Stev. 137.
V Unbllanl, u ponedeljek, dne 17. junija I90J.
Velja po pošli:
tu celo leto naprej K 26'— sa pol leta „ „ 13 — ;va četrt leta „ „ 6-50 iai en mesec „ „ 2 20
V upravništvu:
ta celo leto naprej	K 20'—
»a pol leta „	„ 10 —
ia četrt leta „	„ 5 —
ua «n mesec „	„ 1-70
lk poillj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Štev. 10 h„
SLOVENEC
Leto mu.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Uredništvo j« » Kopitarjevih ulicah 2 (vhod Čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
■e vračajo; nefrankirana pisma se nt sprejemajo, .c (JrcdnlSkcga telefona štev, 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo J'e '> Kopitarjevih ulicah štev, 2. —
-——- Vsprejema naročnino, Inseraieln
reklamacije. Clpravniškega telefona štev. 188.
Kranjski deželni glavar — v gosposki zbornici.
Štiri i nštirideset novih članov je poklical vladar v gosposko zbornico. Med njimi sta tudi dva sinova kranjske dežele baron Sch\vegel in kranjski deželni glavar Oton pl. Detela.
Izpremenjeiii volivni red za državni zbor ic izpodinaknil stališče raznim konservativnim in liberalnim politikom, ki so prej igrali velike politične vloge. Mnogo izmed njih je cesar poklical v gosposko zbornico. Tako je več iz poslanske zbornice od ljudske volje pregnanih liberalnih politikov po porazu svoje stranke našlo parlamentarno zavetje v mirnejšem ozračju gosposke zbornice. Imenovanje barona Schwegla je tak dokaz milosti proti stari nemško-liberalni stranki, in torej ni z našo kranjsko deželo, še manj pa s slovenskim narodom, v nobeni direktni zvezi.
Imena novih članov kažejo, da se je tudi pri tem pozivu ohranila stara tradicija obdržati v gosposki zbornici močno nemško levico. In to je obžalovanja vredno.
Drugače pa je z imenovanjem kranjskega deželnega glavarja Otona pl. Detela. Z zadovoljstvom beležimo častni poziv cesarjev, ki je prvič Slovenca poklical v gosposko zbornico. To smatramo kot znak rastočega vpo-števanja naše dežele, našega naroda in slednjič tudi — kranjskega deželnega zbora.
Po naši ustavi obstoji gosposka zbornica iz dveh vrst članov: Eni imajo članstvo po svojem rodu, in ti so dorasli cesarski princi, potomci najvišjega plemstva, knezonadškofi n knezoškofi. Razen teh pa cesar imenuje kot dosmrtne člane može, ki so se odlikovali kot politiki, pisatelji, umetniki ali vojščaki. Slovenci smo imeli doslej v gosposki zbornici le škofe: goriškega, lavantinskega in ljubljanskega, a ti so bili člani gosposke zbornice v prvi vrsti kot zastopniki cerkve.
Imenovanje Otona pl. Detele za dosmrtnega člana gosposke zbornice pr. jc odlikovanje slovenskega politika, odlikovanje glavarja kranjske dežele, odlikovanje kranjskega deželnega zbora. In zato z največjim zadovoljstvom pozdravljamo to imenovanje.
Kranjski deželni zbor! V istem trenutku, ko je njegov predsednik od cesarja tako visoko odlikovan in poklican v najvišjo zakono-davno korporacijo države v najožjo bližino prestola, pa ta kranjski deželni zbor leži ob tleh polomljen, bolan, za delo nesposoben. Edino zdravilo, ki bi ga moglo spraviti pokonci, bi bila modernemu času primerna reforma. Pa neka stranka, ki stavi v prvo vrsto samo nekaj osebnih aspiracij, z brezumno obstrukcijo preprečuje vsako reformo. Nemogoče je ljudskim zastopnikom odnehati pred to stranko in izvesti morajo boj za ozdravljenje kranjske dežele do uničenja liberalne stranke. To je naloga kranjske dežele, ki sega izven deželnega zbora vun in ki mora
LIKER.
Izlet v Varšavo.
S. Med učenjaki.
Ko sva si s profesorjem Korzonom ogledala varšavsko mesto, povabil mc je s seboj domov na obed. Med tem se je že zdavnaj zmračilo, večje ulice in trgi so žareli v nešte-vilnih lučih, stranske ulice in bolj odležni deli mesta pa so bili zaviti v skrivnostni polu-mrak. Ob tem času se tukaj človek drži le najbolj razsvitljenih prostorov in najbolj širokih ulic, tudi če postane s tem njegova pot veliko daljša. V večernem polumraku izvršujejo banditi svoje »eksproprijacije«, revolucijonarji pa »konfiskacije« in »atentate« in pri takih prilikah postanejo navadno najbolj nedolžni ljudje slučajne žrtve »osvoboditelj-nega gibanja« ali pa vladnih »represii«. Na Ruskem zdai nikdo ne krade in nikdo ne ropa. Navadni tat in ropar samo »eksproprijuje«, politični zločinec »konfiskuje«, vladni organi pa »revidujejo«. Najbolj nevarni so šc poslednji, toda ne »banditom« in »osvoboditeljem«, ampak premoženju in varnosti mirnih prebivalcev.
Ni bilo mnogo pred mojim prihodom, da
si v Varšavi niso upale gospe in gospodične z zlatnino in dragocenostmi na ulico. Kakšne-
biti vodnica tudi delovanju naših zastopnikov v državni zbornici na Dunaju! Ni sloge, dokler ni pravice!
Oton pl. Detela je kot deželni glavar vedno varoval popolno nepristranost. Dasi izvoljen kot kandidat S. L. S., ni stopil nikdar iz svoje rezerve in niti najmanj se ne morejo nasprotniki pritožiti, da bi se jim bil kdaj količkaj pokazal nasprotnega. A potrebo času primerne reforme deželnega zbora je tudi Oton pl. Detela uvidel in vse njegove želje gredo na to, da se kranjski deželni zbor oživi, ozdravi in okrepi k piodnejšemu delovanju.
Naj imenovanje dežeinega glavarja za člana gosposke zbornice obrne večjo pozornost na naš kranjski deželni zbor! Ce bo to imenovanje pomagalo hitreje rešiti našo težko krizo v korist ljudstvu, smo ga dvakrat veseli.
Deželnemu glavarju Otonu pl. Deteli pa naše najsrčnejše čestitke!
Jugoslovanski lilub.
Dunaj, 16. junija 1907.
V soboto popoldne so se sešli poslanci »S. L. S.«, »Slovenske kmečke zveze« na Štajerskem, »Sloge« na Goriškem in poslanci dr. Rybar, Mandič in Orafenauer. Predsedoval je dr. Šusteršič. Poslanec Orafenauer se je zlasti z ozirom na koroške razmere izjavil za skupen klub, seveda na krščanskem temelju. Dr. Korošec se izjavi proti skupnemu klubu, v katerem bi sedeli štajerski liberalci, katerej izjavi se je pridružil tudi poslanec Pišek. Dr. Gregorčič se izjavi proti skupnemu klubu, v katerem bi sedel tudi goriški liberalni poslanec. Nato je izjavil dr. Krek v imenu poslancev S. L. S., da so poslanci te stranke za skupen klub s Hrvati brez slovenskih liberalcev, osobito pa načelnika liberalne stranke. Nato se izjavi dr. Rybar za skupen klub vseh Jugoslovanov. Ker se je od strani Hrvatov sporočilo, da hočejo skupno posvetovanje vseh jugoslovanskih poslancev, se je nato na predlog dr. Rybara sklenilo, da se posvetujemo prej samo s Hrvati.
Za skupen klub se še izrečeta osebno dr. Ploj in dr. Fon. Tudi dr. Benkovič je načeloma bil za skupen klub, a volitve so pokazale, da je nemogoče sedeti z liberalci v istem klubu, kar pa še ni izključenje, da bi v narodnostnih vprašanjih ne nastopali skupno. Roškar seveda kakor poslanec »Kmečke zveze«, nc mara iti v klub z liberalci.
Dr. Šusteršič je nato konstatiral, da sc je pokazalo, da so poslanci S. L. S., Kmečke zveze in Sloge za skupen klub s poslanci iz Istre in Dalamacije in pa da je 14 poslancev proti skupnemu posvetovanju z libcralci in pet poslancev za skupno.
Nato so se posvetovali gori omenjeni poslanci skupno s hrvaškimi poslanci. Hrvatski poslanci dr. Tresič-Pavičič, Ivanševic, Prodan in zlasti dr. Laginja so se potegovali za
skupen jugoslovanski klub. dasi se jc pokazalo, da med njimi samimi ni prave edinosti.
Do sklepa ni prišlo. —
Danes dopoldne so se sešli slovenski poslanci naše stranke z Grafenauerjein, dr. Ry-barem iu Mandičem. Debatiralo se je o predlogu Hrvatov, da se osnuje skupen jugoslovanski klub. Posvetovanje ie bilo zelo kratko. Stališče strank so kratko precizirali: Orafenauer za skupen jugoslovanski klub. v imenu Štajercev je govoril dr. Korošec, v imenu poslancev s Kranjskega dr. Krek, proti klubu z liberalci. Nato je dr. Rvbar v svojem imenu in v imenu prof, Mandiča izjavi!, da se drži pazinskega sklepa in gre z istrskimi poslanci, ker je vse postavilo isto politično društvo.
Posvetovanje se bo nadaljevalo danes popoldne in v ponedeljek.
ZADNJE POROČILO.
Hribar zatajil svoj program.
Zveza med poslanci S. L. S. in katoliškimi Cehi.
Ploj podnačelnik hrvaškega kluba.
Dunaj, 17. junija. Z Dunaja nam poročajo: Hrvati so sprejeli liberalce v svoj klub. Sklep so storili sinoči, konstituirali so se pa danes. Načelnik tega kluba je Ivčevič, podnačelnik pa Ploj. Slovenske liberalce so Hrvati sprejeli pod gotovimi pogoji. Liberalci so pogoje tudi sprejeli in so izjavili, da ne bodo izvrševali svobodomiselnega programa. Hribar je izjavil, da obsoja pisavo »Naroda« in da misli na ustanovitev novega lista. Hrvatom je tudi izjavil, da narodno-na-predna stranka ni sklenila kulturnovoinih točk glede na svobodno šolo in razporoko. ampak da je to. kar je o tem »Narod« objavil, bil le načrt.
Za vsprejetie slovenskih liberalcev v hrvaški klub so se potegovali posebno Mandič, Ivaniševič in Spinčič. Hribar bi rad prišel v predsedstvo, toda tega Hrvatje niso hoteli. Hrvatski poslanci izjavljajo, da so ta korak storili samo zato, da omogočijo vsakomur vstop v novi jugoslovanski klub. Pozna se jim, da odločnega, načelnega nastopa od naše strani niso pričakovali.
Naši poslanci ustanovijo »Slovenski klub«, o čegar sestavi se ravnokar posvetujejo. Dogovorjeno je, da tvorijo naši poslanci skupno s katoliško-narodnimi češkimi poslanci, katerih je 17. skupno parlamentarno komisfio. Skupnost se bo nanašala na vse stvari, ki se sfrogo ne tičejo narodnega in dr-žavnopravnega programa Cehov; v zadnjih dveh točkah so namreč katoliško-narodni Cehi vezani na skupni češki klub, v ostalih pa popolnoma svobodni.
Deželni odbornik Robič.
Slovenski deželni poslanci štajerski so danes na svojem shodu v Mariboru storili slede či sklep: Gosp. Franc Robič prevzel ie in dobil mandat deželnega odbornika v Gradcu vsled volitve vseh slovenskih deželnih poslancev. Vsled tega si lastijo poslanci pravico, da imajo samo oni odločevati po skupnem sklepu, ali sme kolega Robič odložiti cdborništvo ali ne. Navzoči deželni poslanci izrazijo svoje mnenje in so edini v tem, da je g. kolega Robič v deželnem odboru kot njih zaupnik in kot zaupnik slovenskega naroda vestno in vsestransko izvrševal svoje dolžnosti vsak čas in pod vsemi pogoji, da imajo vsled tega do njega neomajano zaupanje in spoštovanje. Nadalje povdarjajo navzoči, da bi ne bilo v sedanjem trenotku nikakor umestno in za slovenske interese naravnost kvarljivo, če bi kolega Robič svoj od-borniški mandat odložil, ker se jc bati, da bi ostali potem Slovenci v deželnem odboru Štajerskem v bodoče brez zastopnika, na kar pa polagajo posebno važnost radi potrebne kontrole delovanja deželnega odbora štajerskega, posebno pa še radi priprav za nameravano premembo volivnega reda. Navzoči tedaj kot kolegi, ki se čutijo solidarne z g. Robičem, poživljajo istega, da svoj namen, odložiti de-želnozborski mandat, opusti in pričakujejo od njega kot razsodnega moža, da bode njihovi želji, ki je obenem želja slovenskega ljudstva na Spodnjem Štajerskem, ustregel in mandat deželnega odbornika štajerskega obdržal. Ta zapisnik se je prečital, od vseh odobril in podpisal. V Mariboru, dne 13. junija 1907. Dr. Ploj. dr. Jurtela, I. Roškar, dr. Hrašovec, Vošnjak, Roš, dr. Jankovič, Kočevar. Ta sklep se je g. Robiču naznanil.
AVSTRIJA.
15. junija.
Novi člani gosposke zbornice.
Pozvani so v gosposko zbornico sledeči člani: Kot dedni člani Franc Jožef knez Auersperg, Henrik grof Clam-Martinic, Friderik baron Dalberg, Hugo knez Dietrich-stein, Henrik baron Gudenus, Anton baron Lud\\ igstorff, Alfred knez Montenuovo, Karol grof Nostitz-Rieneck, namestnik gališki dr. Andreas grof Potočki, grof Silva-Tarouca, Leopold baron Sternbach, Janez Zdzizlavv grof Jano\vski, Konrad Ungnad grof Weissen-\volff, bivši predsednik poslanske zbornice grof Vetter von der Lilie.
Za dosmrtne člane so imenovani: deželni odbornik Karol Adamek, poljedelski minister grof Leopold Auersperg, dr. Josip Baernreither, opat v starem Brnu P. Franc Salezij Barina, ministrski predsednik baron Beck, minister za notranje zadeve Bienerth, Hermanu Brass, dr. Czayko\vski, deželni glavar kranjski Detela, dr. Fppinger, dr. Grab-mayr, rektor praškega vseučilišča dr. Hlava,
mu organu javne varnosti bi se na primer prstan ali uhan lahko zdel sumljiv, zapovedal bi gospodični: »Roke kvišku!« potem pa pristopil k njej in jo obral sumljivih predmetov. Bil je čas, ko so ženske nosile svoje denarnice v nogovicah in kadar je hotela v prodajalnici poravnati račun, dvignila je krilo in potegnila denarnico iz nogovice.
