_________KMALU PRVA STANOVANJA 12 SOLIDARNOSTNEGA SKLADA ŽAREK UPANJA 2.700 prosilcev — S komisija na obisku v mračnih izbah V prostorih solidamostne-ga stanovanjskega sklada ob Topniški cesti že nekaj me-secev življeoje ne zamre niti za hip. Dopoldne uslužbenci, ki so kar izgubljeni sredi prošenj, pregleduiejo te vlo-¦ ge in odgovarjajo na števil-ne telefomske klice ljudi, ki. jih zanima njihova usoda. Nekaj po 14. uri prihajajo tja člani komisij, ki se po-tem s podalKt prosilcev in zemljevidl v rokah razkro-pijo po Ljubljani. Pred nji-mi je morda najpomeimbnej-ša naloga, saj morajo oce-niti stanovamja in pri tem seveda ne smejo poeabiti na objektivnost. Koniisije se vračajo šele proti vefieru in takrat se konča delovni dan zaposlenih pri solidarnost-nem skladu. Bam je za njih dolg 12 ur ali pa še več. Ven-dar se ne pritožujejo, saj vedo da delajo za ljudi, ki živijo v abupnsh stanovanj-skah razmerah. Za ljudi, ki jim bo vsak dan v novem stanavanju pomenil pravo življenje. Za lju/ii, pred ka-terimi je zama — zima, ki v mralUi, vlažnih kamrah po-časi, a vztrajno nadenja. zdravje otrok, mater, * oče-tov... Na solidarnostni skladseim prišel nekaj po 13. uri, ven-dar pa je bilo vadušje takrat tako živahno, kot bi prtšel sredi dopoldneva. V pisamo je stapil zdaj ta, zdaj oni, jaz pa sem se najbolj razve- sklada upošteva pri dodelje-vanju stanovanj delavce, ka-terih poprečni dohodki v lanskem letu niso presegli 900 din. Za mlade družine ta omejitev ne velja, pogoj pa je, da varčujejo pri poslov-ni bankj, delovna arganizaci-ja pa mora za njih jamčiti, da jtm bo po petih letih po-magala preskrbeti stanova-nje. Problem teh mladih družin je prav gotovo bolj pereč kot se zdi na prvi po-gled, saj so družine prisiFje-ne živeiti loCeno alj pa se z visoko podnajemnino le tež-ko prebijajo skozi življenje. Pravilniki podjetij o dodelje-vanju stanovanj pa jim niso naklanjeni, saj zahtevajo, da si nekaj let v podjetju, pre-dno sploh lahko vložiš proš-njo za stanovanje. Pri tisbih, katerih osebmi dohodki niso presegli 900 din, ni omejitev, saj se lah-ko na natcčaj prijavijo tudi upokojenci, npravičenci so-oialne podpore in drugi. Prvi natečaj Na podlagi ustreznega po liti&iega dogovora v Ljublja-ni ter začasnega pravilnika, je sklad že poleti razpisal prvi natečaj za pridobitev najemnih stamovanj. Preko organaaacij združenega dela, ki so potrjevale naijpomemb: nejše podatke o vižini oseb-nih dohodkov in o , ramie-rah, v katerih živiijo prosilci, so dobili ofcrog 2.700 pro- meznikov. Večina obiskov je v teh dneh že opravljena, prav vsi obiskovalci pa so potrdili upravičenost odlo-"čitve, da se člani šklada ne-posredno seznanijo s položa-jem ljudi, fci prosijo za sta-novanje. šele tako so podat-ki, ki jih sestavljajo rezul-tati pregleda stanovanj in pomenkov ter uradni podat-ki, prava slika stanovanjske-ga in socialnega stanja dru-žin, ki jini je edina možnost za, stanovanje pomoč družbe preko solidarnostnega sklada. Precej vlog letos ne bo moč rešiti zaradi določil in-temega pravilnika o najviš-jem poprečnem osebnem do-hodku v preteklem letu. Vendar pa so podrobno pro-u&li . tudl stanovanjsko situ-acijo tistih, ki ta cenzuspre-segajo, saj bodo določila za-radi dviga življenjskih stro-Skov moraJi spremeniti. Td-ko bodo o teh prosilcih raz-pravljali v okviru občinskih stanovanjskih škupnosti, v katere bo prešel solidarnost-¦ni stanovanjski sklad v za. detku leta 1975. Seveda bo za marsikoga precejšnje ra-zočaranje, ker zaradi oseb-nega dohodka, ki presega 900 dinarjev na družinskega 6Ia-na, ne bo priišel letos do stanovanja, vendar se je do-ločitev.te meje pokazala kot upravičena, sa] je še v«dno preik 1000 takih, ki iinajo nižje dohodke na člana. Baz-veseljivo pa je, dabos sred-" stvi, abranani v lanskem in tem i«tu moč rašiti skoraj če ne plačajo, jih čaika ce-sta. Zato ne amemo poeabiti, da kljub hitri gradnji mesta, kljub pravi ekspJozijd lepih stoLpnic in blokov ter novih stanovanjskih naselij, živijo tudi ljudje, ki so brez vsega in jim mora družba zagoto-viti pomoč in jim poiskatl stanovanje. Tako bo v ncm soseski BS 3 Stožice čez 200 stano-vanj prve faze izgradnje v prihodnjem letu namenjenih solidarnastnemu skladu, že letos pa bo sklad zagotovil prek 300 stanovanj v novem Stepanjskem naselju v Mo-stah. V organih sklada