Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gid. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 12 gid., za pol leta <*> gld., za četrt leta d gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. ce se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/»6. uri popoludne.
^tev. 191.
V Ljubljani, v torek 21.
avgusta
1888.
Letnilt XVI.
a.
A Italijanska vlada je v veliuih zadregah zaradi nesrečne bitke dnč 31. julija pri Saganeiti pod žgočim solncem afričanskim. Vlada je gotovo že dobila od vojaškega poveljnika v Masavi podrobna poročila o poboju italijanske ekspedieije, toda ne upa se ž njimi na dan. Vladna glasila se trudijo, da bi nesrečo opravičila s slučaji. Vihar vladi nasprotnih listov pa se ni še polegel, marveč pripravlja vladi v državnem zboru neprijeten položaj. „ Tribuna" piše: „Ne bomo pretiravali važnosti žalostnih poročil. Nesrečo ekspediciji proti Debebu zakrivili so mnogi vzroki. A ti vzroki so toliko resnejši, ker niso slučajni. Bašibozuke potrebovali bomo tudi v prihodnje, in Asaortinci bodo na abesinski meji še dalje storili dobro ali slabo. Kdo je kriv slabe organizacije bašibozukov? Kdo je kriv nezaupanja in strahu sosednih rodov? Gotovo le debel snopič aktov tožbe, katero je javno mnenje vložilo zaradi Afrike. In ta snopič vedno narašča! Le prehitro gine upanje vlade in dežele, da smo si zavarovali mirno posest masavskih peščenih planjav!"
V enakem smislu piše vse italijansko časopisje. Poraz v Masavi vznemiril je duhove v Italiji. Toliko žrtev, a brez vse koristi.
Poleg tega pa se ima Crispi zagovarjati tudi pred Evropo. Posebno resen je prepir mej Italijo in Francijo zaradi kapitularne pravice v Masavi. Italijanska vlada je v Masavi razpisala redne davke, katere morajo plačati prebivalci brez razlike, ali so italijanski prisiljeni podložniki ali drugih držav. Proti temu sta ugovarjala tamošnji francoski in grški konzul, češ, da je Turčija oziroma Egipt suveren nad Masavo. Sprva koraki francoske vlade niso vzbudili pozornosti, danes pa je postal — spor mej rimsko in pariško vlado že ostrejši.
Ze nekaj let je mej tema romanskima državama velika mržnja zaradi naselbinske politike. Italija ne more pozabiti, da ji je Francija izpred nosa vzela Tunis; zato jej dela ovire, kjer le more. Tako so n. pr. pred kratkim italijanski listi skušali v Carji-gradu vzbuditi nezaupanje proti Franciji, da se pri-
pravlja na zasedanje Tripolisa, po katerem Italiji rastejo skomine.
Dne 3. t. m. razposlal je francoski minister vnanjih poslov, Goblet, noto državam, v kateri ugovarja italijanskemu zasedenju Masave ter pravi mej drugim: L. 1885 pričela se je italijanska akcija v Masavi. Tedaj so trdili državam, da hočejo varovati le premoženje svojih državljanov. Do konca leta 1885 vihrali ste v Masavi italijanska in egiptska zastava. Egiptska posadka je sicer zapustila Masavo, in tudi Evropa ne opravlja posla redarja ob Rude-čem morji, vendar je Italija še lansko leto naznanila, da vprašanje o suverenstvu ostane nerešeno.
Kako bodo evropske vlade odgovorile na Goble-tovo noto, ni znano; verojetno pa je, da se ne bodo vtikale v ta spor. Tako piše „Standard", glasilo angleške vlade, da Crispi v tej stvari ne more ničesa popustiti; z druge strani pa spominja Italijane, da se imajo za svojo današnjo veljavo v prvi vrsti zahvaliti Franciji, do katere morajo imeti ozira. Kako na Dunaji mislijo o tej stvari, pove nam „Fremdenblatt", ki piše, da je Italija v Masavi uvedla redno upravo in pravosodje za podanike vseh držav. Torej so brez pomena vse kapitulacije, na katere se sklicujejo nekateri podaniki tujih držav, ko je Italija razpisala občinski davek. Avstrijska vlada je torej z ozirom na okupacijo italijansko določila, da kapitulacije ne veljajo za avstrijske podanike v Masavi, in da se poslednji morajo podvreči italijanskim postavam. Grška vlada bo počakala, kaj bodo odločile ostale države.
Dne 13. t. m. pa je Crispi odgovoril na Go-bletovo noto ter izjavil, da se bo varoval prepira. Trdi pa dalje, da sta Egipet in Turčija zapustila Masavo, ki je bila vsled tega res nullius, dežela brez gospodarja. Jedna država jo je morala zasesti. Italija ni bila zavezana naznaniti zasedenje Masave evropskim državam, ker se je izvršilo pred berolin-sko pogodbo. Prebivalci so brez ugovora plačevali italijanski vladi državne davke, zato je čudno, zakaj bi ne plačevali občinskih, ki so namenjeni za krajevne potrebe. Ljudi je nahujskal francoski agent. Crispi dokazuje, da Francozi v Masavi nimajo no-
benih koristi, marveč le Grke podpirajo, ter vpraša konečno Evropo: Katera država ima pravo? Ali ona, ki je napravila red v deželi in skrbi za mir, ali ona, ki prebivalce hujska proti postavam iu obla-stvom? Italijanska vlada ne bo popustila svojih pravic v Rudečem morji, temveč branila koristi, o katerih misli, da so koristi pravičnosti in omike. Tako Crispi.
Česa ne store državniki v imenu omike in pravice! Evropa je že pretesna svojim stauovnikom, iu vlade iščejo naselbin, pustih otokov, vročih pokrajin, nezdravih dežela, da izvažajo ljudi, ki ali doma nimajo kruha ali iščejo boljše sreče na tujem. Boj za obstanek bijejo narodi evropski. In ta boj prenesli so tudi v tuje dežele, mej divje narode, ki morajo krvaveti vsled zavisti evropskih tekmovalcev.
Politični pregled.
V Ljubljani, 21. avgusta. Notranje dežele.
Povodom cesarjevega rojstnega dne pisali so navdušeno vsi avstrijski listi, a jeden stavek dunajskega lista „\Viener Abendpost" zasluži, akoravno ne pove nič novega, da se zabileži, in to, ker ga objavlja nemški list, ki ni znan kot poseben zagovornik avstrijskih Slovanov: „Vzvišena dinastija je vez, ki druži po narodnostih, jezikih in zgodovinski preteklosti tako razne elemente velike monarhije, ki jim daje varstvo in jamči razvoj v njihovih posebnostih." Tako je tudi v resnici! Tej dejanjski prikazni hoteli so nasprotniki Slovanov oporekati ter posebno nemški liberalci skušali proglašati svoje ustave kot vt-elesenje državne ideje. Slovani avstrijski iskali so tudi v najhujših časih svojo pomoč in varstvo v dinastiji, iu nikdar jih ni varala ta nada, to trdno zaupanje.
