ft Poitnlna piaAana v gotovini. Leto LXVL, St. 271 LI a, ponedeljek 27* novembra 1033 Cena Din Izhaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petit vrat a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.f>0, od 100 do 300 vrst a Din 3.-. većji inserati petit vrsta Din 4,.-. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica St. 5 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101, Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.361. NOVA FRANCOSKA VLADA Chautemps je sestavil drugo izdajo Sarrantovega kabineta — Levičarski kartel je propadel — Tudi novi vladi napovedujejo kratko življenje Pariz, 27. novembra. Chautemps je Po skoraj celonočnih pogajanjih in posvetovanjih v zgodnjih jutranjih urah s.stavil svojo vlado. Prizadevanja za obnovo levičarskega kartela niso uspe-x zaradi osebnih nasprotij in zar. di nejasnosti programa, nove vlade, glede katerega se niso mogli zediniti. Nova vi^da, ki se je dopoldne ob 10. pred-..-vila predsedniku republike, jj v glavnem sestavljena tako-'e: .ministrski predsednik in notranje iinistrstvo: Chautemps (rad.), podpredsednik in minister pravde: Rainaldv (centrum), v jjska: Daladier (rad.), zunanje zadeve: Paul Boncour (neodvisna levica), vojna mornarica: Sarraut (rad.), zrakoplovstvo: Pieii; Cot (rad.), fl;i-nce: Georges Bonnet (rad.), pro.acun: Marchandeau (rad.), trgovina: Eynac (levi centrum), narodna obramba: Demonzier (soc). javna dela: Paganon (rad.), delo: Lamoureux (rad.), kmetijstvo: Queuille (rad.), prosveta: Frot (rad.), zdravstvo: Esrael (rad.), pokojnine: Ducoste (rad.), kolonije: Dalhnler (rad.). Nova vlada je prav za prav samo druga izdaja prejšnje Sarrautove vlade. V njem so samo štirje novi ministri, ki niso bili v dosedanjem kabinetu in jo smatrajo za čisto radikalno vlado, ki pa računa na podporo na levici in desnici. Njena večina je še manjša, kakor je bila Sarrautova in znaša le okrog 200 poslancev. Neosocialisti so odklonili sodelovanje, prav tako pa so odrekli podporo levičarski republikan- V splošnem prorokujejo Chauterrrp-sovi vladi kratko življenje. Pariz, 27. novembra, r. Herriot, ki je iz zdravstvenih razlogov odklonii vstop v vlado, je sporočil Chautemp-su, da je pripravljen zastopati Francijo v Ženevi in prevzeti tudi druge diplomatske misije, ki bi mu jih vlada poverila. Pariz, 27. novembra. AA. Kakor znano, je nameraval Chautemps sestaviti vlado, za katero bi stale skupine wJ neosocialistov pa do levičarskih republikanca v. Toda pogajanja so šla dokaj težko izpod rok in Chautemps je okoii polnoči sporočil, da ie ustvaritev takšne unije na'etela na precejšnje tež-koče ter ie zato sklenil sestaviti vlado ki spominja na apel radikalnih socieJi-stjv na vse republikance da se država finančno obnovi in zaiamči zunanja varnost. V kabinetu je 5 senatorjtv (Rainaldy, Boncour. Sarraut, Esrael in de Gorgeu). Definitivna sestava nove vlade se je prepozno razvedela. da bi jo mogli listi komentirati. Vzlic temu listi sodijo, da bo Chautepmps dobil večino, v kareri bodo tudi neosocialisti in levičarski republikanci — vse je pa odvisno od finančnega načrta. Mislijo, da bo vlada predložila v vladni deklaraciji kratko analizo finančnega načrta, ki ga bo predložila zbornici isti dan. ko se ji bo predstavila. »Echo de Pariš« pravi, da bo Chau-^ptids zahteva' <=kramo numosr za sprejetje finančnega načrta. V načrtu bo tudi znižanje uradniških plač, toda v drugi obliki, kakor sta jo predlagali Daladierieva in Sarrautova vlada. Sestava vlade Pariz, 27. novembra. AA. V novi vladi ChauLempsa je 26 političnih osebnosti, 18 ministrov in 8 državnih podtajnikov. Od teh 18 ministrov jih je bilo 14 v Sarrautovi vladi, in sicer Chautemps. Boncour, Bonnet, Daladier, Sarraut, Cot, de Monzie, Paganon, Eynac, Dalmier, Ducos, Mistler in Frot, štirje so pa novi, in sicer Rainaldv, Marchandeau. Lamoureux in Esrael. Dva ministra iz bivše Sarrautove vlade sta dobila druge resore, to sta Dalimier, ki je bil prej pravosodni minister, zdaj je pa koionijski, in Frot, ki je bil prej minister za delo, zdaj pa trgovinski. Od osmih državnih podtajnikov jih e 5 bilo že v zadnji vladi, trije so pa novi (Bertrand, Patenotre in Cheron). štirje ministri in trije državni podtajni-ki iz bivše Sarrautove vlade niso več v novi vladi. To so Gardey, Pietri, Stern. Lisbonne, Marie, Bibier in Brunet. Od 18 ministrskih resorov jih je 14 v rokah poslancev, štirje so pa senatorji. Od 8 državnih podtajnikov je 7 poslancev in samo eden senator. 14 ninistrov in državnih podtajnikov pripada radikalno-socialistični skupini, rije od netih senatorjev pa demokratski levici, medtem ko Paul Boncour ne ^:nain na glavo eč, kakor v drugih banovinah. Pri tem bi se vsekakor moralo upoštevati, da bi se ne otežkočila konkurenčna sposobnost naših gospodarskih krogov, ker imata tudi Vojvodina in Srbija že mnogo industrije m ker tudi že mnogi naši industrjci spravljajo svoje obrate v tamošnje kraje in sicer ne brez razlogov Kar se tiče novih uredb glede našega denarstva, so mnogo dalekosežne j ša, '...i-kor je pa kmečki moratorij, ker gre za obnovo zaupanja v naše denarstvo in za 9 milijard vlog v denarnih zavodih. Govornik je nato obSirno govoril o vprašanju davčne reforme ter povdarjal, da bo ime! finančni odbor Narodne skupščine v prihodnjih mesecih dovolj časa proučiti točno vse vladne predloge, zaradi česar je naprosi' zbrane zastopnike 50-sp">darskil: krogov, naj izrazijo svoje žr. 1 je ter mu izroče vse ^r^divo. ki bi ga lahko uporabi' v tem pogledu za zaščito interesov našega gospodarstva. Podpis prijateljskega pakta s lurcijo Beograd, 27. novembra, r. Snoči je prispel v Beograd turški zunanji minister g. Tevfik Ruždi bej. Na kolodvoru ga je pozdravil zunanji minister g. Jevtič. Danes dopoldne se je turški minister vpisal v dvorno knjigo, nato pa je posetil ministrskega predsednika in zunanjega ministra, s katerim je imel dolgotrajno konferenco. Popoldne ob 5. bo v kabinetu zunanjega ministra na svečan način podpisana prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Turčijo. Opoldne priredi ministrski predsednik na čast turškemu ministru svečano kosilo. Zasedanje skupščinskih odborov Beograd, 