Ko sva prišla domov, je bil obed že pripravljen, gosp. profesor me je predstavil svoji družini, potem smo se pa vsedli. Med obedom mi je pripovedoval »o višjih znanstvenih tečajih« ali neke vrste zasebnem vseučilišču, katero so otvorili Poljaki letos v Varšavi. Koli ko let zbirajo že katoliški avstrijski Nemci za zasebno katoliško nemško vseučilišče v Salcburgu, a ga šc ne morejo prirediti; na Poljskem so ga pa Poljaki, komaj da jim je vlada dala toliko svobode, da so smeli odpreti zasebno vseučilišče v Varšavi. Stvar mc je morala zanimati, toraj sem bil jako hvaležen gospodu profesorju, da mi je razlagal. Ker je on sam glavni ustanovitelj in voditelj, so imele njegove besede toliko več vrednosti.
Za višje šole je potreba marsikaj: Kabinetov, knjižnic, muzejev itd., odkod ste vzeli to? — Kaj tacega sc nc more ustanoviti v kratkem času, toda Poljaki so sc na to pripravljali že oddavna. Grof Adam Krasinski na primer ima krasne starinske slike in veliko knjižnico. Istotako grof Zamojski. Ni potreba druzega, kot dati iili na razpolago za znanstveno delovanje in eden pogoj za vseučilišče
je ustvarjen. Profesorjev je tudi za silo dovolj, celo prostori za vseučiliška predavanja so se takoj našli. Drugi stroški se pokrijejo s šolnino dijakov in dijakinj, ki je po naših pojmih jako visoka. Profesor Korzon mi ie rekel, da ima on 102 slušatelja in slušateljici. Ako sc pomisli, da je varšavsko državno vseučilišče žc dolgo časa zaprto in da se je veliko dijakov razkropilo po drugih mestih na visoke šole, ie to število gotovo veliko in priča intenzivnemu zanimanju Poljakov in Poljakinj za višjo izobrazbo.
Po obedu sem se poslovil od ljubeznivega gospoda in šel domov. Pred odhodom mi jc šc rekel, naj pridem zvečer po osmi uri v palačo grofa Krasinskcga v uredništvo mesečnika »Biblioteka VVarszavska«, kjer bo ustanovno zasedanje društva »ljubiteljev zgodovine«. Jaz sem z veseljem obliubil priti.
V krasnih uredniških prostorih omenjenega lista sc jc zbralo kakih K) do 12 mož, samih znanih učenjakov, da ustanove novo zgodovinsko poljsko društvo. Zasedanje se ic vleklo strašno dolgo, največ se je obravnavalo o novem zgodovinskem mesečniku, ki hi imel biti glasilo društva. Hoteli so prevzeti žc obstoječi list: »Przeglad historiczny< z vsemi aktivi in pasivi v svojo last. Izkazalo se je, da ima list nekaj tisoč deficita in da bo treba doplačevati šc zanaprej. Tu se mi je odkrila skrivnost, na kakšen način vzdržujejo Poljaki toliko svojih raznih listov iz vseh
strok. Za poljsko časnikarstvo so namreč politične razmere skrajno neugodne. Kar se tiska v Galiciji, nima pristopa na Rusko in deloma tudi ne na Prusko. Dnevnik, ki se na primer tiska na Ruskem, sc obratno ne more razširiti po Galiciji, ker so tukaj popolnoma drugačne razmere. Radi tega imajo zlasti večji znanstveni in strokovni listi primeroma malo naročnikov, da se ne morejo ž njimi vzdrževati. Poljaki tudi nimajo svoje vlade, ki bi podpirala njihova znanstvena in kulturna podjetja. Navezani so torej izključno na samopomoč in tu je igralo in igra zlasti njihovo plemstvo veliko in lepo vlogo. Velik in vcle-važen mesečnik »Biblioteka Warszavska« vzdržuje na primer grof Adam Krasinski. V svoji palači je dal prostor za uredništvo, sam pokriva deficit in sam urejuje in piše mnogo člankov. V Krakovu vzdržuje mesečnik »Przeglad Polski« grof Stanislav Tarnovski. »Namesto, da bi izdal za konjske dirke, izdam raje za »Przeglad«.« pravi stari in slavni poljski učenjak in pisatelj, profesor na krakovskem vseučilišču. St. Tarnovski. Ako ne vzdržuje eden mož celega podjetja, narediio deleže in vzame več oseb vsaka po en delež. Da v tako težavnih razmerah ni propadlo poljsko slovstvo, ic pred vsetn zasluga plemstva, ki za slovstvo in narodnost ni žrtvovalo samo denarja in časa. ampak mu je posvetilo tudi svojo izobrazbo in kulturo.
dr. Adam Jedrzeknv icz, dr. Kathrein, Julij Kink, dr. Marchet, naučni minister, dr. Mettal, rektor krakovske univerze dr. Mora\vski, Leonhard dr. Pietak, Anton Rivnač, predsednik trgovske in obrtne zbornice v Pragi, dr. Rnss, dr. Schev, profesor teologije na dunajskem vseučilišču dr. Schindler, prošt Frig-dian Schmolk, dr. Friderik knez Schuarzen-berg, deželni odbornik Jožef baron S c h \v e g e 1, dr. Žkarda, Alfred Skene, Kari grof Stiirgkh, Ernst grof Sylva-Tarouca.
Socialni demokrati.
Socialno demokraška zveza je razvila sledeči program: Nujni predlog glede volivnih zlorab v Galiciji; vprašanje na vlado, kaj misli o razpustu ruske dume in nevarnem mednarodnem položaju, ki je s tem v zvezi; saniranj deželnih financ se pritrdi, ako se deželni zbori preurede na podlagi splošne in enake volivne pravice. Ženskam naj se podeli volivna pravica, ukrenejo naj se zakoni za varstvo delavk. Druge programne točke za delovanje socialnodemokraških poslancev so: Voliti smejo moški od 21. leta naprej, odpravi se paragraf 14, uvede dveletna vojaška služba, odpravi smrtna kazen, odškoduje tiste, ki morajo k vojaškim vajam, sklene zakon glede na varstvo rudarjev, uredi služba železničarjev in trgovinskih uslužbencev, takoj iz-gotovi starostno in invaliditetno zavarovanje in zavarovanje za nezgode. K posvetovanjem
0	reformi kazenskega prava se morajo povabiti tudi zastopniki organizovanega delavstva, odpravi se naj takoj šolski in učni red, ki je nedavno stopil v veljavo.
Nemci.
V ponedeljek, 17. t. m. se bodo nemški naprednjaki odločili, ali vstopijo v skupno nemško-nacionalno zvezo ali ne. Organizacijski odbor osmerih članov je sklenil pozvati vse nemške stranke, naj se združijo. Posebni Statuti bodo določili, v katerih točkah so vsi Nemci vezani skupno glasovati, v katerih so pa neodvisni.
Novo ministrstvo.
Krščansko-socialna stranka namerava pričeti akcijo za osnovo novega delavskega ministrstva.
Predsedniško vprašanje.
Provizorični izvrševalni odbor čeških strank je sklenil predlagati za predsednika zbornice dr. Začeka. Socialni demokratje odklanjajo krščanskega socialca VVeiskirchnerja, niso pa doslej še nobenega drugega predlagali.
Delo državnega zbora.
Državni zbor se bo posvetoval o bud-getnem provizoriju, bo izvolil kvotno deputa-ciio in rešil trgovinsko pogodbo s Turčijo.
Zveza italijanskih katoliških poslancev s krščansko socialno stranko.
Ponedeljek 17. t. m. se bo krščansko socialna zveza posvetovala o pismeno prijavljenem vstopu italijanskih krščanskosocialnih poslancev iz Primorske. Ce se pogajanja vspešno končajo, bo krščansko socialni državnozborski klub štel 112 poslancev. V narodnem oziru bodo Italijani seveda avtonomni.
Poljaki.
Poljski klub šteje dozdaj 56 članov. V imenu poljske ljudske stranke je poslanec Sta-pinski poljskemu klubu predlagal: Poljski klub naj delegira komisijo, ki se bo s parlamentarno komisijo poljske ljudske stranke v nacionalnih, deželo zadevajočih stvareh pomenil, da bo v teh zadevah mogoč skupni nastop obeh strank.
Stanovska razdelba poslancev.
Ministrov med državnimi poslanci je 6,
1	bivši minister, 1 je deželni maršal, I deželni glavar, 1 je vpokoien general. Veleposestnikov je samo 22 (preje 102), ekonomov iu posestnikov pa je 110. Advokatov je 60 (preje 63) duhovnikov 45 (preje 23), profesorjev 43 (27), zasebnih uradnikov 48 (4), pisateljev in urednikov 46 (26), tovarnarjev 7 i 14), zdravnikov S (6), lekarnar 1 (2), realitet-nih posestnikov 5 (9), obrtnikov 21 (15), delavcev 7 (4).
potem pa dali košček belega papirja krožiti iz rok v roke. Eden je podpisal 50 rubljev, drugi 100, tretji 200 itd. in v nekaj trenotkih je bilo par tisoč rubljev gotovih. Podobno, kot v tem slučaju se vrši marsikje. Tudi veliki in veleučeni mesečnik »Su iat slavianski« n. pr. mora pokrivati svoj vsakoletni znatni deficit s podpisi na deleže. Nekoč sem srečal v Kra-kovem njegovega urednika profesorja Ko-neczny na cesti. Bil ie videti jako dobre volje. Vprašam ga, kaj ga tako veseli in on mi odgovori: »Bil sem pri prof. Zdziechouskeni na čaju. Bila je večja družba. Pri priliki sem omenil, da gre leto h koncu in bo treba podpisati nove deleže za prihodnje leto. Dobil sem 27 podpisov, sam grof Potočki jih je podpisal deset.« Deleži so po 100 rubljev — 252 kron — Ali si morete misliti, da bi v ka-kovi slovenski, ali recimo tudi češki ali nemški družbi podpisali gostje pri čaju nekaj tisoč rubljev za list, ki zastopa idejo, ki v širših krogih vrhutega nikakor ni popularna in jim ne more prinesti niti gmotnega dobička niti slave?
Ko je bilo zasedanje končano, odpravim se domov. Dva navzoča gospoda, prof. dr. Kochanovski in prof. dr. Ketrzynski me spremita do hotela. Na poti opazim, da me peljeta okrog po veliki cesti, dasiravno bi bilo po neki prečni ulici bližje. Vprašam, zakaj ne gremo tukaj. — »Ponoči ni varno po manjših ulicah, lahko bi dobili slučajno kakšno krog-Ijo pod kožo,« je bil odgovor.
OGRSKA.
Modrušan govori v državni zbornici hrvaško cele štiri ure. Konečno predlaga, naj državna zbornica vrne železničarsko predlogo vladi, ki naj jo v soglasju s hrvaško vlado posebno glede na določila, ki tangirajo nagodbo. predela in popravi. Ako se kompromisna pogajanja med škofom Drohobeckim in Ogri ne posrečijo, namerava ogrska vlada hrvaški sabor razpustiti in razpisati nove volitve. — »Neues Pester Journal« piše, da je vlada pripravljena nekoliko Hrvatom odnehati, kar se tiče službenega jezika na Hrvaškem. Ostali listi se jezijo nad hrvaško »ob-strukcijo«. Ogrska ljudska stranka namerava pri prihodnjih volitvah na podlagi splošne volivne pravice nastopiti kot krščansko - socialna stranka in računa na 80 do 100 članov. Poslanec Lengyel toži zopet bivšega ministra Polonyja, ker je v premnogih slučajih zlorabljal svoje dostojanstvo za to, da je množil svoje premoženje.
NOVA TROZVEZA.
Berolin, 15. junija. Med Angleško, Francosko in Špansko se je sklenila srednie-morska zveza. Zveza se je naznanila že italijanski vladi in nemškemu podtajniku za zunanje zadeve dr. Miihlenbergu.
IZ DRUGIH DEŽEL.
Otvorila se je svečano druga mirovna konferenca v Haagu. Pozdravil je udeležence minister za notranje zadeve van Tets van Goudridan. Za predsednika konferenc je izvoljen ruski poslanik Nelidov. Zastopanih je 47 držav. - Italijanski mornariški minister je naprosil zbornico, da sme prekoračiti svoj izvanredni proračun za 11 milijonov v svrho zgradbe novih ladij. — Več vojakov francoskega 12. pehotnega polka v Perpignanu je demonstriralo in pelo internacionalo. Zasra-movali so polkovnika.
NAJNOVEJŠE.
Državnozborske stranke.
Dunaj, 17. iuniia. Za danes popoldne sklicuje starostni predsednik dr. Funke konferenco klubovih načelnikov, pri kateri se bo šlo za volitev zborničnega predsedstva. V poznejši seji klubovih načelnikov se izdela dnevi red za sedanje zasedanje. Ta teden že predloži vlada petmesečni začasni proračun. Zbornica se bo pečala z nujnimi predlogi o kaznovanih uradnikih in pa o postopanju pri galiških volitvah. Poljska ljudska stranka je izvolila za predsednika poslanca Stapinskega, za njegova namestnika poslanca Bojko in Ol-szevvskija, zapisnikarja sta poslanca Bomba in dr. Ruebenbauerja.
Dunaj, 17. junija. Včeraj dopoldne je zborovalo pod Romancziikovetu predsedstvom 25 poslancev. V triurni razpravi sklepali so o vstopu 5 moskovitskih poslancev v rusinski klub. Klubova večina je izjavila, da sprejme moskovitske rusinske poslance, v klub le, ako pripoznajo brezpogojno rusinski narod. Naibrže ustanove le rusinsko zvezo in ne rusinskega kluba.
Praga, 17. junija. »Hlas Naroda« poroča: Med predlaganci za gosposko zbornico se nahaja tudi češki pisatelj Cech, ki je pa izjavil, da prosi, naj ga ne imenujejo gospo-sko-zborničnim članom.
Dunaj, 17. junija. »Poljsko kolo« je iz-voliio svojim načelnikom zopet poslanca Davida Abrahamoviča.
»Svobodna šola« v Pragi.
Praga, 17. junija. Tu so ustanovili včeraj krajevno skupino »Svobodne šole«. Navzoč je bil seveda tudi baron Hock, ki je govoril prvi o namenih »Svobodne šole«. Proti Hocku je nastopil dekan praške teološke fakultete prof. Hilgenreiner, ki je ovrgel Ho-ckove napade na cerkev. Končno so sklenili resolucijo, ki obsoja vsako bodisi taktično ali stvarno zbližanje z zastopniki klerikalizma in se izjavlja za »Svobodno šolo« kot najnujnejšo nalogo sedanjosti. Pripomnimo še, da je Hock izjavil med svojim govorom, da »Svobodna šola« ni cerkvi sovražna.
Generalni štab na Hrvaškem.
Zagreb, 17. junija. Dne 14. t. m. zvečer so prišli v Zagreb udeleženci velikega generalno štabnega popotovanja, ki ga vodi načelnik generalnega štaba fini. Konrad pl. Hotzendorf.
Razpuščena ruska duma.