Cesarica Elizabeta in nadvojvodinja Valerija sta došli dne 19. t. m. v Bajreuth, kjer sta obiskali zadnjo predstavo Wagnerjevega „Parsifala".
Neki dunajski dopisnik poroča v „Koln. Ztg.": „Naučni minister Gautsch čuti, da mu je stališče izpodkopano; zaradi tega odjenjuje košček za koščkom od svojo mnogo razpravljane srednje-šolske
naredbe.....Danes se splošnj e spoznava,
da je bila pri tem možu,lepe fasade' tudi
LISTEK.
Ribštvo na cirkniškem jezeru.
Opisal c. kr. gozdni asistent Viljem Putick.
(Dalje.)
V prejšnjih letih patrimonija je to ribštvo na cirkniškem jezeru neki dajalo lepe dohodke opatiji v Bistri, graščinama planinski (Haasberg) *) in turjaški, opatiji v Zatičini, kakor tudi graščinama ložki in šneperški (Schneeberg). O redu, v kojem se je nekdaj izvrševalo ribštvo na cirkniškem jezeru, piše pl. Steinberg na strani 108 itd. v svojem zgoraj navedenem delu glede tega jezera: „Red, kako se mora ribariti z ravšlji": Kakor hitro se prične odtekati jezero iu se pokaže iz vode .Ribiški kamen': naznaniti morajo to nekaj dni poprej v to navlašč
*) Nahaja se neka kupna pogodba z dno 7. febr. 1682 glede ribške pravice opatijo v Bistri, s kojo je imenovana opatija kupila „jus piscandi" od lastnika planinsko graščine kot de/.elno-sodnega gospodarja; v tej kupni pogodbi pridi žal si je za večne čase ranjki knez Eggenberg „jus rehiendi per expressuin".
nastavljene osebe graščinam, ki imajo pravico do ribštva na tem jezeru, da lahko ukrenejo vse potrebne priprave. Ker kakor hitro se pokaže Ribiški kamen', začno se polagati ravšlji, in sicer v nastopnem redu:
1.	Nastavi opatija v Bistri ravšljev, kolikor jej drago.
2.	Nastavi graščina turjaška v postojinskem sodnem okraji tri, v ložkem pa dva ravšlja.
3.	Nastavi ravno tako opatija zatičinska v postojinskem sodnem okraji tri, v ložkem dva ravšlja.
4.	Nastavi opatija bistriška proti Zgornjemu Jezeru pri Osredku dva ravšlja.
5.	Graščina turjaška nastavi tukaj eden in
6.	opatija zatičinska tudi eden ravšelj.
7.	Nastavi opatija bistriška na tako imenovanem kraji Levarci dva ravšlja.
8.	Graščiua turjaška tukaj eden ravšelj in
9.	opatija zatičinska eden ravšelj.
10.	Nastavi opatija bistriška po dva ravšlja na običajnih krajih do Velega Brega.
11.	V tej pokrajini nastavi tudi turjaška graščina, toda samo eden ravšelj.
12.	Isto tako opatija zatičinska eden ravšelj.
13.	Ložka in planinska graščina nastavite za opatij o bistriško ravšelj na navadnih krajih od po-stojinske jame ob Velem Bregu, pri Dobeh notri do Ponikve. Od tod naprej ta graščina ne sme nastavljati in namesto dveh ravšljev dovoljeno jima je s štirimi „s£iki", in nikakor ne z velikimi mrežami loviti od Črne Mlake do Kaminje nad jamo „Velika Ponikva".
14.	Kakor hitro pa vzdigne bistriška opatija svoje ravšlje, potegniti morajo tudi ostale tri graščine svoje mreže iz vode, inače se jim šiloma iz-mečejo. To je ribštvo, kakoršno se vrši z ravšlji; graščinski in opatijski ribiči morajo v dobi ribarjenja večkrat pregledati mreže ter pobrati ribe. Ako je jezero nekaj let počivalo in so imele ribe čas rasti, dobijo ribiči po velikosti svojih mrež in ugodnosti vremena mnogo lepih in velikih rib. Sicer pa se morejo tudi kmetje iz vasi, ki leže okrog jezera, po pretočeni lovski dobi z ravšlji pri vrhovni gosposki bistriški oglasiti, da se vpišejo kot lovci s „saki" proti vplačanju ouega goldinarja deželne vrednosti, to je 51 krajcarjev.
Ti ribiči s „saki" pa ne smejo ribariti niti med ravšlji niti pri jamah, dokler niso opravičene
njegova navidezna č i I o s t le .fasada', da za zunanjo gibčnostjo in delavnostjo ni trdega jedra. Tako je gospod pl. Gautsch sedaj v istem položaji, kakor njegov prednik Conrad, ko je hotel zopet utrditi si ministerski sedež z uslugami nasproti vladajoči večini. Po vsem, kar vidim in slišim, bo naučni minister pri prvi lepi priliki darovan kot spravna žrtva m e j grofom Taaf fej em in državnozborsko večino, Nemci pa ne bodo za njim pretakali niti ene solze." — Dopisnik ima poleg nekolike resnice jako živo domišljijo.
Ministerstvo je dovolilo onim mladeničem, ki so izdelali kmetijsko šolo v Kadanji na severnem Češkem in dovršili spodnjo gimnazijo ali pa realko pred vstopom v ta zavod, da smejo zadostiti svoji vojni dolžnosti kot enoletni prostovoljci.
Vnanje države.
Avstrijski veleposlanik na ruskem dvoru grof \Volkenstein je z veleposlaniškim osobjem odpotoval povodom rojstnega dne cesarja Frana Josipa I. na carski dvor v Ropšo.
Bolgarski princ Ferdinand je sprejel v avdijenci znanega Binderja, ki zahteva od vlade povračilo odkupnine, kojo je moral plačati roparjem. Slednji postajajo vedno predrznejši. Poveljnik Rikoli-polka je dobil brezimno pismo, v kojem se mu naznanja, da njegovi dve stotniji zastonj iščete roparje v okolici Rila, kajti ti so že v Sofiji. Več sofijskih trgovcev je jako prestrašenih; došla so jim pisma, v kojih se tirjajo od njih večji zneski , inače pa se jim grozi s smrtjo.
