebivalstvu treh občin v severnoprimorski regiji, t.j. tistih občin, ki imajo neposreden odnos s Pokrajinskim arhivom.
Kaj je bilo videti na novogoriški razstavi, oziroma kaj bo videti na tolminski in ajdovski razstavi?
Dokumenti, nastali pri delu takratnih najnižjih upravno političnih enot -občin, osvetljujejo življenje slovenskega naroda na Goriškem v tem obdobju in jih lahko štejemo med pomembne zgodovinske vire. Razstav Ijeno arhivsko gradivo je del kulturne dediščine, ki jo hrani Arhiv. Dopolnjujejo pa ga zakonodaja in ne kateri časopisni viri ter arhivsko gradivo sorodnih inštitučij tostran in onstran meje (Pokrajinskega arhiva Koper, Goriškega muzeja, Goriške knjižnice, Inštituta za narodnostna vprašanja, Državnega arhiva v Gorici ter privatnih imetnikov).
Prikazano obdobje se deli v dva državna okvira, avstrijskega in italijanskega in s tem tudi v dva raz lična upravna sistema. Medtem ko je bil v avstrijskem obdobju velik pou darek prav na samostojnosti odločanja občin, seveda v okviru veljavnih zakonov, pa je pozneje pod Italijo občina sčasoma postajala zgolj izvrševalec volje nadrejene oblasti, ki je tako samovoljno, in nemalokrat grobo, krojila usodo prebivalcev. Za obdobje avstrijskega upravnega sistema je postavljena razstava v meje de-
tem so večkrat govorih v občinskem starešinstvu v Štandrežu. 17. novembra 1911 so Štandrežci sklenili razpisati javno dražbo za gradnjo vojašnice. Objave so dah v goriška. lista Soča in Gorica, v tržaško Edinost, ter v uradni list Avstrijskega Primorja, v L’Osservatorio Triestino, ki je dnevno izhajal v Trstu. Prišlo je osem ponudb. štandreško starešinstvo je sprejelo ponudbo tvrdke Janesch in Schnell z Dunaja za 134.500 kron. To tvrdko je pravzaprav, klot je razvidno iz arhivskih dokumentov, vsililo vojno ministrstvo. Podjetje je gradilo vojašnice po vsem cesarstvu, imelo podružnice v Gradcu, v Sarajevu in v Galiciji. List novostrujarjev Novi čas, ki je izhajal v Gorici, je takrat obtožil štan-dreškega župana, da ni sprejel ugodnejših ponudb slovenskih domačih podjetnikov (na natečaju so namreč sodelovali Franc in Jožef Mozetič, Žnidarčič in Stepančič, Stanislav Vižintin iz Renč, Franc Turel iz Voljčedra-ge Piskel in Braunnsewether, Friderik Ribi in Edvard Asti. Že omenjeno tvrdko Janesch in Schnell pa je vsilila komanda 3. armadnega korpusa v Gradcu, kot je razvidno iz dopisne dokumentacije.
Posojilo je štandreška občina na-
čela Goriško - Gradiščanska obsegala na današnjem jugoslovanskem ozemlju v celoti tolminsko in novogoriško občino, severni del sežanske občine do vključno Lokve, Rodika in Vrem, cerkljansko območje iz idrijske občine in predel ajdovske občine do Hublja. Preko državne meje pa je obsegala današnjo Goriško pokrajino v celoti, severni del Tržaške pokrajine ter območje Červinjana in Ogleja iz 'današnje videmske pokrajine. Goriška pokrajina je obsegala v celoti tolminsko, novogoriško, idrijsko in ajdovsko občino, od sežanske občine pa Vrabče ter severni del vključno s Štanjelom, Kobjeglavo, Pliskovico in Velikim dolom. Preko državne meje pa je spadal v nekdanjo Goriško pokrajino severni del današnje Goriške pokrajine do doberdobskega Krasa. Goriško - Gradiščanska in Goriška pokrajina sta sicer prikazani kot u pravni celoti, razstavljeni dokumenti pa v glavnem pokrivajo območje, nad katerim izvaja arhiv varstvo arhivskega in dokumentarnega gradiva.
Razstava se pričenja s sredino 19. stol., ko je postavljen pomemben mejnik v razvoju občin z izdajo začasnega občinskega zakona dne 17. marca 1849. Dotedanja občinska sa mouprava na Goriškem ni imela zakonske podlage, s tem zakonom pa so bile uvedene upravne (politične) občine kot najnižje enote samoupravne (avtonomije) in obenem državne uprave, volitve občinskih organov in uzakonjen njihov delokrog. Zaključuje pa se z začetkom druge svetovne vojne na našem območju. Predvojna občinska uprava se je sicer nadaljevala tudi še do kapitulacije Italije ter nekoliko spremenjena pod nemško okupacijo in za časa Zavezniške vojaške uprave. Ker pa se med vojno že začne razvijati slovenska ljudska o blast. je to obdobje tako specifično, da bi ga težko vključili v razstavo.
Namen razstave je prikaz organizacije občin in njihovega teritorialnega razvoja, obenem pa odseva skozi arhivske dokumente življenje po sameznika in družbe od najbolj vsak-
jela pri goriški podružnici Ljubljanske kreditne banke. Odplačevala bi ga 25 let.
Vojašnico so zgradih d oleta 1912. Na nadzidku osrednje stavbe, ki jo vidimo na naši razglednici, je bil dvoglavi cesarski orel, pod njim pa napis: »1912. F JI — Pionierkaresne«. Vojašnica je bila namreč poimenovana po cesarju Francu Jožefu I.
Že v tistem letu so štandreški starešine imeh precej opravka še z gradnjo druge vojašnice za en oddelek brzostrelnih pušk pri konjenici. Stala naj bi 117.000 kron. Zgrajena naj bi bila v neposredni bližini prejšnje. Domenih so se tudi tokrat, da je gradnjo prevzelo podjetje Janesch und Schneh. Gradbena dela je vodil stotnik Edvard Net, ki so ga 8.9.1912 počastih kot častne-ča občana. Posojilo so tokrat najeh pri Centralni posojilnici v Gorici.
Ves ta vojaški vrvež je v štandrež prinesel novega življenja. Domači gostilničarji so zaprosih, da se lahko iz vasi preselijo v bližino dveh vojašnic. Domači delavci so bih zaposleni pri gradnji vojašnice, domači prevozniki so vozili p>esek z obrežja Soče na novo gradbišče.
Pojavile pa so se seveda tudi nevšečnosti. Pri plesih je marsikdaj pri-
danjih problemov pa do dogodkov širšega pomena, tako gospodarskega kot kulturnega in političnega dogajanja. Eksponati (arhivski dokumem ti, zemljevidi, fotografije, razglednice) so v celoti originalni. Za večjo slikovitost pa poskrbijo fotografije županov ter iz arhivskih dokumentov izbranih občinskih štampiljk.
Razstavo dopolnjuje katalog, ki za obdobje obeh državnih formacij prikazuje spreminjanje višjih upravnih enot in organizacijo občinske upra ve. Teritorialni razvoj občin je do poljnjen z dvema preglednicama. Prva prikazuje stanje občin leta 1918 po okrajnih glavarstvih in sodnih o-krajih dežele Goriško - Gradiščanske, z njihovimi ustanovnimi letnicami in spremembami. Upoštevan je uradni slovenski naziv občin, oziroma italijanski za italijanske občine gradičan-skega in tržiškega okrajnega glavarstva, pripisana pa so tudi nemška in italijanska imena slovenskim obči nam. Druga pa prikazuje obseg sodnih okrajev Goriške pokrajine, kakor so se izoblikovali do konca leta 1928, ter občine pred in po komasaciji z njihovimi slovenskimi in uradnimi (t.j. italijanskimi) nazivi.
Posebno poglavje prikazuje tudi občine v času prve svetovne vojne. Katalog vsebuje še seznam 220 eksponatov, dopolnuje pa ga nekaj izbra nih dokumentov in občinskih štam piljk.