Peterburg, 17. junija. Dne 16. t. m., ob pol 6. uri zjutraj se poroča: Car je ukazal
I.	da se duma razpusti, 2. nove volitve se razpišejo s 1. (14.) septembrom, 3. duma se snide 1. (14.) novembra.
Peterburg, 17. junija. Dne 16. t. m. se je objavil sledeči carjev oklic: Mi Nikolaj
II.,	po božji milosti car in samodržec vseh Rusov, car poljski, veliki knez finski itd. izjavljamo vsem svojim zvestim podanikom: Po našem ukazu in po naših naročilih je odredila naša vlada celo vrsto odlokov, da se pomiri dežela in da se urede državni posli. Druga duma. ki smo jo sklicali, je imela nalogo, da pripomore k pomirjenju Rusije predvsem s postavodajalnim delom, nadalje s preizkušnjo proračuna iu končno z interpelacijami na vlado. Po narodu izvoljeni so imeli veliko odgovornost in sveto dolžnost, da posvetijo svoje delo za blagor in za zopetno ojačenje ruske države. Znaten del dume pa ni opravičil naših pričakovanj. Mnogo narodovih poslancev ni pričelo delati s čistim srcem, z željo, da zopet ožive Rusijo in izpopolnijo njeno vladno obliko, marveč so imeli jasni namen, da potnnože zmešnjavo in pripomorejo k razpadu države. Delovanje teh oseb v dumi jc zaviralo vsako plodonosno delo. Sovražni duh se jc zanesel v dumo, ki je preprečil združitev zadostnega števila duminih članov, ki so bili voljni, da delujejo za koristi
domo\ ine. V dumi se zato niso posvetovali o dalekosežnih vladnih predlogih, oviralo se je posvetovanje teh predlog, ali so jih pa odklanjali, ne da bi odklanjali postave, po katerih se odkrito slave zločini in osobito da bi se kaznovali oni, ki so povzročali vstaške pojave v armadi. Vlada ni imela pri dumi nobene moralne zaslombe, ko se je šlo za zopetno vzdrževanje reda in Rusija ima prej ko slej sramotno znamenje hudodelskih nemirov. Duma ie preprečila primerno ugoditev mnogo vitalni mljudskim potrebščinam, ker ni razpravljala o proračunu. Pravicam, da se inter-pelira vlada, je vporabljal znatni del dume za vojno sredstvo proti vladi. Končno se je pripetilo nekaj, kar je nezaslišano v zgodovini. Sodne oblasti so zasledile zaroto enega dela duminih članov proti državi in proti moči carja. Ko je pa zahtevala naša vlada, naj izključijo 55 duminih članov, obdolženih hudodelstev, dokler se ne konča sodno postopanje in pa, da se zapro oni izmed njih, ki so najbolj kompromitirani, duma ni hotela takoj ustreči nujni zahtevi oblasti. Vse to nas je napotilo, da smo z ukazom z dne 16. t. m. na senat razpustili drugo dumo in sklicali novo dumo s 14. septembrom. Ker pa verujemo na domoljubje našega ljudstva, konštatiramo, da se je razpustila duma dvakrat zato, ker je sestavljena duma vsled nove institucije in pa po nepopolnih volivnih postavah iz članov, ki ne predstavljajo pravih zastopnikov potrebščin in ljudskih želja. Sklenili smo zato, da iz-premenimo določila pri volitvah tako, da bo imel vsak del ljudstva svoje zastopnike. Duma, poklicana, da zopet utrdi rusko državo, mora biti po svojem duhu ruska. Ostali narodi. ki pripadajo naši državi, morajo imeti v dumi svoje zastopnike, a ne sme jih biti toliko, da so razsodniki glede na čisto ruska vprašanja. V obmejnih pokrajinah, kjer prebivalstvo ni doseglo zadostnega državljanskega razvoja, se morajo začasno suspendirati volitve v dumo. Teh izprememb volivnega reda ni bilo mogoče izvesti po navadni poti zakonodaje po dumi, ki je bila nepovoljno sestavljena zaradi nepopolnosti pri volitvah duminih članov. Lc ona moč, ki je dala prvo volivno postavo, zgodovinska moč ruskega carja, ima pravico, da odpravi to postavo in jo nadomesti z drugo.
Peterburg, 17. junija. Vlada je odredila obširne varnostne naprave. V Peterburg so došli vojaki tudi iz Krasnega Sela. Okolica Tavriške palače, duminega zborova-lišča, je podobna vojaškemu taborišču. V Peterburgu je mirno. Po cestah ne trpe zbiranja. Kolodvori so zelo zastraženi, da bi ne ušli socialno-demokratični poslanci. Zadnje dni so zaprli približno 700 oseb.
Peterburg, 17. junija. Vladni ukaz o duminem razpustu je zato senzačen, ker ni nihče ničesar znal o zaroti. Duminiin članom je bilo znano že več tednov, da je izposlovala stranka velikih knezov pri carju razpust dume. Veliko iih je, ki ne verjamejo na republikansko zaroto. Voditelji kadetov sodijo, da je večina poslancev socialno-demokraških „nedolžna.
Hamburg, 17. junija. »Hainburger Neuestc Nachrichten« poročajo iz Peterbur-ga: V socialno-demokraškem klubu je prijela policija 8 socialno-demokraških poslancev še prej, predno "so razglasili carjev ukaz. Odvedli so jih v zaprtem vozu v Peter Pavlovo trdnjavo.
Pariz, 17. junija. Tu se sodi, da hoče ruska vlada z vsemi sredstvi zatreti socialno demokracijo, ki sc v Rusiji jako hitro širi. Razpust dume bo usodno vplival na ruske finance in na ruski kredit v inozemstvu. »Temps« piše: Rusija je pred novo nevarno krizo, katere izid ie negotov.
Bersolin, 17. junija. »Lokalanzeiger« poroča iz Peterburga: Glavni vzrok, da so razpustili dumo, je, ker so našli v stanovanjih socialno-demokraških duminih članov spise s črkama. V. O. (Vojna organizacija). Socialni demokratje izjavljajo, da pomenjati črki V.O. Vilnsko organizacijo.
Praga, 17. junija. Češki socialniii demokratje so priredili včeraj shod, na katerem so burno izražali svoje simpatije razpuščeni ruski dumi. Na shodu sta govorila nova soc. dem. drž. poslanca Nemec in dr. Soukup.
Magdeburg, 17. jun. »Magdeb. Zeitung« poroča iz Peterburga: Razpust dume se je sklenil preteklo sredo v ruskem ministrskem svetu. Proti duminem razpustu se je izjavil edinole finančni minister Kokovcev. Govori se splošno, da Sto!ipyn odstopi in da mu sledi popolnoma reakcijonarno ministrstvo, kateremu bo predsedoval Durnovo in ki bo tudi vodil nove dumine volitve.
Uporni ruski mornarji.
Se vas topo I, 17. junija. O dogodkih na oklopnicah »Nikolaj«, »Sinop« in »Tri Svjatitelji« poroča peterburški uradni brzo-jav: Ko u: došlo brodovje admirala Tsivin-skega pred kratkim v Tendro, se je udeležilo več mornarjev »Sinopa« in »Tri Svjatitelja« shoda. Nato so se pa uprli. Častnike so poizkusili vreči v morje in se polastiti brodovja. Naklep upornikov se je izjalovil, ker so bili častniki pazljivi in ker jc ostala večina posadke na »Sinopu« zvesta. Zaprli so približno 60 mož.
!z raznih držav.
Nantes, 17. junija. Zastopnika delavske zveze Mark in Ivetot, obdolžena hujskanja k tatvini in plenjenju, sta bila obsojena po porotnikih in siccr Mark v enoletni, Ivetot pa v štiriletni zapor in 100 kron denarne kazni.
Pariz. 17. junija. Po še nepotrjenem poročilu so zaplenili pismo makedonskega osrednjega odbora na neki pododbor, da se
morajo vsled sklepa osrednjega makedonske ga odbora pomoriti vsi grški konzuli v Make. doniji iu sicer naj se umori prvi solunski konzul.
Carigrad, 17. junija. Generalni nad-zornik Hilmi paša naznanja, da so pomnožile bolgarske čete svoje delo proti patriarhovim pristašem. Umorjeni so bili 4 Grki in 7 Bol-garov. Bolgarska četa 40 mož je napadla vas Nikoliste, ker so prestopili prebivalci pod oblast carigrajskega patriarha in je umorila štiri vaščane. Oče umorjencev je pozval na pomoč neko grško četo. Med četama se ie imel boj, v katerem je padlo 15 mož, med njimi tudi bolgarski četovodja Radev.
Carigrad. 17. junija. Dozdaj je došlo sem 63 baterij. Pričakujejo še sedem nadaljnjih baterij.
Francosko-španski dogovor
Pariz, 17. junija. Francoska in Španska sta medsebojno sklenili, da hočeta varovati status qtio v onih delih Sredozemskega in Atlanskega morja, ki so važni za zvezo nied posestvi na Kanarskih otokih, Balearih, Al-giru in Tunisu. Ravno to sta sklenili Angleška in Španska.
Dnevne novice.
-i- Deželni glavar gospod Oton pl. Detela,
novi član gosposke zbornice, je od leta 1877 deželni poslanec kranjski in je nastopil vedno kot kandidat katoliško-narodne stranke, katere načelom je bil vsikdar zvest. Zato so ga tudi volivci kranjsko-škofjeloškega okraja vedno volili z veliko večino, včasih skoro soglasno. Tudi ta vrli, volivni okraj, od nekdai krepka trdnjava katoliško - narodne stranke, odslej tudi »S. L. S.«, je počaščen s tem, da je cesar poklical njegovega poslanca v najvišji postavodajalni zbor. L. 1883. je dobil viteški križ reda Franc Jožefovega, 1893. red železne krone tretje vrste in ob cesarskem jubileju I. 1898. je bil povzdignjen v plemski stan. Deželni glavar je postal po smrti Pokln-karjevi. Želimo mu, cla bi dolgo vrsto let zastopal Slovence v gosposki zbornici!
+ Kdo ie narodni škodljivec? Vse se zaganja zdaj v poslance S. L. S., ki so izjavili, da z liberalci ne gredo. Najhujšim napadom so izpostavljeni zopet možje, katerih greh ie, da so odkriti, odločni in naravnost povedo svojo misel brez strahopetnih ozirov. Posebno »Edinost« dokazuje na vse mogoče in nemogoče načine, da bi bila velikanska škoda za ves slovenski narod, če takoj poslanci S. L. S. ne objamejo in ua srce ne pritisnejo ubogih, preganjanih liberalcev. Naj ne govori o škodi list, ki se ni niti enkrat oglasil proti liberalcem, ki s svojo obstrukcijo v deželnem zboru kranjskem proti razširjanju volivne pravice v istini delajo našemu ljudstvu ogromno škodo. Leta in leta že zaradi trme par liberalcev stoji deželni zbor in ne more naprej, pa od »Mira-in »Domovine« do »Edinosti« niti eden še ni črhnil zoper liberalne škodljivce. Zdaj pa kar naenkrat zahtevajo, da naj S. L. S. pomaga okrepiti liberalizem, da bo lahko škodoval še dalje. To je naravnost brezumno in blazen mora biti, kdor ne vidi, da je to nemogoče Na milijone znaša že škoda, ki jo trpi kranjska dežela zaradi liberalne politike, vse upravno in zakonodavno življenje je padlo zaradi tega v grozno letargijo, katere škoda je še večja, nego izguba pri dohodkih, pa sc naj S. L. S. pobrati s to stranko na Dunaju, cla ji da s tem moč za nadaljno pogubno delovanje v domovini? To ni mogoče in mi vemo, da se ne bo spozabil noben državni poslanec S. L. S. tako daleč, da bi to zahteval, ker se sicer uc more več pokazati med svojimi volivci. Ogorčenje zaradi deželnozborskih škandalov na Kranjskem je toliko, da se ne bo poleglo, dokler se škandal ne odpravi in ne ugodi soglasni ljudski zahtevi. Oni pa, ki doslej niso hoteli ožigosati liberalnih škodljivcev narodnih, danes nimajo pravice kaj zahtevati od poslancev S. L. S. Tudi mi jih ignoriramo in gremo svojo pot naprej - pošteno in odkrito kot doslej!
Hribarjeve obljube in zinede. Hrvatje torej verjamejo;Hribarju, kar jim pripoveduje, in so postavili poslance »S. L. S.« pred alternativo, ali se naj združijo ž njim, ali nai ostanejo sami. Za poslance »S. L. S.«, ki poznajo Hribarja v dno duše, je odločitev lahka. ..Hrvatje pa naj vprašajo Hribarja, kako je podpisal slovensko-nemško zvezo, da bi v zvezi z najhujšimi našimi narodnimi sovražniki zatrl stranko slovenskega ljudstva. S tem možem, ki izvaja geslo: Rajši s Sclnvcglom. nego z Mahničem, sede zdaj Hrvatje skupni proti zastopnikom ogromne večine slovenskega naroda. Laginja, Spinčič, Ivaniševič in drugi —: Kako morete to zagovarjati?
Mesto gimnazijskega ravnatelja v Ljubljani. Cujemo, da se namerava po nekakih stranskih potih vriniti na mesto ravnatelja I. državne gimnazije v Ljubljani profesorja Profta. To nikakor ne gre, ker je profesor Proft nemški nacionalec. Gimnazijski ravnatelj v Ljubljani more biti samo Slovenec, katerega mišljenje je v soglasju z mišljenjem ogromne večine staršev, katerih sinovi pohajajo gimnazijo.
+ Izpremembe v sodni službi. Sodni ad-.iunkt dr. Ivan Modic je premeščen iz Žužemberka na Vrhniko, okrajni sodnik g. Jakob Jarc v Višnji gori je imenovan deželnosodnim svetnikom in načelnikom okrai. sodišča v Višnji gori, sodni tajnik g. dr. Jakob Toplak v Ljubljani, je imenovati za deželnosodnega svetnika v Ljubljani, sodni adjunkt dr. Anton Furlan na Vrhniki je imenovan za okrajnega sodnika v Brdu. sodili adjunkt g. Oton Vidic v Ljubljani je imenovan za sodnega tajnika v Celju, sodni adjunkt g. Anton Bulovec je imenovan za sodnega tajnika v Ljubljani in av-
skultant g. Franc Kussel je imenovan za sodnega adjunkta v Žužemberku. Substitut pri ljubljanskem državnem pravdništvu je postal sodni adjunkt v Ormožu dr. Herman Neu-berger.
+ Razpisana služba. Pri radovljiškem okrajnem sodišču je razpisano mesto kanclista v X. ali XI. činovnem razredu. Prošnje do 16. julija predsedstvu kranjskega deželnega sodišča.
+ Občinske volitve v Pulju so zelo živahne. Dozdaj je bilo v III. razredu za listo laško-liberalnih kandidatov oddanih 611, za hrvaško-gospodarsko stranko 527 glasov. Lahi so precej noreli, orožništvo je več vroče-krvnežev obdelovalo s puškinimi kopiti. Ponedeljek (danes) se volitev za III. razred nadaljuje.
—	Sin ubil očeta. V Pečarlču na Hrvaškem je s kolom pobil Mato Ptčarič svojega očeta Joso, starega 56 let. Dolgo časa sta živela v sovraštvu, ker je oče sina preganjal in mu ni hotel dati niti jedi. Dne 9. t. m. je prišlo k Josi Pečariču več trgovcev kupovat vino. Tudi Mato je prišel h kleti, toda oče ga je takoj jel goniti proč in ni niti dovolil, da izpije čašo vina, katero mu jc ponudil nekdo izmed trgovcev. Sin je molče odšel, zvečer pa, ko je videl očeta samega v izbi, prišel je notri in pobil s kolom Joso do mrtvega.
