262. številka. Trst, v petek 15. novembra 1901. Tečaj XXVI ..Edtnoit" Iziajs tikrat sa dan. ruun aadslj ta prunikoi, oh 4. uri rte^r V&rtjilat : za celo leto........ 24 kros za pol leta.........13 „ za četrt leta........ 6 za en mesec ........ 3 kroni >aio£mao e plačevati naprej. Na ca-'O^be bret priložene naročnine *t oorava ne -sira. r'o tobakaroab t Trnu ne prodajajo po-»a aesce Številke po H stotink f3 nv£.); i /t n Trsta pa po 8 stotin k (4 avfi.) Telefon StT. S70. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti Je mo postopanje mora boleti vsakega Slovenca. Že leta 1848. se je predavalo v slovenskem jež ku v Ljubljani, od 1850—54. pa v < »radcu : nazadnje se nam je odvzelo še to, dasi se je 1. 1870. slovenskemu narodu priznala potreba lastne univerze. Vsled tega so Slovenci že mnogokrat zahtevali svojo univerzo na slovenskih tleh. Govornik je odgovarjal na razna očitanja in predbacivanja in dokazal, da je Slovencem slovenska univerza neobhodno potrebna. Obiskovalcev bi imela brezdvomno zadostno število. Vsako leto do-vršuje vsaj 200 slovenskih dijakov gimnazijske študije. Torej bi imela slovenska univerza v 4 letih že okoli 600 poslušalcev, če odštejemo bogoslovce itd. Ce pa vpoštevamo še hrvatske in srbske dijake, ki bi povečali slovensko univerzo, PODLISTEK 12 Za dežjem solnce sije. — J'o\>-: iz prejšnjih -toletij ; prevel Bokovič.-- V valoven;u Čutstev, ki so pretresala \>e l itetvo Lavrinc, je zopet nadvlada! gnus in stud : zakrili si razžarjeno lice z rokama, je rekla, očitno kazaje vee zaničevanje svoje : — Proklinjal vas bo kakor vas prokli-njam jaz; proklinjal bo trenotek, ko sle stopili v našo hišo... Marki, če imate le še sled Človeškega Čutstvovanja v «ebi.... ne, ne pro-s'm V2s ur miljenja za-se: njega, sivolasega očeta mojega, usmilite se... Vaš čin z menoj — čujte, čujte, ako ste človek — ga ubije! Ce se mu ne povrnem skoro, on ne preboli tega udarca! O Bog, je-li res, da hočete biti morilec, je-li res, da si hočete omadeževati svoje ime s krvjo dobrega starčka, ki v življenju svojem ni storil nič slabega — ni vam, ni nikomur drugemu ?! Ali si hočete res obremeDiti vest s takim zločinstvom?! In tako je začela zopet prositi, a bolj v « mami obupa, nego pa hotč in proraču-njeno... Saj je morala vedeti, da tu ne najde usmiljenja, da je zaetonj apelirati na vest, kjer — je ni! potem je popolnoma ničevno ono predbaci-v&nje. češ, da je slovenski narod premajhen za svojo visoko šolo. 4 Tudi geografska lega Ljubljane je za slovensko univerzo prav kakor nalašč: kajti Ljubljana je v resnici pravo središče slovenskega naroda. Vrhu tega ima Ljubljana več knjižnic (licealna n. pr.), ki bi se lahko porabile za univerzo. S slovensko univerzo pa bi se povzdignilo tudi blagostanje slovenskega naroda. Nato je zahteval govornik v imenu jugoslovanskih dijakov reciprociteto izpitov na vseučilišču v Zagrebu ter je soglašal s stremljenjem Oehov po češki univerzi na Moravskem. (»Živio« in »Na zdar«-klici). — Tudi Cehom ne odrekajo pravice do češke univerze na Moravskem iz drugega vzroka, nego iz tega jedinega, ker so tudi oni Slovani ! (>Hanba«-klici). Govornik je zaključil z željo, da bi slovanski narodi z vsemi silami delovali na to, da bi se uresničile opravičene želje ter da bi bilo to njih delovanje vstrajno in intenzivno, ne pa le visokodoneče fraze. Predsednik »Akad. Čteo. Spolka«, iur. g. Goller, je trdil, da so Slovani v svojih zahtevah preponižni, ter je pravil dalje, da zaradi divjanja nekaterih nemških kričačev in radi protizakonitih demonstracij se ne ustreza kulturnim potrebam Slovanov. Čeh g. tehnik Oerne je izrazil svoje obžalovanje na tem, da imajo na deželi tako malo zanimanja za slovanske univerze, in da se shodi, ki se prirejajo za slovanske visoke šole, le slabo obiskujejo. Tudi peticije, ki so se izročile poslancem, niso imele do sedaj ni-kake^a vspeha! Na to je govoril v imenu Hrvatov g. iur. Bolč; apeliral je na slovansko solidarnost in zatrjeval, da se tudi Hrvatje z vso silo hočejo potegovati za slovensko univerzo. Z vročimi besedami je zahteval nadalje v bvo-jem govoru reciprociteto izpitov na vseučilišču v Zagrebu. Kajti nečuveno je to, da morajo Dalmatinci, sinovi istega hrvatskega naroda, študirati na nemških univerzah (»Hanba«-klici). Temu je kriv zistem. Iur. g. Andrič, zastopnik srbskih dijakov, je povdarjal, da hočejo tudi oni biti z nami solidarni in nam stati na strani v boju za opravičenje naše težnje. V istem smislu je govoril Malorus g. Gorovskf. Da, zastonj. Marki se je smehljal miruo in tiho. V njem ni bilo usmiljenja, v njem ni bilo čuta za obup deklice, za žalost starega fcčeta, ki gotovo sedaj v obupu išče svoje ljubljeno dete. On se je zabaval, kakor da devojka zbija le nedolžne šale... Je-li mogoča taka Človeška zloba?! Je-li more biti človek tako poživinjen ? ! In vendar jej je govorila kruta resnica, da je mogoče! — Marki I Prosim vas zopet v imenu človeškega usmiljenja, odnehajte ! Vi molčite?! Ali se res nimam ničesar nadejati, ali me rss hočete upropastiti, ali hočete res pogaziti srečo in mir osivelega moža?! Govorila je le nemim stenam kočije... Zopet je zavreščalo in zakipelo v njej. S pogledom, ki je izražal ves nje obup, vse nje grozo, je zavpila tresočim glasom : — Vi, zločinec, ste se drznili govoriti mi o ljubezni ?! Vas naj bi ljubilo božje bitje ? ! Do vas je možen v meni le en sam jedini eur.... jaz vas sovražim, jaz vas preklinjam, jaz kličem božjo kazen na vas!.... Oh, moj oče, moj dobri, moj nesrečni oče! Ob misli na očeta se jej je krčila duša v divji boli! Ali ni mislila samo na očeta. Mislila je tudi nanj, kateremu je podarila svoje srce... V svoji deviški sramožijivosti sicer ni izrekala njegovega imena, ali mislila je nanj... Avstrijski zistem. (Iz govora poslanca Jurija Biankinija v zbornici poslancev dne 4. novembra 1901.) (Z vrše tek.) Način, kakor so v deželnem zboru Štajerskem postopali z vprašanjem uravnave Pesnice in Sotle, toli važnim za kmečko prebivalstvo spodnjega dela dežele, je najpre-pričevalneja ilustracija mišljenja večine te korporacije nasproti tako opravičenim zahtevam Slovencev. Istotako je z vprašanjem toli potrebne ustanovitve slovenske meščanske in slov. poljedelske šole. Deželni zbor in deželni odbor se vedeta naravnost žaljivo. Zares, Slovenci Spodnjega Štajerja imajo ves razlog za ogorčenje in do opravičenih tožeb in le strmeti je, da vlada, ki je dobro informirana o žalostnih razmerah na Spodnjem Štajerskem, ne* stori ničesar k temu. Gospoda