27. novembra, r. Danes dopoldne ob 9. se je pričela v Narodni skupščini seja odbora za proučevanje uredbe o javnih J delih. Seji prisostvujeta tudi minister za so-i cialno politiko g. Ivan Pucelj in minister za i gradnje dr. Srkulj. Ob pričetku razprave sta oba ministra podala obširne ekspozeje o pomenu in namenu te uredbe. Seji prisostvuje tudi veliko število narodnih poslan-I cev, ki niso Člani odbora, ker vlada za to uredbo največje zanimanje. Razprava bo trajala predvidoma več dni. Popoldne se sestane tudi finančni odbor, čegar seje so bile pred par dnevi zaradi obolelosti finančnega ministra odgođene. Za sredo je sklicana seja odbora, ki bo proučil uredbo o zaščiti kmetov. Priznanje pokojnine Beograd« 27. novembra, r. Senat je danes dostavil Narodni skupščini v nadaljnje postopanje v senatu že odobreni zakonski predlog, po katerem se prizna novinarju in književniku Andreju Gabrščku Iz Ljubljane dosmrtna pokojnina mesečno 3000 Din. Konferenca štirih padla v vodo Z zmago francoskega stališča so se izjalovili rimski - — Italija pripravlja novo akcijo Parii, 27. novembra. AA. Današnji slatin« prinaša od svojega rimskega poročevalce tole poročilo: Italija se dan?e zaveda, da bi morebitno zbližan je rrr^d Francijo in Nemčijo znatno zmanjšalo njeno posred ovalsko vlouo med Nemčijo in Francijo, in zato je Rim začasno opuelil mieel na sklicanje konferenc? štirih. V zvezi s tem novim diplomatskim po ložaj?m v italijanski prestolnici omenjajo rimski diplomatski krotii odhod nemškega poslanika Hasela v Berlinu in pravijo, da je Has«?l odpotoval iz Rima, da obvesti svojo vlado o novi orientaciji italijanske zjna- nje politike in o nekih novih predlogih, ki jih misli dati Italija Nemčiji. London. 27. novMiibra. r. Angleški tisk posveča razvoju odnošajev med Francijo in Nemčijo največjo pozornost in vidi v ne davnem razgovoru med Hitlerjem in fran roškim poslanikom Poncetom dober znak za ?.ač>t?k neposrednih poganjanj mtNl Berli nom in Parizom. Samo liberalni »N?wt-Croniclec, ki sicer priznava važnost teh razgovorov, nastopa proti neposrednim pogajanjem, ker bi 6e s tem zmanjšala avtoriteta Društva narodov in bi to pomenilo oovratek k metodam tajne diplomacije. Amerika bo povečala svojo armado Ameriški generalni štab zahteva in modemiz VVashington, 27. novembra, r. V pravkar objavljenem letnem poročilu g,aeralneea štaba ameriške vojske zahteva šef generalnega štaba genera! Dou rlas Mac Artur povišanje ameriške vojske od 120 na 165 tisoč mož. Anu^Ja naj se motorizira in oprema \ .»esk zi )dernizira. Po vojni je ameriška vojska dobila san. 12 novih tankov, a Še ti so tako zastareli, da so ne-r >ra" ni. Svoječasno znižanje : vn- povecanje kadra, zvišanje plač acijo opreme :.^om za 15 odstotkov naj se ukine, iver števib novih rekrutov alno nazaduje, šte\^lo dezerterjev pa neprestano ti-rašča. Sef generalnega štaba zahteva izdatno povečanje kreditov za voj-letalstvo, in poudarja, da je Ameri-k- kljuli svo'jmu razsežnemu ozemlju in nujni potrebi obrambnega letalstva s 1200 letali šele na 4. mestu. Poročilo 1 zbudilo v javnosti mnogo pozornosti. Zanimivosti iz tretjega carstva Nemški režim »izenačuje« vse križem — Zidje bodo priznani kot narodna manišina Berlin. 27. novembra, r. Nemška vlada je izkoristila položaj, ki fe koncentriral vso pozornost javnosti ua mednarodne dogodke za to, da je izdala celo vreto dokaj važnih in značilnih ukr?pov. ki naj utrde hitl^rjev-eki režim in tudi na zunaj pokažejo, da ho Se vlada dosledno izvajati narodno socialistični program. Sterilizacija Tako je vlada med drugim določila, da stopi zakon o sterilizacij v veljavo 1. januari« 1938. v tek j prvih dveh let veljavnosti t?ga zakona bo po načrtih vlade steriliziranih 400000 Nemcev. Nov denar Vi dni eo izšli tudi prvi kovanca v smislu novega zakona o denarnem prometu v Nemčiji. Namestu dosedanih srebrnih mark -o bili izdani kovanci po eno marko iz niklja. Kovanci po 2 martci so nekoliko manjši, kovanci po 5 mark pa so za 11 gramov lažji in za 9 manjši. V6ebina srebra je bila znatno zmanjšana, glavni nam?n te reforme pa je bil v tem, da se tudi na nemškem denariu uveljavi kljukasti križ. Volilna svoboda Kakšna je bila volilna svoboda pri poslednjih volitvah. dokazujejo Številni dogodki, ki se odigravajo zadnje dni po vs?j Nemčiii Vsi oni, ki se volitev niso jdele-žili ali o katerih se ve, da so glasovali proti Hitlerjevi politiki, so bili postavljeni na sramotni o*t?r. To se dosaia ne samo po mestu, marveč tudi po deželi. Takim >iz-daialoemc nalepijo velik? l«pake 9 sramotilnimi napisi na prsi in hrbet ter jih ironijo po ulicah uklenfrene. ŽUlovsko vprašanje Kakor se doznava, namerava nemška vlada na novo urediti tudi židovsko vprašanje, ki j3 ugledu Nemčije toliko Škodovalo. Nova ureditev bo slonela na nač^a arijske države, v kateri tvorijo Žid ie narodno manjšino. Toda Nemci ne mislijo na to, da bi priznali zidom manjšinske pravice. Zidje tudi v bodoč? ne bodo imHi volilne pravice in ne bodo smeli biti voljeni v javna zastopstva. Prav tafco jim ne bodo dostopne državi*? in javne služb?, zato pa jim tudi ne bo treba služiti vojake v pogledu osebnih pravic bo Židom priznana svoboda kakor drugim inozemcem. Na polju udejstvovanja v trgovini, indjstriji in poljedelstvu ne bo za Žide nobene omejitve. Pač pa bo omejeno število onih Židov, ki bodo pripuščenj k udejstvovanju v svobodnih poklicih, kakor zdravniki, odvetnik: itIzenačenje* se nadaljuje na celi črti. »Izenačilit niso samo vs»eh stanovskih organizacij itd., marveč so s? spravili tudi na najbolj svobodne poklice kakor so n. pr. bjrača z lajnami. Tudi ti s^ dobili sedaj »izenačeno« strokovno organizacijo, ki je priključena državni organizaciji ambulantnih obrtnikov Modernih šlagerjev na svojih lajnah ne snrajo več igrati, marveč sme jo predvajati samo §» stare nemSke lfjdske pesmi in vojafike koračnice. Socializacija barU Berlin. 