Nemški listi nočejo nič kaj pokazati svoje prave barve pri ( sodbi o frankobrodskem govoru ■cesarja Viljema. Čuti se iz njihove pisave, da hočejo reči: Vojaška navdušenost v cesarjevih besedah bi bila lahko in brez škode nekoliko manjša in bojimo se, da se bo govor v inozemstvu napačno tolmačil. Najvažnejši odlomek, jedro celega govora, kakor ga je v izvirniku objavil „Reichsanzeiger", je nastopni: „Eno hočem le še dostaviti, gospoda moja, z ozirom na veliki dan, koji slavimo: So, ki v svoji nepremišljenosti trdijo, da je hotel moj oče zopet izročiti to, kar je v zvezi z ranjkim princem priboril z mečem. Mi vsi smo ga predobro poznali, da bi mogli le eden trenotek mirno gledati, kako se na ta način skruni njegov spomin. Bil je iste misli, kakor mi, da se ne sme opustiti niti ena pridobitev »slavne dobe". Po mojem mnenji vemo vsi tako v tretjem koru kakor v celi armadi, vsi moramo biti le enega mnenja, da pustimo raje na bojišči vseh 18 a r m a d n i h k o r o v in 4 2 milijonov prebivalcev, kakor da bi odstopili le eden kamen od tega, kar sta pridobila moj oče in princ Friderik Karol!" — Ruski listi povdarjajo, da se nanašajo te besede edino le na Alzacijo-Loreno, ne pa tudi na Šlezvig-Holstinijo. Angleško časopisje se jako obširno bavi s temi cesarjevimi besedami. „Morning Advertiser" meni, da ta govor ne more nikogar iznenaditi. To bi bilo mogoče le v slučaji, ko bi se bil vladar manj odločno in izrečno izjavil glede Alzacije-Lorene. Cesarjevo mnenje je gotovo tudi mišljenje celega nemškega naroda. Okoliščina pa, da je je izrazil Viljem kmalu po petrograjskem sestanku, pomena je velikega, in Francozje gotovo tega ne bodo prezirali. Cesarje gotovo nameraval, da bi besede njegove še bolj utrdile evropski mir, ki je mogoč le vsled močne, zjedinjene Nemčije. „Times" pravi: Govor ne obsega ničesa novega, kakor se sploh ne more v nemški politiki pričakovati ničesa novega. Politika status-a quo mora ostati politika Nemčije in cele Evrope. — „Frankf. Ztg." in „Munch. A lig." pravita, da se javno mnenje nič kaj ne strinja z odstavljenjem Moltkejevim. Ne zadostujejo mu razlogi, koji so se za to navedli na pristojnem mestu. — Poluuradni listi z velikim povdarkom nadaljujejo boj zoper rusko časopisje. To je znamenje, da so berolinski krogi pričakovali
gosposke končale svojega lova z velikimi mrežami. Kakor hitro pa so graščine nehale loviti, pripravljeni so ti ribiči s svojimi „saki" ter v vrstah eden proti drugemu toliko časa ribarijo, dokler popolnoma ne odteče voda. Ti ljudje imajo svoje „sake" na dolgem bukovem viličastem drogu privezane. „Sak" ima pri zgorajšuji luknji 6 do 7 črevljev ob-sežja, dolg je 6 črevljev ter se proti koncu zožuje. Pleten je kakor ravšelj ter privezan na lok z žim-nato vrvjo, da je pri ribarjenju tem priročnejši. V tukajšnjem deželnem jeziku imenuje se lov s „saki" sakarija. Ribari se ž njim po celem jezeru, tudi v manjših kotlih, kjer je lov z večjimi mrežami nemogoč, kakor tudi v potoku Žeravnici, potem ko je v njem končala svoj lov bistriška opatija. Ako bi se pa pripetilo, da bi se v istem letu popolnoma ne posušilo jezero, morda vsed kake nevihte, in bi pozneje začelo zopet odtekati, smejo ti ribiči s „saki" celo leto loviti, ne da bi jim bilo treba z nova plačati 51 krajcarjev. Kakor hitro pa izgine voda iz jame „Liviše", morajo ti ljudje prenehati z lovom.	(.Konec prih.)
kot posledico petrograjskega sestanka neke pre-membe v ruskih vladnih krogih in da jih je varala ta nada.
Francoska vlada ima že pripravljene naredbe, s kojimi bo iztirala čez državno mejo vse iuozemce, ki so se vdeležili zadnjih delavskih nemirov. — Minister Freycinet je na svojem potovanji v jugoiztoku ukrenil s poveljnikom 14. vojnega kora vse potrebno, da se bodo kolikor mogoče hitro nastanile planinske vojne v svojih novih mestih. — Mornarični minister bo jutri odpotoval v Toulon. — Boulangerju je zopet začela zoreti pšenica. Zmagal je v dveh departementih, Somme iu Charente inferieure, a tudi v Nordu ima mnogo upanja, da prodere pri ožji volitvi. Tem povodom vršili so se na mnogih krajih veliki izgredi. V Parizu je bilo veliko gibanje v borznem okraji in na boulevardu; redarstvo je kmalu napravilo red. V Amiensu je morala pehota z bajoneti izprazniti ceste. Tudi v Lille-u so bili pretepi mej boulan-gisti in antiboulangisti. Posredovalo je redarstvo, ki je zaprlo 14 oseb.
Italijanski ministerski predsednik Crispi je odpotoval v Nemčijo obiskat državnega kanclerja Bismarcka. Poprej se je posvetoval s kraljem, in kakor se trdi z nekoje strani, ne samo o obravnavah z Bismarckom, marveč tudi o nesrečni afriški politiki. — V okolici Genue čutili dne 10. t. m. potres, in sicer tako močan, da so ljudje hiteli iz hiš ter prenočili na prostem. K sreči pa se ni pripetila nobena večja nezgoda.