moja ! Prehajam k zaključku in opažam, da vspričo vseh od mene opisanih razmer v deželah, v katerih bivajo Hrvatje in Slovenci, v očigled stari skušnji in zadnjim škandalom v Litovlu, Trstu in Kopru — kjer je zboroval deželni zbor istrski — ter v Zadru, vsi mi Slovani moramo in smemo prihajati do tega jedinega sklepa : Avstrijska vlada nima za nas nobenega zmisla za pravičnost! Avstrijska vlada izdaja tudi naj više državne interese, dale ni Slovanom pravična!! Kaj preostaja torej Slovanom ? Gospoda moja ! Lepa, stara pesem je vedno nova in mi si jo moramo dobro priučiti za vedno: Slovani na severu in na jugu morajo iskati in najti moči v sami sebi, da se bodo soli d a r a o branili proti skupnim sovražnikom, naj bodo isti v vladnih krogih ali izven istih ! Jeden za vseh, vsi za jednega ! Mi si moramo zložno prizadevati, da brez obotavljanja odpravimo vse krivične vlade, ki delajo proti nam in z našimi sovražniki, bodi odkrito ali s prikritim hinavstvom, da bi tlačenje nas ovekovečili. Ako ne, ostanimo raje doma! Gospoda moja ! Če kedaj, zbok našega jedinstva in naše odločnosti, pride na krmilo v resnici pravična vlada, potem nehamo* mi ---- j V duhu je gledala tudi njega, ki jo gotovo išče. Podobi očeta in izvoljenca sta jej bila skupno pred duševnim očesom, nerazločljivo, kakor da si enega sploh ne m*re misliti brez druzega... Pa saj sta oba skupno sestavljala nje življenje, nje nade, nje veselje, nje srečo, nje bodočnost . . .! Vedela je, preživo se je zavedala, kako oba obupujeta, kako jo iščeta, kličeta... eaj je vedela, kako neizmerno jo ljubita oba. Marki je sedel poleg nje — brezčutno, kakor da ga vse to nič ne briga, kakor da solz, ki močijo lice obupane devojke, ni izvabilo njegovo zločinsko početje ! Da je imel le še zadnjo iskrico Človeškega čuta v sebi, pogled na te solze bi ga moral žgati v dušo kakor da pada žerjavica nanjo : morala bi se mu ganiti vest..... čut usmiljenja .... Konja sta dirjala dalje, kečija je drdrala dalje, jezdeca ob strani sta tiho, nemo jahala dalje, kakor da opravljata najčastnejo dolžnost. Vse je bilo neobčutno, kakor je bilo neob-Čutno okamenelo srce markijevo . . . Sama, sama, brez besede tolažbe, brez iskrice nade, je morala nositi neizmerno gorjč, divjo bol v svoji mladi, ranjeni, razmesarjeni duši...! Marki ee je še naslajal na tem nenavadnem prizoru. Zanj je bil to le »interesan- Slovani Avstrije biti parije; [ali tedaj pride tudi 2a Avstrijo dan odrešenja. Ta dan mora priti in pride tudi, čim Avstrija najde svojega moža, resničnega državnika ! Največa nesreča za Avstrijo je bila inje, da ima veliko pomanjkanje na državnikih, ki bi bili imeli poguma v to, da bi bili pravični vtem raznim narodom monarhije, da bi spoštovali prava istih, in da bi monarhijo samo doveli zopet in jo vzdržali na stari, naravni, federalistični podlagi. Gospoda moja! Tudi mi Hrvatje v Dalmaciji, Hrvatski, Slavoniji, BoBni in Hercegovini in povBodi v monarhiji, ne bi se nahajali v današnjem obupnem stanju, ako bi bila Avstrija spoštovala naše pravice in ako bi jih spoštovala sedaj, kakor nam je bila svečano obljubila, ko so v letu 1527. naši predniki Ferdinanda Habsburžkega iz lastne volje izvolili kraljem vseh Hrvatov. Ne, gospoda moja, mi nismo vstopili v to monarhijo, da bi bili sužnji, nismo vstopili, da bi trpeli hegemonijo druzih narodov, da bi si dajali vsiljevati kakoršen si bodi državni jezik, ampak vstopili smo, da bi v družbi z drugimi narodi ohranili svojo svobodo in svojo narodno in državnopravno ekzistenco. Mi nismo prišli v to monarhijo, da bi na jedni strani služili kakor krnra topovom, in na drugi strani da bi bili na grd in nehvaležen način izročeni potomcem junakov pri Villagošu, Custozzi in Visu! Mi hočemo živeti pod krili Habsburža-nov, ali kakor svoboden in združen narod! In zato zahtevamo ujedinjenje vseh hrvatskih dežel v močno jednotno kraljestvo, sposobno za upiranje vsein vnanjim eventuvel-nostim. Mi zahtevamo uresničenje našega državnega prava. Ker pa se sedanja vlada kaže ne le nenaklonjeno temu, da bi vsaj resno mislila na uresničenje našega državnega prava, kate/o državno pravo je vendar najdražji idejal pred očmi hrvatskega naroda, ampak nam noče privoliti ni najelementarnejih jezikovnih pravic in tolerira najbrutalneje nasilstva proti nam, in ker sedanja vlada brezbrižno gleda tudi na naše gospodarsko propadanje in žrtvuje celo tujim državam najvitalneje koristi naše, ne moremo mi Hrvatje stranke pravašev gojiti do nje nikakega zaupanja in bomo torej v znamenje protesta glasovali proti proračunu. (Viharna ten doživljaje, ki si ga zabeleži poleg nešteviio drugih iz grešnega, razkošnega življenja svojega. Kaj je cvetka na parobku ? Človek si jo utrže, se malce raduje na nje pisanih barvah, se naslaja nekoliko na nje vonju ... in potem jo vrže ob tla, stopi nanjo z nogo in gre dalje in — išče druge cvetke in jih meče ob tla in gazi..... Tako si tržejo cvetke grešniki, kakoršen je bil marki, ne men«' se za tragedije, ki jih puščajo za sabo, za strta srca, za uničene ekzistence . . . ! Markiju je bila tudi Lavra le cvetka, na katero je naletel na skrivnem parobku . . . L'trgati si jo hoče, naslajati se na njej, in potem — iskati si druge ! Poželjivo je počival njega pohotni pogled na divni, sveži prikazni. Saj je bila tako krasna, tako dehteča, tako mamljiva v vsej žalosti svoji. Divje je markiju plamtela strast ; iskrila je iz plamtečega očesa . . . Blago, plemenito čutstvo je zamrlo v njem, usmiljenja ni poznal ... ali v bitstvu njegovem je vibriralo od strasti, od poželjenja. Ali ob vsem tem se je vedel premagovati, da je kakor hladen računar imel vedno pred očmi svoj peklenski načrt. Vnanje miren je točno in previdno nadzoroval vsako kretnjo njeno . . . (Pride še.) pohvala in ploskanje. — Govorniku so čestitali od mnogih strani.) Politični pregled. V TRSTU dn# 15. novembra 1«K)1 Državni zbor. (Zbornica poslancev.) Finančni minister Boh m l»awerk je predložil zakoniki načrt glede olajšav hišam s cenenimi in zdravimi delavskimi stanovanji. Poslanec K 1 o f a č je predložil nujni predlog, naj se uvedejo natančne preiskave, o premoženju »mrtve roke« in posebno vseh avstrijskih samostanov. Poslanec dr- L i c h t je predložil interjtelacijo glede agitacij na Ogerskem proti uporabljanju avstrij. premoga, poslanec F o f t pa interj>elacijot v kateri se zahteva, naj s^ takoj izpustita iz zapora rezervista dr. Ostadal in Buna, ki sta bila od vojaške oblasti zaprta radi tega, ker sta se na kontrolnem