—	Msgr. Štefan Kafol. V petek popoldne je v Gorici umrl kanonik-školastik prvostolne cerkve. Rojen je bil v Ccpovanu dne 26. aprila 1828. Rad je podpiral narodne zavode.
—	Nov telovadni odsek. Iz Gornjega grada se poroča ljubljanskemu telovadneniti odseku. da žele tamkaj ustanoviti telovadni odsek.
—	Pešlziet v Škofjo Loko priredita ob ugodnem vremenu prihodnjo nedeljo, t. j. dne 23. t. m., ljubljanski in šentviški telovadni odsek. Za izlete si je nabavil ljubljanski telovadni odsek rogove.
—	Jeseniški telovadni odsek se lepo razvija, kar priča navdušenje za telovadbo med mnogoštevilnimi našimi mladeniči. Telovadnica jeseniška bo najlepša med vsemi našimi telovadnicami, ker je dvorana prostorna, lepa, prostori za garderobo ugodni in ker bo opravljena z vsem potrebnim telovadnim orodjem, ki je že odposlano iz Prage.
—	»Čebelica« ljubljanskega telovadnega odseka prične poslovati ta teden.
—	Imenovanje. Naučni minister je imenoval č. g. dr. Luko Jeliča, profesorja na za-derskem semenišču, za konservatorja osrednje komisije za proučavanje in vzdrževanje umetnin in zgodovinskih spomenikov. Profesor Jelič je odličen strokovnjak na zgodovinskem polju.
—	Imenovanje. Vlada je imenovala de-žeinovladnega konceptnega praktikanta pri kranjski deželni vladi Josipa Friedla za de-želnovladnega koncipista.
—	Vinograde okoli Spljeta uničuje trtna ui, ki se je pojavila po zadnjem deževju.
—	Potrjen zakon. Zakon, sklenjen od deželnega zbora tržaškega v zadnjem zasedanju o dokladah na prenos nepremičnin vsled pravnih poslov med živimi, je zadobil najvišjo sankcijo.
—	Iz mestne plinarne odpuščeni delavci, »tdinost« poroča, da je bilo zadnje čase iz mestne plinarne v Trstu odpuščenih veliko število delavcev domačinov, večjidel Slovencev, ki so službovali v plinarni že po več let, dočim je mestna plinarna pridržala na delu Italijane iz kraljevstva, ki so bili najeti šele pred tremi ali štirimi tedni. Nedavno so imeli t odpuščeni delavci shod pri Sv. Jakobu, kjer so sklenili poslati c. kr. namestniku princu Hohenlohe spomenico in naprositi pri njem avdijenco. Zdi se. da bodo sprejeti v avdi-ienco prve dni prihodnega tedna.
—	Samoumor. Dne 15. t. m. v jutro ob 6. uri je kmetovalec Andrej Cuk, stanujoč v 1'rebčah, našel na nekem svojem posestvu blizu Trebč mrtvo truplo mladega človeka, a poleg trupla je našel revolver. Cuk je šel takoj na Opčine in je tam obvestil orožništvo. Orožniški postajevodja in okrajni zdravnik dr. Bellen sta šla takoj na lice mesta. Zdra\-nik je konstatira!, da je bil mladenič mrtev že kakih deset do dvanajst ur, a orožniški postajevodja je dal preiskati samoumorilčeve žepe, v katerih so našli razne papirje. Iz teh papirjev se jc dognalo, da je bil pokojni 24-letni Silvij Brusini, stanujoč z materjo in dvema sestrama v Škorklji št. 358. Mati in sestri so bile takoi obveščene o nesreči, ki jih je doletela, in na njih zahtevo je bilo samoumo-rilčcvo truplo prenešeno na njih stanovanje.
—	Samoumor. Dne 15. t. m. o polnoči so našli v morju poleg pomola sv. Karola v Trstu mrtvo truplo približno 40lettiega moža. Utopljenec je imel precejšnjo rano na glavi, a o tej rani sc sodi, da mu jo je zadal vijak Lloydovega parnika »Hungaria«, ki je ravno tedaj in ravno od tam odplul v Benetke. Pri utopljencu niso našli ničesar, ki bi bilo pomo-glo do konstatiranja njegove identitete. Le niegove spodnje hlače so zaznamovane z začetnicama S. C. Ne ve se, ali se ima ta smrt pripisati samoumoru ali nesreči. Truplo ie bilo prenešeno v mrtvašnico pri sv. Justu.
—	Shod katoliških poljskih pisateljev in časnikarjev v Varšavi. Dne 18., 19. in 20. rožnika sc bo vršil v Varšavi shod poljskih katoliških pisateljev iu časnikarjev. Ob desetih zjutraj bo skupna sv. maša, potem sc pa prično zborvanie. Na prvem glavnem zborovanju bodo govorili: nadškof Teodorovič, profesor M. Thullie, grof Adam Rovikier, profesor St. Smolka; na drugem pa dr. Leopold Caro in F. Scyniguorski. Odseki bodo sledeči: 1. Katoliško časnikarstvo; 2. katoliško liudstvo časopisje in kolportaža; 3. šolstvo; 4. propaganda katoliške ideje.
—	Razpisana trafika. Sedaj v Cevicah i (davčni okraj Logatec) št. 39 obstoječa tobačna trafika se podeli potom javnega pogajanja. Ponudbe do 22. julija letos.
—	Izgubil je posestnik Matija Sterle iz Bukovca na cesti od Zdenske vasi do Roba, ko je šel pretekli četrtek na sejem na Rebru pri Dobrepoljah, 285 K — 4 bankovce po 50, tri po 25, enega po 10 kron.
— Prodani gozdi. Lesni trgovec Umberto Grando ie v Lescah prodal 300 ha gozdov v begunjski občini neki rimski lesni tvrdki za približno 480.000 K.
—	Popravek. Dopis o umoru na Javor-niku na Gorenjskem od dne 12. t. m., v katerem se govori, da so fantje, ki so bili pri umoru, se poprej v Čebularjevi gostilni prepirali, v tej zadevi ne odgovarja resnici. Res pa je, da nihče od teh oseb taisti dan ni bil v omenjeni gostilni. Toliko resnici na ljubo, kar se steni dopisom ne mara osebna čast po krivici kratiti.
—	Cesta Podpeč-Črnavas je v slabem stanu, da moria človek, posebno kolesar, paziti, da se ne ubije. Sicer je napeljan pesek ob cesti, toda kaj pomaga, ker ga nihče ne poravna razun kar ga kolesa razvozijo, ker ležijo kupi skoro na sredini ceste.
Slovenska opera v Sarajevu. V petek so peli izven aboneinenta »Nikola Šubic Zrinj-ski.« Uspeh jc bil jako dober, solisti so storili v polni meri svojo dolžnost. — Včeraj so uprizorili »Trubadur-ja«, katerega čisti dohodek je bil namenjen moškemu in ženskemu opernemu zboru.
Strela je udarila v kolibo na polju zraven Zagreba, ki sta v njej vedrila 16-letni Kuliman in Ljubic. Kuliman se ie nasloni! v kot kolibe, Ljubic pe je stal sredi nje, in to je bila njegove rešitev, kajti strela ga je le onesvestila, dočim je bil Kuliman takoj mrtev.
—	Hrvaška borza je bila otvorjena v Zagrebu v soboto, 14. t. m., ob 12. uri opoldne. Ravnatelj »prve hrvaške hranilnice« g. Crva-dak, ie razložil_pomen nove naprave, nato pa se je pričelo trgovanje. Da je bilo vse napeto, je popolnoma opravičljivo z ozirom na začetek.
—	Nesreča v Jastrebarskem. Triletna
hčerka Stjepana Jergoviča je igrajoč se s sosednjimi otroci, poizkušala splezati na sklad-nico drv. Pri tem ji je izpoddrsnilo, otrok je padel na tla ter izprožil nase težko desko, ki ji deklici razbila čeljusti in strla prsi. da je bila takoj mrtva.
—	Umor otroka. Neka Osteinjer je porodila v Jastrebarskem popolno zdravo dete ter šla z njim k potoku Reka. Ker je otrok jokat vzela je nečloveška mati kamen in novorojenčka ubila. Otroka so dobili mrtvega, o Osteinjer pa ni nobenega sledu.
Zgodovinske najdbe. V bližini Krapine so v nekem kamenolomu našli tri lonce z novci iz 13. stoletja; v dveh se nahaja srebrn, v enem zlat denar, ki jc znan pod imenom »dunajski računski vinarji« in ima velikost današnjih vinarjev. Tamošnji župan jih je kupil za 30 kron.
—	Nevihta. Dne 14. junija 1907 je nastala v Blagovici ob pol 3. popoldne huda nevihta. Med nevihto je treščilo v hlev Franceta Mer-čun, polzemljaka v Privoiah hiš. št. 4. Hlev in skedenj sta bila precej vsa v plamenu. Vkljub hitri pomoči ni bilo mogoče rešiti druzega kot živino. Pogorelo je vse do tal. Pogorelec je bil zavarovan za 600 kron. Škoda je veliko večja.
Nova zastava. Dne 13. t. m. je knezoškof blagoslovil v Boh. Srednji vasi novo zastavo izobraževalnega društva »Savice«. Udeležba jc bila zelo obilna, društveniki in društvenice so bili večinoma v narodni noši. Prišli so zastopniki z Jesenic z zastavo, z l3oh. Bele dekleta in iz (iorij od bralnega društva. Zares, to je bi! za nas dan lepih spominov in radosti.
Iz Šenčurja pri Kranju. Dva zlatomaš-nika letošnje leto v župniji Št. Jurij pri Kranju. Prvi zlatomašnik je Lovro Krištofič, sedaj župnik v p. v Hrastju. Zlato mašo bo obhajal, se še nc ve kedaj ,na božji poti na Brezjah. V mašnika je bil posvečen od pokojnega knezoškofa Antona Alojzija Wolf dne 30. julija 1857. Služboval je kot kapelan pri Sv. Vidu pri Cerknici, v Zagorju pri Savi, na Boh. Bistrici, na Breznici, kot administrator v Št. Ožbaldu, kot župnik v Kovorju 19 let in pol, in zdai kot kurat v Hrastju 5 let. — Drugi zlatomašnik je Andrej Vole, župnik v p. v Olševku. Obhajal bo svojo zlato mašo 4. avgusta t. I. slovesno ob 10. uri v Olševku. Bil je v duhovnika posvečen od pokojnega knezoškofa Antona Alojzija Wolf dne 30. julija 1857 kot bogoslovec 3. leta. Služboval je kot semeniški duhovnik v Ljubljani, kot kaplan v Selcih, na Bledu, v Ikihinjski Srednji vasi, v Boštajnu, kot župnik v Wcissenfelsu 14 in pol let, v Št. Vidu nad Ljubljano, in zdaj služi že 17. leto kot kurat in katehet v Olševku.
—	Poštni debit jc vzela naša vlada za avstrijske dežele reškemu »Novemu Listu«. Ker časopis nima debita tudi v Bosni in Hercegovini, je njegov delokrog omejen samo na Reko in Hrvaško in Slavonijo.
Solkan pri Gorici. Piše se nam: Pred štiridesetimi leti, to jc v času, ko se jc začelo tudi v naši goriški okolici krepko narodno gibanje, se je porodila tudi v nas želja, ustanoviti si narodno ognjišče, ki bi širilo omiko, zavednost in navdušenje za našo narodno stvar. In izpolnila se je ta želja z veselim pojavom v ustanovitvi naše narodne čitalnice. Ze ob rojstvu ie sprejela za svoj prapor slavno slovensko trobojnico naših narodnih bra-niteljev iz leta 1848.. katero jim je privolil dunajski dvor za njihove zasluge. In v okrilju tega prapora so se zbirali do današnjega dne okoli čitalnice v največjem številu naši obči-
narji z neomahljivo zavednostjo, tako, da je dandanes ime: Solkanec tesno združeno s čitalnico. Ker torej praznujemo letos 40. rojstno leto naše čitalnice, je sklenil njen odbor prirediti v ta namen veliko narodno slavije, ki bi ne bilo le dnevnega pomena, ampak bi pošiljalo bodrilne žarke v bodočnost. Pri tej priliki se razvije s slovesnostjo nova društvena zastava, ki sprejme častno poverjeništvo njene prednice, da bo ona nadalje zinagonos-no plapolala ter krilila krog svojih častilcev. Za slavnostni dan se je določil 7. julij, in to zato, ker obhajamo par dni prej god slov. blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Želimo torej, da bi bilo to slavije ne samo velik naroden praznik za naš okolico, temveč tudi skupen naroden praznik. Da pa prireditev čim slovesnejše uspe, treba združenih moči! Radi-tega sc obračamo na vsa prijateljska narodna društva, da bi i ona pripomogla, s svojim sodelovanjem in tako povekšala slavnost. Udeležbo blagovolijo slavna društva naznaniti čitalničnemu odboru do 20. junija ter obenem prijaviti, če se udeleže slavnosti z zastavo in ako mislijo nastopiti s kako pesmijo in s katero, da se potem sestavi natančen program. Pri današnjih zelo ugodnih prometnih zvezah upamo za gotovo, da nas počaste takrat ne samo goriška društva, ampak tudi ona iz sosednje Kranjske in iz Trsta. Da se med seboj bolje spoznamo ter skupno navdušujemo za našo sveto stvar, naj velja za 7. julij parola: »V Solkan!«
—	Poroči se v torek dne 18. junija 1907 Alojzij Pele, član znane Uljčarjeve rodbine iz Ribnice, sedaj mestni blagajnik v Novem mestu, z gospodično Alojzijo Gapp pl. Tamer-burg, hišno posestnico istotam.
—	Stavka v Osjeku. V parnem mlinu »Union« v Osjeku so začeli stavkati delavci radi prenizkih mezd ter zahtevajo, da se jim plače zvišajo za 42 vin. na dan. Dogovori se še nadaljujejo.
—	Ameriške vesti. Na parniku Canfa, ki jc privozil v Viktorijo, so našli v zabojih šest mladih Japonk, ki so jih pripeljali v nemoralne namene. Na ladji so se pojavile koze; zato so vso ladjo prekadili z žveplom. V prostoru za blago pa so čuli čudno kihanje. Mornarji so mislili, da kihajo mačke, ki so jili pa hoteli rešiti. Mačke so spravili na varno, kihanje pa le ni prenehalo, ampak čulo se je tudi praskanje. Ko so zaboje odprli, našli so notri Ja-ponke dobro preskrbljene z jedjo in pijačo. — Za Brazilijo zgrade na Angleškem brodovje ladij po modelu »Dreadnought«, šest hitrih križark in celo flotilo torpedovk. Ko bo zgrajeno cclo brodovje, bode približno tako močno kot Združenih držav. Obenem pa bodo reorganizirali tudi vojsko na kopnem in prezi-dali ter utrdili trdnjave. — Šest mesecev je neprestano spal v kanzaškej bolnišnici Thotn Webster. Ko se je zbudil, je zahteval jedi in pijače, nato pa zopet zadremal. — V Atlanti je ušel iz cirkusa dresiran lev ter bežal groz-. no rjoveč po ulici. Ljudje so prestrašeni bežali z ulic; nekdo je streljal nanj, a ga je le lahko ranil. Končno so ga vgnali v neki hlev, odkoder so ga spravili v njegovo kletko. — Nedaleč od Reidsvilleja je neki zamorec napadel vdovo Morre. Beli so takoi linčali dva zamorca, ustrelili štiri druge osebe in ranili šest zamorcev.