27. novembra, g. »Der An^riff« objavlja t naslovom »Sorialirem na pohoda« članek, v katerem napoveduje daleko- sežne mere v nemškem bankarstvu. List pravi, da pomeni narodno socialistična gospodarska organizacija uresničenje nemškega socializma Država bo v interesu narodne celote posegla vmes, dasi še ni točno določeno, kakšni bodo ukrepi tega pristnega socialističnega postopka. Metropolit Dositej v Ljubljani Ljubljana, 27. novembra. Zagrebški metropolit g. Dositej je bil v soboto opoldne gost bana g. dr. Maru-šiča, zvečer pa predsednika pravoslavne občine univ. prof. g. dr. Had2ija. Včeraj ?' ' *- j sprejel upravni odbor in vse pravoslavne . rkvene občine ter deputacije raznih organizacij. Opoldne je Silo v 1 -!u lTn'on sv-3ano kosilo, ki so se ga udeležili mnogo odlični predstavniki naše javnosti in na kat. ..a je bilo izrečenih več prisrčnih zdravic. Nj. Vel. kralju je bila pos ma udanostna, patrijarhu pa pozdravna brzojavka Po obedu se je metropolit odpeljal v šentpetersko vojašnico obi...-t rusk kolonijo, poten je obi&Kal Sokola v Narodnem domu, po obiskih je bil na čajanki pri dvorni dami ge. rranji Tavča.Jvi. zvečer pa gost prote g. Budi-i..'r ia. Davi pred 9. se je na glavnem kolodvoru zbralo k slovesu izredno mnogo općinstva, ves čas je pa igrala "vojaška godba. Od odhajajočega metropolita so se prišli poslovit ban g. dr. Drago Marufilč s svojim pomoćnikom g. dr. Pirkmajerjem, divizij-skega generala je zastopal general g. Pe-kić, župan g. dr. Dinko Puc, navzoč je bil pa tudi oficirski zbor s komandantom 40. pešpolka polkovnikom g. živanovićem in poveljniki ostalih edinic, vse organizacije ruskih emigrantov, zlasti pa najuglednejši člani pravoslavne cerkvene občine z otroci m damami s soprogo divizijskega generala g. Cukavca na čelu ter mnogo drugih zastopnikov raznih organizacij. Ko je metropolitu g. Dositeju mala Anica Bijelieeva izroćila dehtečo kito cvetja, ga je v imenu predsedniKa univ. prof. g. dr. Hadžija, ki se je zjutraj moral odpeljati v Zagreb na sejo Jugoslovenske akademije, pozdravil za pravoslavno cerkveno občino podpredsednik g. prof. Jur-kovlc ter se mu zahvalil za vse svete in pomoč, poklonil se mu je pa tudi v imenu Slov. profesorskega društva. MetropoHt g. Dositej je predvsem poudarjal, da se bo še vedno rad vrnil v Ljubljano, tn se je posebno prisrčno poslovil od dece, nato se Je pa med burnimi pozdravi s salonskim vozom odpeljal proti domu. med potjo pa krene še v Laško blagoslovit dom živinozdravnika dr. Jerine. Sorzna poročila. LJURLJAVSKA BORZA. Den«e: Amsterdam 2307.07 _ 2318.43, Berlin 1363.19 — 1373 99. Bmeeli 7<*7.46 — 801.40. Curih 1108.35 — 1113.86, London 187.97 — 189.57. N?wvork 8597.16 — 3625 42 Pariz 223.88 - 225.—, Praga 169.84 170.70 Trst 301.01 — 908.41 (premija B»? odet.). Avetriirfci šiling v privatnem kVr sru 9.20. ♦ Stran ) /SLOVENSKI NAROD«, dne 25. novembra 1933 tev 271 Ali se vračamo v barbarstvo? Umori se zadnje čase pri nas strahotno množe — Nad tem žalostnim pojavom bi se morali resno zamisliti Ljubljana, 2i novembra. Zadnje čase so pri nas umori m poboji na dnevnem redu. Časopisje se polni s krvavimi >stonjamU in menda ljudje celo pričakujejo, da je v listih stalna rubrika o umorih in pokoljih. Moralno ogorčenje ljudi je prikipelo do vrhunca ob zverinskem Malijevem umoru, vse je obsojalo strašen zločin in vsi so pričakovali, da bo napravila ostra sodba močan vtis na ljudstvo. Toda zdi se, da se je sprožil strašen plaz, da je bil Malijev umor samo začetek. Sprožil se je plaz, ki grozi pokopati nas, uničiti, zdi se, da se vračamo v barbarstvo, toda ne v zdravo, naravno barbarstvo; vsi znaki kažejo, da se pogrezamo v dekadenci. Zgolj moraliziranje je zdaj nedvomno brez pnruena, skoraj smerno in anahroni-zem. Cc ljudstvo ni več duhovno zdravo, tedaj je Izgubilo čut za moralo, tedaj je zanj moraliziranje brez haska, morala mu je prazna beseda. In zdaj mora človek resno podvomiti v zdravje našega naroda ob tako strasnih pojavih, ki so nedvomno edinstveni med kulturnimi narodi. Ali je še kje med civillziranci toliko zločinov, kot zadnje čase pri nas? Nehote se spomniš na Cankarjeve besede, da so ob protirefor-maciji pri nas pobili najboljše ljudi, nekaj $b. je pobegnilo, a ostala je le drhal. Pri tem se tudi spomniš, da so med vojno pobili zopet najboljše ljudi, mladi so pa rasli v strašnem moralnem vzdušju. Ta in oni se bo spomnil tudi na alkohol, ki nas zastruplja zahrtno in skrivaj, da se tega niti ne zavedamo. A nedvomno je, da je med nami nekaj nezdravega, da so zločini, ki se Sirijo s strahotno naglico zlasti zadnje čase ,resen opomin ter opozorilo: To so pojavi dekadence! Zdi se, da smo povsem brez moči proti temu zlu, da smo zagazili v močvirje, ki iz njega ni izhoda. Plaz se ne da več ustaviti. To je strahotna usodnost in človek je brez moči proti nji. Gniloba se je razširila že tako ,da bi jo lahko odstranili le z veliko operacijo, toda bolezen bi še vseeno čutili dolgo. Ali se sploh zavedamo, koliko je med nami duševno manj vrednih ljudi, koliko je dedno obremenjenih? AJi nadziramo te ljudi, ali jim branimo razmnoževanje? Nedvomno ni pretirano, če rečemo, da je pri nas tretjina potomcev alkoholikov. In koliko jih. je žrtev vojne, uničenih živcev! In kdo se zanima za neštete izgubljene eksistence in otroke revnih staršev, ki i si morajo slutiti kruh, še predno so končali osnovno solo? Ti otroci žive v pravem pomenu besede divje, brez ljubezni in vzgoje. Duševne sposobnosti zamore v alkoholu, kajti tradicija je, da otrok stopa v fan-tovstvo s tem, da dokaže, kako >ga zna nositi« Razen tega je pa tudi tradicija, da fantje kažejo svoje junaštvo s pretepanjem. Sramota pa je, če se pretepu izogneš ter če ne znaš izzivati. Tudi pijančevanje gledamo pri nas v posebni luči ter ga obdajamo z glorijo tradicije. Ponosni smo na pijančevanje, priljubljeno črto narodovega značaja vidimo v njem. Zato je že vsak poskus borbe proti alkoholu pri nas obsojan vnaprej na neuspeh. Toda vprašanje pijančevanja je treba reševati v sociološkem okviru, v kompleksu drugih vprašanj, kd smo jih prav tako zaneoiarili. Priznati moramo, da živimo kljub te mu, da se prištevamo h kuiturnim narodom, neurejeno, neregulirano, neke vrste divje — če hočete, divjaško — življenje Zato tudi ne vidimo vzrokov zla. Le od časa do časa moraliziramo ter se vprašujemo po vzrokih moralnega propadanja. Vprašati bi se pa morali tudi po skrajnih posledicah, kam drvimo. Dolgo smo si ohranili