shodu odzvala v češkem jeziku v besedo »zde«, mesto v nemšttem, kakor nezakonito zahtevajo vojaške oblasti. Na to je zbornica nadaljevala razpravo o nujnem predlogu raaloruskega |x>slanca K'tmančuka glede nepra\linosti o deželnozborskili \olitvah v Galiciji. Minisierski predsednik dr. Korber, ki je branil uradnike, je obljubil, da slučaje, navedene v predloženih pritožbah, natančno da pre:skati. Zlx>rnica je pote'm prešla v razpravo o predlogih, tičočih se verskih kongregacij, ki so se iz inozemstva preselile v Avstrijo. Nemški nacijonalec poslanec E r le r je opozoril na zakon o kongregacijah, ki so ga uvedli na Francozkem in ki da je v prvi vrsti naj>erjeti proti onim redovom, katerim je namen politična agitacija, ne pa proti onim, ki izvršujejo milosrčnost. Posebno je oni zakon naperjen proti jezuitom, katerih moč da je preveč narastla. Poslanec K i s e n k o l b je govoril o rimskih papežih. Med 263 papeži je bilo do sedaj 223 Italijanov! Kako naj bi se to razlagalo, ako ne s tem, da so o izvolitvi papeža odločilni politični motivi?! Od leta 1523 naprej ni bilo več nobenega neitalijanskega papeža. Govornik je govoril potem o jezuitih ter o bivši papeževi državi, kjer da se je dogajalo največ umorstev in je bilo razmeruo največ nezakonskih otrok. Proslavljal je potem veliki napredek v Kusiji in v protestantskih državah, katere niso pod papeževim upljivom. Omenjal je, da so bili jezuiti že 30 krat izobčeni iz raznih držav, dalje, da se za časa protiavstrijske ustaje v Italiji laški duhovniki v spovednicah nagovarjali avstrijske vojake, naj se spuntajo proti Avstriji ! Ko je poslanec Ei*enkolb čital neke odstavke, ga je podpredsednik opozarjal, da ni dovoljeno citati. Valed tega se je vnel prepir med Vsenemci in podpredsednikom. Vsenemci so pretili, da predlože 22 nujnih predlogov, ako se jih razdraži in je pozneje, ko se je nadaljeval prepir, poslanec Stein res predložil jeden nujni predlog z besedami: »Evo, gosp. predsednik, tukaj je jeden nujni predlog! Ta je prvi, predložimo pa jih še 21, ako ne boste tih l* Na to mu je Žaček odgovoril: »Kaj mene to briga, predi >žite jih 30, ako vam je drago!« Ko se je pozneje prepir polegel, je Eisenholb nadaljeval in završil svoj govor se zatrdilom, da gibanje »Proč od Kima« moralno prerodi Avstrijo. Zatem je bila seja zaključena. Po zaključku seje je posl. Stein prosil Začiia oproščenja radi žaljivih izrazov, katere inu je bil rekel le v jezi. Prihodnja seja bo v tor^k. O položaju. Priznati moramo, da nismo bili prav točni in natančni, k« smo včeraj govorili o »povabilu« Vsenemcev do nemških strank na skupno akcijo proti češki tehniki na Moravskem. Sehonerer ni pozval nemških strank kakor takih, ampak le člene teh strank. A ne vseh, marveč je izbiral kakor je bilo njemu prav : najraje pa je s svojim »povabilom« počastil tiste, o katerih je vedel, da jim to — ne bo ljubo! (Le od krščanskih socijalistov ni nikogar povabil.) Že ta m >-ment priča, da Schonererju in njegovim Vse-nemcem je bilo Ie do tega, da druge nemške poslance spravijo v zadrego, da jih: ali prisilijo, da padejo pred njimi na kolena, ali pa da jih postavijo v neugodno luč pred volilci, da jim je bil torej glavni namen : agitacija ! In da je temu res tako, priča fakt, da je to že dovršena stvar, ki se torej ne da več preprečiti, proti čemer kliče Schr>nerer na skupno akcijo ! ! Človek, ki ima normalne pojme o lojalnosti, bi menil seveda, da so doučni s povabilom — počeščeni nemški poslanci že iz ozirov do drugih nepovabljenih, torej žaljenih poslancev-tova riše v, odklonili povabilo. Slabo jih poznate ! Vsi — Tzvzemši liberalno vele-posestvo — so prišli ti ne 12. t. m., vsi so se izjavili in glasovali za akcijo, katero jim je diktiral g. Schfmerer. Vsprejeli so namreč predlog, da ne pripuste v proračunsko razpravo onih postavk, ki se tičejo češke tehnike v Brnu. Ti dogodki so sila važni, ker je možno na njihovi podstavi presojati situvacijo, v kateri se nahaja gosp. Korber. Pomislimo le! Nemški liberalni, ali — kakor se imenujejo — ustavoverni veleposestniki, ki so bi!i dosedanji nemški skupnosti v največo moralno zaslombo, so odklonili in niso prišli in se niso odzvali povabilu ter bo se s tem sami izključili iz najnoveje, od g. Schonererja narekovane nemški geraeinbiirgschaft. Krščanskim socijalistom pa je vitez Jurij že a priori postavil stolček pred vrata. Istotako je del poslancev iz ljudske stranke in del naprednjakov proglasil nevrednimi ! ! A gospod Korber je stavil v svoje račune ravno skupnost teh nemških strank! ! Tako izrazito nemški in germaniza-torični vladi, kakor je Korberjeva, treba neizogibno, da more absolutno, brezpogojno računati na vse nemške stranke in mora — ako se hoče vzdržati — biti gotova, da bodo te stranke jemale ozir na položenje njeno in na težave, s katerimi se mora boriti. Take jednotnosti, homogennosti in — samozataje-vanja ni med nemškimi poslanci, marveč je to družba, ki je — v strahu pred Vsenemci — na licitaciji, kdo bo — zahteval več! Grol Clarv je odpravil jezikovne naredbe in storil krivico Cehom. Je-li to potolažilo Nemce ?! Kaj še ! In če bi vlada sedaj prav izposlovala, da se napravi črta preko najvišega sklepa od 19. septembra 1899, s katerim je bila odrejena ustanovitev češke tehnike v Brnu — menite le, da bi potem Vsenemci (in radi njih tudi drugi Nemci) mirovali i! Kaj še! Kaj še! Uresničenju jedne zahteve bo sledilo stavljanje druge še drzneje zahteve — ad infinitum! Kam naj dovede to v državi, ki ni nemška?! Kam naj dovede tako nasilje na naravi ? ! Tudi Korber, pa naj je še tak Nemec notri do mozga, pa naj še tako soglaša s Schonerer-jem, si ne bo mogel dovoljevati vsega in se bo mogel enkrat zaustaviti v ustrezanju vsaki zahtevi Nemcev, gnanih od šibe Schonerer-jeve . . . Čim pa bo hotel res kaj odreči, imel bo Nemce proti sebi. Gospod Korber je torej svojo hišo postavil na pesek, ako je menil, da Nemci, ko bo ustreženo vrsti gotovih zahtev njihovih, odnehajo in zaprično politiko pomirjenja. Tudi ko bi bilo v _ Schonererju dobre volje za lojalno podpiranje kake vlade, je pa z iz-ključenjem precejšnjega dela poslancev iz nove, od njega dekretirane nemške falange, tudi numerično oslabil tisto nemško parlamentarno tvorbo, ki naj bi bila jednotna — Korberju na razpolago. Ali te lojalne volje ni, ampak — kakor rečeno — je nasprotno. Kako so Nemci sicer pripravljeni za sprejemanje, a nočejo ni čuti o tem, da bi tudi žrtvovali, na to kaže že sklep, da bodo vse stranke, ki so se po svojih členih