Ljubljanske nouice.
lj Pomota. V notico »lz zgodovine dijaške in ljudske kuhinje« v zadnji sobotni številki se nam je vrinila zelo neljuba pomota. Pisali smo, da je »Ljudska kuhinja« !. 1897, ko je ravno izvoljena gospa Kosova nastopila načelništvo, imela 3000 K premoženja in da ima sedaj pod načelstvoin g. Kosove žc 4000 K premoženja. Glasiti bi se moralo 40.000! Iz tega jc lahko razvideti, kako plodonosno je bilo delovanje odbora iu vrle načelnice g. Kosove ter njen veliki trud za to človekoljubno podjetje!
li Umrli so: Herman Predalič, delavčev sin, 2 leti. Fmonska cesta 2. V bolnici: Andrej Baraga, nočni čuvaj, 62 let.
Ij Redna seja odbora ljubljanskega telovadnega odseka ie vsak torek zvečer po telovadbi.
lj Umrla je dne 15. t. m. Marija baronica pl. Wolkensperg, stara 78 let, - dne 14. t. m. je pa umrl v Gradcu zasebnik gospod Julij Zeschko.
lj Daljši dopust je nastopil načelnik na ljubljanskem Južnem koldvoru gospod višji nadzornik Evgen Guttmaiin. Nadomešča ga gospod tajnik Anton Seunig.
Ij Oblastveno dovoljena razprodaja se vrši od jutri nadalje v trgovini g. Ernsta Sarka.
Ij Na našein gledališču je, kot poroča »Marburger Zeitung«, angažiran g. Josip Bervar. V solopetju je bil učenec pevke Fried-rich-Materna na Dunaju.
lj »Slavčeva« velika vrtna veselica pri Koslcrju pod naslovom »Ljubljana v Šiški« je včeraj napolnila obširni vrt. Razvila bi se bila živahna zabava, če bi ljudstva ne bilo preplašilo nezanesljivo vreme, tako ie pa občinstvo jclo predčasno odhajati. Mnogo prezgodaj je odšla tudi vojaška godba. Čemu lc? Saj jo narodna društva celo dražje plačajo kot kazino. Vkljub temu pa je bil uspeh veselice prav povoljen, seveda tudi v materijal-nem oziru; v to so pomogli lepi dobitki in šaljiva pošta. Aranžma veselice ic bil dober. Zadovoljni smo bili tudi s pevskim sporedom. Vkljub bratski vzajemnosti -s Hrvati pa bi bilo želeti, da zavzema vsai prvo točko sporeda — in to povsod — slovenska pesem.
lj Učiteljstvo mestne slovenske dekliške osemrazrednice naznanja, da bo sveta maša zadnšnica za pokojno šolsko voditeljico gdč.
E. Guslovo jutri, v torek, ob četrt na 8. uri v cerkvi sv. Jakoba.
lj Kap zadela je včeraj v brivnici 71 let starega posestnika Franceta Sojerja iz Viča št. 36. Sojer je bil zjutraj še popolnoma zdrav pri sv. maši na Viču, potem pa prišel v mesto k brivcu. Ko se je vsedel na stol, ga je zadela kap iu je bil takoj mrtev. Truplo so prepeljali ua njegov dom. Pokojnik je bil med svojimi soobčani zelo priljubljen.
Ij Konj splašil se je v soboto zvečer na Mestnem trgu hlapcu Karolu Erkarju iz Lavr-ce in dirjal proti Staremu trgu, kjer jc trčil v nasproti vozečega konja iijakarja Oskarja Berganta s tako silo, da sta padla na tla oba konja in tudi hlapca sta popadala z vozov. Hlapec Erker se je k sreči le lahko poškodoval, pri vozu se je pa zlomilo oje.
Ij Tatvini. Posestniku Jerneju Kolonu na Poljanski cesti je bil ukraden iz nezaklenjene spalne sobe kos pisanega blaga za srajce vreden 7 kron. Osumljenka je znana. — Tereziji Dolenčevi je bilo ukradeno v Kolodvorskih ulicah za 19 kron obleke. Tudi tu je osumljenka znana.
I i Poročil se ie danes železniški preiskovalec voz gospod Josip Kodran iz Ljubljane z gospodično Marijo Darovčevo.
Ij V pokritje deficita pri »Glasbeni Matici« je poslal gospod dr. Ivan M. Hribar, odvetnik v Liubljani znesek 100 K dveh kazenskih poravnav.
lj Izgubljene in najdene reči. Zena železniškega paznika Marija Laliova je našla blagajniške ključe. — Prostak 27. pešpolka Franc Jukova je našel zlato žensko uro, vredno 40 K. — Paznik na Gradu, Martin Ribič je našel solnčnik in žensko jopico. Vse te reči se dobijo na magistratu. — Tesar Andrej Zaje je izgubil črno denarnico, v kateri je imel 12 kron denarja. — Neka dama je izgubila rujavo denarnico. v kateri je imela 12 kron denarja. — Neka druga dama je izgubila zlato žensko uro, vredno 80 kron. — Knjigovez Alojzij Babka je izgubil srebrno tula-uro z verižico, vredno 60 kron. Mestna uboga, Terezija Zavrv jc izgubila denarnico, v kateri je imela 6 kron denarja. - Blagajničarka Valentina Kolonova je izgubila obesek s sliko v zlatem okvirju, vreden 3 K.
Razne stuari.
Posledice Vezuvovega izbruha. Ko se ie
nepokojtii sosed Napolja pomiril, more se šele dognati, kake so posledice zadnjih izbruhov. Profesor Matteuci, voditelj observatorija na Vezuvu, poroča italijanski geološki družbi o raznih izpremembah naztinaj in naznotraj: Stožec se jc na zahodni strani znižal za 107, na vzhodni za 120 metrov. Vso maso. ki je pri izbruhih urdla v notranjost zemlje ceni učenjak na 100 milijonov m3, globočina žrela pa se je znižala od 1000 na 600 do 700 metrov. Premer odprtine znaša 640 do 720 m, vsebina žrela pa 84 milijonov m3. Lavinih rek so našteli pred letom sedem, ki so pokrile 3inpol milijona nr površine. Vso lavo ki se izlila na omenjeno površje ceni Matteuci na lOinhol milijona m3. Dimni steber je bil visok 10 do 13 km. Pepel ie padal ob izbruhu okoli stožca 12 do 15 m na debelo, v oddaljenejših krajih pa 10 do 90 cm.
Proti prikrajševanju konjskih repov kroži po Berolinu med konjskimi posestniki sledeči oklic: Ne kupujte konj s prikrajšanimi repovi. če konjem odrežete repove ali celo odsečete kost, s tem prvič mučite po nepotrebnem živali drugič, pa jim vzamete najboljše sredstvo zoper nadležne muhe, kar konje vznemirja in jim preje obrabi moči. Torei proč s tem neumnim »lepotičjem«. Za naše kraje to tudi velja.
Trije amerikanski tatovi aretirani v Napolju s 300.000 dolarji. V Napolju je |x>li-cija na krovu ladje »Lazio«, ki je priplula iz Ne\vyorka. prijela tri osebe, Španca Perfecto Sancesa in njegov ženo ter Josipa Lopeza, ki so potovali v kabinah prvega razreda. Policija je našla pri njih denarja in vrednostnih papirjev »Družbe za elektriško in plinovo razsvetljavo na Kubi« za 300.000 dolarjev.
Pametna opica. Henri de Parville pripo-vedtije v »Journal de debats« o inteligenci opice »Edgard«, šinipanza, katerega imajo v »Jardin dc Plantes« v Parizu. »Edgard« ima pri sebi škatljico, v kateri hrani tri kamenčke in neko steklo. Kamenčke rabi, da stere orehe, steklo pa od časa do časa jemlje v roke iu se v njem ogleduje ter »občuduje svoi obraz«, kakor piše Paville. Res ginljivo!
Novi športi na Angleškem. Angleški bogataši so si izmislili novo zabavo: zbere se večja družba gospodov in dam, naloži na svoje avtomobile prtljago, kuhinjske posode, mizice, stole in šotore ter se poda na pot. Programa za potovanje nimajo; nekaj časa se vozijo, dokler ne najdejo kak romantičen kotiček, tam sc ustavijo in jamejo postavljati šotore. Gospe vzamejo kuhinjsko posodo iz voz iu jamejo kuhati. Obedujejo, oziroma večerjajo in se liki cigani vležejo spat v šotore. Drugi dan pa hajd naprej v nov kraj! Na ta način potujejo sedai tudi novoporočenci in uživajo v romantični naravi mnogo več, kakor i k) kupejih in hotelih.
Latinsko pleme se bo nanovo oživelo. Lindenheitn razpravlja \ »Deutseh-amerika-nisclie Revue« o možnosti zopetne probuje romanskih narodov, kateri so dozdaj propadali. Lindenheim sodi namreč, da na propad ali povzdigo sploh na razvoj posameznih plemen — vplivajo v prvi vrsti duševni faktorji, nc pa telesni in zunanji. Nai sc pomisli, kako so bili propali Angleži za časa vladanja kraljice Elizabete bili so leni, nemarni, kla-tiviteški in niso imeli nobenega zmisla za industrijo. Za časa Gladstona in Disraelija pa so se že ponašali, da so »nadpleme«. Podobno je z Japonsko, ki je propadala, a se sedaj po
vplivu velikih mož, ki so znali vzbuditi duševno energijo mongolskega plemena, povzdi-ga. Slično se bo zgodilo — meni Lindenheim z Italijani in Slovani. Zlasti Italijani se po-vzdigajo. Politično so zjedinjeni, njih znanstveno delovanje pa vedno bolj narašča.
Odlikovanje mladega glasbenega skladatelja. Jaroslav Weiberger, učenec ljudske šole na Kralj. Vinohradih v Pragi, je zložil nekoliko priložnostnih pesmi, ki jih je poslal kabinetni pisarni cesarjevi na Dunaj. Te dni je skladatelj prejel najvišje priznanje z opombo, da se bodo njegove skladbe uvrstile v cesarsko družinsko knjižnico.
Ciganska ljubezen. V Szegledu se je poročil ciganski načelnik Jožef Ratz, star 27 let, z triinšestdeset let staro in zelo bogato starko Marijo Szanda.
Zastrupljena od konjskega zdravila. Neka uboga žena iz Lanzo d'Itali na Italijanskem je bolehala. Šla je k zdravniku. Ta ji je zapisal zdravilo. Obenem pa je v istem kraju živinozdravnik zapisal zdravilo za nekega konja. V lekarni so napravili obedve zdravili; ker ie pa lekarnar moral nekam odpotovati, je svoji ženi naročil, naj izroči zdravili, eno bolni ženi, drugo kmetu, lastniku bolnega konja. Toda žena je zdravili zamenjala. Zena je izpila zdravilo — bilo je za konja, pomešano s strihninom — in se je takoj začela zvijati v groznih bolečinah. Malo upanja je, da bi jo rešili. Lekarnar ie pobegnil v Švico.
Galicijski Nemci. Iz Lvova se poroča: Oalicijski Nemci se organizirajo ter ustanov-ljajo nemško društvo. Bodo tudi izdajali tednik, ki bode pisal zoper izseljevanje Nemcev iz Galicije. »Nemcev« je v Galiciji po poročilih nemških listov 250.000. Seveda, to so sinovi izraelski, ki se povsod štejejo med Nemce.
Tatvina v videmskej knjižnici je napravila v javnosti veliko prahu. Ker se je zdelo skoro nemogoče, da bi se mogel učenjak tako daleč izpozabiti, da bi ukradel dragocen kodeks, ki mu je bil dan na razpolago, so tatu, dr. Eyslerja, proglasili v dotičnem trenutku za umobolnega. O dr. Eyslerju pišejo nekateri listi: Dr. Robert Eysler, član avstrijskega zgodovinskega zavoda v Rimu, avstrijskega arheološkega društva in dopisujoči član nemškega arheološkega zavoda, je preživel zadnjo zimo v Rimu, kjer je delal za svojo osebo precej šumno reklamo. K svojim predavanjem je vabil diplomate, kar doslej še ni bilo navadno, znal si ie dobiti dovoljenje za avdi-jenco z dvornim svetnikom Pastorjem pri sv. Očetu in mu predložil neko svoje delo; o vsem, kar se je tikalo njegove osebe, je naznanila pošiljal zastopnikom avstrijskih časopisov. Še slabše pa je to zanj, ker jc to že drugi avstrijski učenjak, ki je tako onečastil dobro ime naših znanstvenikov.
Kako se odpravijo pege na obrazu. Jako veliko sredstve navajajo v ta namen, a večina so nič vredna. Veliko boljše je, če zabranimo, da pege ne nastanejo in to se da več ali manj doseči, deloma s tem, da onemogočimo soln-čnim žarkom pristop do lica, ali pa da uničimo njihov škodljivi učinek s kozmetičnimi sredstvi. Najrajši se pege napravijo pri plavo-laseih, zatorej se takim damam svetuje, naj nosijo kopreno rdeče ali zelene barve, ker ta boja najmanj propušča solnčne žarke. Pri moških ali ženskah, ki ne nosijo koprenc, nasvetuje dr. Gessner v Konigsbergu uporabo kinina, ki je najboljše sredstvo, ker kinin uničuje škodljivi upliv solnčnih žarkov. Kinin je glavni sestavni del del takozvanega varnostnega mazila proti solncu, s katerim naj se koža poleti zjutraj in opoldne namaže.
Povratek k naravi. Podstavo, da človeški rod izvira od opic, hočejo podkrepiti, ker jim manjka unistvenih in naravoslovskih dokazov, s prakso in sicer so začeli s tem v Londonu. Nekaj zdravnikov je namreč začelo dokazovati, da čveteronožci ne bolehajo na tako številnih boleznih kot dvonožci, in trditi, da je hoja po vseh štirih za zdrav razvoj mnogih mišic veliko koristnejša kot pa pokončno gibanje. Nekaj londonskih i»žlahtni-kov« se je takoj začelo ravnati po naukih zdravnikov, zasedaj sicer še med štirimi stenami. Ker je baje »uspeh« jako povoljen, se število pristašev nove mode vedno boli množi. Nič čudnega bi ne bilo, če bodemo morebiti kmalu videli našo »žlahto« v glavnem tivolskem drevoredu v fraku in cilindru lazečo po vseh štirih.