Dublinski „lrish Catholic" poroča, da bo angleška princesinja Helena, soproga šlezvig-holštinskega princa Kristijana in druga hči kraljice Viktorije, prestopila v rimsko-katoliško cerkev. Izvršilo se bo to brez vsake posebne slavnosti ter se menda tudi dan in kraj dejanja ne bodeta objavila. — O zadnjih vajah angleške mornarice se jako ne-povoljno poroča iz Londona v „Koln. Ztg.": Te vaje, ki so se vršile minole tri tedne ob veliko-britanskem in irskem nabrežji, dokazale so več ko dovolj, da angleška orožna sila niti ne zadostuje za obrambo domače zemlje. Mornarica razdelila se je v dva dela: v „angleški" in „sovražni". Zadnjemu poveljnik, admiral Tryon, je vjel oklopnico „Belleisle" ter potem vpepelil — seveda navidezno — Liverpool, Aberdeen, Greenock, Edinburgh, Leith, Nevvcastle, Sunderland, Hartlepool, Scarborough in Grimsby, pogreznil je v dno morja mnogo trgovinskih ladij ter se povrnil na svoj prvotni kraj, ne da bi bil na celi tej zmagoslavni vožnji trčil ob eno „angleško" vojno ladijo. Večina listov se tolaži s tem žalostnim izidom vaj, da so vsaj pokazale, kje je treba najprvo celiti rane v angleški orožni sili. Dopisnik »Standarda" kritikuje posamezne vojne ladije; kako, pove nam trditev njegova: „Edina ladija v celi mornarici, ki nima nobene napake, je ,Waspite'."
Iz Peter - Moritzburga javlja Reuterjevo izvestje: Seli iz Cezabusha poročajo, da so se Zulu-zamorci povrnili v svoje „kraale" (vasi) ter se podvrgli oblastnijam. Po celi deželi vlada veliko večji mir in red.
Turčija je prosila več veleposlaništev prijaznih jej velesil, naj posredujejo v Sofiji, da nemudoma izroči bolgarska vlada baronu Hirschu železnico mej Vakarelom in Belovo. Ob enem je naznanila ravnatelju Kiihlmannu, da družba zveznih železnic lahko takoj da Hirschu progo Škoplje (Ueskiib) -Vranja.
Izvirni dopisi.
Iz Št. Ruperta na Dolenjskem, 20. avgusta. Od raznih strani mile naše domovine poroča se vrlemu »Slovencu" o vsakovrstnih slavnostih, a le redko o tako lepih in spodbudnih, kakoršna se je praznovala pri nas dne 12. t. m., namreč zlata maša našega visokočast. g. župnika Alojzija Koširja. Težko, a največjim veseljem pričakovali so šentruperški farani veselega dne, ko jim bode mogoče svojo udanost in ljubezen pokazati g. očetu - zlatomašniku, kateri že nad dvajset let vrlomodro vlada lepo šentruperško faro. Ni čuda torej, da so se že dlje časa sem vršile raznovrstne priprave, da bi se dostojno praznoval fare preveseli dan — zlata maša. V to ime sostavil se je po posebnem trudu blagorodne gospe grofinje Albine Lan g, roj. Barbo odbor, kateri si je stavil častno nalogo, primernim darom počastiti g. zlatomašnika, a pod načelništvom vrlega g. župana Ferdinanda Dolarja pa drug odbor, kateri je imel skrbeti za dostojno olepšavo prijaznega St. Ruperta. Tudi župnijska cerkev, zlatomašnikova nevesta, dobila je za dan slavnosti dvoje novih, velekrasnih gotiških oken, lepo novo bandero, vele-krasna gotiška svetilnika, da je dostojno opravljena za slovesni dan. Konečno približal se je čas radosti iu veselja: napovedal se je slavnostni dan na nedeljo, 12. t. m.
Prvo veselje, katero nas je dohitelo, bila je radostna vest, da je prečastito knezoškofljstvo imenovalo vrlozaslužnega g. zlatomašnika svojim kon-zistorijalnim svetovalcem. Vsa fara čutila se je visoki m tem odlikovanjem svojega g. očeta zelo ča-
steno. S toliko večjim veseljem stopile so torej pred g. zlatomašnika v to odbrane gospodičine, da mu v imenu šentruperške fare in druzih čestilcev izročijo častni dar — prelepo gotiško kazulo z drugo potrebno mašno opravo. K temu daru dodali so v znamenje posebnega spoštovanja, udanosti in ljubezni zlatomašnikovi gg. kapelani lep kelih.
Na večer pred zlato mašo pokazal pa se je St. Rupert v krasno praznični opravi, kakor morda nikdar poprej! Poleg ceste pri župniji postavila je občina okusno izdelan, velikanski gotičen slavolok. Na straneh bile so letnice, na jedni 1838 — leto nove maše, a na drugi 1888 — leto zlate maše. Dasi je po vsem slavoloku migljalo obilno lučic, vendar je najbolj čarobno lesketal se napis: „V. č. g. Alojziju Koširju, zlatomašniku, udani občani — na mnogaja leta". In Št. Rupert? Ves v zastavah in razsvetljen klanjal se je čestitajoč g. očetu-zlato-mašniku. Mogočno pokanje topičev s sosednih gričev je oznanjevalo, da se raduje bodočega dne vsa obširna šentruperška fara. Na naših gorah zasvetili so se neštevilni kresovi, oznanjujoč sosedom daleč na okrog, kako se radujejo farani s svojim gospodom očetom, vabeč jih, naj se i oni z nami vred veselijo ter se vdeležijo redke slovesnosti: zlate maše.
In drugi dan? Mogočen strel in lepo vbrano zvonjenje nam je naznanjalo jutranji zor veselega dne. Od vseh strani, od daleč in blizo vreli so tru-moma skupaj ljudje, nabrala se je množica, ka-koršne Št. Rupert menda še ni videl! Prihitelo pa je tudi okoli dvajset sobratov-duhovnikov, da dostojno spremijo g. zlatomašnika v hišo božjo ter povzdigujejo slavnost s svojo navzočnostjo. Med drugimi bila sta navzoča dva prečast. gg. kanonika tržaške vladikovine, domač dekan prečast. g. Matej Frelih in slavnostni govornik, prečast. g. dekan leskovški dr. Jurij Sterbenec.
Po odpetem »Veni" stopi omenjeni prečast. gospod na propovednico ter v ognjevitih besedah govori velekrasen govor, po lastnem izreku častitljivemu starčku zlatomašniku v tolažbo, a verni množici v spodbudo. Slovesno službo božjo povzdigovalo je krasno petje pod vodstvom g. nadučitelja iz Mokronoga, g. Grčarja. Omenjeni pevci sošli bili so se na predvečer ter so napravili g. jubilantu lepo podoknico.
Po končani službi božji izražali so razni jubilantovi čestilci svoja najsrčnejša voščila, a občinski odbor poklonil je krasno diplomo svojemu vsled obilnih zaslug novoizvoljenemu častnemu občanu.