Kot je bilo ob otvoritvi poudarjeno, je razstava »Občine na Goriškem od srede 19. stol. do druge svetovne voj ne« rezultat obdelave arhivskih fondov avstrijske in italijanske uprave, ki jih hrani Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. V celoti hrani arhiv 20 fondov iz avstrijskega in italijanske ga obdobja in 25 fondov samo iz italijanskega obdobja, količinsko pa to predstavlja 120 tekočih metrov, oziroma 1100 arhivskih škatel in 340 knjig. Od tega ostaja še precej arhivskega gradiva, predvsem iz obdobja italijanskega upravnega sistema, ki bo ob podrobnejši obdelavi dopolnilo dosedanje delo
šlo do prepirov med domačimi fanti in vojaki in slednji so grozili z bajoneti. Domači župnik Kosovel je kričal na vse tiste, ki so želeh plesati. Vojaška oblast je od občine zahtevala, da skrbi za popravila px>ti in za jaha-lišča. V občinsko stavbo v Štandrežu, kjer je prej bival cerkovnik, so nastanili vojake letalskega oddelka. Na Velikih Rojcah so se nastanih letalo. Prišlo je do spora med vojaško oblastjo in domačimi štandreškimi ter mirenskimi kmeti. Prej so ti kosih travo na Rojcah. Potem p>a tja niso več smeh, ker jo zemljišče za svoje potrebe zasegla vojaška uprava. O tem je bilo več govora na sejah starešinstva, zaradi tega so v nasprotnem časopisju leteh očitki na župana in pxxì-župane.
Bih pa so že časi tik pred začetkom vojne. V raznih krajih goriške dežele so vojaki gospodovali ne meneč se za potrebe domačinov. Župani so se morah podrejati potrebam vsemogočne vojaške komande.
Literarni natečaj za furlanski roman
Furlansko filološko društvo (Società filologica friulana) je razpisalo natečaj za izvirni roman ali zbirko povesti v furlanščini. Tipkopise v šte-rih izvodih je treba poslati do 26. julija letos na sedež Furlanskega filološkega društva v Vidmu, Ul. Manin 18, v zaprti ovojnici. Tipkopisi morajo biti označeni samo z geslom. Avtorja najboljšie ocenjenega dela bodo nagradili, nagrado (milijon lir) pa podelili ob letošnjem kongresu društva, ki bo predvidoma v septembru. Prihodnje leto bo razpisan natečaj za zbirko poezij v furlanščini.
Spet zamenjava v vodstvu KZE
Že nekajkrat je zastopnik zelene liste v goriškem občinskem svetu Renato Fiorelh opozoril na nevzdržno stanje v goriški bolnišnici, kjer baje nekaj ni v redu v vodstvu ginekološkega oddelka. Na zadnji seji občinskega svetta se je Fiorelh spet oglasil k besedi. Povedal je, da so v zadnjem času ravnatelja tega oddelka premestili na višje mesto zdravstvenega direktorja vse Krajevne zdravstvene enote. To bo tudi prav, je dejal zastopnik zelenih, vendar bi bilo želeti, da ne bi na tem visokem mestu vsake tri mesece menjavah odgovornega funkcionarja. Zaradi tega je župana prosil, naj nastopi na merodajnih mestih, da se neha stalna rotacija funkcionarjev na tem odgovornem mestu KZE.
Ni parkirišč pred županstvom
Kako je s parkirišči za avtomobile v goriškem mestnem središču? Slabo, meni socialdemokratski svetovalec Esposito. Ta je namreč na zadnji seji občinskega sveta predlagal, naj bi na trgu pred županstvom občina namestila parkirne ure. Na tak način bi občanom, ki pridejo po opravkih na županstvo, pa čeprav samo za nekaj minut, omogočili da najdejo parkirni prostor pred mestno hišo. Sedaj namreč tam parkirajo trgovci, uradniki in orožniki, vsi, ki imajo tam blizu trgovino ah pisarno. Kdor na delovnem mestu zaprosi za eno prosto uro, ker mora na županstvo po kak dokument, pa v bližini županstva ne najde prostega mesta za svoj avto. Odbornik za mestno pohcijo Bratuž je obljubil, da bo stvar preučil skupno s poveljstvom mestne policije.
Termalno zdravljenje za invalide
Krajevna zdravstvena enota obvešča vojne in službene invalide, da lahko do 30. aprila vložijo prošnje za klimatsko in termalno zdravljenje. Prošnje morajo predstaviti v uradu za invalide pri goriški KZE v Ul. Mazzini 7. V istem uradu so na razpolago u-strezni obrazci in vse potrebne informacije.
razna obvestila
Žene iz Števerjana, Podgore in Štandreža vabijo na skupno družabnost z večerjo, ki bo 8. marca v prostorih razstavišča Espomego. Nastopa kvartet Zvonček iz Škofje Loke in narodnozabavni ansambel bratov Arnold. Prijave in informacije pri Marti Zorn v Štandrežu, tel. 21407, Danici Mize-rit v Števerjanu tel. 884110, Ančki Mi-kluš v Števerjanu tel. 884182 in Mar-čeli Kocjančič v Podgori tel. 391450.
V priredbi Pokrajinskega arhiva Nova Gorica
Tudi v Tolminu in v Ajdovščini razstava o nekdanjih občinah Goriške
SMUČANJE: superveleslalom v Hemesdalu
Zurbriggen zmagovalec
NOGOMET: pred pričetkom prvenstva
Koper se vestno pripravlja
HEMESDAL — Superveleslalom na norveškem snegu je skoraj v celoti ovrednotil specialiste in Pirmin Zurbriggen: v vlogi zmagovalca je dokaz, da čisti slalomisti v tej panogi skoraj nimajo kaj iskati. V Hemesdalu je za švicarskim smučarjem drugo mesto osvojil Zahodni Nemec Wasmaier, ki je sicer svetovni prvak v veleslalomu, tretji pa je bil Leonhard Stock, pred šestimi leti o-limpijski prvak v smuku. Drugi Nemec Renoth je bil na četrtem mestu majhno presenečenje, Girardelli pa je s peto pozicijo prismučal še nekaj točk za svojo že itak trdno prvo mesto na lestvici svetovnega pokala.
Zadovoljiv je bil tudi nastop ita-lijanskih smučarjev, katerim pa je znova zmanjšalo nekaj ostrine. Er-lacher, Pramotton in Marzolla so se uvrstili v prvo petnajsterico, ki v smučarskih tekmovanjih označuje kakovost. Jugoslovani se niso izkazali.
VRSTNI RED: 1. Zurbriggen (Švi.) 1’37”44 2. Wasmaier (ZRN) 1’37”62;
3. Stock (Av.) 1’38”72; 4. Renoth (Z RN) 1’38”77; 5. Girardelli (Luks.) 1’38”93; 7. Erlacher (It.) 1’39”41; 9. Pramotton (It.) 1’39”65; 15. Marzolla (It.) 1’40”09.
SKUPNA LESTVICA SP: 1. Girardelli (Luks.) 279 točk; 2. Zurbriggen (Švi.) 206; 3. Miiller (Švi.) 199; 4. Wasmaier (ZRN) 185; 5. Stenmark (Šve.) 162; 6. Petrovič (Jug.) 160. Prvi Italijan je Mair (119 točk), Bojan Križaj pa ohranja 14. mesto s 102 točkama.
Novo priznanje za Sama Kokorovca
V Trstu je bilo sinoči nagrajevanje najboljših mladih športnikov Furlanije - Julijske krajine, ki ga je organiziralo Združenje športnih časnikarjev nase dežele. Prvo nagrado je prejel Poletov kotalkar Samo Koro-rovec, drugo pa namiznoteniška igralka Marina Cergol.
KOPER — Drugoligaš Koper se marljivo pripravlja na spomladanski del prvenstva v drugi zvezni nogometni ligi (Zahod), ki prične 9. marca. Doslej je odigral 15 prijateljskih tekem, v katerih je dosegel 11 zmag, dva remija in doživel po dva poraza z razliko v zadetkih 37:10.
Najuspešnejša strelca doslej sta bila novi srednji napadalec Kopra Petkovič, ki je dosegel 14 zadetkov ter levokrilni napadalec Breznikar z štirimi zadetki. Smolo pa ima ponovno v jesenskem delu prvi napadalec Kopra 'Robert Volč, ki so mu pred dnevi izpulili noht iz prsta Itve noge in še nekaj časa ne bo mogel igrati.