poklonile Schonererju, glasovale proti dispozicijskemu fondu... In gospodu Korberju se utegne zgoditi, da po zaslugi onih, katerim na ljubo tako rekoč jermena reže iz slovanskega mesa, doživi prav občutno politično nezaupnico, ako ne bodo zopet slovanske stranke tako — pametne, da pozabijo na dobljene bunke in izvrše na vladi samaritansko delo!! E, e, med proračunsko razpravo morda bo na slovanski strani marsikaka prilika za ško-doželje. Gospod Korber se je podal na visečo ravan umikanja pred Schonererjanci in sedaj ne preostaja druzega, nego teči neprestano niz-dolu.... Zakon o stanovanjih za delavce. V včerajšnji seji zbornice poslancev je vlada predložila načrt zakona, s katerim se bistveno spreminjajo določila zakona od 9. februvarja 1892. drž. zak. št. 37. v interesu bolj intenzivnega povspeševanja namena, ki ga ima rečeni zakon, to je, gradnje zdravih in cenenih stanovanj za delavce. Ta reforma sestoji v fmaučnopravnem pogledu v razširjenju 24-letnega oproščenja od davka tudi na poslopja, podvržena hišnorazrednemu davku, znižanju ekvivalenta na pristojbinah, ki ga je plačevati za delavske hiše, od 3°/0 na 1 l/ž °/o• kakor tudi o pripoznavanju olajšav pridobnini po § 85. v davč. zak., tistim družbam, ki se |K> svojih pravilih bavijo z gradnjo delavskih hiš in dajanjem istih v najem. V isti namen se odpravi tudi določilo, po ka- terem se olajšave pripoznavajo le v slučaju, ako e je stanovanje dalo v najem, ne pa, ako seje prepustilo brezplačno; in se odpravi omejitev, da bo olajšave dopustne le za javne korporacije in za delodajalce kakor graditelje. — Istotako je odpravljena omejitev zneska najemnine v meri prostorov stanovanja in bo odslej graditeljem hiš prepuščeno, da bodo tako določali najemnino, da obrestovanje gradbenega kapitala za vse poslopje ne bo presegalo v dotičnem kraju navadne obrestne mere za več nego 0'2--0 5°/0. Bitstvenega pomena so tudi tista mnoga določila v načrtu zakona, v katerem so navedeni pogoji, potrebni v zdravstvenem in nravstvenem pogledu, da se pripoznajo olajšave. Tu sem spadajo določila o priredbi in uravnavi delavskih hiš in o omejevanju v rabljenju stanovanja samega, kakor na pr. : prepoved, oddajati postelje, ločenje spolov v prostorih, določitev minimalne in maksimalne mere Stanovanjskih prostorov, izvrševanje hišnega reda in konečno uvedenje stalnega^ nadzorovanja glede izvajanja socijalno-ekonomiških odredeb ter priznanje neke primerne eksekucijske in kazenske oblasti nadzorovalnim oblastim. L'vodoma omenjene razširjene olajšave se bode dovoljevale le, ako bo poslopje za 50 let namenjeno za delavska stanovanja in za namene javne blaginje in so navadno morejo priznavati le za poslopja, ki se dovrše v 20 letih, začenši od časa, ko je ta zakon stopil v veljavo. V slučajih, vrednih posebnega ozira, se določila novega zakona morejo uporabiti tudi za delavske hiše, da uživajo olajšave po prejšnjem zakonu. Zahteve Košutove stranke. V včerajšnji seji ogrske zbornice poslancev je pričela adresna debata. Posl. Košut je trdil, da adresa, katero je sestavila večina, hoče prikriti kralju pravo stanje v državi. Govornik je obrazložil na to glavne zahteve neodvisne stranke, katere so: Ustanovitev narodne vojske, ustanovitev j>osebnega ogrskega ministerstva za vnanje posle; ustanovitev posebnih diplomatičnih zastopstev za Ogrsko; samostojno carinsko ozemlje; ustanovitev narodne banke in naj se prične narodna trgovinska politika. (Ta seznam Košutovih zahtev ni ravno skromen). Govornik je omenil, da si veČina domišlja, da jej bo mogoče s pomočjo if 14. vzdržati sedanje razmerje z Avstrijo do 1. 1907. Ali, ako bi se to tudi uresni-čilo, je li ministerski predsednik prepričan, da bi druge države I. 1903. ob sedanjem stanju stvari hotele obnoviti trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko. Vojna v južni Afriki. Blizu Do-veudama v Kaplandiji je dne 29. oktobra četa Burov napadla neki augležki transport, katerega je spremljalo *S5 mož angležkih kolonijalnih čet. Vnela se je bitka, v kateri sta bila ubita 2 angležka častnika :n 12 mož. Buri so bili odbiti (?). Neki Avstrijec, ki se je pred kratkim povrnil iz Jahannesburga, je izjavil proti nekemu angležkemu novinarju, da bo vojna v južni Afriki trajala najmanje še G mesecev. Tem šestim mesecem bodo sledili za Bure 4 neugodni meseci. Ako se Buri vzdržijo te štiri mesece, trajala bo potem vojna še vso prihodnjo zimo (l. 1902—903.) Tržaške vesti. Izjava. Vsled enoglasnega odborovega klepa izreka podpisano veleuc. go3podu dru. Otokarju Rvbifu popolno zaupanje in zalivalo na njegovem delovanju narodu našemu v prid ! Trst, 14. novembra 1901. »Delalsko podporno društvo«: M a t k o Mandić, Fran Godni k, predsednik. tajnik. Sedaj imajo! Poziv! List »Edino3t« je takoj meseca marca naznanil, da je politično društvo »Edinost« postavilo svojega uradnika, ki bo pisal našim ljudem vsakovrstne prošnje :n dajal vsa p »trebna navodila ! Toda mnogokateri naših se ni brigal za to objavo in je drugod iskal sveta in pomoči ter sel na led. Magistratovci so pritiskali od ene strani, češ, ako delate sloveaske prošnje za pridobitev domovinske pravice, Vtotn jih magistrat zavrne in gotovo ne dosežete svojega namena. In bilo je takih »naših zavednih pisarjev«, ki so ljudstvu razlagali evangelje slično onemu ,ma»i3tratovcav in tako smo doživeli, da je veliko našincev < ložilo laške prošnje! Zgodilo pa Be je, česar smo že v naprej pričakovali z vso gotovostjo: magistrat je namreč zavrnil vse prošnje brez izjeme! ! Stranke si sedaj ne upajo k nam, ker — no, ker jih je malce sram, da so se pustile opehariti in tako trpi stvar — trpijo nase revne občine! Poživljam torej vnovič vse one, katerim so bile prošnje zavrnjene, naj ne iščejo nobenih zakotnih pisarjev, ampak naj se kar obračajo do urada političnega društva »Eli-nost« kjer se izvrši boj do konca, to je, dokler ne zadobimo, kar nam gre ! Metla I Sleparji! Od raznih strani se nam poroča, da so lalioni polirali več kron in celo goldinarjev v namen, da napravijo strankam prošnje za pridobitev domovinstva. Nekateri teh lopovov pa so kar shranili denar, ne da bi bili sploh kaj napisali, dočiui so drugi spisali in vložili prošnje, toda brez — »Domovnice ! Stranke (in to največ naših) so tu dvakrat oškodovane. Prva škoda je bila ta, da so bili osleparieni za veče ali manje svote ; druga pa, tla se je s tem zavleklo rešenje njihovih prošenj ! To so tisti »civilizovaui« lahonski sleparji, ki se našincera predstavljajo kakor nekaki — uzor-poštenjaki in kateiira naše ljudstvo še vse preveč veruje in zaupa ! Pozor torej tudi na to vrsto sleparjev ! Oh. Slovenci, Slovenei, kedaj se vi zbudite ? ! Dan na dan mi prihajajo novi dokazi, kako mnogim tržaškim in drugim v Trstu bivajočini Slovencem primanjkuje narodne odločnosti. Po trgovinah opazujem, kako trgovci (s častnimi izjemami) skrivajo slovenske proizvode, kakor n. pr. užigalice družbe sv. Cirila in Metodija, ei-korijo, voščilo itd. Kedo je temu kriv? So-li krivi trgovci, ali smo krivi mi, k: jih premalo podpiramo ?! Moje menenje je, da smo krivi največ mi, ker, ako bi naši trgovci vedeli, da imajo maso slovenskih odjemalcev za sabo, bi ne imeli straha pred — tujcem! Mesto da zahajamo kupovat k našim nasprotnikom, ki nas v zahvalo zmerjajo se ščavi, oprimiraose tistih naših, ki prodajajo slično blago po istih cenah! Tako bomo imeli vsaj pravico zahtevati od našincev, da stopijo v odkrit boj za nas, ki jih podpiramo ! Trgovci naši pa naj skrbe za dobro blago in poštene cene in pa za nekoliko več reklame ! Oglejmo le Žide, kako razglašajo svoje trgovine iu kako neprestano priporočajo svoje — premnogokrat ničvredno blago ! Ali jedno bi priporočal trgovcem in kar je »Edinost« ravno včeraj prav dobro povedala. Odjemalcem naj velja geslo: Svoji k svojim !! trgovcem in obrtnikom pa: Svoji za svoje! — Ta »za svoje« naj se sosebno izraža v primernih cenah, solidnem blagu in točni postrežbi ! X. A'eselica »Danice*. V nedeljo dne 10. t. m. je kontoveljska »Danica« priredila v dvorani gospodarskega društva veselico s petjem, godbo na lok, igro, deklamacijo in plesom. Kakor razvidno je obsegal vspored mnogo zanimivih točk, ki so se vrstile, menjaje se med seboj, in izvajate prav prijetno za oko, uho in srce. GMavne točke — petje, izlasti pa Vilharjeva »Domovini« — so jako ugajale občinstvu po lepih in izbranih komadih, a posebno še radi točnega iti uijan?iranega izvajanja od strani pevskega društva. Pevci so pokazali, tla znajo pevati s čutom ; neumorni pevovodja g. Jaka pa je pokazal, kako suvereno zna vladati svoje pevce, ki so kar najpozorneje sledili njegovemu vodstvu. In baš na to stran se v mnogih pevskih društvih mnogokrat in prerado greši. Vrhu tega pa ima »Danica« nekaj posamičnih izbornih glasov; med temi treba posebno omeniti baritona, katerega smo čuli opetovano v več solili in prvega tenorja, ki se glede moči precej strinja z zborom, ali vendar ni isto, kakor če je vsaki glas zastopan po več osobah. Zato bi bilo jako umestno če bi zbor »Danice« popolnjeval še en tenor. Čuditi smo se morali izvajanju deklamacije »Hči na grobu matere« : gospica Ivanka Gusti nova je tu, kakor tudi v igri, pokazala svoj pravi talent za oder. Ta gospica se je prikupila vsakemu poslušalcu, posebno s prijetnem jej glasom. Igro »Pol ure olicirc so domači dile-tantje prav lepo izvajali, posebno se je odlikoval sluga Janez e«»em ter nas ž njo navdušuje, toliko v mestu, kakor po okolici. Tisti. ili ste enll. seftpodm italijanska in — ftlev«nska ! Nemško nacijonalni »Grazer TagMatt« pravi, da se laška univerza nikakor ne sme ustanoviti v mestu, ki je določeno, da postane južnonemško pristanišče! Cen i I ne komisije za osebno dohoda-rino. V zmislu 181 in 1*4 zak. od 25. oktobra 1895. drž. zak. štev. 220, zadevajo-čega volitev stalnih udov v eenilne komisije za osebno dohodarino, se naznanja, da lx >do volilni listi od ceni I nega okraja št. 1 (mesto Trst) in od št. 2 (tržaška okolica) izloženi davkoplačevalcem na ogled za eventuelne pritožb proti istim : na tukajšnji c. kr. davčni administraciji soba št. 124. od 3. tlo incl. 10. dec. 1901 v uradnih urad od 9. predpoludne do 2. popoludne. Drobne vesti. Nesreči. 54-letni mizar Andrej Žerjal, stanujoči v ulici del * Šalice, moral si je iskati zdravniške pomoči, ker si je na delu polil po roki vrelega li ma in se je hudo opekel. ! — 33 letni Ivan Nussdorter, stanujoči v ulici Rigutti, je padel včeraj na svojem delu in se močno {»oškodoval. Pomoč je dobil na zdravniški {>ostaji. Tatvine. Včeraj so aretirali v svobodni luki 23-letnega Mihaela N., ker je z Llovdovega parnika, vkrcanega v svobodni luki, ukradel 6 klg. suhega grozdja. Moža so odvedli v zapor. Ravno tam so pozneje aretirali težaka Alojzija P., ker si je napolnil žepe z nesvo-jim sladkorjem. V ulici Tigor so mu menda izpraznili žepe. Karolina Bjeker in Antonija Žerjal, stanujoči v ulici Ponz;ana št. 7, sti ovadili na inšpektoratu pri sv. Jakobu, da so ima nepoznani in nejKJvabljeni gostje došli v stanovanje in jima odnesli 11 platnenih rjuh, vrednih 110 K. iv o n j, ki vodi moža. Delavca Anton Metlika in Fran .^enčič, oba iz Trsta, šla sta predsinočnjim po ulici S. Francesco, ko jima je prišel nasproti neki pijani mož, ki je vodil konja za uzdo, ali bolje rečeno : konj je vodil moža. Ta dva moža sta vprašala pijanega moža s konjem, kam da vodi sedaj to živali ? Mož, ki je zavžil preveč alkohola, jima je odgovoril, da sam ne ve, kam ? ! Ko je eden od naše dvojice izjavil, da na tak čin slabo odpravi, je mož popustil konja in odšel. Naša dva znanca sta prijela živali in jo odvela na inšpektorat v ulico Chiozza. Tu sta stvar |>ovedala inš|»ektorju in ta je dal konja v neki hlev, kjer se nahaja še sedaj. Z g u bljeno-najdeno. Gospa Ma -rija Bandel, stanujoča v ulici deli* Asilo št. 5. je izročila včeraj na policiji neko suknjo, katero je nje s:n te dni našel na ulici. Marijo — begun. Delavec Anton Zenaro, stanujoči v zagati sv. Silvestro št. 1, je ovadil na direkciji policije, da mu je njegov 18 letni sin Marijo pol>egnil iz hiše in da ga sedaj ni od nobene strani. — Mladenič se je oddaljil iz stanovanja v ponedeljek zjutraj, kakor po navadi, ko je imel iti na delo. Od istega časa ni ga videti več. Pozneje je izvedel oče, da sin isti dan ni šel delat. O tem begu so obveščeni vsi mestni inšpektorati. Iz pred naših sodiš«-. Včeraj se jf- vršila raprava pred tukajšnjim deželnim sodiščem proti 42 letni Ivanki Puzer iz Krkavc fobčina Pomjan), obtoženi radi zločina sleparije. Ker pa jej niso ranili dokazati tega zločina jo je sodišče oprostilo. Pred istim «oodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: ulica Montecucco 7, hišna oprava; ulica Ponziana 1, hišna oprava; ulica Ghega steklene omare in ure: Rocol 624, konji in vozovi ; ulica Farneto 27 in ulica Ireneo 1, hišna oprava : ulica del Monte 10, 2 omari ; Barkovlje, hišna oprava. ni pošten. D>>bro je le, da je slovenski kmet p re pošt en, da bi ga taki — gospodje sploh mogli žaliti! Vesti iz Koroške. V Celovcu je začela delovati mlekarna. 