Mej slavnostnim obedom pa se je spominjal g. zlatomašnik Njegove Svetosti sv. Očeta, veledobrot-nega vladarja očeta-cesarja Frana Josipa L, pre-vzvišenega knezoškofa, na kar so zaorili po vsej dvorani gromoviti „živio"-klici. Na to se je dvignil prečast. g. dekan Frelih ter v globokočutečih besedah čestital g. zlatomašniku na preveselem dnevu, kateri mu je dobrotni Bog milostno naklonil, želeč mu, da ga Bog ohrani ter mu dil praznovati i diamantno sv, mašo. Mej raznimi prijateljskimi napitnicami minol je le prehitro čas in g. zlatomašnikovi čestilci razšli so se na razne kraje, želeč z g. dekanom vrlemu zlatomašniku: „Na mnoga leta! Na diamantno sv. mašo!"
Z Vinice, 17. avgusta. Poldrugo uro od Vinice je romarska cerkev M. Božje na Gradišči (Orisjah) v sosedni nam hrvatski župniji Bosiljevo. Dne 15. t. m. je bila v imenovani cerkvi cerkvena slovesnost — oproščenje. Neznani lopovi so si mislili, da je narod veliko denarja tje nanesel, zaradi tega so v noči od 15. do 16, avgusta vlomili v cerkev M. Božje, češ, bomo pa mi denar spravili. Ker so se pa v tem popolnoma prevarali, nesli so v jezi tabernakelj iz cerkve ter ga razbili. Posvečene hostije so raztresli, monštranco iu jeden kelih stolkli, jeden kelih pa zlomili. To so vse blizu cerkve pustili, vzeli so seboj le cerkvene prte, katerim so čipke odtrgali in slednje tudi na mestu pustili.
Upali smo, da bomo imeli tu letos dobro vinsko letino, toda varali smo se. Deloma je toča 28. in 29. julija vinograde potolkla, deloma se je grozdje osipalo in videti je po več krajih, da je že zdaj skoraj polovica gnjilega grozdja.
Šliv imamo sploh precej veliko, toda kam ž njimi, sušiti ni moč, slivovko kuhati ljudje ne marajo zaradi visokega daca. Treba jih bo menda za ščetinovce kuhati. Dasiravno so ljudje poprej precej žganja žgali, vendar ni ga v celi župniji niti jed-nega žganjarja.
Naši pogorelci so si stanja precej napravili in veliko boljše, nego so jih poprej imeli. Cerkev
sv. Jožefa v Podklanjcu je zopet popolnoma v redu, dne 26. avgusta bom jo blagoslovil.
Naši Amerikanci zdaj večinoma slabo sporo-čujejo, dosti jih je brez dela, delo silno težavno, nezdravo in nevarno. Sploh od tam pišejo, naj ne gre nobeden več tje. Ameriko že preklinjajo, da je nesrečna dežela.
Ako Vas v Ljubljani solnce tako pripeka, kakor nas tukaj, onde Vas milujem.
Iz Kovorja, 18. avgusta. (Zlata maša.) Zlatimi črkami ostal bo zapisan 15. dan t. m. faranom kovorskim. Redka iu toli ganljiva slovesnost zlate sv. maše se je vršila v mali neznatni župniji naši. Kakor ste že prijavili, praznoval jo je naš rojak preč. g. Andrej Alijančič, sedaj stolni kanonik v Celovci.
Ce je že našemu vernemu ljudstvu čas novih svetih maš najsrečnejši čas, ter novega mašnika blagoslova nobeden noče zamuditi, kaj še le danes, ko praznuje rojak 501etnico svojega mašništva! Kovor še ni videl toliko ljudstva. Osrečena naša župnija pa je storila tudi vse po svojih močeh, da dostojno vsprejme gospoda zlatomašnika. Med veselim zvo-njenjem in pokanjem topičev pomikali so se spremljevalci gospoda jubilanta 13. t. m. proti rojstni župniji in vasi, ki je bila kaj lepo okrašena. Prisrčna hvala domačemu gosp. župniku!
Veliki Šmarin — čisto nebo, kot ribje oko — dan slavnosti ostane nepozabljiv. Pričujoč sem bil že pri več zlatih mašah, a tako ganljive še nisem videl nobene. Razun mnogo drugih duhovnikov stregla sta gospodu slavljencu dva stričnika in dva kovorska rojaka pri sv. maši. Ko pa stopi mlajši stričnik na lečo ter svojim zvonkim glasom kaže dvojni praznik, zlate maše in Marije v nebo vzete s tako v srce segajočimi besedami, tedaj ni ostalo suho nobeno oko. Gospodu govornikn srčna čestitka!
Čudom pa smo se čudili gospodu jubilantu, ki pač ni kazal, da je že 50 let v Gospodovi službi. Lepo doneč glas njegov in njegovo lahkotno obnašanje pred altarjem spominjalo nas je na novomašnika, ne pa na zlatomašnika.
Po sv. opravilu, ki se je vršilo jako spodbudno, združil nas je gostoljuben dom brata gospoda zlatomašnika k obedu, kjer so se vrstile navdušene na-pitnice, med kojimi naj omenim one na sv. Očeta, ki jo je govoril mladeniškim navdušenjem gospod jubilant v klasični latinščini. Dolgo se bodo še spominjali naši farani tega zlatega dne in ponosno bodo rojaki kazali na svojega odličnega rojaka, ki naj čvrst učaka demantno sv. mašo! —e—.
Iz Ljutomera, 19. avgusta. (Cesarjev rojstni dan.) Ljutomerska čitalnica se je odločila spomin 401etnega vladanja Njih veličanstva svetlega cesarja slovesno praznovati na Njih veličanstva rojstni dan 18. avgusta. Ta dan pa je bil tudi odločen, da se položi in blagoslovi temeljni kamen novemu šolskemu poslopju v Ljutomeru, kateremu je Njih veličanstvo pred kratkim 4000 gld. darovalo ter dovolilo, da se nova šola imenuje: „Franc-Jožefova narodna šola". Ker so se šolske oblasti in odbor narodne čitalnice združili, osnovali so včeraj res velikansko narodno slavnost, ki se je na vse strani izvrstno izvršila.