Predvčerajšnjim je Koper prvič nastopil na glavnem: igrišču in v prijateljski tekmi visoko s 7:1 premagal Union (Avstrija). Ponovno je zaigral Vidakovič, ki je imenitno gradil igro, zadetke pa so dosegli Petkovič in Breznikar po dva ter čosič, Vidakovič in Studen po enega. V sredo je kom-
binirana ekipa Kopra z golom Jer-maniča premagala slovensko enajsterico Sak iz Celovca. Naslednjo tekmo, zadnjo pred glavno preizkušnjo, bo Koper igral danes s prvakom tretje avstrijske lige Wigohausom, za katerega igra tudi Brane Oblak. (Kreft)
Nogomet: 1. jugoslovanska liga
Danes 18. kolo <
Z 18. povratnim kolom se bo danes nadaljevalo jugoslovansko državno nogometno prvenstvo v 1. ligi, v kateri trenutno vodi Partizan s 27 točkami. Danes bo na sporedu srečanje Hajduk - Sutjeska ter derbi kola med drugouvrščeno Crveno zvezdo in tretjeuvrščenim Veležem. Jutri bodo igrali:	Budućnost - Priština,
Vardar - Sarajevo, Beograd - Osijek, Željezničar - Vojvodina, Dinamo (Z) -Čelik, Rijeka - Dinamo (V) in Sloboda - Partizan.
KOŠARKA: pred jutrišnjim nastopom 21. kola drugoligaškega prvenstva v Montebelluni
JADRAN PROTI NORDICI, LETOŠNJEMU RAZOČARANJU
Jutri se Jadranu ponuja priložnost za uspeh, čeprav bo tokrat igral v gosteh. Žerjalova vrsta bo namreč zaposlena v Montebelluni, kjer se ji bo po robu postavilo domače moštvo Nordico.
Po zadnji zmagi proti Teoremi so , »plavi« na dvanajstem mestu razpredelnice, takoj za trojico srednje močnih elup (Teorema, Mauri in Kid-land), od katerih jih pa loči celih osem točk. Z istim številom točk kot Jadran so na enajstem mestu košarkarji ekipe Victors, ki imajo boljšo koš razliko.
Če primerjamo začetek povratnega dela prvenstva z začetkom letošnje lige, lahko opazimo, da so jadra-novci v tem povratnem delu v znatno boljšem položaju: v začetku so bili po petih kolih še brez točk, medtem ko so v petih srečanjih povratne-
Tako v prvi tekmi Jadran — Nordica 73:67 (41:38)
JADRAN: Žerjal 4, Ban 28, Rau-ber 13, Zaratti 10, Čuk 12, K. Starc 5, Gulič 1, Sosič, Klobas, Lokar.
NORDICA: Bocchi 14, D’Ambrosio, Lamberti 14, Possemato 4, Buiatti 9, Morellato 7, Volpato 4, Barzi, Perus-sato, Binotto 15.
ga dela že izbojevali dve zmagi (Pa-napesca in Teorema).
Prvo srečanje z Nordico je bilo neke vrste »mejnik« v letošnji Jadrano-vi B ligi, saj so prav proti temu nasprotniku dosegli prvo zmago v drugoligaški konkurenci.
Moštvo trenerja Trevisana je bržkone največje razočaranje letošnjega prvenstva. Po tolikih letih dostojnega nastopanja v B ligi z uvrstitvami na sredini lestvice, je ekipa iz Veneta letos na zadnjem mestu razpredelnice z dvema samima zmagama. Zal popolnejšo informacijo je treba po-,
V Gorici bo danes slovenski derbi med Domom in Krasom Globtrade. Goričanke so nesporne favoritinje, saj za prestop v B ligo matematično potrebujejo še dve točki. Že v prvem delu v Zgoniku so visoko slavile in verjetno tudi tokrat ne bodo našle v demoraliziranih krasovkah enako-vrednega odpora, saj so Zgoničanke že odrezane iz boja za napredovanje in bi bil zanje uspeh proti domov-kam le prestižnega pomena.
vedati, da je ekipo iz raznih razlogov zapustilo več igralcev (npr. Zarotti), toda nihče verjetno ni pričakoval, da bo Nordica letos tako neuspešno igrala. Klub iz Montebellune se je odločil za radikalno pomladitev svojih vrst, moštvo pa zato plačuje dolg neizkušenosti.
Jadran v »normalnem: formatu« bi moral jutri v Montebelluni zmagati. To seveda ne pomeni, da je zmaga že vnaprej zagotovljena našim fantom, ki se bodo morali potruditi prav 'kot proti kateremukoli drugemu na-.jsprotniku.
MOŠKA C LIGA
Krasova moška ekipa bo še zadnjič letos nastopila doma. Po odločilni zmagi v prejšnjem kolu bo jutri prišel v goste Liberale B iz Castel franca, ki zaseda skupaj z dvema drugima ekipama drugo mesto na lestvici z dvema točkama zaostanka za vodečimi sosedi in če hoče še upati na napredovanje, mora jutri proti Krasu nujno zmagati. Kraševci pa so se v Zgoniku proti močnejšim ekipam vedno dobro znašli in bodo tudi tokrat
Jutrišnje srečanje je vsekakor pomemben test za Bana in tovariše, ki bodo prihodnjo nedeljo, ko pride na obisk veronski Citrosil, pred mnogo težavnejšim poslom.
Srečanje med Nordico in Jadranom bo jutri v Montebelluni (Ul. Biagi), s pričetkom ob 17.30. (Cancia)
Rokomet: svetovno prvenstvo
Velik uspeh »plavih«
BERN — Na predtekmovanju svetovnega rokometnega prvenstva je Jugoslavija včeraj dosegla še eno veliko zmago, saj je z 22:20 (10:9) odpravila Vzhodno Nemčijo, olimpijskega prvaka iz Moskve 1984. S to zmago so se »plavi« uvrstili na prvo mesto prve polfinalne skupine.
Prva polfinalna skupina bo takole sestavljena: Jugoslavija 4 točke, ZRN 4, NDR 2, Švica 1, Španija 1, Sovjetska zveza 0. Druga polfinalna skupina: Madžarska 4, Južna Koreja 2, Švedska 2, Romunija 2, Islandija 2, Danska 0.
Jugoslavija bo prvo polfinalno tekmo odigrala jutri, in sicer proti Španiji.
Namizni tenis: derbi Dom-Kras Globtrade v C ligi
ODBOJKA: v finalu višješolskega dijaškega prvenstva
se je oddolžil Zoisu
• Samo z zmago
NADALJEVANJE S L, STRANI
stopanjem v Italiji že dovolj poznaš svoje nasprotnice. Kaj predvidevaš?«
»Iskreno povedano, vsaj na papirju je Arena močnejša. S tem pa ni rečeno, da se bomo takoj zlahka predale. Nasprotno, kot Verončanke bomo igrale sproščeno, saj nimamo kaj izgubiti in upam, da ne bomo odpovedale. Brez dvoma Cergolovi ne bo lahko igrati pred Krasovo publiko, ki jo je v zadnjih dveh sezonah bodrila.«
»Vsi nestrpno pričakujemo drevi-šnji nastop,« je menila Damjana Sedmak, »vendar se dobro zavedamo, da so naše možnosti za zmago res minimalne. Skušale bomo zaigrati nad lastnimi sposobnostmi, vsaka napaka v takih srečanjih pa utegne biti za nas usodna. Kar se tiče posameznih nastopov, so zame vse tri nasprotnice skorajda nedosegljive. Vso pozornost bom skušala z Bernardičevo posvetiti igri dvojic, ki bo morda odločilna za končni uspeh. Vse smo v zadnjem času resno trenirale, bolečine v hrbtu so minile. Rada bi a-pelirala na publiko, da bi se v čim večjem številu udeležila srečanja.«
»Startamo v očitnem zaostanku,« je pristavila Sonja Milič, »a napele bomo vse sile in skušale dokazati našim nasprotnicam, da se jim lahko trdno upiramo. Vse tri nasprotne igralke se zlahka razburijo in edino ta ugotovitev je za nas pozitivna. Treba pa bo izkoristiti vsak ugoden trenutek.«
»Srčno si želim, da bi zmagale,« je zaključila Tanja Ukmar, »a moje soigralke bodo pred izredno zahtevno nalogo. Doslej so dokazale, da v najpomembnejših trenutkih le malokdaj odpovejo in znajo pripraviti marsikatero presenečenje. Upam, da bo tudi tokrat tako.« (Z.S.)