ugo-tavljajo, da ima Bežigrad na-sploh odliisae pogoje za raz-voj stanovanjske gradnje in zato pričakujejo, da bo lah-ko še precej ljudi, ki sedaj živijo v neprimernJh bival-nih prostorih za Bežigradom dobilo svoje pravo mesto pod soncetn v naši občini. Poleg soseske v Stožicah so za to možnostd še na Crnu-čah in drugod. Komisjie bodo kinalu kon-čale z obiski in potem bodo izdelali predlog prioritetne liste, ki jo bo obravnavala še obainska skujpšoina. O raz-delitvi stanovanj pa bo odlo-fiala skupščina solidaroostae-ga stanovanjskega sklada, ki bo konec septembra. Za mnoge bo torej že 6ez mesec dni rešei glavni živ-ljenjski problem. Pravzaprav ai le težko predstavljamo, v kafcSniti razmerah živijo da- selil šafa splašne službe »olidarnostnaga stanovainjske-ga sklada, ki mi je dal vell-ko podatkov o dedu skfada. Od leta 1965 naprej je bila gradnja stanovanj za proda-jo na trgu prevladujoča, Res, da je veCina zaposlenih do-bila stanovainjske kredite pri delovnih organizaoijah in banikah, vendar pa je na ža-lost tudi res, da je množica ljudi brez stanovanj vse vfečja. Ta podatek je toliko bolj zaskrbljujoč, Ce ga do-polnimo z dejstvam, da je med temi luudmi večina ta-kih, ki v perspeiktivi nkna-jo možnosti, da bi bresz po-moča sami prišll do stano-vanja. Zato so imeU takrat, ko so se odločfli za riamen-sko združevanje sredstev za družbeno poimoč v stano-vanjskem gospodarstvu v mislih predvsem to katego-rijo ljudi: mlade družine in dettanrce z nizkimi dohodki. . Letošnja razdelitev ljub-ljanskega stanovanj&kega šenj. Na solidarnostnem skladu so ugotovili, da je bila pomoč deJavnih ongani-zacdj pri vlaganju prošanj zelp raaflična. Nekatere de-lovne organizacije — mad temi velja omeaiiti Elmo, Gostinsko podjetje Cmuče, 2ale — so svojim delavcem res veliko pomagale, vedina delovnih organizacij pa seni preveč potrudila pri sestav-ljanju vloge, saj so morali na skladu še, celo poletje iskati dopolnitve vlog. Pohvaliti pa vedja zasebne proizvajalce, ki so se zelo zanimali za svoje delavce, ki imajo tudi praivioo do stano-vanj iz solidarnostnega skla-da. Po podrobnejši proučitrvi vlog je v organih sklada kmalu dozorel sklep, da je treba vedino prosdlcev obi-skati na domu in tafco hi-txeje dopolniiti manjikajoče podatke ter zagotoviti enot-ne kriterije za ocenjevanje stanovanjskih razaner posa- vse štanovanjske probleme iz te kategorije. Nujna pomoč Dejavnost solidamostnega sklada je že takoj pokazala, da je zagotavljanje družbene pomodi na tem področju več kot nujno. Premnogi občani so leta in leta životarili v neprimernih prostorih, ki jim uničujejo zdraivje in s tem uničnjejo tudi človeka, ki je družbi več kot potreben. V naši obdim je mnogo upo-kojencev, kd jim vse življe-nje ni uspelo rešiti osnovne-ga stanovanjskega problema in so se na stara leta znašli saml In zapušdeni v nepri-memih prostorih — največ-krat v vlažnlh, temaičnih kle-bnih gobioah. Mnogo je tudi mladih družin, kl živijo si-cer v lepih, skrbno tirejemih podnajemniških sobah, ven-dar plačujejo želo visoke na-jenmine. Iabire pa nimajo. nes ljudje — in-to v tako modemi obfiim kot je naša. S komisijo sem prebil popol-dne na ogledih stanovanj — bili smo v Mali vasi, Starih Cmučah iin Starih Stožicah. Povsod ista slika. Pretreslji-va. Na nekaj kvadratnih me-trih se stiskajo štedilnik, omara, miza in postelja. Otroci v vlažnih prostorih so bolehni, temačnost nSredi skromne iabe še skromnejše. Zgodbe, ki jih prlpovedujejo tl Ijudje so žaJostne, brez optimizma. Obisk komisije prinese žarek upanja. Bomo dobili stanovanje? Vendar je to le žarek, ki spet izgine v črnogledo otopelost. Stare Črnuče Razdrapana kmečka bajta s široko odprtimi vrati. Ho-dnik je temačen, tla vlažna. Na vratih vseh sob so klju-Saivnice. Pakličeiino. Nekje zadaj se zasliši ženski glas; »Tu smo!« V zadnjem delu hiSe, ki se podira, živi v majlmi sobi mati samohra-nilka. Sin je star dve leti, bolehen, saj živi v kmečki hiši, ki je brez vsake izola-cije sten in taj. Ivanka pri-poveduje, da je podnajemni-ca. Kopalnice ni, niti kuhi-nje, tudi stranišča ne upo-rablja sama. Lastniki name-ravajo hišo prodabi. Kam bo šla? Kaj bo, ko pride zima? Osebni dohodek na družin-skega člana komajda prese-ga 700 dinarjev ... Clana komisije sprašujeta, ocenjujeta. Odšll smo. Iz stare bajte, ki razpada, saj nihče ve