75 zadružnikov pošilja mlekarni vsaki dan 1500 litrov mleka. Za 1 o v c e. Iz Bilčovasi poročajo »Miruc, da so na lovu gosp. Ahaca dne 28. m. m. ustrelili jako le|>ega planinskega orla, ki meri v razprostrtih perutih 2 metra 30 centimetrov. Vremenski vertnfk. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj lO°.3, ob 2. uri popoludnf 15°0. C.* — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759 9 — Danes plima ob 9.43 predp. in ob 11.55 pop. j oseka ol<4.1(> predpoludne in ob 5.10 popoludne. IMalsko podporno društvo« je v svoji seji dne 14. t. m. sklenilo izreči iskreno zahvalo slovanskim visokošolcem za njih energičen nastop ustanovitvi slovenskega vseučilišča v prilog ter poslati uaučnemu minister-stvu peticijo v tem zmislu. Odbor pevskega društva »Kolo« je v svoji seji dne 12. t. m. enoglasno sklenil izjaviti vrlim slovanskim visoKošolcem zahvalo ua energičnem nastopu za pridobitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani ter odposlati uaučnemu ministeru peticijo v tem zmislu. Kani pojdeiiio v nedeljo J! Kakor smo že javili, priredi vrlo pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah prihodnjo nedeljo, t. drugega deta vjemal s ponatiskom prvega, j. dne 17. t. m., svojo veselico v veliki dvo- t _ ponatis »Cecilije I. del« pa je zdaj do-rani »Narodnega doma«. Marsikdo iz.ned i biti v družbini tiskarni. Najboljše je, da se slav. občinstva poreče, daje vsako nedeljo 0 uaročilih pošlje denar takoj z naročilom, veselica v Barkovljah in da kaj bo vedno Kdor je to knjigo naročil, a denarja še ni hodil tja ! Ali pomisliti treba, da je dvorana ,)08!al, naj to ston 8edaj, in se mu potem v bai kovljanskein »Narodnem domu« še je-1 takoj dopošlje. »Cecilije I. del« velja: za dini prostor, v katerem naša mestna m\e |)rošjraQ jzti3 1 krono, v prt vezan 1 društva prirejajo svoje veselice in zabave, krono 80 st., v polusnje 2 krmi. Za neude in da, ako prihajajo mestna društva v to in po knjigarnah broširan iztis 1 krono 40 dvorano, še ni rečeno, da prihajajo ua vese- 8t-j v prt vezan 2 kroni 20 st. v polusnje 2 lica »Adrije«, ampak prihajajo — na svoje kroni 40 st. Poštnine je za posamične poši-veselice. A ravno zato, ker so Barkovljaui ijatve plačati 30 st. s svojimi lepimi prostori vedno na uslugo Proslava 400-letnice hrvatskega pe-vsem narodnim društvom ,n sta nj.hovo rodo- 8n|StTa Te dni fllavi braUki hrvatski aarod ljubje in požrtvovalnost vse hvale vredna, 4(KMetujco BVojega umetnega pesništva. 400 je v tem večo dolžnost rečenim društvom, let je že minolo> odkar je prvi hrvat3ki da povrnejo v nedeljo Barkovljanom milo za 8nikf Mapko Marulic; 8pisa, prvo hrvatsko drago.. umetno pesem »Judita«. Marulić je bil ve- Delavsko konsumno društvo pri sv. Književnost in umetnost Anton Foersterjeve »Cecilije« je pošel sedaj tudi drugi del in se torej ne more več naročevati. Družbi sv. Mohorja preskrbi pa ponatisek tudi tega dela, in sicer s popravljenim besedilom itd., da se bo ponatisek Jakobu vabi sveje ude na posvetovanje, koje se bo vršil v nedeljo ob 4. uri popolndne v društvenih prostorih. O d b o r. Vesti iz ostale Primorske. X Deželnozborke volitve v Istri. Volitve volilnih mož so se že začele. Sinoči po zaključku lista smo prejeli iz Pjd- ^^ jetn grada brzojavko, da so se volitve volilnih mož tam vršile ob veliki udeležbi ali povsem mirno. Izvoljenih je enoglasno 15 naših vo-lilnih mož. Jako razveseljiva vest prihaja iz Lovrana. Tudi tam je zmagala hrvatska stranka, izvoli vsi 4 volilne može. Kdor pozna razmere, kdor gleda peklensko delovanje Krstićđvo, ki tudi Lovranu posveča svojo posebno pažnjo, bo z iskrenim zadoščenjem pozdravljal to sporočilo. V Brtonigli je izvoljenih 5 italijanskih volilnih mož. X 500 kron za družbo sv. Cirila in Metoda v Istri. Dični hrvatski rodoljub gospod dr. Andrič je dal tiskati svoje predavanja o slavnem hrvatskem leučen mož in navdušen hrvatski patrijot; bolelo ga je, da je bil ob njegovem času hrvatski jezik tako zapostavljen za drugimi jeziki, posebno po latinskim, katerega se je posluževala takrat vsa omikana hrvatska družba. Marko Marulic je bil prvi, ki je svojim rojakom in svetu p >k-izal, da je tudi hrvatski jezik popolnoma sposoben za izraže-vanje viših idej in vznešenih čutov. V torek so se pričele slavnosti njegove ice. Ves Zagreb je bil v zastavah, gostje so prihajali od vseh strani, med drugimi tu li iz Dalmacije in iz slovenskih pokrajin. Od Slovencev so se udeležili te slavnosti: župan ljubljanski g. Ivan Hribar, pisatelj g. Fran G o v e k a r, podpredsednik »Matice Slovenske« g. Peter G r a s s e 1 1 i, g. prof. Pleteršnik, urednik »Lj. Zvona« g. A. Aškerc, urednik »Domiu Sveta« g. dr. L a m p e in več drugih. Proslava se je začela s predstavo najstarejše hrvatske opere Lisinskega »Porin«. Po predstavi je bil v , dvorani »Kola« komers, na katerem je v imenu predsednika društva hrvatskih književnikov, bolanega Trnskega, pozdravil navzoče podpredsednik istega društva, gosp. Mažuranić. Za njim je govoril g. G r a s - s e l 1 i, potem župan spljetski g. M i 1 i . i i • i - - i n J 1 J 6 slednjič se g. Gjalski, ki se je zahvalil vsem na udeležbi, na kar se je društvo razšlo. V sredo zjutraj so si gostje ogledali ateliere hrvatskih slikarjev in kiparjev; potem je bila ob 10. uri zjutraj v zagrebški na staroslo- venskem jeziku v proslavo 400-Ietuice hrvatske književnosti. Po sv. maši se je dvorana »Hrvatskega Sokola« napolnila ro.loljubneg i « . , . ■ i 'občinstva, da prisostvuje slavnostnemu zbo- vesti iz t>taiersKe. rovanju, katero je v imenu gosp. Trnskega — Oče — morilec s v oje a sina otvori 1 * g. VI. Mažuranič. G. Lj. Babic iz obupa. Pred porotniki v Gradcu je bil (Gjalski> je govoril o p >menu proslave, g. te dni obsojen na smrt na vešalah neki 46-1. Milic o Spljetu, mons. Bulić o dobi Maru-delavec, ker je umoril svojega sina pohab- 1'ca. Ravnatelj hrvatske dratne zaprebskeg* Ijenca v skrajnem obupu, ker ni ime!, da bi gledališča, g. Fijan, je deklamiral odlomek dal kaj jesti svojemu sinu, a v kak zavod ga iz »Judite«, na kar se je zaključilo zboro-tudi ni mogel spraviti. Ko je šel se sinom vanje s petjem pevskega društva »Koloc. — iz Deutsch-Landsberga, je od vel sina na skrit Ob 3. uri |>opoludne se je občinstvo podalo prostor, mu zamašil usta z ilovico in ga, ko na pokopališče, kjer je obiskalo grobove seje nesrečno bitje zadušilo, pokopal. umrlih hrvatskih književnikov; pevsko dru- — Cvetočo vijolico in cvetoč štvo »Kolo« zapelo je tam nekaj žilostink. zimzelen so našli v Lepenje vasi pri Mo- Zvečer je bila v gledališču slavnostna pred-zirju na planem. Martinova gos ob dišavi stava in po predstavi pa komers v hotelu »Im-vijolic! To je pa že izreden dogodek. jperial«. — V Slovenjem Gradcu so zad-1 To lepo, divno, harmonično slavje je njo nedeljo blagoslovili nemško šolo. Na ta kalil jedino — madjaronski zistem. Vladni — kulturni praznik so si naročili od vseh list »Naredne novine« ni uamreč ob tej pri-vetrov — kričačev. Med njimi je bil tudi liki niti razobesil zastave, kar je provokacija neki gospod, ki je na nemškem strankarskem in je povzročilo, da so vseučiliščniki pred shodu v Mariboru rekel, da slovenski kme , uredništvom tega lista priredili burne demon- stracije in je bilo radi tega več vseuČil senikov zaprtih. Daleč jo je res dotiral Hedervarvjev sistem na Hrvatskem, tako daleč, da se vladui krogi celo ob takih zgolj kulturnih dogodkih ne morajo vzdržati, da ne bi kanali sv»j3 mržnje do hrvatstva. Brzojavna poročila. Francoska eskadra. ATENE 14. (B.) Francoska eskadra pod poveljstvom admirala Caillarda je dospela v Siro in je menjala z grško eskadro pozdravne strele. Grško prebivalstvo je priredilo francozkemu brodovju simpatičen vsprejem. Vojna v južni Afriki. LiONDO> 15. (B) »Times« javlja iz Midelburga dud 13.: Dva dni sem se prikazujejo Buri v veči bližini Kapstadta. 00 mož iz komanda, katerega so nedavno opazili pri Hopestieldu, je udrlo v Sud Darling, vendar ni tega navala smatrati resnim, ker so oddelki angležkih čet močni dovolj, da se morejo upirati sovražniku. LONDON 15. (B.) Reuterjeva pisarna javlja iz Graaf Reine:ha včerajšnjega dne : Povsodi je opažati popolno sj.remembo v mišljenju nasproti zvezi Afrikanderjev, ker so nejevoljni radi tega, da jih je ta zveza le zavajala. Jeden najuplivnejših členov zveze Afrikanderjev in člen zakonodavnega zbora, Mith, da je izjavil, da se radi tega hoče umakniti iz zveze Afrikanderjev. Neki drugi uplivni člen zveze, John Ellelil, da je voditeljem zveze očital, da izdajajo in zapuščajo svoje zaveznike. (No, če Angleži ne vedo pripovedovati druzega z bojišča, nego »da« se to govori in »da« se ono sodi, če torej gospod Kitchener mora že poročati take čen-čarije, potem se mora zdeti vsakomur, da si na bojnem polju Angleži te dni niso pridobivali lovorjevih vencev. Op. ur.) Dogodki v Španiji. BARCELONA 14. (B) Ker je rektor vseučilišča odstavljen, vlada mej dijaki veliko razburjenje. Rektorja so odstavili, ker je izrekel neugodno sodbo o vojaških odredbah povodom zadnjih dijaških necuitov. Dijaki so doposlali kraljici-regentinji brzojavko, v kateri prigovarjajo odstavljanju. Pred uredništvi večih listov so bili pojavi študentov za avtonomijo vseučilišča. kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v Skatljicah v Pretidinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljAih lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skatljica stane 60 stotink. 50<> kron in je ta znesek odposlal istrski družbi. Hrvatski rodjljubi onkraj Sotle so dokazali zopet s tem činom, da imajo srce za zapuščenega trpina Istrana ! To je naj plemeni tej i in za sedaj najnui- i * i n • i J Jf J . katedralki slovesna sveta masa neji način izkazovanja naše solidarnosti ! ! Hvala in slava ! ! n S JC X n n n n n n n n n n x x MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela fu slov. zalogo plištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (na des"' 8tr»ni cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker Je blago iz prve roke. It X X X X X X X X X X X X X X X X !Aleksander Levi Minil Prva ln najTečJa tovarim pohištva (jS vseh vrst. -•t TRST f- S TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: ■ Piazza Rosario it. 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM- Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz- ^ ▼ržuje naročbe tndl po posebnih načrtih. g^j Cene brez konkurence. ^ ILUSTHOTAIJ CE1IK ZASTONJ II FBAIKO Predmeti postavio se na parobrod ^^ ^^ ali železnico franko. prodajalnica (zgotovljenih oblek = illa citta fli Trieste" = tvrdke >■ EDVARD KALASCH M Via Torrente št. 34 nasproti giedališču ..Armonia" f krojaenieo, kjer se izvršujejo obleke }h> meri in najugodnejših cenah. V pro-dajainiei ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenr meri. PRVA TOVARNA za čopiže in ščetke Mo D'Anpli T K ST. - Via S. Antonio - TKST (nasproti Zennaro in CentMi). Specijaliteta čopičev za zidna tlela nepresežne trpežn» <1:. I>«»gat izbor ščetk, strojev za či-ščenjf parketov, metelj, metlic, ščetk od perja, palic za iztolci prah. Velikanski izln r mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark. mošnjičkov itd. Vse po jako nizkih cenah. '^■6 V prepričanje se prosi blagohoten obisk. 100 do 300 goldinarjev zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo iu pošteno, brez kapitalu in rizika z razpeeavanjem zakonito d^»Mijenili državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti. VIH Deutshegasse, 8. Jaz fina Csillag frijsjifi A**a Cmllag! Prosim, da takoj pošljete -e-t lončkov V h-epa presknsenega mazila za ia.i«'o las na naslov: Gospa grofica Cavriani-Auersperg (irari Gleichenberg pri Grapro<:a v Tra^-i. (Josjrtl Ana Csillag! Itn naj. Od Va* poslana mi Csillagova pomada je izvrstno delovala, in me vei*eli Vas obvestiti o tem. da siravno sem jo malo rasa rabila. Kadi iivrstne^ra delovanja jo bom toplo priporoeala vsem prijateljem in znancem. Adela Sandrock. gledališka igralka. t 'ašr blagorodje! 1'ljmlno prosim, da bi mi s poštnim povzetjem doposlala en lonček lasnega mazila. Gvido grof Starhemberg, Ku po«l. liIng. 'josjta Ana Csillag! Blagovolite mi Vašega presku-šenega mazila poslati še 1 lonrek. iaka Glrardi pl. Ebenstein. Trient. s svojimi eentimetrov dolgimi Lorelev-lasmi dobila sem jil> vsled 14-me-serne uporal>e svoje sanio-iznajdene pomade. To so najslovitiše avtoritete pri znale za jedino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las. povspešnje mst istih, poživlja hišnik povspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kak r tudi brkam naraven lesk ter popolnost in ohrani te pred zgodnjim osi vije njem do 11 a j v i š j e starosti. Cena lončka 1 gold. 2 gld., 3 gld.. S gld. Pošiljam po poiti vsak dan, ako se znesek naprej poilje aii pa s poštnim povaetjem povsem sveta in tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naroČila fin a Csillag DUNAJ I., Seilergasse 5. lilag. gospa Ana Csillag! Prosim Vas. da mi pošljete en loneek Vaše izvrstne pomade za lasi. Grofica Vilma Metternich, Grad Kuliein p. Meranu. Tirolsko. lila g. gospa Ana Csillag! Pošljite mi po povzetju 1 lonček Csillagovega mazila /.a raščo las kojega sem že imela. Spoštovanjem Kneg. Hohenlohe roj. kneg. Solm. lila g. gos prt And Csillag! Prosim Vam. da mi Vaše slavno znane lasne pomade pošljete se en lonček. Mejnigrof A. PaHavicini. A banj Szemere. finspa . I na Csillag! Za še enkratno pošiljatev enega lončka Vašega izvrstnega mazilu za lasi prosi Kneginja Karlota Cothen (Anhalt). 