ZADNJA VEST
Kaže, da je Marina Cergol zbolela za gripo, saj se ni udeležila sinočnjega nagrajevanja Združenja športnih časnikarjev Furlanije - Julijske krajine, na katerem je prejela 2. nagrado. Seveda bomo šele drevi videli, če bo zmogla stopiti za zeleno mizo.
Slomšek
Dijakinje učiteljišča Slomšek so letošnje višješolske pokrajinske prvakinje v ženski odbojki. V finalu dijaškega prvenstva za prvo mesto so včeraj zjutraj v veliki dvorani tržaške športne palače pred lepim številom sošolk z 2:0 premagale ekipo trgovskega zavoda Zois. Tržaška odbojka se je tako skoraj deset let po zadnjem prvoligaškem derbiju med Are Lineo in CUS spet pojavila v osrednji športni areni mesta in je dokaj pomenljivo, da ta povratek sovpada s slovenskim ženskim finalom, saj predstavlja slovenska ženska odbojka sedanji vrh tržaške odbojke sploh.
Včerajšnji je bil že drugi zaporedni finale med Slomškom in Zoisom, učiteljiščnice pa so se trgovkam od-
KRAJ IN DATUM. Nedelja, 16. marca 1986, ob 10. uri v Žkbeh (Ne-vejsko sedlo) na Rdeči progi.
PROGE. Veleslalom bo potekal po eni progi, ki bo krajša za prve štiri tekmovalne razrede, navedene v naslednji točki. Tekmovanje predvideva samo en spust.
TEKMOVALNI RAZREDI. »Baby sprint« (M-Ž) (1977 in mlajši-e); mi-ški-miške (1975-1976) ; medvedki-me-dvedke (1973-1974) — vsi, ki so prvič to zimo nataknili smučke; cicib^ni-cicibanke (1971-1972) ; mladinei-mla-dinke (1968-1970); članice (1956-1967); dame (1955 in starejše); člani (1952-1967) ; amaterji (1951-1945) ; veterani (1944 in starejši).
VPISOVANJE. Vpisovanje bo do 11. marca na sedežu ZSŠDI v Gorici vsakdan razen sobote, od 16. do 18.
dolžile za lanski p>oraz. Sicer je zmagala ekipa, ki je manj grešila, saj je bila napetost prevelika, da bi lahko bjla tekma tudi lepo. Pri trgovkah je odpovedalo najmočnejše o-rožje — kolektiv, a pri učiteljiščni-cah so se ob že uveljavljenih posameznicah izkazale tudi nekatere manj kvotirane igralke.
Dijakinjam Slomška so s simpatičnim navijanjem izdatno pomagale tudi sošolke, ki jim je ravnateljstvo izrecno dovolilo, da si ogledajo finale, trgovke po žal spodbude s stopnišč niso bile deležne.
V medpokrajinskem finalu, ki bo že v četrtek, 6. marca, ob 9.30 v telovadnici šole Morpurgo, se bodo dijakinje Slomška pomerile z zmagovalcem iz videmske pokrajine.
ure. Vpisnina znaša 2.000 lir.
ŽREBANJE. Žrebanje startnih številk bo 12. marca zvečer na sedežu SPDG v Ul. Malta 2 v Gorici.
NAGRAJEVANJE. Kolajno dobijo vsi prvouvrščeni-e, drugouvrščeni-e in tretjeuvrščeni-e, tekmovalci-tekmoval-ke v posameznih tekmovalnih razredih. Pokal prejmejo najboljša tekmovalca in najboljši tekmovalci na dveh progah. Plaketo prejmejo najstarejši in najstarejša ter najmlajši in najmlajša med tekmovalci.
Za člane SPDG velja tekmovanje tudi za društveno prvenstvo in prvi trije uvrščeni-e v posameznih tekmovalnih razredih bodo ustrezno nagra-jeni-e. Nagrajevanje bo potekalo približno ob 15.30 pri sedežu smučarske šole, oziroma na pokritem sprehajališču pred hotelom Kanin v primeru slabšega vremena.
SLOMŠEK — ZOIS 2:0 (15:13, 15:2)
SLOMŠEK: Foraus, Pertot, Žerjal, Ušaj, Radetič, Centazzo, Rudež, Vil-ler. Knez, Bandi, Leghissa, Klinc.
ZOIS: Velikonja, Garbini, Milkovič, Križmančič, Možina, Malmenvall, Sossi, Viđali, Žerjal, Komar, Dmovšček, Ukmar.
IZJAVI;
Prof. Loredana Kralj (trener Slomška): »Zelo sem zadovoljna, predvsem zaradi deklet, ki so že četrto leto naskakovale naslov in so ga letos končno tudi osvojile.«
Prof. Dragica Hrovatin (trener Zoisa): »Prevelika želja, da bi znova o-svojila naslov, je bila za dekleta u-sodna, saj so popolnoma odpovedala. Res mi je žal, saj so se na tekmo vestno pripravila.« (ak)
DNEVNE VOZOVNICE. Vsi udeleženci lahko nabavijo vozovnice p» znižani ceni pri predstavniku prireditelja, ki bo za to zadolžen.
PRIZIVI. Morebitne prizive bo sprejemala komisija prireditelja do 15 minut po objavi neuradnih rezultatov. Prizivu je treba dodati 10.000 lir, ki bodo vrnjeni, če bo priziv sprejet. Odločitev komisije je nepreklicna.
VARNOST. Za morebitne nezgode in poškodbe, ki bi nastale v zvezi s tekmovanjem, si prireditelj ne prevzema odgovornosti, poskrbel pa bo za ustrezno vame pogoje izvedbe.
PRAVILNIK. Pravilnik FISI velja za vse, kar ni predvideno v tem pravilniku, ki ga prireditelj po sili razmer sme tudi spremeniti.
Prireditveni odbor SPDG
Goriško smučarsko prvenstvo
domači šport
Danes
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
18.00	v Zgoniku: Kras Globtrade -Surgelati Arena Verona
ŽENSKA C LIGA
17.00	v goriškem Kulturnem domu: Dom - Kras Globtrade
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
20.30	v Nervesi, Ul. Bombardieri del Re: Nervesa - Meblo
MOŠKA C-2 LIGA
19.00	v Trstu, na 1. maju: Bor JIK banka - NPT; 20.00 v štandrežu: Olympia Terpin - Libertas Sacile; 20.30 v Vidmu: Volley Bali - Val
ŽENSKA C-2 LIGA
20.30	v Sovodnjah: Sovodnje Central-sped - Fontanafredda; 20.30 v Gorici, telovadnica UGG: Crisci - Bor Friul-export
MOŠKA D LIGA
18.00	v goriškem Kulturnem domu: Naš prapor - San Sergio
ŽENSKA D LIGA
18.00	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Intrepida; 19.00 na Opčinah: Sloga - Canon Tržič; 15.30 v Trstu, šola Suvich: NPT - Breg Agrar
1.	MOŠKA DIVIZIJA
21.00	v Repnu: Sloga - CUS
1. ŽENSKA DIVIZIJA
17.00	v Nabrežini: Sokol - NPT; 17.00 v Trstu, šola Caprin: Club Altura - Bor
UNDER 16 — MOŠKI
19.00	v Trstu, na 1. maju: Bor - NPT
UNDER 16 — ŽENSKE
15.30	v Trstu, na 1. maju: Bor - Orna Armes: 15.00 na Opčinah: Sloga B -DLFAC
NOGOMET
UNDER 18
15.00	v Bazovici: Zarja - San Sergio
CICIBANI
16.00	v Dolini: Breg - San Vito
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
17.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Radenska - Intermuggia; 20.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom - Virtus; 20.00 v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario - Breg Adriatherm; 20.15 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Lavoratori del Porto
1. MOŠKA DIVIZIJA
19.00	v Repnu: Polet - Prevenire
DRŽAVNI KADETI
18.00	v Trstu, telovadnica Poggi Paese: Stefanel - Jadran Parco
MLADINCI
16.00	v goriškem Kulturnem domu: Dom - Intermuggia
KADETI
15.00	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Ferroviario; 17.30 v Repnu: Polet - Scoglietto
NARAŠČAJNIKI
17.30	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Bor Adriaimpex
PROPAGANDA
18.30	na Proseku, dom Ervatti: Lavoratori del Porto - Bor
ROKOMET
MOŠKA D LIGA
21.00	v Zgoniku: Kras Trimac - Co-uegliano
Jutri
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
18.00	v Montebelluni, Ul. Biagi: Nordica - Jadran
MLADINCI
10.30	v Trstu, šola Addobati: Saba -Bor; 9.00 v Trstu, Vrdelska cesta: Li-Ijertas - Polet
NARAŠČAJNIKI
11.00	v Nabrežini: Sokol - Ferroviario
PROPAGANDA
9.30	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Libertas; 8.30 v Trstu, v Ul. Ginnastica: SGT - Breg
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Križu: Vesna - Libertas; 15.00 v Bazovici: Zarja - Stock
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	na Padričah: Gaja - Primorec:
15.00	v Šlovrencu: San Lorenzo - Sovodnje; 15.00 v Doberdobu: Mladost -Azzurra; 15.00 v Štandrežu: Juventina -Sagrado
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Repnu: Kras - San Luigi; 8 30 v Dolini; Breg - Fortitudo
NAJMLAJŠI
12.15 na Proseku: Primorje - Opicina
ZAČETNIKI
11.45 v Miljah: Fortitudo - Breg- 9 45 na Proseku: Primorje - Portuale
ODBOJKA
ŽENSKA C-2 LIGA
11.00	v Trstu, Ul. Zandonai: Killjoy -Sloga
1. ŽENSKA DIVIZIJA
9.30	v Trstu, na 1. maju: Bor - Liter 1904
NAMIZNI TENIS
MOŠKA C LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras Globtrade - Liberale A
ROKOMET
MLADINCI
9.00	v Nabrežini: Inter - Kras Trimac
Pred jutrišnjim kolom B lige
Lazio v Repnu
Enajsterica Lazia, ki se bo jutri na »Grezarju« pomerila s Triestino, bo danes ob 10.30 trenirala na igrišču ŠK Kras v Repnu.