Na predvečer so ob prvem mraku topiči naznanili pričetek slovesnosti in godci so po trgu zagodli „mirozov". Drugo jutro so zopet topiči in godci opravili glasno „budnico", hiše so se okrasile in ljudje so prihajali v gostih trumah v trg. Ob 8. uri se je zbrala skupščina okrajnega zastopa, ki je enoglasno sklenila, da želi štiridesetletni spomin slavnega vladanja Njih veličanstva proslaviti s tem, da 4000 gld. iz okrajne blagajnice daruje za dobrodelni namen, in sicer tako, da se podeli 3500 gld. novi ljutomerski „Franc - Jožefovi narodni šoli" in 500 gld. za razširjanje narodne šole pri sv. Križu. Ob 10. uri je bila slovesna božja služba, katere so se vdeležila vse civilne oblasti, šolska mladina in toliko priprostega ljudstva, da ni bilo dovolj prostora v cerkvi. Takoj po zahvalni pesmi je šla dolga procesija šolskih otrok in drugih ljudi na prostor bodoče nove šole, kjer so najprej na vzvišenem odru č. gosp. dekan razložili obiluemu ljudstvu pomen te slavnosti povdarjajoč, da mora narodna šola otroke voditi po poti, ki pelje k časni in večni sreči. Iz-rckši nado, da bodo se tudi v novi šoli otroci tako poučevali iu odgojevali, da bodo dosegli srečo na zemlji in enkrat svoje izveličanje v nebesih, blagoslovili so vogelni kameu, ter trikrat udarili nanj želeč, naj v novi šoli, ki bo tukaj stala, vedno svetijo tri zvezde: krščanska vera, beseda materina in
domoljubje avstrijsko. Ža č. g. dekanom so zaporedoma s kladivom vogelni kamen potrjevali: o. kr. okrajni glavar blagorodni gospod Mac-Ne vin, okrajnega zastopa predsednik g. Ivan Kukovec, nadučitelj g. Josip Horvat, profesor dr. Križan, tržki župan J. Schvvarz ter udarce s primernimi besedami spremljali.
Okrajni glavar in tržki župan sta edina govorila nemški. Potem je deželni poslanec gosp. Ivan Kukovec v navdušenem in jedrnatem govoru ljudstvu razložil pomen slavnosti štiridesetletnega vladanja Njih veličanstva, do katerega je zvestoba Slovencev vedno neomahljiva in neomadežana. Za gromovitimi „živio!" svetlemu cesarju je šolska mladina zapela cesarsko pesem. Na koncu še se je šolski vodja gosp. Josip Horvat zahvalil svetlemu cesarju, okrajnemu zastopu, okrajni posojilnici in občini ljutomerski za velika darila v prid novemu šolskemu poslopju ter ljudi izpodbujal, naj se ne plašijo truda in troškov pri stavljenji nove šole, katere načrt je bil na prostoru izpostavljen, da si ga je lehko vsakdo ogledal. V vogelni kamen je bila vložena listina na pergament pisana, na kateri je popisan vzrok in dan začetka nove šole in katero je mnogo navzočih podpisalo.
Na prizadevanje okrajnega glavarja bil je ob 1. uri skupen obed pri gosp. Vajlantiču. Med obedom je rahel dež zrak precej ohladil, zraven pa tudi nekoliko pokvaril čitalnično veselico na Vaupotičevem vrtu. Precej ljudi je odšlo domu, vendar pa so bili še vsi prostori natlačeni, da so nekateri morali stati, dokler jim kdo ni prostora prepustil. Godci in pevci so svojo nalogo jako dobro izvršili, posebno mešani zbor, ki je jako lepo zapel Vilbarjevo „Domovino", Ipavčevo „Pod lipo" in cesarsko himno.
In tako je minol cesarjev rojstni dan zapu-stivši nam same ugodne spomine, ne kakor lani, ko je po dovršeni slavnosti prihrula grozna nevihta ter nam ukončala polje in gorice. Letos še smo hvala Bogu obvarovani take nesreče; Bog nas naj varuje tudi naprej.
Dnevne novice.
(Gospod deželni predsednik baron Winkler)
odpeljal se je v Radovljico.
(FZM. baron Schiiiifeld), poveljnik 3. vojnemu koru, pripeljal se je v nedeljo v Ljubljano ter se nastanil „pri Slonu". Včeraj je nadzoroval tukajšnje brambovce na vežbališči pri Udmatu. Danes zjutraj se je odpeljal v Logatec k strelnim vajam. Jutri zjutraj se odpelje v Celovec.
(Cesarjeva štiridesetletnica v Kamniku) izvršila se je minoto nedeljo jako sijajno. Delavsko pevsko društvo „Slavec" in požarna bramba iz Gornjega Grada bila sta srčno sprejeta. Sv. maše vdeležilo mnogo občinstva, popoludanska slavnost bila je velikanska. Obširnejši dopis priobčimo jutri.
(V Hrušici in Bizoviku) praznovali so v nedeljo dopoludne jako slovesno cesarjevo štirideset-letnico v okrašenem šolskem poslopji. Gosp. okrajni glavar Mahkot, kateremu je šolska deklica izročila krasen šopek, opisaval je v slavnostnem govoru mnoge dobrote in očetovsko skrb presvetlega cesarja ter končal z „živio"-klici na cesarja; nato so zapeli cesarsko pesen. Župan g. Korbar prosil je g. okr. glavarja, naj sporoči na Najvišjem mestu o udanosti občine vladarju. Konečno so bili otroci obdarovani s knjižico „Naš cesar", g. okr. glavar pa jim je delil štruce. — Tudi v Bizoviku je isti dan požarna bramba s prebivalci priredila priprosto, pa lepo slovesnost.
(Procesija Ljubljančanov k sv. Roku) izvršila se je danes jako veličastno. Mnogo vernikov zbralo se je ua vse zgodaj v mestni farni cerkvi sv. Jakoba, od koder so ob štirih zjutraj odrinili pod vodstvom č. g. mestnega župnika J. Rozmana in treh drugih duhovnikov k znani romarski cerkvici sv. Roka v Dravljah. Po celem mestu pridruževali so se sprevodu novi božjepotniki, tako da je število vdeležencev ogromno narastlo. Sodi se, da jih je bilo okoli 4000. S posebnim veseljem konstatujeino, da je bilo med sprevodniki lepo število možkih in med nežnim spolom opazili smo mnogo jako odličnih gosppj. Dospel je sprevod v • najlepšem redu ob 1/20. uri k sv. Roku, kjer je bila najprej jedna tiha sv. maša; nato je g. Rozman zbrane kratko nagovoril iu potem služil slovesno sv. mašo z asistenco.
(V Kranjski Gori) so povodom cesarjevega rojstnega dne in štiridesetletnice zasadili lepo lipo, katero je daroval predsednik kr. šolskemu svetu, gosp. J. Robič.
(Umeščen) bil je danes č. g. Martin P o č na faro Vače.