1 'aš. Tllag. gospo Ana Csillag! Prosim Vas, da mi po poštnem povzetju pošljete še en lonček mazila za lasi. Spoštovanjem Baronica Baselli. Enns. \Vestbahn. lila g. gospo Csillag! Slišal sem že mnogo dobrega o Vašem čudotleluem mazilu, vsled česar Vas uljudno, da mi kretom poste pošljete dva lončka. Vas lepo pozdravlja Antonija Welonter. Gorica. Bekony-Sz. Laszld. fiosjta Ana Csillag! Pošljite mi pt) poštnem povzetju dva lončka Vašega presku-Senega mazila za lasi. Grof Em. Esterhazy star. I 'a£e lilagurodje ! Pošljite mi po poštnem povzetju en lonček Vašega preskuše-nega mazila za lasi.. Grofica pl. Wurmbrandt. Birkfeld. Josip Bizjak urarski mojster v Trstu ulica Stadion 25. naznanja slavnemu občinstvu, tla je odprl svojo lastno delavnico za popravljanje ur vseh vrst. bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje, da si bo prizadeval zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil dati dela, za kojega izvršitev tudi jamči. Za mnogobrojno podporo se udano priporoča. Nova čevljarnica Fran Benčiča v Trstu ulica Giulia 3. Velika zaloga obuvala vsake vrste lastnega izdelka za moške, ženske in otroke. Blago kvkor : podplati, usnje in pripadki so iz najboljših tu* in inozem.-kih tovarn. Izvršuje točno vsako naročbo po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu. Cene brez konkurence. Kože , v vseh barvah. _ __________ Operater kurjih očes, HlZZ van specijalist Giordani, ima svoj ambulatorij Via Stadion 3. I. ki je odpr; od g predp. do 6. pop ob nedeljah in prazrikih do 4. pop. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez nikckoršnih bolečin. Cena za operacijo v ambulatorij u 1 krona, na domu 2 kroni. Blagorodna gospo Ana Csillag! Itn na j ! Na uktz Njtne ekselence gospe pl. Szugveni-Marich prosim, tla mi pošljete en lonček Vašega izvrstnega mazila za 3 gld. Sprejmite ob jednein zahvalo. Gospa g roti 11 j a se je o vspehu mazila izrazila jako pohvalno. Z odličnim »poštovanjem Frida Giesa. komorna gospa Njene ekjjeleuce Blagorodna gos j nt Ana Csillag! 1 >0 noj. Prosim, da na spodnji naslov blagovolite poslati za ekselenco gospo grofico Kielmansegg, namestnico na Dunaju. Gosp. ulice 1», 3 lončke I tornade po tf gld. za ohranjenje las i j. katera je izkazala dobre vspehe. Spoštovanjem Irma Pletzl. komorna gospa Njen. ekselenco. MNOŽINA ZAHVAL JE VSAKOMUR NA UPOGLEO. Pekarna in sladčičarna Jak ob J e 1 len v Trstu, ulica Sette Fontane št. 13. priporoča 3 krat tia dan -vež hruh in velik izl>or sladčic. Sprejema v peci\o bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Zaloga moke iz prvih ogerskih mlinov. FO V SOD tudi na najmanjše krajih se iščejo zmožne in pridne oselie katere bi prevzele neko zastopstvo ter -i lahk-> vsak. dan zaslužile w 5 -20 kron Ponudbe z uataočnim opis,,in sedaj nega posla P<>~lati pod -VERI»IKNsT nm H. Schalek na Dunaju. I, W ollzeile ll. CQ U1 QC I— O c_ Ui < co POMADA od LILJANA v-c Brez olja in masti! Ne napravi ^^ ,eio.i< ue 1.». samo vsako lice nežno in po- lezni , tcžk;t j>rfti;tv- mlajeno. nego tudi belo in ^^^ .jauja }>ri pmnankaju teku, brez peg. Solnčne pege t.>i<.umi, n*avict iu brahaDju, Odpravi vsak Z Upo- '» prenapeti wMec. sMliietije, naval brri rabo iste Cena 3 lonč. gl. I 50 »nte<-ipntfio Juh t k»>ugt*!«tijei, črevesne l«»lezui . ka^lj in pr^ne Imlreti, |n»i«mi» jrol»ne »«»tečine, zUteiuco o e o o ■■• rUto čilo jcdntft o o o • o ANTIRHEUNIN- MAZILO proti trganju in zbadanju v rokah. Cena 1 lončić 1 gld. 50 nvč. 2 lončića 2 gld.. 4 lončići gld. 3-0 * |HHti(iuu vrni ak» ieuar naprej l-.Mje. _ ŽIVOTNI BALZAM ^ „S ALVATO H t »n ri-ti kri. ker ,i<- najl-.Iii^ .i..niu.V rJnvilo » m.triiiij^ .k<- ter « i< 111 človt^k« /ivlji u;<* »>u nlravi ........ druge Ifulrziii ki »jitiaicue Prof. Dr. Coucilije Karočbe I.auje iH.lt-rm, <»l*»raujnje iit-»i>t 111 M»re rane. kaki.r tuJi v«? »Miiiu iiiiilejaujriit \ sikniiu louričM. Cen« omotu 1= slekleuiči« B pld. 50 novč.. =4 ^teklem.-K 4 fflđ. So^ Q novč., - stekleniOič 8 gld. a po*tnin« ato m- .It-nar naprej jH.ilje lekarni VATO R" naj se pošiljajo na I X J E C TIO __ . ^^^ glavno skladišče ^ v Varaždinu VK(.KTA.M.:K\ Hr_t„, XFR. riedla CAPSULE VEGETABILE^V^ 1«kllrul k ..salvatokju VARAŽDIN (Hrvatsko) „S A L e testenine na j bol j s., knr jih dosedaj poznam, a tudi občinstvo se jih poslužuje z največjim zadovoljstvom. Tem potom dolžan sem izrekati slavni Vaši tvrdki najiskrenejSo zahvalo za ini poslano blago : ob enem jih pa vsakemu, najtoplejše priporočam. Poživljam tudi vse naše rodoljube trgovce: Podpirajte našo ..Prve slovensko tovarno testenin !-4 LJUBLJANA, 3. mal. srpana 1901. A11 d rej Krn ujec trgovec. Pm tržaška tovarna za posrcbmjcvanje ogledal Via Farneto str. 10 (nM Via Gelsi). Telefon itv. 941 Tovarna za ogliMlalne sipe vseli velikosti, popravljanje |>o-K varjeni h ogledal ter zboljšanje zelo ugodnih cenah. za tajne bolezni Albert Brosch Trst. — Via S. Antonio •"> — Trst. ** Kožotiar iu izdelovalec kap ^ - Odlikovan na razstavi v Trstu I 882. Velika zaloga kožuliovint* in k:t|» za ei-vilne in v t »jaške t »sebe. Iz vršu V pt»|)]*nve z vso točnostjo in i skri»jo ter shranjuje vse kožuliovine in obleke za zimo z jamstvom proti molein in ognju. Odlikovan z °jev> ko®ev itd- za inmagaciniranje. točna ! Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in Svoji k svojim ! kamor si bodi- Vezovnik Vekoslav mesar v „Slovenskem domu" — na trirn sv. Jakoba stev. $ — FRAN HLA¥ATY ulica Giulia št. 1 A. Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno, a^ Popravljanje starega obuvala, V najem se odda hiša in krčma z velikim hvevom, ležeča v Lokvi ob sklaclovnej cesti, eventualno nekoliko zemljišča. Več se poizve pri upravi »Edinosti«. i M. U. Dr. Ant. Zahorsky priporoča svojo pomoč na porodih, abortih in vseh ženskih !>oleznih, kakor: nerealnosti v perijodi, krvavenje, beli tok, nereflna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Ordinuje ulica Carlntia štv. S. od i u od 2-4. P I l » » I* » l