Zadnji trening bo danes imela tudi Triestina. Posebno skrb bodo posvetili predvsem Bistazzandju, ki je pm škodovan. Za jutri se obeta nastop rezervnega varuha Gandinija.
Težko gostovanje združene ekipe v Nervesi
Meblo v brlogu ranjene zveri
Združena ekipa Meblo bo drevi ob 20.30 gostovala v Nervesi, kjer se bo pomerila s smrtno ranjeno zverjo. Zadel jo je lovec na napredovanja Mobilcatalogo, ki je prejšnji teden v Pordenonu z zmago v neposrednem spopadu zapisal prvenstvu B lige besedo konec, vsaj kar se tiče prvega mesta.
Zelo težko je predvidevati, kako bo reagirala neozdravljivo ranjena zver. Poslednji krči Nervese so lahko izredno nevarni, tudi pyogubni. Morda je nasprotnik le ohranil še nekaj svežine, ni pa tudi rečeno, da ne bo »izdihnil« brž ko bo stopil na igrišče. Kakorkoli že, je na dlani, da Nervesa gotovo še ni prebolela pwraza v Pordenonu, vprašanje je le, ali jo ob tem spremljajo občutki jeze ali nemoči: morda ne eno ne drugo, saj konec kancev premoč Pordenončank ni bila nikoli vprašljiva, zato ni izključeno, da se je Nervesa podzavestno že zdavnaj sprijaznila z vlogo druge sile prvenstva.
Vsekakor bo izid drevišnjega gostovanja Mebla zelo odvisen tudi od razpoloženja ekip. S tehničnega vidika je Nervesa gotovo v prednosti, toda treba je reči, da se je Meblo proti temu nasprotniku vselej izkazal, čeprav je z igrišča skoraj vedno izšel premagan. Motivacij ne bi smelo manjkati, saj sta točki dokaj prestižni, teoretično pa celo važni, saj do konca pyrvenstva manjka še sedem
kol, dkipi pa loči šest točk. Navsezadnje pa bi se Meblo z zmago skoraj gotovo že zagotovil najmanj tretje mesto, za katero se še poteguje tudi Conegliano. Kakorkoli bi uspeh [»menil za našo ekip» »podvig«.
Naj omenimo še, da bo avtobus za navijače odpeljal ob 15.30 s Trga Oberdan, ob 16.00 pa iz Sesljana.
Današnje 16. kolo je vsekakor zelo zanimivo, saj se obeta še vrsta drugih izenačenih bojev. Med te gotovo sodi tudi spopad med Fiessom in pomlajenim Moglianom Venetom (ekipi ločita dve točki), še bolj p» srečanje v Ferrari, kjer bo Putinati gostil Tregarofani, potem ko je v prejšnjem kolu poskrbel za senzacijo, saj je v gosteh premagal Conegliano, s čimer si je skoraj gotovo zagotovil obstanek v ligi. Conegliano bo gostoval v San Giusti-ni, kjer se bo pomeril s Frattejem, ki krvavo potrebuje zmago. »Big match« revežev je v Spinei, kjer gostuje Fiamma. Tržaški Armes igra doma s Pordenonom. Tudi če bi Mobilcatalogo teden dni noro »praznoval« zmago z Nerveso, bi bil še vedno močnejši!
DANAŠNJI SPORED: Nervesa - MEBLO; Orna Armes - Mobilcatalogo; Lafer Tregarofani Padova - Putinati Ferrara; Spinea - Fiamma Vicenza; Fratte San Giustina - Volley Conegliano; Volpe Fiesso Umbertiano - Mo-gliano Veneto.
Ta teden na raznih košarkarskih in odbojkarskih igriščih pri nas
KOŠARKA
V ŽENSKI C-2 LIGI
Pred trojnim uspehom naših?
V	ženski odbojkarski C-2 ligi bo drevi na s [»redu kolo, v katerem morajo vse naše tri ekip» zmagati, saj so njihovi nasprotniki vse prej kot nepremagljivi. Res je, da dosedanji potek prvenstva ne dopušča pretiranih iluzij glede trdnosti naših šesterk, toda tokrat jim je koledar resnično naklonjen.
Borovke, sponsorizirane Friulexport, bodo gostovale v Gorici pri Crisciju. Možnosti, da bi se »plave« še potegovale za napredovanje so objektivno minimalne. Med tednom je Sangiorgina v [»novijeni tekmi s 3:1 v gosteh premagala Latisano in je tako na vrhu lestvice dohitela Cehnio. Njuna prednost nad neposrednimi zasledovalci znaša štiri točke, borovke zaostajajo za šest točk. Na dlani je, da morajo varovanke trenerja lesuja zmagali,
Še bolj pomemben, saj gre za obstanek v ligi, je jutrišnji nastop Sloge proti Killjoyu. Upati je, da Tržačanke, ki so praktično že obsojene na izpad, ne bodo nudile slogašicam pretirano močnega odpora. Bolje pa je, da slovenska dekleta računajo le na lastne moči, saj je p» zadnjih razpletih zanje neobhodno p»trebno, da premagajo vse nasprotnike s spodnjega dela lestvice. Sovodnje Centralspyed se bodo doma pomerile s Fontanafreddo, ki ima le točki več od naših igralk. Ponuja se jim priložnost, da jo dohitijo.
V	D ligi bo Dom Agorest px>čival, zato so v ospredju le boji za obstanek. Kontovelke (doma s šibko Intrepido) in brežanke (v gosteh pri NPT) imajo imperativ zmage, druge alternative Pač ni. Slogašice se bodo doma pomerile z vodilnim Canonom in nimajo kaj izgubiti, saj na papirju nimajo velikih možnosti.
Odbojka: v moški C-2 ligi
Ne brez nevarnih pasti
Drevišnje kolo bi moralo biti za naše moške odbojkarske C-2 ligaše deskaj ugodno, čeprav je treba priznati, da pasti tudi tokrat ne manjka.
Val, ki je po zmagi v derbiju z borovci, najresnejši slovenski kandidat za sam vrh, bo sicer igral v gosteh, vendar je od naših predstavnikov tisti, ki stoji pred najlažjo nalogo. V Vidmu se bo namreč pxjmeril z drugo postavo tamkajšnjega prvoligaša Volley balla, ki pa je le bleda senca ekipe Mariborčana Lečnika in tržaškega trenerja Pavlice. Volley bali sestavljajo namreč v tej ligi nekateri mlajši in pa nekateri starejši igralci, ki ne najdejo pravega mesta v prvi ekipi. Kot vsako leto se v C-2 ligi Volley bali bori za obstanek, tako je tudi letos. Čeprav igrajo Štandrežei v gosteh občutno slabše, jim tokrat zmaga ne sme uiti, saj sta točki izredno važni ob upoštevanju dejstva, da se bosta drevi med sabo pomerila tudi vodilna CUS in Inter. Bodo valovci že drevi »ulovili« drugo mesto na lestvici?