(Razpis državne štipendije za obiskovanje c. kr. živinozdravniškcga zavoda na Dnnaji.) Vsled odloka visokega c. kr. kmetijskega ministerstva z dne 20. maja 1886 štev. 6742/856 pooblaščen je podpisani odbor, razpisati državno štipendijo v znesku 300 gld. za Kranjca, ki se namerava učiti živinozdravništva na c. kr. živinozdravniškem zavodu na Dunaji. Prosilci za to državno štipendijo, ki so rojeni Kranjci, naj dokažejo, da so dovršili z dobrim vspehom vsaj šesti gimnazijski ali realični razred ter da so zmožni slovenskega in nemškega jezika. V živinozdravniški tečaj, kateri traja tri leta, vstopiti je dne 1. oktobra t. 1. Nemški pisane prošnje na vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo, katerim je priložen rojstni list in šolsko spričalo, je oddati najpozneje do 15. septembra t. 1. podpisanemu odboru.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
(Umrl) je minoli petek v Celji tudi na Kranjskem dobro znani rudniški vodja, g. K. Wehrhan. — Včeraj zjutraj je umrl v Ljubljani umirovljeni svetovalec deželnega nadsodišča, g. Ant. Schmalz, star 94 let. Naj v miru počiva!
(Trgovinska iu obrtniška zbornica) ima danes ob polu sedmih zvečer sejo, na katere dnevnem redu so: 1. Zapisnik zadnje seje. 2. Poročilo o napravi telegrafske postaje v Sodražiči. 3. Dopis zbornice v Lineu zaradi obdačanja podružnic. 4. Tarifa za javno tehtnico v Grosupljem. 5. Prošnja za somnje v Medvodah. 6. Poročilo o protokoliranji firme enega trgovca z lesom. 7. Dopis zbornice v Olomucu zaradi poštuine za zbornične liste. 8. Tarifa za somnje v Šentvidu pri Zatičini. 9. Maksimalna tarifa za meso v občini Kamnik. 10. Poročilo o vprašanjih a) Ali sme trgovec s špecerijskim blagom tudi vrvarsko in ščetarsko blago itd. prodajati? b) Ali smč branjevec tudi sladkor, kavo, riž itd. prodajati? c) Ali sme kramar sukno vseh vrst, narejeno obleko, sladkor, kavo, riž prodajati? d) Ali sme trgovec z živežem tudi sladkor, surogate, kavo prodajati? e) Ali sme čevljar in trgovec z usnjem tudi špeh prodajati? 11. Volitev jednega člana v trgovinski posvetovalni odbor kuratorija za avstrijski trgovinski muzej. 12. Poročilo o okolišu zadrug v političnem okraju kočevskem. 13. Tarifa za klavnico v Metliki. 14. Poročilo o pravilih za 6 zadrug.
(Okrajnim sodnikom) v Borovljah imenovan je pristav pri c. kr. okrajnem sodišči v Brežicah, gosp. Oton Filafero.
(Vabilo) k slavnosti, katero priredi vrhniška občina v proslavljenje štiridesetletnice vladanja presvetlega cesarja Frana Josipa I. dne 26. avg. 1888 na Vr h n i k i. Vspored: Na predvečer, dne 25. avg., mirozov iu streljanje. Dne 26. avgusta: Zjutraj budnica in streljanje. Dopoludne ob 10. uri slovesna sv. maša v cerkvi sv. Pavla. Točno ob 1. uri banket v gosp. Drabeka gostilni pri „Crnem orlu". Med 3. in 4. uro sprejem gostov, potem pozdrav predsednika, slavnostni govor državnega poslanca gosp. dr. Poklukarja, objava ustanove društva gospej vrhniških in konstituiranja društva za olepšavanje trga in okolice in zasaditev začetnih dreves za drevored. Pogoščeuje in obdarovanje šolske mladine, blagoslovljenje železnega mosta čez Ljubljanico, ljudska veselica z godbo in petjem. Zvečer občna razsvetljava in obhod po trgu in Hribu z lampijoni in godbo, kresovi, bengalična razsvetljava Ljubljanice nad mostom, petje in godba na čolnih. Konečno prosta zabava.
(Šaleška čitalnica) praznuje v nedeljo, dne 26, avgusta t. 1., spomin štiridesetletnega vladanja našega presvetlega cesarja Frana Josipa I. Ob Vali- uri bode slovesna sv. maša pri farni cerkvi šoštanjski; popoludne ob 3. uri ljudska veselica na vrtu g. M. Tajnika v Družmirji; zvečer bengaličen ogenj.
(Na povabilo občine ržiške) k slavnosti dne 26. t. m. bodi tujcem pojasnjeno, da na „Slovuikua pri Izlakah ni cerkve, pri Bregarju tudi ne, v cerkvi sv. Jurja pri Izlakah pa je oznanjena na dan. 26. t. m. služba božja ob 6. uri zjutraj.
Raznoterosti.
—	Rimsko gledišče pri Dunaji in rimsko cesto so začeli izkopavati v okolici Deutsch-Altenburga. Zgornji del zidovja bil je namreč le plitvo pokrit z zemljo. Zasejano žito ostalo je na teh črtah pritlično ter je tako stavbeni svetuik, prof. Alojzij Hauser, zapazil slučajno popolen obris starega amfiteatra označen na žitu. Hauser sedaj tudi vodi ta izkopavanja.
—	Stoletna usmiljena sestra. Sestra Bonaventura, ki deluje že 7 5 let v norišnici gan-davski, praznovala bo v kratkem svoj stoteri rojstni dan. V resnici čudovita starost pri tako težavnem in trudapolnem poklicu!
—	Pogumna žena. V nedeljo, dne 7. t. m., nmrla je v Abnveilerju na Nemškem posestnica tiskarne Katarina Kirfel, ki je od leta 1874. po smrti svojega soproga nadaljevala svoj obrt in tudi samostojno izvrševala vredništvo lista „Ahrweiler Volkszeitung". Ta časopis se je za dobe kulturnega boja odločno potezal za katolike; zaradi tega doletela jo je takrat v Nemčiji navadna osoda katoliških vrednikov — sedela je enajst mesecev v zaporu. BCelo ta britka izkušnja", pravi mrtvaški list, Je ni omajala v trdnem prepričanji."
—	Ruske železnice. Na progi Libav-Romensk se je minole dni osebni vlak naenkrat ustavil, in to s tako silo in naglico, da se je več potnikov poškodovalo. Navstala je velika zmešnjava, ker so ljudje slutili nesrečo. Ko pa so pogledali skozi okna, videli so čuden prizor. Ob kraji želez-ničnega natirja so se strojevodja, kurjač in pomočnik krvavo pretepali. Pogledali so poprej pregloboko v steklenico, potem pa so se sprli, in ker je bil prostor na stroji za pretep premajhen, ustavili so vlak. Ko je že vsem trem tekla kri curkoma, streznile so se jim nekoliko prevroče glave, poskočili so na stroj ter se zopet odpeljali naprej proti postaji Mihanovice. —Tako pripoveduje „Kurjer Varšavski" v svoji številki dne 2. avgusta.