— Pametni Kitajci. Francoza Cunisset-Carnota je obiskal na njegovem vzornem posestvu neki Kitajec, ki si je pazno ogledal vse naprave ter si delal pismene beležke. Ogledal si ie tudi vzorni konjski hlev. Pri tem je vprašal Francoza: »Evropejci nam vedno očitate, da delamo vse narobe in proti zdravemu človeškemu razumu. Zakaj pa vi privezujete konje narobe?« — »Kaj? Konje privezujemo narobe?« se je začudil Francoz. »Seveda! Postavljate iih z nosom k steni, da imajo oči v temi. Ker nc vidijo, kaj sc za njimi godi, so nezaupni proti vsemu, kar slišijo, zato pa tudi večkrat bijejo s kopiti nazaj, ako sc jim bližate. Konji postanejo plašni in neumni, a vse to zategadelj, ker jih napačno privezu-
jete. Postavite iih z glavo proti luči, kakor delamo mi, potem vas bodo poznali, razumeli vsak migljaj, imeli vas bodo radi ter postanejo krotke in razumne živali, kakor so naši
konji.«
Japonski barometer. Japonci ne potrebujejo naših barometrov, ker imajo v naravi vse polno navodil za spoznovanje vremena. Kadar sili krokar k vodi, je blizu dež. Kadar lisica laja, bo dež v treh dneh. Ako vidiš v enem dnevu več kot tri kače, je nesreča neizogibna. Ako kače beže in se spe-niajo na drevje, bo veter. Ako se ti vidijo planine blizu, bode kmalu dež. Ako pade megla zjutraj, ne hodi iz hiše, ako pa ie megla zvečer, sc ne boj dežja. Ako v krogu okoli meseca ne vidite zvezda, bo kmalu dež, ako je videti le eno zvezdo, bo dež en dan pozneje.
Ciganska. Ciganu so povedali, da mu je v njegovi odsotnoszti zgorel šotor ter so mu pri tej priliki vse pokradli. Cigan je odgovoril hladnokrvno: Zal mi je, da nisem bil zraven, ker bi bil tudi kai ukradel.
Telefonska In brzojavna poročile
DRŽAVNI ZBOR.
Naši poslanci za podpore.
Naši poslanci so že prvi dan vložili več nujnih predlogov za državno podporo. Dr. Krek je vložil predlog za državno podporo prebivalcem selske in šmartinske fare, ..i jim je toča napravila silno škodo. Poslanec Demšar je stavil obširnejši nujni predlog za pogo-relce v Gorenjih Danjah, ki so državne podpore nujno potrebni. Povše predlaga nujni predlog za državno podporo prebivalcem občine Polšnik, osobito vasi Zgornje in Spodnje Jelenje zaradi škode po toči, ki je dne 17. maja razsajala. Istotako za vas Preska pri Šmartnem zaradi požara, ki je pet poslopij uničil, ki so državne podpore zato nujno potrebni.
OTVORITEV DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj. 17. junija. K otvoritvi državnega zbora so prišli domala vsi poslanci. Ob ' > 11 je bila zbornica polna. Kot zadnja skupina so prišli v zbornico soc. demokratje. Kr-ščansko-socialni poslanci so imeli pripete bele, soc. demokrati pa rdeče nagelje, Nemci plavice, češki radikalci pa belo-rdeče rože. Po 11. uri so prišli ministri, baron Beck pa je naznanil, da ga je cesar poblastil, da stori vse priprave za sestavo zbornice. Nato je pozval poslanca Funkeja, župana litomeri-škega kot najstarejšega člana naj prevzame predsedstvo. Imenoval je osem najmlajših članov zbornice za zapisnikarje in se je izvolilo po opravilniku določenih 9 oddelkov, katerim so se izročili volivni akti neprotestira-nih volitev. Predsednik Funke je v svojem govoru omenial, kakšne velike naloge čakajo državni zbor, vprvič izvoljen na podlagi splošne in enake volivne pravice. Zaklical je cesarju trikratno ovacijo, kateri so se vsi poslanci navdušeno odzvali razun soc. demokratov. ki so pa vstali iz svojih sedežev Vršila se je zaobljuba v vseh deželnih jezikih. Prestolni govor se vrši v sredo, prva seja pa že v četrtek. V loži gosposke zbornice so otvoritvi parlamenta prisostovali skoro vsi novi člani gosposke zbornice.
Dunaj, 17. junija. Gosposkozbornično zasedanje ie otvoril predsednik knez \Vin-dischgraetz.
SLOVENSKI KLUB.
Dunaj, 17. junija. Slovenski klub se je konstituiral in ie izvolil za predsednika dr. Šusteršiča. za podpredsednika pa dr. Korošca. V parlamentarni komisiji sta poleg njiju še dr. Gregorčič in Šuklje. Slovenski klub šteje 16 članov, in sicer 10 Kranjcev, 4 Štajerce in 2 Goričana. Koroški poslanec Grafenauer bo v klubu kot hospitant.
HRVATJE ZAPELJANI PO NERESNICAH.
Dunaj, 17. junija. Hrvatje so na Dunaju čisto zmedeni po Hribarjevih besedah. Hribar namreč neprenehoma povdarja Hrvatom, da je on sprt s Tavčarjem in »Narodom« ter da je čisto nasproten Tavčarjevi politiki, proti kateri obljubuje tudi oponirati. Hrvatje se vedejo ravno tako kakor pred šestimi leti. Tudi takrat je dr. Tavčar povdarjal svoje krščanstvo ter jih tako pregovoril, da so ga sprejeli. Komaj so ga imeli Hrvatje nekaj časa med seboj, so ga spoznali in so ga morali vun vreči. Hrvatje pravijo zdai, da Hribar ni Tavčar. Oni so proti Tavčarju in njegovi politiki — tako pravijo — a o Hribarju ne morejo verjeti, da bi bil tudi on tak. Vse zmede je krivo, da so Hrvatie o slovenskih razmerah čisto napačno poučeni. Cim spregledajo, je upati, da popravijo zmoto.
PLOJ — USKOK.
Dunaj. 17. januarja. Dvorni svetnik dr. Ploi. ki je hil izvoljen kot kandidat »Kmečke zveze«, je svoje dosedanje tovariše, s katerimi je bil izvoljen na skupen program, zapustil in ie uskočil za liberalci v »Jugoslovanski klub«. To ie storil, ne da bi bil prej svoje klubove tovariše le obvestil, dasi se ima le njim zahvaliti, da je sploh politično mogoč.
SOCIALNI DEMOKRATJE.
Dunaj, 17. junija. Socialni demokratje so sklenili, da ne pošljejo zastopnikov k pre-stolnemu govoru.
VODA VDRLA V TUNEL.
Solnogrvad, 17. junija. V tunel železnice skozi Ture pri Pettsteinu, katerega ravnokar gradijo, je vdrla s hitrostjo 40 litrov v eni sekundi voda. Vzlic temu se dela nadaljujejo.
TEGOVINSKA POGODBA MED AVSTRIJO IN SRBIJO.
Belgrad, 17. junija. Trgovinska pogajanja med Srbijo in Avstrijo se začnejo dne 2. julija.
NOVI VOLIVNI ZAKON V RUSIJI.
Peterburg, 17. junija. Novi volivni zakon ic narejen po pruskem deželnem in zato ugaja konservativcem. Volivna pravica se jako omejuje. Volivec mora biti star 30 let, cenzus je zvišan.
Peterburg, 17. junija. Po novem volivnem redu bo nova duma štela samo 442 poslancev.
STOLVPIN UPA USPEHA.
Peterburg, 17. junija. V vili ministrskega predsednika Stolypina je trajal ministrski svet od petka zvečer do sobote zjutraj ob petih. Stolypin upa, da reši krizo ugodno. V vladnih krogih imajo mnogo upanja.
PO RAZPUSTITVI DUME — MIR. Peterburg, 17. junija. Razpustitev dume ni provzročila niti najmanjšega nemira. V prestolnici in na deželi je vse mirno. Socialisti so poizkušali sklicati nekaj shodov, ki jih pa oblast ni dopustila, in so se zborovaci mirno razšli.
FRANCOSKA.
Pariz, 17. junija. Clemenceau je naznanil, da na interpelacije glede na demonstracije viničarjev na južnem Francoskem tako dolgo ničesar ne bo odgovoril, dokler ne bodo sklenjeni sodnijski akti glede na demonstrante. Naznanil je tudi, da so poročila o uporu vojakov v Perpignanu precej pretirana.
Kuverte s firmo, ■ ■ pisma, - -- račune Itd- -
izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška : : tiskarna : v Ljubljani.
Sprejme se
gospodična
:: zo trgovino.::
Poizve se pri
.Veliki tovarni'
A. tu ki č, Resljeva cesta št. 3. Ljubljana.
1363 1
Prihodnji četrtek, t. ]. 20. Junija
ob 9. uri dopoldne
se bode prodajala na graščinskih travnikih v Dragomnu pri Domžalah letošnja
1346 2 - 1
košnja
in zemlja.
Plačilo po dogovoru,
Globoko užaljenim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bogu Vsemogočnemu do-padlo poklicati našega nepozabnega očeta	1365
Franceta Sojerja
posestnika, občinskega odbornika in sod. cenilca
danes ob9.uri nepričakovanov71.letu starosti v boljše življenje.
Pogreb dragega očeta bode v torek, dne 18. t. m„ ob 7. uri zjutraj iz hiše žalosti na Viču št. 35 na pokopališče na Viču.
Sv. maše zadušnice se bodo brale na Viču in v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
NA VIČU, 16. junija 1907.
Žalujoči otroci:
Ivana, Marija, Antonija, Frančiška, hčere. — Franjo, sin.
Kuharica
pod 30 let, vajena del v župnišču, išče službe zopet v kakem župnišču. Ponudbe pod „ Kuharica 99" na upravn. „Slovenca". 1359 3_i
■ ■ • V pripravna za kakega BI I M M obrtnika ali vpoko-I 8 I \ U jenca, ker je blizu MM 1 W cerkve, se takoj proda v Dravljah štev. 50 pri Ljubljani. Več se izve pri lastniku ravno tam._1366 3-1
lice se s poslovodjo
za trgovino z mešanim blagom pri tvrdki konsumno društvo v Staremtrgu pri Ložu.
Mesečna plača 100 kron, event. prosto stanovanje. Ponudbe sprejema do 1. septembra t. 1. načelstvo
ri nakupovanju blasa za novo mašo
se priporočata trgovini v Ljubljani R. Miklauc 1355 11-1
Stritarjeve (Spitnlske) ulice St. 5 „Pri Škofu"
Pognčorjev (sadni) trg v veliki mestni hiši.
Velika zaloga Prijazna postrežba. Zanesljivo blago.
Razglas.
Dne 19. decembra l9o6 je umrla v Dubrovniku (Ragusa) v Dalmaciji Terezija Planinšek, rojena na Kranjskem. Zapustila je več premoženja. Ker se doslej niso zglasili dediči, ki imajo pravico do tega imetja, je isto vzela v oskrb c. kr. okrajna sodnija v Trebinju, dokler se ne zglase postavni dediči, mene podpisanega pa imenovala za oskrbnika.
Tem potom se torej pozivajo oni, ki menijo, da imajo pravico do zapuščine, naj predlože svoja dokazila gori navedeni oblasti najkasneje do 23. marca 1908 in jih pošljejo meni ali pa kar naravnost okrajni sodniji v Trebinju v Hercegovini. Za slučaj, da se ne bodo našli postavni dediči, pripade imetek državi.
Trebi nje, dne 12. junija 1907.
1361 3-1
Podružnica ■ v Spljetu. i
Delniška glavnica i i i K 2.000.000. i i
Uubljanslia kreditna banka v LJubljani, »m unče »e«. z:::
obrestuje
MT* MT vlog« na knjižica in v tekočem računu od dna vloga do JA I 0
--= dnevzdiga po 2 O.
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500 -, 1.000—, 5.000 — in 10.000—.
Ivan Kušec
trgovec, oskrbnik.
Podružnica i v Celovcu, i
■ Rezervni fond i i i i K 200.000. i i i
UI. avstrijski katol. shod.
Odposlanci avstrijskih dijecez so v svojem zborovanju dne 14. septembra lanskega leta sklenili, da sc mora žc v tem letu v jesenskem času vršiti vseobčni katoliški shod avstrijskih katoličanov in zategadelj so pooblastili odbor, ki je sestavljen iz članov katoliškega centralnega odbora in dunajskega di-jecezauskega odbora, da izvrši potrebne priprave. Ker se je to zgodilo, obrača se pripravni odbor na vse sobrate v Avstriji, ter iili prav prisrčno in nujno vabi, da sc v kolikor mogoče v velikem številu edeleže katoliškega shoda.
Katoličani Avstrijci Spominjajte se sijajnih dni od IS. do 21. novembra 1. 1905! Pomislite na edinstvo, katero se je pri tem zborovanju pokazalo, pomislite na velevažne sklepe, ki so celo katoliško gibanje obnovili in okrepili!
Klic, naj sc vnovič vrši katoliški shod, prišel je iz sredine vaših zastopnikov k nam, kateri stojimo katoliškemu gibanju na čelu. Pred petini katoliškim shodom so nas naši nasprotniki lj ti to napadali, sedaj jih je naša zedinjena obramba spravila na misel, da hočejo vse, kar so hoteli prej počasi in potiheni doseči, zdaj kar z enim samim gromnim napadom si prisvojiti. Ali mi jim nočemo samo pokazati, kakšnega mišljenja je tudi zdaj naše liudstvo, mi se hočemo tudi o važnih sredstvih posvetovati, ki naj bodo za bodočnost za naše delovanje tnerodajna.
Priporočamo vam, da se posamezniki, kar se udeležbe tiče, obračajo na obstoječe odbore posameznih kronovin in dijecez.
Naj sc z Božjo pomočjo tudi šesti katoliški shod dostojno pridruži petemu, v blagor in vzpodbudo našega katoliškega ljudstva in porok -boljše bodočnosti za našo domovino!
Častno predsedništvo: Ernest grof Silva-Tarouca, predsednik katoliškega centralnega odbora za Avstrijo. Dr. Bogomir Marschall, pomožni škof in stolni vikar dunajski. Maks baron Vitting-Schell, predsednik nižjeavstrij-skega pripravljalnega in dunajskega dijecez-nega odbora. Predsedništvo: Monsgr. Viljem Michele. Dr. Albin Spinette, glavni zapisnikar katoliškega centralnega odbora za Avstrijo. Prane grof Walterskirchen. Za dijecezni odbor: Kanonik Ivan Flis.
I. sestanek slov. in Im. katoliškega dijaštva.
XNa prvi sestanek slovenskega in hrvaškega katoliškega dijaštva v Zagrebu! Slovensko in hrvaško katoliško dijaštvo je sklenilo, da se vrši letos skupen počitniški sestanek slov. in hrvaškega katol. dijaštva v Zagrebu dne 4., 5. in 6. avgusta. Spoznati sc hočemo med seboj Slovenci in Hrvatje, bratska in sosedna naroda, ki sta sc pa doslej daleko premalo spoznala. Upogled bomo dobili v medsebojne kulturne razmere, kolikor je to pač mogoče v odmerjenem času. Osebno prijateljstvo sc bo sklenilo med katoliškimi dijaki obeh narodov. In s kom naj vežejo slovenskega katoliškega dijaka ožje vezi, kakor z enako mislečim dijakom bratskega nam hrvaškega naroda? Obravnavati hočemo Slovenci in Hrvatje, lajiki in bogoslovci, vsaki zase vprašanja, ki so za razvoj naših organizacij pomembna. Na skupnih zborovanjih pa hočemo obravnavati vprašanja, ki so važna za medsebojno poznanje. Resno hočemo razmišljati o temeljih, na katerih mora sloneti skupno delo Slovencev in Hrvatov, da ne bo le fraza, ampak jasen program. Ponoviti hočemo tudi svoje zahteve o vseučilišču. S tem vabimo vse slovensko, hrvaško in ostalo slovansko dijaštvo, ki ga družijo z nami iste plemenite težnje in resna volja, da pridejo na sestanek kar v največjem številu. Prav tako so nam pa dobrodošli tudi starejši prijatelji našega gibanja, da nam pomagajo s svojim svetom: V delu jc moč in rešitev! Za slovensko katoliško dijaštvo: — Phil. Iv. Dolenec, tč. predsednik »Danice«. — Phil. Jos. Pun-lar, tč. predsednik »Zarje«. — Iur. Ivo Česnik, tč. podpredsednik »Slov. dij. zveze«. — Matej Dagarin, zast. slov. bogosl. —• Za hrvaško katoliško dijaštvo: Phil. Ljubomir Marakovič, tč. predsednik »Hrvatske«, — F. Pavclič, tč predsednik »Domagaja«, Anton Donkovič, zast. lirv. bogoslovcev.