Bor JIK banka se bo na domačih tleh pomeril z ambicioznim NPT, ki ga je v prvem srečanju premagal s 3:2, potem ko je že zgubljal z 2:0. (Vte-Čanje bo menda tudi tokrat zelo izenačeno, napoved je praktično nemogoča, čeprav je treba priznati, da je forma gostov v vzponu, Borova pa vprašljiva.
Olympia Terpin bo gostila solidni Libertas in Sacileja. Goričani potrebujejo zmago, sicer bi se lahko njihov položaj zapletel. Žal se je med tednom težje poškodoval steber ekipe Mivko Špacapan, nanj še več kol ne bo mogoče računati. Res škoda bi bilo, da bi se Goričani znašli v boju za obstanek, saj si tako nizke uvrstitve po kvaliteti gotovo ne zaslužijo.
V D ligi bo od naših ekip na igrišču le Naš prapor. Gostil bo sdlidnij tržaški San Sergio, ki pa nima možnosti, da bi se potegoval za napredovanje. Val počiva.
1. MOŠKA DIVIZIJA
CGI — SOKOL	88:77 (45:39)
SOKOL: Pavel Busan 7, David Bu-san, Terčon 10, Golemac, Svetlič, Žbogar 7, Devetak 46, Pahor 2, Vidoni, Pupis 5.
Tudi tokrat je Sokol izgubil, tako da je po treh tekmah še vedno na dnu lestvice brez točk. Nabrežinci so srečanje s CGI pričeli z odlično i-gro v napadu, solidno pa so se odrezali tudi v obrambi.
V drugem polčasu tekme pa se je pri Sokolovem napadu nekaj zataknilo, tako da je le s težavo prišel do koša. Edini, ki je uspešno prebijal nasprotnikovo cono, je bil Devetak.
(Mitja)
KADETI
INTER 1094 — POLET 90:65 (42:26) POLET: Fonda, Kocman 20 (4:4), Kozlovič 4 (2:2), Bevilacqua 5 (1:2), Škerlavaj 11 (1:4), Gomizelj 12 (2:4), Čebulec 13 (1:3).
Pekoč poraz openskega Poleta v športni palači proti tržaškemu Inter 1094. V tej tekmi sta predvsem pešali obramba in protinapad, glavni orožji Poleta. Poleg tega so Tržačani postavili dobro cono 2-3, ki ji openski beki niso prišli do živega. Edina, ki sta se upirala premoči Tržačanov, sta bila Dor jan Gomizelj v prvem delu in Mitja Čebulec v drugem delu tekme. (Andrej Vremec)
NARAŠČAJNIKI
ALABARDA — SOKOL 93:59 (54:24) SOKOL: Lesizza 13 (1:3), Šuligoj 12 (1:2), Tinta 2, Stanissa 13 (4:6), Bogateč 2 (0:1), Gerii, Pizziga 2 (2:2), Pertot, Paulina 15 (3:5).
Tekma je bila zanimiva, kljub visokemu porazu. V prvem polčasu ni Sokol branil in je v napadu izgubil dosti žog. V drugem polčasu so sokolove! pokazali lepo igro in dosti volje. Omeniti je treba hitre protinapade in zaključevanja iz razdalje.
(Roberto Paulina)
ODBOJKA
UNDER 16
ŽENSKE
SLOGA A SKLAD MITJA ČUK — MONTASIO 2:0 (15:2, 15:1)
SLOGA SKLAD MITJA ČUK: Dr-novšček, Guštin, Križmančič, Maver, Milkovič, Sosič, Vidali.
Tudi v tej tekmi je Sloga A Sklad Mitja Čuk opravila le lažji trening. Tekme proti šibkemu nasprotniku pa so za našo ekipo dobrodošle, ker lahko na njih preizkuša nove igralne kombinacije, zlasti hitrejšo igro.
(INKA)
RCT - KONTO'»L 1:2 (15:9, 2:15,
11:15)
KONTO VEL: Sardo, Gollia, Buka-vec. Puntar, Prašelj, Jelošek.
K osvojitvi dveh setov so pripomogli servisi, ki so postavili v zadrego nasprotnice, čeprav trener, kot tudi igralke Kontovela so bile zelo nezadovoljne z igro. Tekma je bila resnično poprečna. Kontovelke pa so zopet osvojile dve točki. (Sardo)
DOM AGOREST — S. LUIGI 2:1
(9:15, 15:8, 2:15)
DOM AGOREST: Furlan, Prinčič, Ožbot, Paulin, Sfiligoj, Bensa in Petelin.
Domovkam se pozna, da jim primanjkuje skupnega treninga, kajti kot posameznice dobro igrajo. Nimajo pa še skupne igre. V tekmi s San Luigi-jem je bilo to še posebno opazno, ker je imel nasprotnik dober sprejem in lepo igro v polju. Rezultat je torej popolnoma sprejemljiv. (D.R.)
TURNIR V POREČU
V Kopru je bil letošnji tretji turnir mladih odbojkaric iz Sežane, Poreča, Brega in Kopra. Tokrat je bila udeležba nekoliko okrnjena, ker nista nastopila Bor — zaradi prvenstvenih obveznosti 1. divizije — ter ena še-sterka Kopra.
Mlade odbojkarice Kopra so povsem zasluženo zmagale, saj so premagale vse tri nasprotnike. Dobro so igrale mlade Brežanke, ki so odvzele niz tako zmagovalkam kot tudi Poreču, v srečanju s Sežano pa so izbojevale prepričljivo zmago.
REZULTATI: Poreč - Breg 2:1 (15:3, 10:15, 15:9), Koper - Breg 2:1 (15:10, 6:15, 15:4), Breg - Sežana 2:0 (15::6, 15:3), Koper - Poreč 2:1 (6:15, 15:7, 15:4), Poreč - Sežana 20 (15:3, 16:14), Koper - Sežana 2:0 (15:5, 15:6).
KONČNI VRSTNI RED
1. Koper 6 točk, 2. Poreč 4, 3. Breg 2, 4. Sežana 0.
Breg je v Kopru igral v naslednji postavi: Kraljič, Koren, Pečar, Tatjana in Erika Žerjal, Glavina, Sancin, Kralj, Gaburro, Ota, Giorgi, Po-stogna in Kocjančič. (G.F.)
Na Padiičah 18. prvenstveni derbi Gaja-Primorec
Medtem ko se bo nogometno prvenstvo 2. amaterske lige nadaljevalo s pari 7. povratnega kola, bodo v 3. amaterski ligi igrali le zaostale tekme.
3. AMATERSKA LIGA
GAJA — PRIMOREC
Padriško igrišče bo prizorišče derbija, za katerega je včasih vladalo izredno zanimanje tudi med tistimi, ki
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - src« - ledvica jezik • tace • repi - rebrca • sveže svinjske klobase kuhan pršut praga • hrenovke • kranjske klobase vse vrste kuhanih In surovih salam.
PRŠUT - dobro sušen po 9000 lir kg
vključen davek IVA
se niso posebno zanimali za nogomet. Danes, kot sicer za vse ostale nogometne tekme, ni več takega zanimanja. Prav zaradi tega smo iz naših arhivov zbrali nekaj podatkov, da osvežimo spomine. Prvi prvenstveni derbi med Primorcem in Gajo je bil v sezoni 74 - 75 (3. 11. 74) in se je končal pri neodločenemu izidu 3:3. To je bil o-benem derbi, v katerem je padlo največ golov. Skupno sta Primorec in Gaja odigrala 17 derbijev. Štirikrat sta se ekipi srečali v okviru prvenstva 2. amaterske lige, ostali derbiji pa so bili v 3. amaterski ligi. Kar se tiče zmag, jih je sedem osvojil Primorec, pet pa Gaja, petkrat sta se ekipi razšli pri neodločenemu izidu (štirikrat z belim izidom). Skupno je v derbijih padlo 37 golov, od katerih jih je Primorec dal 20, Gaja pa 17. Naj omenimo še, da je v zadnjem derbiju v Trebčah (20.10.85) zmagal Primorec s tesnim 1:0. Gol je dal Igor Milkovič. Komu bo tokrat uspelo?