nacijonalno bit. toda ah smo si ohranili pravo narodovo zdravje, ali imamo bodočnost? Spričo pojavov, ki se tako množe zadnje čase, o bledi ves sijaj de tako hvalisane kulture in kulturnosti, ki se na njo tako radi sklicujemo. Nad tem bi se morali zamisliti, če še sploh o čem mislimo. Značilno pn zverstvih zadnjega časa je, da morilci niso tisti naj bedne jsi, ki nimajo strehe, ne kruha, ki so goli m bosi gostje cest. More ter ropajo oni, ki Se niso bili lačni, kj še niso spoznali bede. Groza nas navdaja ob misli, če bi začeli moriti vsi oni, ki zdaj prosjačijo za kruh, ki romajo iz kraja v kraj brez cilja, nekateri obupani, drugi malodušni, največ jih je pa otopelih Dokler je še čas, bi morali začeti misliti na te ljudi, bi se morali spomniti, da m zasebna zadeva, če se nešteti bore za borno življenje ter čakajo, da bi postali zopet vredni člani družbe, da bi ji koristili ter nudil* svojo delovno in življenjsko slo. Ali fie ni dovolj zločinov, dovolj, da bd se zganili, da bi se zamislili nad njimi — zamislil se nad naš> skupno usodo ? To je vprašanje, ki je od njega odvisna naša bodočnost. Nedelja, ki preraja meščane Srečni smo lahko, da se je v teh težkih časih normaliziralo tudi vreme Ljubljana, 26. novembra. Dneve, kakršen je bil včerajšnji, mora upoštevati in opevati kronist iz najrazličnejših razlogov. Pomisliti morate, da je znamenost včerajšnje nedelje povzdigovalo nešteto predavanj, intimnih in javnih prireditev, začetek Miklavževe sezone, porcija snega in še posebno mastno blato. Doživeli smo zopet dan, ki vpliva tako blagodejno na meščane, da so ob ponedeljkih povsem prerojeni. Vdano prevzema kronist hvaležno nalogo, da piše o meščanskem preporodu v znamenju zdehanja. Lepo po vrsti bi bilo treba opisati včerajšnje dogodke, da bi bila slika naših kulturnih prizadevanj in zadevščin čim veličastnejša. Zgodovini je treba ohraniti vse, kar se godi te dni, čeprav se ne godi drugega, kot da se cedi blato, kjer se je vedno cedilo in se bo na večne čase. Pri nas nimamo le ene ljudske univerze, nešteto jih je, prav za prav ima vsako društvo svojo. Zato so naša predavanja tako znamenita. Ob sobotah in nedeljah dosežejo višek, toliko jih je, da jih listi ne morejo niti vseh uvrstiti v svoje beležnice. Naše ljudske univerze delajo s polno paro, a Mariborčani in Celjani nam kljub temu očitajo, da nimamo ljudske univerze. Morda še niso bili v naših gostilnah, ker bi se sicer prepričali, da je v vsaki drugi gostilni fakulteta. Zborovali včeraj nismo nikjer, kar je nekaj izrednega, saj je pri nas toliko društev, da se komaj zvrste z občnimi zbori vse leto. Poročevalcem nazadnje zmanjka superlativov in ne morejo več dostojno preceniti dela vseh prepotrebnih organizacij ter poročajo o vseh zborovanjih po enem in istem formu-larju. To bi morali na vsak način pojasniti čitateljem, da bi ne mislili, da gre vedno le za eno in isto društvo. Tako n. pr. opozarja nedeljski kronist čitatelje, da se to poročilo nanaša na včerajšnjo nedeljo m ne morda na katero drugo, ki jo je opeval lani. Razne proslave, predavanja, koncerti in drugi neizogibni nedeljski dogodki niso edini vplivali včeraj na meščane. Velik pomen je treba pripisati tudi vremenu. Treba je namreč povedati, da smo izredno srečni, ker se je končno v teh časih, ko se vse konsolidira, takorekoč normaliziralo tudi vreme. Menda že pol leta je nebo elegantno sive barve. Dežuje ali sneži vsak dan, da se ne more nihče pritoževati nad prahom in nad presuhim zrakom. Knajpanje po nekaterih ulicah je postalo že lepa tradicija. Blato je tu in tam tako fino, da pronica celo skozi gumijasto obutev. Zato je postal nahod narodna bolezen, kar je neprecenljivega pomena za duševno zdravje meščanov, ki se lahko dobro izkihajo. Zaradi tako ugodnih klimatičnih prilik je tudi posebno znamenita ljudska vremenska postaja v Zvezdi. Meščani se zelo boje, da bi se vreme ne sprevrglo, tako skrbno nadzirajo »padanje« barometra. Znano je, da so najbolj vneti vremenoslovci penzijonisti, ki pro-menirajo ob vremenski hišici tudi ob najhujšem dežju in snegu. Včeraj so pa imeli Se druge skrbi, čitali so, da je pogorela slovita igralnica v Niči, zato so se morali prepričati na lastne oči, če ni doletela enaka usoda njihovega Monte Carla v Tivoliju. Med posebne dogodke seveda moramo prišteti včerajšnji sneg. Ponosni smo nanj kot na vse, kar je našega. Nedvomno ni nikjer snežilo tako lepo, kot pri nas, če je sploh Se kje drugje. Kaže pa, da bo treba ustanoviti društvo za zaščito ljubljanskega snega, ker nam vselej tako hitro skopni. Nebesa se nam odpirajo povsod ob cestah. Angeli in peklenščki nas vabijo, apelirajo na prazne žepe, izložbe sugerirajo me-M—cm. da je posebna sezona z izrednimi zahtevami in potrebami. Zato so šli ljudje z doma ogledovat izložbe v najslabšem vremenu. Z dežniki so se sabljali na trotoar jih, da so se priborili do izložb. Ne gre za obzirnost in ne za pardoniranje. — Tudi jaz bi rad kaj videl, saj ni razstavljeno samo za vas! se opravičujejo med suvanjem z dežniki. Kjerkoli je kaj imenitnega, je gneča pred izložbo. Najmanjši, najmlajši so zadaj. Odrasli se očividno boje, da bi otroci ne videli Miklavževega razkošja, ker bi se lahko pohujšali. Pošteno se bodo pa vseeno pohujšali odrasli in kmalu bo zavladala pri nas zopet sezonska, Miklavževa psihoza. Oe hočemo biti stvarni, moramo priznati, da je to samo zdrav gospodarski pojav. Najbrž bi nihče več nič ne kupoval, če bi ne bilo raznih sezon. Skoda le, da tako imenitne sezone ne trajajo nepretrgano vse leto, da bi se ljudje vedno gnetli v trgovinah in pred izložbami. Treba bo izumiti Se druge patrone, razen Miklivža in božiča. S temi gospodarskimi vprašanji se pa naj podrobno bavijo strokovnjaki. Ne smemo prezreti strogo kulturnih dogodkov. V mislih imamo seveda gledališče, ki je bilo včeraj zopet na stežaj odprto za vse. V dramskem gledališču so si dovolili »Pravico do greha«. Zato so si dovolili tudi »greh« — obiskali so gledališče — oni, ki navadno nočejo »grešiti«. Greh je vedno privlačen, tudi, če je blagoslovljen z umetnostjo. Najbrž bo treba gromaditi greh na greh, da bo ustreženo našim grešnikom in največjemu božanstvu tega idealnega sveta — blagajni. Blagrujmo torej grehe! Tudi v soboto je bilo dramsko gledališče dobro zasedeno, ljudje so se zabavali ob verzifici-rani hinavščini. Značilno je, da je bilo gledališče zasedeno v »spodnjih legah«, d očim je bila galerija skoraj prazna. Najbrž zaseda zdaj gledališče tisto občinstvo, ki je kupovalo prej najcenejše sedeže — zdaj. ko so cene znižane kot se spodobi. Prav je tako, da lahko zdaj hodijo v gledališče oni, ki niso mogli prej, ker tisti, ki bi ga lahko obiskovali, in menda tudi morali, prej, pa ne obiskujejo tudi zdaj. Kriza glede obiskovanja gledališča je torej odpravljena. In vse to silno vpliva na meščane, da se prerajajo: društvene prireditve so potrebne zaradi zdehanja, blato, da se izkihamo, Miklavž, da se pregibljemo na cestah, gledališče zaradi ljubega smeha ter zdravja. Danes smo povsem prerojeni. Iz Ptuja — Zopet požar na Dravskem polju. Dne 21. t. m. okoli 22. ure je nsnadoma začelo goreti v skednju posestnika Ertl Jožefa v Zlatoličju. Pogorelo je z opeko krito gospodarsko poslopje kakor tudi vaa stranska prostorna poslopja, parma. svinjaki; zgorelo je dalja 100 kg koruze, 1000 kg sena, 10» kg sena, lOOn kg slame, ena svinja in poljsko orodje. Skupna škoda se ceni približno na Din 20.000. Kako je ogenj nastal, se še ne v». Ni izključeno, da je na skednju počival popotnik, ki j? vreel proč gorečo vžigalico. Orožniki o tem poizvedujejo. Na rx)moč so prihiteli gasilci iz Sv. Janža, katerim se je posrečilo z vaSčani ogenj pravočasno lokalizirati. — Nevaren vlomilec pod ključem. Orožniki so aretirali Fursta Milana, brezpo-selne-ga čevljarja iz Huma na Sotli, ki Je bil osumljen, da je v zadnjem času v Halozah izvršil več vlomov v vinicarij* ter odnesel vse, kar mu je prišlo pod roko, ukradene predmete pa dobro vnovčil. Orožniki so našli pri njem Din 8250.— Mož je izpovedal, da se mora pečati s tatvinami, ker na dobi službe. Ljudje se ga boje, ker je presedel v kaznilnici 20 lat. Izročili »o ga sodišč j. Zopet roparski umor V Vidam pri Kriketu je bila umorjena 63 letna vdova Marija Jnvančičeva Videm pri Krškem* 27. novembra. Ves brežiški okraj strahuje zadnja leta nevaren zločinec in morilec Javnost še m pozabila zverinskega umora samotarle Ivašičeve, ki je bila pred štirimi leti umorjena v Stari vasi blizu Krškega in nepojasnjen je ostal tudi umor zakoncev Antona in Marije Kanšek v vasi Bukošek, občina Zakot, tri četrt ure hoda od Brežic, ki sta bila umorjena in oropana letos 15. septembra. Orožniki so sicer v zvezi s tem umorom tietirali nekega moškega, a je dokazal alibi in so ga morali iz-i* iti. Prav tako je močno vznemirila prebivalstvo tudi zagonetna smrt Rusinje Marije Uhernik - Timofejevne, katere okostje so našli dobre 3 km od Krškega, .a odcepu banovinske ceste proti Guncam. Uhernikova je sicer zapustila poslovilno pismo, vendar je pa nj.na srrt zelo zagonetna. Poleg okostja so namreč našli lepo zloženo njeno obleko. Danes je pa vse prebivalstvo pod vtisom novega strahotnega zločina, ki po svoji okrutnosti prav nič ne zaostaja za zadnjimi umori v Sloveniji in močno spominja na umor starke Ane Goršetove na Slatniku pri Novem mestu. Umorjena je bila 63-letna vd^va po posestniku in gostilničarju Marija Juvančičeva, ki so jo našli v soboto popoldne z Alko rano, prizadejano z nožem v levo sence. Umorjena je bila v lastni hiši. stoječi sredi Vidma blizu cerkve. V hiši je ropar vse premeta! in pre-brkal; očividno je iskal denar. Pokojna Juvančičeva je bila baje precej premožna in nedavno je na Bizeljskt prodala hišico, za katero je dobila večjo vsoto. Kako okruten, brezskrben in ciničen je bil morilec, priča dejstvo, da je po zločinu nož in okrvavljene roke obrisal v prt nož pa položil k umorjenki. Po zločinu se je dalj časa zadrževal v sobi in jo tudi pcnesnažil. O umoru so bili obveščeni orožniki v Senovem, ki so uvedli obširno pre iskavo. Kakor pripovedujejo ljudje, so videli v soboto približno opoldne ne! ga moškega, ki je preskočil plot pri vdovinern travniku in tekel, kolikoi oo ga nesle noge. oziraje se na vse strani. Neznanec je bil srednje postave, nosil je jdl črno brado. En prst je imel obvezan, v ^lošnem je pa napravil vtis kakor da je maskira Ljudje domnevajo, da im« morilec vse omenjene žrtve na vesti, kajti značilno je, da so bili umorjeni večinoma samo-tarke in samorarji. Tarzan S Šentjakobčani na morju LJubljana, 27. novembra. Na morju, da, kajti dobra veseloigra >Dover-Calais«, ki so jo igrali v soboto in nedeljo za stoti nastop gdč. Ba ran o ve, se odigrava vsa tri dejanja na krovu luksuzne jahte sovražnika žensk Sandercrofta, ki s polno paro križari že 20 let po vseh morjih. Juhi lan tka Baranova, ki je v soboto praznovala lep diletantski jubilej, si je zato priliko izbrala vlogo mlade reporterke gladys CVHalloran, prav za prav glavno vlogo, kajti ona je tista, ki prinese na >TJlixa« življenje med posadko, ona vznemiri starega sovražnika žensk Sandercrofta, ona razpali ljubezen poročnika Macle-ana, zanjo se zanimajo vsi, od kuharja do stevarda, do oskrbnika in ladijskega zdravnika, zanjo so vneti tudi vsi mornarji. To je skratka pesem ženi in njeni lepoti. Baranova je nelahko vlogo sigurno predstavljala. Prvo dejanje, tako tudi tretje, ni imelo (deloma tudi zaradi vsebine) potrebnega tempa, v drugem, ki je bdlo tudi najbolje igrano, se je Baranova sele razživeia. Skoda, da ni njena vloga bolj razposajene nravi, preveč je resna, preveć filozofiranja je v njej. Pa kljub temu jo je Baranova, »kot edina ženska na ladji«, izvrstno podala. K o S a k o v Sandercroft je bil zelo umerjeno in lepo podan, masko je imel prav dobro. Oficirski zbor sc predstavljali Moser, Vizjak, Klemenčič in Lavrič. Izmed vseh je imel najhvaležnejšo vlogo Vizjak, ki je pokazal, da je kar dober mladostni ljubimec. In ima lep glas ter uglajene kretnje. Klemenčič je zdravnika igral docela igraje, videlo se je, da je kos nalogi, prinesel je s svojim nastopom precej življenja — humorja. L a v r ič je imel zelo majhen nastop, Moser se je pa kot kapitan Tuttle dobro počutil. Malo vlogo stevarda Titusa je M i 1 č i n s k i izvrstno podal, tudi K u k m a n je s kuharjem dobro vozil ter vzbujal ob vsakem nastopu mnogo