—	Triintrideseti potovalni shod avstrijskih, ogerskih iu nemških bučelarjev vršil se bo od dne 5. do 9. sept. t. 1. v Kremsu, kjer bo ob enem tudi mejnarodna bučelarska razstava in ljudska veselica. Mnogo vdeležencev se je že prijavilo iz vseh delov monarhije, Nemčije, Italije in Švice.
—	Velikanski predor skozi „Oascade"-gorovje na severni „pacilic"-železniei v Ameriki je sedaj popolnoma gotov. Dolg je 9000 črevljev ter skoraj popolnoma izsekan iz trdne skale. Železniški promet otvoril se bo že v nekaterih dneh. Predor so začeli delati leta 1886. Razsvetljen bo z električno lučjo; dotični motor goni stalna voda, ki pada ravno pri vhodu z visokih pečin.
Telegrami.
Frankobrod ob Meni, 20. avg. Italijanski ministerski predsednik Ori s p i je danes zvečer semkaj došel; potoval bo dalje, da obišče jutri kneza Bismarck a.
Potsdam, 20. avgusta. V svojem nagovoru po pregledu prvega gardnega polka je izrazil cesar svojo radost, da vidi polk ravno v dan spomina na bitko pri Saint - Privatu, ter je izrekel upanje, da polk ne bo zaostal, ako pride pravi čas, za onimi hrabrimi čini, koje je izvršil ta dan pred osemnajstimi leti.
Urarli so:
17.	avgusta. Friderik Koraus, steklarjev sin, 2'/, leta, Rimska eesta št. 19, katar v črevih.
18.	avgusta. Franca Garvas, kajžarjeva hči, 14 dni, Ilovca št. 34, božjast. — Angela Ogrine, paznikova hči, 1 leto, Poljanska cesta št. 66, davica. — Ana Kisovic, zasebnica, 68 let, Študentovske ulice št. 3, Brigthova bolezen.
20. avgusta. Anton Šinalc, umirovljeni sodnijski višji svetnik, 93'/a leta, Florijanske ulice št. 1, Marasmus.
V bolnišnici:
18.	avgusta. Gregor Martinčič, gosta«, 87 let, kap. — Matevž Marn, gostač, 53 let, jetika.
19.	avgusta. Marjana Gantar, gostija, 63 let, Careinoma mamat.
T n j c i.
17. avgusta.
Pri MtUi&u: L. Saravah, asekuraneni uradnik, iz Trsta. - Badosco, nadčastnik, iz Pulja. - Fillnaeher, Baumgartner, pl. Wust, Weinberger, Karol Garger, Weiss iu A. Muck z Dunaja. - Iloffman, trgovec, z družino, s Kočevja - Jurij Stark, učitelj, iz Celovca. - Plantan, notar, iz Zatičine. - A. Kosičck, vladni uradnik, iz Zagreba.
Pri Slonu: Brauner, A. Tadoro, Steiner in Hanuš, trgovci, z Dunaja. - Mauritio, Lustig, Kroneck, Sehallgruber| Vassilich, \Vallmar, Cavatti, Krauss, iz Trsta. — Higersperger, nadčastnik, iz Trsta. — Schirna, nadinženir, iz Prage. — A baron Schonfeld, c. kr. FZM. iz Gradca. — Moric Kurz pl. Goldenstein, knjigovodja, iz Gradca. — A. Bombana iz Rio .Taneire. — Josip Ružič, trgovec, iz Reke. — Aleksander Galambos, inženir, iz Pulja. — Kumer. učitelj, iz Gorico. — Sayka, železnični uradnik, z Dunaja. — Leveling, polkovnik, iz Gradca.
s? p	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera T mm	toplomera po Celzija			
20.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	739 1 727-1 737 2	101 22-4 15-4	brezv. sr. jzap. brezv.	megla del. oblač jasno	0.0
Vremensko sporočilo.
Srednja temperatura 16 0°O„ za 3-4° nad	normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 21. avgusta.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	82 gl. — kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ „16% „	82
i% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	111
Pap;rna renta, davka prosta......97
Akcije avstr.-ogerske banke ......	870
Kreditne akcije ..........316
London.............123
Francoski napoleond.
Cesarski cekini ....................5
Nemške marke ..........60
75 40 65
J. J. NAGLAS A
Lj 111> 1 j ana,
Turjaški trg št, 7,
priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa
cerkvene, hišne in gostihii-carske oprave
po najnižji!* cenali.	(68)
SV Cvnilnilii gratis in franko.
v Gorici, ulica Morelli št, 17,
so priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejše oblike namreč:
Monštranc, kelihov, ciborijev, svetilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni. Tudi se pri njem stara cerkvena priprava v ognji pozlati, posrebri in popravi.
Na blagovoljna vprašanja bode radovoljno odgovarjal.
SV Pošilja vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto.	(30)
V Staro orodje za popravo naj mi blagovolijo čč. gg. naročniki, pošiljati nefrankovano.
Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih.
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti st. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
i
politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetno podobo
po mogoče nizke} ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
T grld. 38 a.V.: :
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljena tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s Šopi in dolgimi franžaml iz blaga, izdeluje po — 3S gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
v Ljubljani, Šelenburgovo ulico št. 4,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) IO j»-l. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
Ceniki s podobami zastonj in franko na zahtevanje.
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
X Brata Hlicrl. x
izdelovalca oljnatih barv. firnežev, lakov X in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
H^i CB R» H J ;» IB ,
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Viiharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Bleehbiiehsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.
SV Cenilce na aahteranjo.
n
K &
n
3E5HSHS2S2SE5E5E5E5ESČ
Katoliška Tlakama
priporoča raznovrstne
vizilni<• o
po nizki ceni.
Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo
zavarovanje življenja.
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. ^ Naše življenje odvisno je od tolikerili slučajnosti, da ne sinemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to jo zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot.
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostalej rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
Moro se pa tudi zavarovati kapital, ki so izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegni! umreti prej.
Vse to načine zavarovanja upeljane ima ■^rm.sm-.g m.-s*	.WM «« -w	, katere
prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi žc po 20%, 25% celo 48%.
Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno '	(41)
glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani,
v lastnej hiši (Gosposke ulice 12.)