2. AMATERSKA LIGA
VESNA — LIBERTAS
S prvim porazom po 17 kolih proti Vivai Busà je Vesna izgubila stik z
miljskim Fortitudom, ki ima sedaj točki prednosti. Zato je povsem razumljivo, da Križani računajo jutri proti Libertasu na zmago, upoštevajoč tudi, da Fortitudo čaka derbi z Maggesano. Igralci Libertasa so po zadnjih dveh porazih (San Luigi in Muggesana) zdrsnili na 13. mesto lestvice. Imajo le 17 točk, zato bodo v Križu gotovo dali vse od sebe, da se izognejo tretjemu zaporednemu porazu. Trener Vesne Petagna ima težave s postavo. Niko Sedmak in Picchieri sta izključena, kazen pa »je odsedel Verbich, ki je eden od stebrov kriške enajsterice na sredini igrišča. Pripomniti moramo, da ima tudi Libertas dva izključena nogometaša in sicer Gatto in Rakarja.
ZARJA — STOCK
Stock je prejšnjo nedeljo po 11 kolih suše končno prišel do zmage (1:0 proti Isonzu) in nekoliko popravil kritičen položaj na lestvici. V enajstih nedeljah so namreč Tržačani izbojevali le štiri remije, od teh tri v povratnem delu prvenstva. Gostje bi se prav gotovo zadovoljili tudi z delitvijo točk. Zarja, ki bo tudi tokrat morala na
igrišče brez izključenega Tognettija, računa na celotni izkupiček.
(B. Rupel)
SAN LORENZO — SOVODNJE
Sovodenjce čaka jutri izredno zahtevno gostovanje v Šlovrencu, kjer bodo srečali ekipo, ki je vodila od prvega kola do prejšnje nedelje, ko je to prestižno mesto prepustila Staran-zanu. Naši imajo tako priložnost, da pokažejo, česa so zmožni.
MLADOST — AZZURRA
Doberdobcem se ponuja edinstvena priložnost, da si zagotovijo novi par točk in s tem delno popravijo svoj položaj na lestvici. Na domačem igrišču bodo igrali proti zadnjeuvrščeni Azzurri, ki je doslej beležila le eno zmago in tri remije.
JUVENTINA — SAGRADO
Juventina bo na sovodenjskem pravokotniku igrala proti ekipi, ki je v nedeljo doživela nepričakovan spodrsljaj na domačih tleh in delno zapravila delček upanj za napredovanje. Zaradi tega je pričakovati, da bodo imeli Vižintinovi varovanci pred sabo odločno ekipo, ki bo zaigrala na vse ali nič.
V prvenstvu rokometne D lige
Krašovci doma s Coneglianom
DlilcE
grandi marche
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.; 820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23-40-41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
Kras Trimac se bo drevi v Zgoniku v okviru rokometnega prvenstva D lige pomeril s Coneglianom. Gostje so na novo ustanovljena ekipa z nekaterimi zelo perspektivnimi posamezniki.
Prvi letošnji spopad se je končal z gladko zmago krasovcev, ki so seveda tudi drevi nesporen favorit. Trener Maglica bo imel na razpolago vse i-gralce, razen Bogdana Budina, ki je bil po izključitvi na tekmi z Musile-jem diskvalificiran kar za tri kola. Gre za res čuden sklep disciplinske komisije, če upoštevamo, da je bil Budin izključen le zaradi grobega prekrška (kar je v rokometu normalno), ne da bi pri tem reagiral ne besedno ne z dejanji.
Tekma s Coneglianom bo tokrat izjemoma ob 21. uri po srečanju namiz-
noteniške A lige med Krasom Glob,-trade in Surgelatijem iz Verone. V taboru Krasa Trimaca tudi zato pričakujejo velik odziv gledalcev.
Mladinci jutri v Nabrežini
Krasovi mladinci se bodo v povratnem delu prvenstva spoprijeli z mladinci nabrežinskega Interja. V Nabrežini bodo namreč igrah jutri ob 9. uri. Proti tej ekipi so krasovci v začetnem delu prvenstva izgubili, saj je Inter precej močna ekipa in uvršča nekatere posameznike, ki so lani igrali tekmo boljše in so si nabrali že nekaj v D ligi.
(Andrej Budin)
obvestila
SPDG
priredi ob svoji 75-letnici Goriško slovensko smučarsko prvenstvo, ki bo v nedeljo, 16. marca, ob 10. uri v Žlebeh (Nevejsko sedlo) na Rdeči progi. Vpisovanja do 2. marca na sedežu ZSŠDI v Gorici vsak dan, razen sobote, od 16. do 18. ure.
TPK SIRENA
vabi danes, 1. marca, na 9. REDNI OBČNI ZBOR v pomorskem sedežu (Mi-ramarski drevored) ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. otvoritev; 2. izročitev priznanj jadralcem; 3. poročila glavnega odbora; 4. diskusija; 5. pozdravi gostov.
ALPSKA SEKCIJA SK DEVIN prireja jutri, 2. marca, avtobusni izlet v Kranjsko goro ob priliki tekmovanja za pokal prijateljstva treh dežel. Zagotovljen bo odhod avtobusa z Opčin. Vpisovanje in informacije Bruno Škerk, tel. 200-236.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 50.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din.
Poštni tekoči račun zo Italijo
Znložrii&tvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kardelieva 8/II nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
1. marca 1986
primorsld
M	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 moggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samso
Izdaja m tiskal
zn
jlrst
ft«] -i-j—1
zalolnfluw REG
ZALOZBA
Cankarjeva ponatiskuje

a
sto romanov

Zbirka, ki smo jo vzeli za svojo Moč velikega jezika majhnega naroda (Bojan stih)
b
V sto romanih imamo:
* sedemdeset svetovno znanih romanov, ki so v Sto romanih prvikrat izšli v slovenščini,
^ sto študij o romanu; nekatere med njimi so danes že klasika in temelj védenja o tej literarni zvrsti pri nas, ^
* zanimivo in dobro branje za vsakogar; med izbranimi romani je veliko naslovov, ki uživajo priljubljenost med najširšim
bralstvom.
Zato ni čudno, da kljub nakladi 1,800.000 knjig, mnogih naslovov ni mogoče dobiti nikjer: še v knjižnicah ne.
Vseh sto romanov - skupaj 135 knjig - boste dobili v treh letnikih. Petinštirideset knjig v enem letu ne boste dobili v nobeni drugi, ne naši ne tuji, knjižni zbirki. Prvih deset knjig boste prejeli že v začetku maja, drugih deset sredi junija, deset v septembru in petnajst pred novembrskimi prazniki.
Tudi 'za ponatis velja:
Sto romanov je ta trenutek spet, kot ob izidu najcenejša leposlovna knjižna zbirka na Slovenskem. Posamična knjiga stane v prednaročilu le 2100 dinarjev.
Kako boste zbirko naročili in plačali:
V prvem letniku izide petinštirideset knjig. Odplačate jih lahko v 12 mesečnih obrokih po 7875 dinarjev. Tako nizko ceno lahko zagotovimo le v prednaročilu. Zaradi splošnih ekonomskih pogojev pa to ceno lahko zagotovimo samo kupcem, ki bodo knjige naročili do 31. marca in redno plačevali mesečne obroke. Za kasnejša naročila bo število obrokov manjše. Če boste zbirko naročili po 31. marcu, si boste lahko to izjemno ugodno naročniško ceno
zagotovili le, če boste vse zaostale obroke poravnali takoj (npr. če boste naročili zbirko junija, morate plačati ob naročilu takoj tri obroke itd-)
V redni prodaji bo cena posamične knjige najmanj 3500 dinarjev (pri posamezni knjigi prihranite kar 1400 din ali pri celotnem letniku 63.000 din).
In še posebna ugodnost: Še 30% popusta dobite, če ob naročilu do 15. aprila letos plačate celotni letnik.