Koroške novice.
k Dobrlavas. Katoliško izobraževalno društvo priredi 2.3. junija, to je na kresno nedeljo popoldne po blagoslovu točno ob 4. uri v Kokju pri Mežnarju mesečno zborovanje, združeno z ljudsko veselico. Prvikrat nastopijo domači igralci z igro »Trije tički«, ravnotako domači taniburaški zbor. — Lepe pesmi bo prepeval mešani pevski zbor. — Vstopnina 30 vinarjev. Preplačila se hvaležno sprejemajo.
k V Borovljah žc več kakor cn mesec razsaja med otroci škrlatica. Dasiravno je v enem samem razredu 15 otrok bolnih, se šola vendar ne zapre. Res čudno!
k Vellkovec. Dne 0. t. ni. prigodila se je v tukajšnjem Mlinskem grabnu velika nesreča. V mestnem lesu v strmini nad Majdiče-vem umetnim mlinom je iki naročilu mestnega borštnarja gostač Zavoden žagal neko drevo, katero je vihar obenem s koreninami podrl. Pri tem opravilu pomagala mu je njegova žena, 4(1 let stara Elizabeta Zavoden. Ko sta odžagala zadnji hlod tik štora, začel se ic štor obenem s koreninami gibati. Mož zakliče, da naj žena beži, ali bilo je žc prepozno. Težki štor se zvrne na ženo, ki je bila
pri priči mrtva. Zapustila je tri dečke, od katerih sta mlajša dva še nepreskrbljena.
k Osebna vest. (Iospod Matevž Arnejc iz Rožeka, narednik pri upravni komisiji 3. domobranskega polka v Gradcu, je imenovan računskim asistentom v c. kr. domobranskem ministrstvu na Dunaju.
k Šolske vesti. Nadučiteljem na Djekšah je imenovan tamošnji šolski vodja Ferdinand Tschierschonig; šolskim vodjo na Visoki Bistrici Jurij Lassernig, dosedaj učitelj v Bil-čovesi. Stalno so nameščeni: Josip Achatz v St. Lenartu pri sedmih studencih; Vilhclm Breyvogel^v Sred. Trušnjah; Frančiška Dolin v Št. Štefanu v Zil. dolini; Flora Miiller Podkloštrom; Marija Faust v Borovljah. — Premeščene: Terezija Kubelka iz St. Jakoba v R. v Tinje; Margareta Cacak iz Tinj v Do-brlovas; Elza Latiger iz Rut v Pliberk; Marija Zanfel iz Dobrlevasi v Steinfeld. — Na dopust: Ferdinand Korenjak v Hodišah (proti ka renči). — Začasno v pokojen je Franc Schuster, učitelj v Škofičah.
k Prvo sv. mašo bodo brali letos sledeči gospodje iz celovškega semenišča. Josip Kleinlercher, 28. julija v Gutenstein; Avgust Agertschnig, 23. julija v Stajerju; Josip Brunner 28. julija v Saehsenburg; Boštjan Einetter, 28. julija v Št. Jakobu v L. d.; Se-verin Jabornigg, 28, julija v Medvodah na Kor.; Valentin Mortl v Melbičah; Gregor Rož-man, 4. avgusta v Šmihelu pri Plibcrku; Josip Suntinger v Stallu in Janko Zel, 18. avgusta v Št. Benediktu na Staj.
k Usmrtiti se jc hotel v Špitalu na D. neki trgovski pomočnik B. s tem, da si je zadal rane na vratu, rokah in nogah in bi na ta način izkrvavel. Vzrok je bil baje, ker je mislil, da je njegov šef nezaupen proti njemu.
k Umrla jc 13. t. m. v Spodnji Goričici pri Celovcu gostilničarka in posestnica Magdalena Zore, roj. Ogradnik, stara 72 let.
k Nadzorovanje. Generalni nadzornik konjenice podmaršal Rudolf vitez pl. Bruder-mann, pride 20. t. m. nadzorovat v Celovec huzarski polk št. 6 in divizijski topničarski polk št. 9.
k Prestavljena sta k domobranskemu pešpolku št. 4 v Celovec stotnik Karol Rei-chelt od ženijskega štaba in provijantni častniški namestnik Jan Boužka od lovskega bataljona št. 6.
k Ukradeno jc bilo drugič v enem letu kolo hišniku v palači kneza Rosenberga v Celovcu, F. Volaušku, vredno kakih sto kron, katerega pa upa zopet nazaj dobiti.
k Obsojen jc bil od celovškega sodišča tovarniški delavec 1. S. v petmesečno težko ječo. ker jc ukradel svoji izvoljenki, neki natakarici v Beljaku, iz zaprtega kovčega 26 K, zraven pa še okradel za malo svoto svojega tovariša.
k Promet za prtljago bode za poletni čas odprt do 30. septembra na postajališču Annen-heim ob Osojskem jezeru in za brzovozno blago tudi na postajališču Sattendorf, proge Amstetten-Pontabelj.
k Pohvalno priznanje jc bilo od železniškega ministrstva izrečeno nadinšpektorju državnih železnic, E. Fischerju pl. Wildensee v Beljaku ob priliki upokjenja za dolgoletno neumorno delavnost.
k Toča jc padala pretečeni teden na zgornjem Koroškem v več krajih ter jc napravila kmetom znatno škodo na pridelkih tako, da morajo prizadeti posestniki ozimino pokositi.
k Iz »Akademije slovenskih bogoslovcev« v Celovcu. Naša akademija je tudi drugi tečaj častno rešila svojo nalogo in pokazala, da imajo njeni člani smisel in veselje do resnega in vztrajnega dela. V primerno kratki dobi imela je akademija 15 predavanj, v kojih sc je razpravljalo največ o različnih panogah socialnega vprašanja. Predavali so: Mikula: »Moderni boj proti cerkvi s posebnim ozirom na prosto šolo«; Irgolič: »Slovenske Gorice«; Ožgan: »Kako bi sc dalo zboljšati polje?«; Kasal: »Zgodovina kmetskega stanu pri Slovencih«; Senk: »Varčnost v zasebnem gospodarstvu«; Rožman, ki je bil potoval o Veliki noči v Rim: »Rim in njega znamenitosti« (dvakrat predaval); Weiss: »Delavska organizacija in samopomoč«; Mente: »Življenje in delovanje Andreja Einspielerja«; Truppe: »Liberalizem in kmetski stan«; Ogris Jos.: »Poezije Leona XIII.«; Škofič: »Vajvazor in njegove zasluge za Slovence«; Ogris Alb.: »O čem govore zadnje državnozborske volitve?«; Vidovic: »Germanizacija koroških Slovencev«. Po vsakem govoru sc je vršila debata. Da se je negovalo tudi petje in tanibu-ranje, skoro ni potrebno pripomniti, ker je bil Slovan od nekdaj prijatelj petja iu godbe. —■ Mislili smo prirediti tudi slavnostno akademijo, a smo opustili to misel za letos. Sklenilo pa sc je, storiti to kolikor mogoče sijajno prihodnje leto, ko bo praznovala akademija 60-letnico svojega obstanka.
Štajerske novice.
š Suspendiranje notarja. Disciplinarni svet c. kr. deželnega sodišča v Gradcu je na predlog c. kr. državnega višjega pravilnika suspendiral notarja Vincenca Kolška v Šoštanju in proti njemu uvedel disciplinarno preiskavo.
š Razpisana učiteljska služba. Na triraz-rednici v Zgornji Poljskavi je popolniti mesto stalnega učitelja. Zahteva se znanje obeh deželnih iezikov. Prošnje naj se naslavljajo do 30. junija t. I. na krajni šolski svet v Zgornji Poljskavi.
š Požar. Ogenj je uničil v Mezgovcu posestniku Jožefu Hržiču gospodarsko poslopje.
š Skoro bi utonil v Ptuju pekovski pomočnik Fakleš, kopajoč se v Dravi v bližini železniškemu mostu. Kličočemu na pomoč, je skočil v vodo neki šestošolec, toda, ker jc Fakleš silno mahal z rokama okoli sebe, izginila hi bila oba v valovih, da ui prišel na pomoč še abiturijerit Scheichenbauer.
š Ormož. 13. t. m. je z ormoškega sodnij-skega poslopja vihrala že peti dan bela zastava, naznanjajoč, da so zapori prazni, kar se doslej še ni zgodilo.
š Mariborski župan, dr. Schmidcrer, je danes prisegel. Vlado jc zastopal naniestniški svetnik grof Attenis.
š Shod vseli železničarjev se bode vršil jutri, 18. t. m. v Mariboru ter obravnaval položaj uslužbencev Južne železnice, njih zahteve in dosedanje korake, ki so jih v ta namen naredili.
š Ob otvoritvi Franc Jožefovega mostu v Brežicah jc kočar Koprivec zagrabil frank-furtarsko zastavo, visečo s hiše Schilletra ter io s tako silo potegnil, da sc jc zlomil drog, zastava pa padla v blato. Radi tega groznega zločina je dobil eden teden zapora z dvema postoma.
š Brzojavna postaja v Zgornji sv. Kuni-gundi je začela včeraj poslovati.
š Štajerska dežela za »Schulverein«.
Štajerski deželni odbor jc prevzel v oskrbo Schttlvereinovo dvorazrednico v Rogatcu, za kar se je Schulverein dolgo potegoval. Ali naj je to nova taktika?
š Ustrelil se je v Ptuju dne 13. junija mizar na Južni železnici Osim, a se je slabo zadel; kroglja je šla med desnimi senci v črepinjo; prepeljali so ga takoj v mestno bolnišnico, kjer je zopet poizkusil samoumor, hotel je skozi okno skočiti na piano, a so mu to še ob pravem času zabranili. Osim ie mlad mož, ima ženo in več nedoraslih otrok. Nesrečna pijača ga je privedla v samoumor.
š Na ptujskem polju je bila zadnji čas luida suša, a v petek popoldne je prišel zopet blagodejni dež. Hvala Bogu!
š »Posavska Straža« piše: Somišljeniki! Zapomnite si trgovine, kjer vam usiljujejo »Štajerca« in druge nasprotne liste!
š Organisti. Onim gospodom organistom, ki so se pismenim potom glede pokojnine podpisanemu javili, naj služi sledeča prošnja ali peticiji v odgovor, koja se .ie dne 31. maja t. leta v Gradec odposlala: Visoko c. kr. štajersko namestništvo v Gradcu. Podpisano podporno društvo organistov za škofije lavan-tinsko, ljubljansko, goriško in tržaško-koper-sko s sedežem v Celin ie bilo opozorjeno, da jc razposlalo to visoko c. kr. namestništvo raznim društvom okrožnico, naj sc izjavijo do 1. junija t. 1., katere svojih članov da smatrajo podvrženim zavarovalni dolžnosti po zakonu z dnč 16. decembra 1906 drž. zak. št. 1 od leta 1907. Ze meseca aprila t. I. smo naznanili s posebno vlogo visokemu c. kr. ministrstvu notranjih zadev željo našega društva, naj bi bili vsi člani istega deležni dobrot tega novega zakona, ter nai bi se prištevali med one zasebne uradnike, ki so dolžni biti zavarovani za starost in onemoglost v zmislu zgoraj navedenega zakona. Z ozirom na to dejstvo si usoja podpisano društvo opozoriti, da imajo cerkveni organisti, ako se vpošteva brezplačno stanovanje brez izjeme vsi organisti najmanjšo letno plačo 600 K in da so toraj podvrženi zavarovanju po zakonu z dne 16. deccmbra 1906, drž. zak. od leta 1907. Omeniti moramo, da opravljajo in izvršujejo cerkveni organisti svo.io službo v ogromni večini le z duševnimi opravili, to jc, da sestavljajo cerkvene pesmi, jih kom-ponirajo ter gojijo po farah cerkveno in posvetno petje; mnogo jih pa tudi opravlja ali vsaj pomaga opravljati tudi v občinah tajniški posel. Vsled tega sc morajo na vsak nač.in prištevati med tiste zasebne uardnike, ki so podvrženi zavarovanju po spredaj navadenem zakonu. Prosimo toraj, da se smatrajo temu zakonu podvrženi vsi tisti organisti, ki se izkažejo, da so z uspehom dovršili orgljarske šole in so stalno nastavljeni kot farni cerkveni organisti. - Celje, dne 31. maja 1907. Karol Bervar, predsednik.
v obrambo.
Z Dolenjskega. — V obrambo duhovniške časti. Naša Dolenjska je tako srečna, da se ji je rodil veletim, pravi monstrum vse-obsežnega znanja, ki se bavi s predmeti raznih strok, v prvi vrsti s prirodoslovjcin, meteorologijo. Na podlagi natančnega opazovanja magnetne igle napoveduje prekucijc v naravi, izbruhe naravnih sil, grozne zračne pojave itd., po drugi strani pa venomer trdi, kako sc na Dolenjskem dani in vedri, in jasni. Kdaj se bo pač v njem zjasnilo in magnet pomiril? Bog umej tega človeka, ki sc drzne presojati značaje prvih oseb p jbivalstva, a jc sam tak kremen-značaj, da ima vedno dve železi v ognju ter odlaga proizvode svoje razburkane fantazije zdaj v liberalnih, zdaj v klerikalnih časnikih, kakor bolj kaže in nese.