veselosti. Kostimirani so bili /si prav dobro. Tudi scenično so podali, kar se sploh da ob skrommh prilikah. Odmora sta bila malce predolga. Razpoloženje med gledalci je bilo v nedeljo kar zadovoljivo, čeravno »Dover-Ca-lais« ni igra, ki bi prav vžigala, za lepi jubilej bi Barano'i privoščil vsaj zunanje bolj hvaležno in efektno vlogo Režijo je imel K a r u s. Iz vlog je spravil vse, kar se sploh da, vestno so bile na-študirane tudi manjše vloge R. K. obrtnL.. pokret izvoljen je bil odbor na če1 "rp'3 m 1» .nom krojasJč;m r- ' rom in pod^reds In'kom Kregarjem Andrejem, mizarskim moj stron. ">a' je v odb . še 9 od>- jv, namestniki in n «11 odbor. Pri razno-re»—ie WU d-M$fl debata, ki j po sefli v to skoraj vs; vodeči obrtniški to * 3i. Konč Sila sprejeta resolu- cija, kjer se govori o zVinta rl .a, o Sc'.tvu. šusrnurftvn m konkurenci, volitvi v zbornico za TOT, ustanovitvi " V Ij H ustanovitev te prostovolf e obrtniške orts«:racf je, k? naj se izrvopolni Trefc**e sniminu padlih vojakov Trebnje, 26 novembra Trebnje ie bilo včeraj v svečanem raz-Doloženin. Raz hiš so plapolale državne za stav*, kraj sam je bil nmavadno živahen 2e dopoldne so prihaiali udeleženci slav-nosti odkritia spomenika, večina okoličani in iz sosednih far da so se udeležili io Mdanske mas*, ki jo ie daroval bivši vojni karal e. BonaS. Po maši so ljudje napolnili prostorni tre pred spomenikom in pridno segali no srečkah sreč olova v korist spomenika Prostor pred spomenikom ;e bil lepo okrajen Liud«arvo je prihajalo od vseh strani Po prihodu popoldanskih vlakov je množica naraščala Reditelji so imeli mnogo dela. da so razmestili v velikem loku okrog spomenika goste iz daljnih in bližnjih kraj*v. Vojsko ie zastopal pefi. kapetan I. kl. StanoieviČ Zika. centralni odbor »Krke* predsednik dr Milan Perko. združen ie bore?v Jugoslavije ravnatelj Ku-siter, vojne dobrovolice FabianČič. četnike Hrovatin. Stirm. Stravs. bojne organizacije Ljubljana okolica Marinko, Rozina, Skrb?c. Smuč. prof. Preseli. Vrtin. Jovan. Kukavica, Cimprman in VerbiČ Navzoč je bil domaČi občinski odbor 9 predsednikom Mikličem in članom ban. sveta Zupančičem na čelu de-putaciia Sokola s starjsto Tomicem st., predsedniki okoliških občin. predstavniki vseh tukajšnjih uradov in šol, gasilci, šolska mladina. Množica je kmalu napolnila ves prostor na trga. Pogledi vseh so bili uprti v spomenik, pred katerim je duhovščina opravila cerkvene obrede. Adamičeva »Padlim iunakomc. ki jo je zapel pevski zbor, \i presunila srca vseh, in Oj. Doberdob ter poln ljubezni do padlih in domovine prežeti govor zastopnika združenih borcev Jugoslavije ravnatelja Kustra fe napravil najgloblji vtis. Drugi del proslave se je vršil v domu. Obširna dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Ljubka deček in deklica sta recitirala ginliivo: >Nimam ateka ne brata« in >Padel je<. nakar je zapel Blažičev moški zbor več narodnih. Spominski govor bivSega vojnega kurata Bonača fe nam priklical v spomin vso ono domovinsko ljubezen, s katero so se borili naši fantje in možje ter padali na bojnih poljanah. Spomin se vrsti spominu in ti spomini kličejo po miru. V imenu trebanjskih invalidov je pozdravil goste in domačine tajnik BlagotinŠek, nakar so govorili zastopniki in delegati organizacii bojevnikov in drugih. Kot prvi J» govoril zastopnik bojnih skupin g. Marinko, ki je prinesel tovarišem bojevnikom na Dolenr «k?m tovariške pozdrave sobojevnikov Iz Ljubi in ne in okolice. Veličasten spomenik na Polen iskem, je dejal, mora biti za nas in za naše potomce glasnik miru, pa tudi požrtvovalnosti in junaštva, če bi nas klicala domovina na branik. Živel naš kralj! Slava padlih nas spremljaj vedno in povsod. V imenu centralnega odbora »Krkec je govoril predsednik dr. Perko. ki le poudaril, da se radi »Krka« klania spominu padlih, katerim ie zaklical: Slava! Govorila sta še g. Jurak iz Novega mosta in dekan Tomaži?, ki je prečita 1 in ml poslal vda-nostno brzojavko Nj. Vjl. kralju. Po govorih so P^vei in pevke zapeli po-•mvno >Oi. Doberdob« ter s spremi jevanjem Hmhur8 5kega zbora Ciril Stole *vo žalno koračnico po besedilu pevovodie g. Bla-žiča: »Počivaj v miru«. Za zaključek je šolska mladina igrala božičr.o igro v dveh slikah. Lena «*nominska in žalna svečanost v Trebnjem naj bo padlim naš dan na žrtvenik njihovega spomina, ki bo iivel med nami večno! KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 27. novembra katoličani: VirtriL Ved rana. pravoslavni 14. novembra. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Bil nekoč ie muzikant - • . Kino Ideal: Djnajaka pesem. Kino Dvor: Moderni Robinzon ob 16. Kinu ši&ka: V znamenju križa. Kooiorni veter >$l«ge< ob 20. ▼ dvorani kina >Dvor<. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Bekarčič, Sv. Jakoba trg 9 in dr. Piccoli, T>'r5eva cesta 6. # — Nov grob. Na Viču je umrl v visoki starosti 84 let g. Janez Novak. Pogreb bo jutri ob 16. iz hise žalosti, Vič St. 27, na pokopališče na Viču. Blag mu spomin, preostalim naše iskreno sozalje! Žrtev podivjanih ponočnjakov Ljubljana, 27. novembra. V noći od sobote na nedeljo je doletela tragična smrt 3lletnega črkostavca Karla Kocmurja, rojenega v Kranju in ualuzbenega v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. Vračal se je z večjo družbo, ki *e ji je priključil opolnoči, ko je priSel iz službe, približno okrog 2. zjutraj proti domu. Na Borštnikovem trgu je bila zbrana večja družba hlapcev in delavcev, zaposlenih pri gostilničarju živcu tn gostilničarju Useniku. Fantje so bili precej bojno razpoloženi, zlasti Ferdinand Ahac. Anton Ck>-risek in Alojzij Goste, ki so bili pripravljeni za tepe* in že ves večer na preži, da bi koga izzvali m pretepli. Ko je prišla Kocmurjeva družba na Borštnikov trg, sta poslala Ahac in Gon-sek (josteta z dvorišča zivčeve gostilne na cesto, češ, naj izziva. Goste je res šel ter srečal na cesti krojača Remica, ki se je bas ločil od družbe Vičanov in sel od Use-nikove gostilne čez cesto na nasprotno stran. Goste je začel izzivati, v prepir >a je vmešal tudi čevljar Just Godnič, kj je oplazil Gosteta čez usta tako močno, da je padel. To je bil za Ahaca m Goriška, ki sta z ročicami