(
Z
1>
O'
\
I. letnik
1.	Flaubert: Gospa Bovaryjeva
2.	Hamsun: Potepuhi
3.	Hardy: Čista ženska. Tess iz rodovine D Urbervillov
4.	Gončarov: Oblomov
5.	Gogolj: Mrtve duše
6.	Gide: Vatikanske ječe
7.	Wilde: Slika Doriana Graya
8.	London: Martin Eden
9.	Tolstoj: Vstajenje 1
10.	Tolstoj: Vstajenje II
11.	Camus: Tujec, Kuga
12.	Stendhal: Rdeče in črno I
13.	Stendhal: Rdeče in črno II
14.	Balzac: Zgubljene iluzije I
15.	Balzac: Zgubljene iluzije II
16.	Huxley: Groteskni ples
17.	Jones: Od tod do večnosti I
18.	Jones: Od tod do večnosti II
19.	Lermontov: Junak našega časa
20.	Lagerlòf: Gosta Berling
21.	Silone: Seme pod snegom
22.	Swift: Gulliverjeva potovanja
23.	Jacobsen: Niels Lyhne
24.	Kafka: Grad
25.	Dickens: David Copperfield I
26.	Dickens: David Copperfield II
27.	Dickens: David Copperfield III
28.	Laxness: Islandski zvon
29.	Dostojevski: Mladenič I
30.	Dostojevski: Mladenič II
31.	McCullers: Ura brez kazalcev
32.	Dòblin: Berlin, Alexanderplatz
33.	Pasternak: Doktor Živago
34.	Sterne: Tristram Shandy I
35.	Sterne: Tristram Shandy II
36.	Austen: Prevzetnost in pristranost
37.	Styron: Lezi v temo
38.	James: Ambasadorji I
39.	James: Ambasadorji II
40.	Hesse: Stepni volk 4L Leskov: Soborjani
42.	Tagore: Dom in svet
43.	Broch: Vergilova smrt
44.	Mann: Doktor Faustus I
45.	Mann: Doktor Faustus II
II. letnik
46.	Hemingway: Komu zvoni
47.	Huxley: Kontrapunkt življenja I
48.	Huxley: Kontrapunkt življenja II
49.	Manzoni: Zaročenca I
50.	Manzoni: Zaročenca II
51.	Sartre: Gnus
52.	Woolf: Gospa Dalloway
53.	Joyce: Umetnikov mladostni portret
54.	Turgenjev: Očetje in sinovi
55.	Flaubert: Vzgoja srca
56.	Balzac: Oče Goriot
57.	Tolstoj: Vojna in mir I
58.	Tolstoj: Vojna in mir II
59.	Tolstoj: Vojna in mir III
60.	Tolstoj: Vojna in mir IV
61.	Petronius: Satiricon
62.	Fitzgerald: Veliki Gatsby
63.	Proust: V Swannovem svetu
64.	Malraux: Kraljevska pot
65.	Bulgakov: Mojster in Margareta
66.	Wolfe: Ozri se proti domu, angel I
67.	Wolfe: Ozri se proti domu, angel II
68.	Gorki: Trije ljudje
69.	Crnjanski: Selitve I
70.	Crnjanski: Selitve II
71.	Crnjanski: Selitve III
72.	Hoffmann: Življenjski nazori mačka Murra
73.	Maupassant: Njeno življenje
74.	Steinbeck: Vzhodno od raja I
75.	Steinbeck: Vzhodno od raja II
76.	Laclos: Nevarna razmerja
77.	Wharton: Hiša veselja
78.	Faulkner: Svetloba v avgustu
79.	Scott: Waverley I
80.	Scott: Waverley II
81.	Krleža: Vrnitev Filipa Latinowicza
82.	Leonov: Jazbeci
83.	Anderson: Temni smeh
84.	Boll: Biljard ob pol desetih
85.	La Fayette: Kneginja Klevska
86.	Zola: Germinai I
87.	Zola: Germinai II
88.	Beli: Peterburg
89.	Grimmelshausen: Simplicius Simplicissimus I
90.	Grimmelshausen: Simplicius Simplicissimus II
III.	letnik
91.	Stendhal: Lucien Leuwen I
92.	Stendhal: Lucien Leuwen II
93.	Musil: Zablode gojenca Tòriessa
94.	Gombrowicz: Ferdydurke
95.	Fedin: Mesta in leta
96.	Fontane: Effi Briest
97.	Bunin: Vas, Gospod iz San Francisca
98.	Cervantes: Veleumni plemič don Kihot iz Manče I
99.	Cervantes: Veleumni plemič don Kihot iz Manče II
100.	Cervantes: Veleumni plemič don Kihot iz Manče III
101.	Goethe: Trpljenje mladega Wertherja
102.	Defoe: Robinson Crusoe
103.	Voltaire: Kandid ali optimizem
104.	France: Bogovi so žejni
105.	Lawrence: Ljubimec lady Chatterley
106.	Butor: Modifikacija
107.	Zamjatin: Mi
108.	Murasaki Šikibu: Princ in dvorne gospe I
109.	Murasaki Šikibu: Princ in dvorne gospe II
110.	Murasaki Šikibu: Princ in dvorne gospe III
111.	Andrzejewski: Pepel in diamant
112.	Beckett: Molloy
113.	Saltikov-Ščedrin: Gospoda Golovljovi
114.	Jókai: Zlati človek
115.	Prévost: Manon Lescaut
116.	Asturias: Koruzarji
117.	Eliot: Mlin na reki Floss I
118.	Eliot: Mlin na reki Floss II
119.	Robbe-Grillet: Videc
120.	Cankar: Hiša Marije Pomočnice
121.	Dostojevski: Bratje Karamazovi I
122.	Dostojevski: Bratje Karamazovi II
123.	Dostojevski: Bratje Karamazovi III
124.	Heliodorus: Aithiopika
125.	Fielding: Tom Jones I
126.	Fielding: Tom Jones II
127.	Fielding: Tom Jones III
128.	Pirandello: Rajnki Matija Pascal
129.	Kazantzakis: Kapitan Mihalis I
130.	Kazantzakis: Kapitan Mihalis II
131.	Thackeray: Semenj ničevosti I
132.	Thackeray: Semenj ničevosti II
133.	Celine: Potovanje na konec noči I
134.	Celine: Potovanje na konec noči II
135.	Andric: Travniška kronika
£
?
A
Sto romanov. Sto nagrad
Izžrebali bomo 100 naročnikov prvega letnika, ki bodo zbirko naročili do 31. marca in plačali prvi obrok do IS. aprila letos.
Trije naročniki bodo s Kompasom in slovenskimi založniki obiskali mednarodni knjižni sejem oktobra v Frankfurtu.
Sedem naročnikov bo s Kompasom potovalo na ogled kulturno-zgodovinskih znamenitosti po Jugoslaviji.
90 naročnikov, srečnih izžrebancev, pa dobi 50% popusta na prednaročniško ceno.
In posebni ugodnosti:
Vsak naročnik dobi Mali leksikon svetovne književnosti.
Naročniki, ki bodo že na začetku nepreklicno naročili vse tri letnike zbirke, dobijo roman povrh. To bo izjemno delo stare francoske književnosti v dveh knjigah: Rabelais - Gargantua in Pantagruel v nagrajenem prevodu Branka Madžareviča in z ilustracijami Gustava Dorčja.
V

%
&

o
Naročilnica za Slovenijo	Primorski dnevnik
Priimek in ime	Naslov:
Poklic:	telefon	rojen
Reg. št. os. izk.	izdane od
Zaposlen pri	Naslov del. org.
Naročam zbirko Sto romanov (1. letnik). Račun bom poravnal(a) * v enkratnem znesku (30% popusta pri naročilu do 31. 3. 86)	
* v	rednih mesečnih obrokih (največ 12 )	
Data m	Podpis
Ta naročilnica zavezuje založbo in naročnika. Če kupec zamudi s plačilom obrokov, zapade celotni zaostali znesek v takojšnje plačilo m ga založba lahko izterja tudi sodno z 72% zamudnimi obrestmi. Morebitne spore rešuje pristojno sodišče v Ljubljani. Naročilnico pošljite na naslov: Cankarjeva založba, Ljubljana, Kopitarjeva 2	
^ <\)
4

Zgoraj navedeni plačilni pogoji veljajo za naročnike iz Slovenije Vsa pojasnila in plačilne pogoje za naročnike v Italiji nudi
tìiaika (intignici - ul- sv. Frančiška 20 - TRST
- Tel. (040) 732487