V	149. št. tržaške »Edinosti« jc ta možakar zopet zahrešča! in prti no mero gnojnice izlil na našo preč. duhovščino, ki mu je čez vse pri srcu. Dopis jc boječe skrit na zadnjih straneh, pa še tako je raztrgan, da ga na prvi pogled težko stakneš. Najbrže si je mislil pisač:
V	tem kotu setn brez skrbi, nihče me nc bo izvohal iu kresni! po krcmpljih, toda po naključju liani je prišel v roko literarni absccs »Šrebrniškega«. Nismo nameravali odgovoriti. Hoteli smo posnemati duhovnika, ki ic korakal mirno svojo pot, naproti mu pride surovež in ga šiloma odrine češ: »Nc boni
se umikal vsakemu oslu.« »Se bom pa jaz« — odvrne duhovnik iu pohlevno stopi v stran. Toda v dopisu je toliko laži iu ostudnih obrekovanj, da ga moramo popraviti in dopisniku pošteno |)osvetiti. Župnik Zamide je umrl v bolnici v Kandiji ter imel po sodbi »Šrebrniškega « premalo dostojen pogreb. Mi nočemo o življenju rajnika črhniti ne bele ne črne, povemo le toliko, da jc imel rajnik nad mero časten in dostojen pogreb. Ne dva ali trije, temveč šestnajst duhovnikov v roketu ga je spremilo k jami in potoma pelo pretresljivi »Miserere«. Marsikateri zaslužni župnik, ki jc umrl sredi napornega dela kot žrtev poklica nima toliko duhovnih sobratov pri pogrebu. Mil. gospod prošt, ki jc bil službeno zadržan, jc odposlal kot zastopnika kapitelja k pogrebu kanonika Zlogarja, funkcija pokopa pa se je izročila preč. g. dekanu Erker-iu kot načelniku deputacije kočevske duhovščine. Le brezstidna zlobnost more očitati gospodu proštu, da se nalašč odmiče opravilom, ki mu pripadajo kot dekanu. Nasprotno jc res, da z veseljem in z bratsko ljubeznijo vodi mrliške sprevode umrlih duhovnikov, pogrebnino pa prepušča, čc se mu v kakem slučaju ponudi, dotični cerkvi. Če hi Zamide čital oni spis, v srdu bi ga strgal na kosce. — Ravnotako ni res, da po rajniku ni bilo sv. maše, isti dan na vse zgodaj se je opravila, kakor sploh po vsakem mrliču v bolnišnici. »Srebrniški« naj bi bil vprašal, in prišel k nji, molit za dušni pokoj Zamidetov, marsikatero kapljo vina mu je popil. Mnogo duhovnikov iz okolice pa je že prešnji dan prišlo mrliča pokropit in molit ob mrtvaškem odru, ker prihodnji dan niso mogli k pogrebu. Vedite, da ni navada, slišati govore pri pogrebu upokojenih duhovnikov; ravnotako ni navada, da bi, kakor si vi domišljujete, duhovnik iskal plačila za udeležbo pri pogrebu. Ni dolgo kar smo spremili dva kanonika k pogrebu, kdo je čul pogrebni govor v kapiteljski cerkvi ali na grobu? Spominjamo se, da je celo velezaslužni kanonik in poslanec Karol Klim imel pogreb brez govora. Vojak je bil rajnik prva leta, čast mu, škoda, da si ni za zmiraj volil tega poklica, ki je bil zanj primernejši kot »trnjevi venec« svečeništva, kakor ga vi imenujete. V duhovskem stanu sc je čutil nesrečnega, zato sc jc ogibal družbe duhovnih sobratov, dasi so sc vsi brez izjeme vedli proti njemu kolcgijalno in ga ves čas podpirali z masnimi štipendiji. Ni pa stvar duhovnikov, skladati novce za gardo. Zakaj niste vi kot bivši vojaški kamerad tega v roke vzeli? Vaša dolžnost bi bila! O »prekletem mamonu«, gospod »Srebrniški, pa kar tiho! Vas ni li mamon mamil, ko ste iskali zaveznice na potu skozi življenje, vas li ne mami 011 pri krpucanju dopisov, ali ne diši celo vaš mogočni podpis po zvenečem mamonu?
lz slovanskega sveta.
sl Slovanski čebelarski shod. Letos meseca avgusta se bo vršil v Belgradu 111. sliod srbskih čebelarjev, ki se bode posvetoval o praviliz za Zvezo srbskih čebelarjev. Ko bodo sprejeta, sc bode takoj otvoril kongres slovanskih čebelarjev, ki bode obravnaval zlasti sledeča vprašanja: 1. O Zvezi vseh slovanskih čebelarjev; 2. o napravi mreže opazovalnih postaj; 3. o izdavanju skupnega vseslovan-skega čebelarskega lista. Udeležbo je priglasilo žc več ruskih profesorjev.
sl Srbsko akad. pevsko društvo »Obilic« napravi letošnje počitnice izlet v Bosno in Hercegovino. V več mestih priredi koncerte.
sl Židovsko vprašanje v dumi. Židovski list »Hazman« javlja, da predlog postave o popolni enakopravnosti Židov na Ruskem jc dozdaj podpisalo 80 poslancev. A židovski poslanci ga bodo predložili dumi šele, kedar ga bode podpisala večina poslancev.
sl Ruski vsedijaški shod. Kakor »Birže-vija Vjcdomosti« poročajo, se bode v kratkem vršil v Moskvi vsedijaški shod iz cele ruske države. Sklicatelji shoda ima. upanje, da bode vlada ta shod dovolila.
sl Prošnja ruskega ženstva. Ruski » Tovariš« piše, da sc bode dumi v kratkem predložila prošnja za politično enakopravnost ruskega ženstva. Pri prošnji kot priloga sc nahaja 300 pol z ženskimi podpisi. Dosedaj sc jc nabralo 17.437 podpisov, največ podpisov seje nabralo na Litvi iu v severozahodnih krajih poljskega kraljestva.
sl Reforma ruskega pravopisa. Tri sto članov dume je podpisalo in poslalo znanstveni akademiji spomenico, ki v nji dokazujejo nujnost popravljenja ruskega pravopisa v fonetični smeri in to v to svrho, da se iMiduk ruskega pravopisa olajša. Spomenica se končuje s prošnjo, da naj akademija izdela načrt takega popravljenega pravopisa.
sl Katoliški samostani na Ruskem. Po znanem carskem oktobrskem ukazu proglasila sc jc na Ruskem popolna verska svoboda. Ali nasproti ruskim katoličanom prak-ticiral sc je carski ukaz drugače; zlasti katoliški samostani na Ruskem so bili podvrženi izjemnim predpisom. Šele sedaj pripravlja rusko ministrstvo za notranje zadeve predlog postave, po kateri bodo katoliški samostani na Ruskem postavljeni na enako stopinjo z zavodi družili veroizpovedani. Dosedanji samostani bodo dobivali državno podporo, novi samostani sc morejo ustanoviti le z dovoljenjem škofovim in na zasebne stroške. Samostan sc more zapreti samo vsled sklepa ministrskega sveta, ako to zahteva državna potreba. Vstop v samostan je vsakemu prost. Ie tujci morajo se podvreči dosedanjim predpisom. V samostanih se smejo vršiti shodi in duhovne vaje posvetnih duhovnikov, toda le z dovoljenjem guhernatorja.
Delniška družba „ZDRUZEIIIH PIVOVAREN" Žalec in Laško
zz pripor6ča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko). zz
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
— pcšiljattfe na dem 5prejema restaurater porednega T)cma" g. ^ržišni^. (Telefon 82.) ——_
1337 3—2
Razglas.
m^mmmmm

Dež. odbor kranjski otvarja s tem splošno ponudbeno obravnavo glede
zavarovanja dež. gledališkega poslopja v Ljubljani proti požaru.
Vsa stavbna vrednost z inventarno opravo vred znaša po izvršenih odpisih 402.500 K. Kolekovane in zapečatene ponudbe, katere je opremiti z nadpisom: „Ponudba za zavarovanje gledališkega poslopja" se morajo vložiti do 1. novembra t. I. 12. ure opoldne pri vložnem zapisniku deželnega odbora kranjskega.
Ponudbe morajo dalje obsegati izrečno izjavo, da so ponudniki natančno vpo-gledali pri deželnem stavbnem uradu razpoloženi zavarovalni predlog ter da brez pridržka pripoznajo. da je popolnoma v soglasju s stavbenim stanjem.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani 14. junija 1907.	_
<3o zor !
<3*czor !
Največja zaloga nagrobnih spomenikov
katere imam v zalogi iz vseh vrst marmorjev, umetno izdelane; ravno tako so v zalogi
nagrobni okviri.
Preč. duhovščini in slav. občinstvu se priporočam za vsa umetna cerkvena in stavbinska dela po zmernih cenah.
Nagrobne spomenike prodajam radi preselitve obrti po zelo nizkih cenah.
Z velespoštovanjem	871 12—i«
Ignacij Čamernik
kamnosek, Komenskega ulice 26 v Ljubljani
Razglas.
Karol grof Lanthieri, grajščak v Vipavi, proda iz proste roke od svojih v katasterskih občinah Lome in Javornik ležečih gojzdov, v izmeri 268 ha 51 a 77 m2 in 490 ha 38 a o5 m2, vpisanih pod vlož. štev. 970 kranjske deželne deske, in siccr:
1.	del na Nemcu cenjen na . .
2.	„ Adamova kaša, Črtež in
Uhani vrh, cenjen na . .
3.	„ Vrh Naderta, Budnov vrh
Smrekov vrh in Lipov vrh, cenjena na......
4.	„ Nad novim svetom, in
Travni grič cenjen na . .
5.	„ Nad travnim vrhom cenjen
K 18 000 — „ 40.000- —
„ 70.000--
„ 70.00J-— „ 30 000-
Klobohi in slamniki zn gospode in dečke
se prodajajo zaradi zapoznele sezone po zelo znižani ceni.	1345 3-3
Največja izbera moških oblek za tennis in iz lustra kakor tudi dam-ska krila iz batista in prašni plašči.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovic
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Kupujte
narodni
Kdor želi kaj kupiti naj se oglasi pri gojzdnem oskrbništvu v Hrušici dne 24., 26. ali 28. junija t. 1. in si ogleda v prodajo namenjene dele. Pogoji prodaje poizvedo se pri gozdnem oskrbništvu v Vipavi.
Vipava, dne 10. junija 1907.	1343 3-2
Luschka, m. p.
Oklic.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani naznanja, da se je dovolila prostovoljna dražba posestva Melhijor-ja Supan vi. št. 169 kat. občine Vodmat, ki obstoji iz hiše št. 15 v Vodmatu z dvoriščem ter pašnika pare. št. 9|16, kakor tudi kavarniške opreme in zaloge. Dražba se vrši dne 18. junija 1907 ob 9. uri dopoludne na lici mesta v Vodmatu .št. 15.
Vsak ponudnik mora založiti na roke prodajnega poverjenika pred ponudkom kot vadij 10% na 26.000 kron določene vzklicne cene, tedaj 2.600 K v gotovini ali v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev po kurzu dunajske borze prejšnjega dne, ali v vložnih knjižicah tuzemskih hranilnic ali posojilnic z neomejeno zavezo.
Zdražitelj prevzame terjatve knjižnih upnikov v znesku 18.963 K v svojo osebno plačilno zavezo in obrestovanje od i. julija 1907 nadalje. Ostanek najvišjega ponudka pa ima plačati v osmih dneh od dne dražbe s 5% obrestmi od tega dne naprej.
Dražbeni pogoji, zemljeknjižni izpisek in zaznamek kavarniške oprave in zaloge se lahko pregledajo pri podpisanem sodišču ali pa v pisarni c. kr. notorja dr. Frana Vok v Ljubljani med uradnimi urami.
Lastnik posestva ima pravico najvišji stavljeni ponudek takoj po sklepu prodaje ali vsprejeti ali pa odkloniti.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani odd. VIII
dne 6. junija 1907.
1288 3—2
priporoča za čas prvega sv. obhajila sledeče Knjige:
Nagfelsclimitt, Die Feier der ersten heiligen Kommunion der Kinder. Predigten, Anreden und Skizzen. Vl+390 str. K 3'84.
Zapletal, Kurze Anreden zur Vorbereitung auf die ersfe heilige Kommunion. XIl-|—120 str. K —'80.
\Vacker, Geschiciiien fiir Neukommunikanten fiir die Zeit vor und nach der ersten h, Kommunion. IV-|-31Q str. vezano K 216.
Beispielts und Erzahlungen zum Kaiechismus
der kath. Religion fiir die Volksschulen nach den einzelnen Glaubensartikeln, den Geboten und den heiligen Sakramenten (Walk.) K 2-16.
Schmitt, Anleitung zur Erieilung des Erstkom-munšfcanteira-Unterrichtes. X-j-350 str. K 312.
Schwillinsky-Gill, Anleitung zum Erstbeicht«, Ernt-kommunion- und Fčrmungsunterricht in ausfiihr-lichen Katechesen, nebst zehn Kommunionanreden und Gebeten. lV-j-184 str. K 1'50.
Hermann, Unterrichi fiir Erstkommunikanten in vollstandigen Katechesen. lV-j-170 str. K —90.
Arndt, Der heilige Sftanislaus Kostka. 255 str. K 180.
Meschler, Leben des hI. Aloysius von Gonzaga, Patrons der christlichen Jugend. XL1-|—311 str. K 4 32.
Prvoobbajancem primerna darila:
Rafael ali nauki in molitve za odraslo mladino. Spisal Jožef Kerčon 350-|-X str. Znižana Cena. Nova, zelo lična in trpežna vezava: rudeča obreza KI—, zlata obreza K P50, fina vezava, mehke vatirane platnice, zlata obreza K 2'—. -Najpopolnejši molitvenik za mladino s potrebnimi poduki itd. Med drugim obsega tudi š e s 111 e d e 1 j s k o in mnogo drugih pobožnosti k sv. Alojziju in sv. Stanislavu. Poleg tega je primeroma najcenejši molitvenik.
l inžgar, Bogu, kar je Božjega. Jako fin molitvenik v zelo priporočili obliki, se dobi vezan v fine, pregibljive platnice za dečke in v fine vatirane platnice za deklice. Cene molitve-niku v vezavah za dečke : z rudečo obrezo 1 K, fino šagreno usnje, zlata obreza 2 20 K, najfinejša teletnina 3 K. — Cene molitveniku v vezavah za deklice: fina vezava z zlato obrezo 1-80 K, fino šagreno usnje 2"20 K, najfinejša teletnina 3 K.
Zu Gott mein Kind! Belehrungen und Gebete fiir Firm-linge und Erstkommunikanten von P Cčlestin Muff, vezano z zlato obrezo 156 K.
Der groBe Tag. Eine Erinnerungsgabe deri lieben Erstkommunikanten, dargereicht von Bernard Arens S. J. vezano zlato obrezo 3 60 K.
[
Podružnice:
pfun « m«n'alnlcaml: Ombrn ti, Mala ilrao, Moit allca 17, <U4«n, Brno, (JeMa Lipa, Cnlka Kamalu, flonrakl Zamber«, KSdUng, Hnrl JIM«, Pire., HriUn la Ubere«.
Menjalnice n. Dunaju:
I. W«llialla 10, II. Taborilraau «, III Ungargant 77 (vogal Renn.cga), III. LA .Migat;« 27 IV Vlflntr Hanpltlraatt II, V SchAnbrunntritr.iai« 89 a, VI 6wnp«ndorfrratr. 42, VII Marlablferatrana« 78, VIII Ln rh?iitn<1«rilra«ja 132 IX Alarratraaa« u K. PavorlitnitraMa 99, XVIII. W*lir>n*«. »trata« 33, XI>L DAbllngar H«oplalr IJ XI*. Nnaptilrant
KunJalniCna delniška družba 45 ho-94
,M E R C U E
it
OunaJ, I., Wollzeile 10,
IrapJUl K 20,000 000. »eiier zaklad IT 8 5 «0.000
Najkulnntnejii
nakup in prodaja "M
vnrli vrst lunt, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, arečk deviz, valut in donarja
Ziimnejftva in eskomptiranje w
litrcbanih »antavilic in obligacij, urečk. in kupoaov