v rokan p rezal a za vrati, bojni signal. Kakor razdražena sršena sta planila iz svojega skrivališča ter začela opletati z ročicami. Nesrečna žrtev njunega divjanja je postal črkostavec Karel Kocmur, ki je prišel slučajno biizu in sploh ni vedel, za kaj gre. Njega je Gorišek udaril z ročico tako močn-j po glavi, da mu je prebil lobanjo in mu je otekel ves obraz. Kocmur je padel, a se je pozneje zopet pobral Po tem junaškem činu so napadalci pobegnili, Kocmurja so pa morali z reševalnim avtomobilom prepeljati v bolnico, čeprav se je branil, češ, da ni nič budega. Revež ni slutil, da so njegove ure štete. Proti jutru se je njegov položaj poslabšal, kri mu je udarila v možgane in ob 7.45 je umrl. Policija je aretirala 271etnega hlapca Antona Goriška iz Doba pri Kostanjevici, zaposlenega pri Useniku, 291etnega Ferdinanda Ahaca iz Trbovelj, hlapca pri Živcu, 25letnega premogarja Alojzija Gosteta, rojenega v Kisovcu in zaposlenega pri 2ivcu, 251etnega zidarja Edvarda Gieščiča iz Oseka pri Gorici m 26letnega delavca Josipa Bogataja iz Most. pri zaslišanju so se izgovarjali, da jih je nasprotna družba izzvala, toda preiskava je pokazala, da so sami izzvali prepir in da sta se Gorišek in Ahac za napad pripravila. Krepeljca, oziroma ročici sta imela pripravljeni že za vrati. Zato je policija vseh pet davi izročila sodišču. Snoči je bil aretiran tudi član druge družbe, čevljar Godnič, ki je oplazil Gosteta čez usta, da so mu nabrekle ustnice. Tudi ta je bil izročen sodišču. Pokojni Kocmur je bil eden najboljših in najinteligentnejših strojnih stavcev. Več let je alužbovaJ v Narodni tiskarni, zadnja leta je bil pa uslužben v Učiteljski tiskarni. Bil je oženjen ter oče treh nepreskrbljenih otrok, poleg tega je moral pa skrbeti tudi za brata in sestro. Tako je ostala zdaj šestč'anska družina brez red-nika in je navezana edino na skromno podporo, oziroma pokojnino. Danes bo zdravniško-sodna komisija truplo pokojnega Kocmurja obducirala v prosekturi splošne bolnice. Pogreb nesrečne žrtve podivjanih ponočnjakov bo jutri ob 14.30 izpred mrtvašnice splošne bolnice. Bodi mu ohranjen blag spomin, težko prizadetim svojcem pa naše globoko sozalje! Naše Gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri Ponedeljek, 27. novembra: Pohujšanje v d.lini šentflorjanski. Red C. Torek, 28. novembra: Z mrto. Sreda, 29. novembra: Zajec. Red Sreda. Četrtek, 30. novembra: Sv. Ivana. Red Četrtek. Petak, 1. decembra ob 15.: Rob*nxan ne •oie umreti. Premijera Izven OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek. 27. novembra: Zaprto Torek, 28. novembra: Havajska ro«%. Red B. Sreda, 29. novembra: Traviata. Red A. Četrtek, 30. novembra: Zaprto. Pc'A, 1. dec^m1- ob 30.: Mala Floramvo. Izven. Znižane cene. Sobot t, 2. decembi i: Stoji. sto?: Ljub- Ijan'ca. Prei ra. fzven. Pojasnilo. — Možiček, prej si jemal vedno manjši kos mesa, da je ostal meni večji, zdaj je pa narobe. Zdi se mi, da me ne ljubiš več. — To ni res, ženica. Zdaj jemljem večji kos mesa zato, ker si v kuharsk* stroki zelo napredovala. Statist. Hčerka čita oglase in pravi: Mamica., tu stoji, da sprejema gledališče statiste. Kaj pa je to, statist? — To je človek, ki stoji in hodi okrog, govoriti pa ne sme. — Cuj, mamica, ali bi ne bilo to nekaj za našega papana"* Darujte za nesrečne poplavljale >tev 2 71 >SLOVENSKT NAROT>c, dne 27. novembra 1933 Stran 3. MUZIKAMTM.^= Ernest Verebes Szoke Szakall Vsako soboto nov »Pararnountov« zvočni tednik« vsak torek »Fozov« tednik. Predstave danes ob 4, \A 8 in y410 uri zvečer Telefon 21-24. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24. Dnevne vesti — Proslava našega narodnega praznika na Češkoslovaškem. V četrtek, na predvečer našega narodnega praznika, vprizo-re v VinohradsKem mestnem gledališču v Pragi premijero Feldmanovega »Zajca«, v petek l. decembra bo v Mestnem domu pod pokroviteljstvom predsednika Masarvka slavnostni koncert jugoslovenske glasbe. Prirede ga Ceškoslovaško-jugoslovenska liga, Slovanski zavod, Narodni svet COS, Osrednja matica gledaliških igralcev, Pevska obec, Jadranska. Straža, Jugoslovansko kolo in akademsko društvo »Jugoslavija«. Omenjena društva pozivajo praško javnost, naj s številno udeležbo izkaže ljubezen in simpatije do jugoslovenskega naroda. — Nagradni natečaj za osnutke lepaka ljubljanskega velesejnia. Uprava velesejma razpisuje natečaj za osnutke lepakov junijskega velesejnia v letu 1934. Osnutki morajo biti izvedeni umetniško za litogra-fični tisk, največ v štirih barvah. Format osnutka mora obsegati 63x95 cm. Besedilo-. XIV. velesejem v Ljubljani, 30. maj— 10. junij 1934. črke besedila morajo biti dobro čitljive. Avtor prvonagrajenega osnutka je zavezan sestaviti v LitogTafič-nem zavodu tudi besedila v 5 drugih jezikih. Natečajniki morajo poslati z geslom opremljene osnutke do 20. decembra t. 1. opoldne ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma. Istočasno morajo poslati točen naslov v zapečateni kuverti, na kateri je navedene geslo osnutka Nenagrajene in neodkupljene osnutke lahko dvignejo natečajniki med 15. januarjem in 15. februarjem. Predvidene so sledeče nagrade: 1 po Din 2000. 2 po Din 500 m 2 po Din 250- Avtor prvonagrajenega osnutka dobi polovico nagrade takoj, drugo polovico pa, čim predloži litografični zavod poizkusni odtis. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestalno vreme. sneg. že včeraj je pričelo snežiti v Ljubljani, po drugih krajih naše države je pa deževalo Najvišja temperatura ie znašala včeraj v Splitu 16, v Zagrebu 5, v Ljubljani 3.6, iz drugih krajev ni poročil o stanju temperature. Davi je kazal baiometer v Ljubljani 750.4, temperatura 1e znašala 1. — Pod vlak je skočil. Blizu Rume je skočil v sredo zvečer pod vlak agent Jakob Firde. Strojevodja ni moerel vlaka ustaviti in lokomotiva je vlekla nesrečneža dobrih 50O m daleč, končno ga je pa odrinila s tira in ob'ežal je vp« razmesarjen, v smrt je Šel zaradi neozdravljive bolezni. — Umobolna zapustila premoženje umobolni. Za šolskega nadzornika v Velikim Btvkereku fe bil 5e pod Avstrijo imenovan Bartol S7abo. Mož ie imel lepo. toda umobolno č»no, ki mu \i rodila sina Bartola. Sin ie postal učiteli v Velikem Beftkerekj, oženil se ie in žena mu je rodila sina kretena. Nesrečni sin ie že v mladosti zblaznel in umrl v umobolnici. Njegova vdovn se ie drugič pororla in odpotovala na Madžarska. Stari Bartol ie vzel k sebi 121etno deklico, da bi ttfrenji novinarski kon-' cert so za v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Ljudje že prav pridno segajo po njih, saj so se iz ob-j 1 javljenoga sporeda prepričali, da jim pripravljajo novinarji s svoio prireditvijo prijetno presenečenja in redek um?tniški užitek. Pa ne samo to, tudi zelo zabavno bo na družabnfdn večeru po koncertu, sai bosta igrali kar dve godbi. Ne pozabite, da je lani vstopnic za novinarski koncert zmanjkalo in da po mnogi ostali biez njih. —lj Proslava 1, decembra. Akcijski odbor bojnih organizacij prosi vse zastopnike vabljenih organizacij in društev, da se blagovolijo udeležiti zaradi podrobnega dogovora o manifestaciji širšega sestanka, ki bo drevi ob 20. v sejni dvorani mestnega magistrata. Prav tako prosimo, da se te seje udeleže tudi delegati tistih društev in organizacij, ki jih akcijski odbor slučajno ne bi bil povabil zaradi pomanjkljivih podatkov, ker želimo, da se te manifestacije udeleže vse korporacije brez izjeme. uspehom, kar mu je priznala kritika in tjdi občinstvo. Ponedeljkov koncert Glasbene Matio? ljubljanske bo brez dvoma zelo pomemben v našem koncertnem življenju, kakor ma lok a Uro mesto, ima Ljubljana po zaslugi Glasbene Matice tak? koncerte in tako izvedene, da se more v ranici lahki ponašati z niimi. Vabimo vse, ki se zanimajo za koncertno živlr^nje, na pooet tega koncirta, ko se izvaja Verdijev Requiem. Vstopnice so v predprodafi v Matični knjigarni. —li Današnji >Slorinc re?©r komorne glasbe ob 20. uri v Kino Dvoru bo nudil gotovo marsikateremu ljubitelju glasbe izreden užitek. Ljubljanski komorni trio (28 Muller gslo, Trost gosli in Svetel klavir) ir vaja Chopinov g-mol in Goldmarkov e-mol trio, obe skladbi prepojeni 9 posebno lepoto, ki takoj osvoHta vse poslušalce. Ne zamudite te prilike! Nizka vstopnina Din 2 do Din 10 omogoča vsakomur obisk t*ga večera. Opozariamo pa zlasti Šolsko mladino na to prelepo komorno glasbo ter ji orav toplo priporočamo obisk. Vstopnice v oredprodaii v Matični knjigami in v trafiki Pugelj na Miklošičevi c*sti (palača Pokojninskega zavoda) ter zvečer od 7. ure dalje pri večerni koncertni blagajni v Kinu Dvo"u. —li Težak južni sneg. ki ie začel nale-tavati v debelih kosmih že včerai popildne in ga je pr-^ko noči zapadlo okrog 5 cm, je v me^tu pa tudi v okolici potrgal na sto* t'ne te^'orirsk'h in brzojavnih žic. V mer stu so bil? zi.itraj prekinjene skoraj yse telefon^k* zveze. *ai ie bilo samo v Ljubljani potrganih 600 telefonskih žic. Pokvarena ie bila tudi večina interurhanskih zvez in so bili mogoči pogovori 1? z Beogradom. Mariborom. Celjem. Domžalami in Tnslom. •si drucri kraji so bili v telefonskem prometu od-ezini od Linblinne. —lj Smuške vežhe. SPD obvešča udeležence smuske telovadbe, da se vrši v tem tednu vaie namestu v petek v ponedeljek dne 27, t. m. za dame in namestu 8. decembra v ponedeljek 4. decembra za dame. Urnik za gos»pode ostane neizpreme njen. —li Večerni tečaj o higijeni in negi do ■enčka v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece se bo pr cel zaradi pomanjkanj oro^tor? v rvm^vi-ppk 4 'r-Ševa ceeta 2. Pogačnik Rozina. 30 let, tra fikantinia. Kralja Petra tnz 8-pr. — V ljubljanski bolnici 90 umrli: Jančič Rudjlf. 4S let poštni sprevodnik. Loka. are* Lacko. Bohinc Pater. 59 let. čevljar, Triič, Ljubljanska blica 13. Krnirar Janez, 36 let, po- ee^tnik. Dvorje 33. Drnovšek Katarina roj. Zotfl, 47 let. zasebnica. Rimska cesta 23. Pecnik Avgust, 34 let zasebni uradnik. Poljanski nasip 50. Krali Ana, 2 meseca. MenceS 155. Dolenje Marija. 6 let. hči delavca. Sp. Gamelme 28. Kož sli Valentin. 85 le*, zasebnik. Kianerie 11 ori Kamniški Bistrici. Jesenko Miliutin 33 Is4. železoli-var. Cerkvena ulica 21. Žagar Jjže. 44 ljt, delavec. Rožna dolina c. 11-24. GubenSek Janez. 44 let. kočar. Krivica 43 pri Pil-štajmi. —Ij Ravnateli Mirko Poli* nam je pripravil kot zborovodja Glasbene Matice ljubljanske zopet imnozanten koncert. Na-študiral je Verdijev Requiem. delo, ki ca prištevamo k biserom svetovne elaebene litrature. Ravnateli PoliP je e»dai 5 let zaporedoma zborovodja Glasbene Matice, kit tak fe vodil znamenito tirnejo po Franciji ter razn* koncerte v Ljubljani, v dravski banovini in v Zagrebu, vse z najodličnejSlm —lj Občinstvu v vednost! Za »Božićnico revnih otrok« bodo nabirah mestni delavci, ki bodo imeli belozelene trakove s štampiljo socijalno političnega urada. Toliko v vednost, da ne bodo nepndipravi izrabljali to nabiranje —Ij Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V ponedeljek zvečer vaja mešanega zbora —lj Težka nesrpfa na železniški progi Sinoči okro? 20. j? hitel procrovni č.ivaj dr lavnih železnic kuriln;ce II Vid Ivanfevic čez proeo pred rdavnim kolodvorom. Ker ao bila tla zaradi brozg1? precej spolzka in vlažna, mu jV nenadoma spodrsnilo in pad »1 ie na tir. Nesreča 'e hotela, da ie bas tedai orivozil o^^bni vlak, ki je lvaneaviSa pahnil v stran. Pon scveeeiiega železn-rnrja, ki •e bil poSkodovnn na plavi in tudi po vsem telesu, j*? reševalni avto pr^oeij^i v bolni co. Mie^ov? po«Vodbe &n s;cer težke, a je Upati, dn bo r^tnl pri živi len iu. —lj Napad t nnrem. Snofi »e je vraFai neknvski mojster Ivan Kant? domov. V Koleziteki ulici ea ie nekdo v t*mi na nadel in z nn/em sun;i v levico. Kanteta so mo rali prepeljati v bolnico. Is Novica mesta — Proelava ujedinjenja pe bo praznovala kar na:slovesnejše v Sokolskem domu. No vomeški Sokol, v katerem vre živahno živ lj?nje v telovadnici in na prosvetnem polju s predavanji, prosvetnimi večeri. ima na programu krns-ne točke, ki jih bodo izvaiab člani in članice, deca in naraščaj ter sokolski orkester z mladfnefaim zborom. Slavnostna akademija bo otvorjena <* sokolsko koračni nico. nakar elpdi govor brata starost* Po odigran iu drž himne pa se začne z boga tim sporedom telovadnih -in koncertnih točk Deca bo med drusnmi nastopila z E Ganerlovo »m5 Sokolići in Sokoličice«, čla niče z Justi Bolharjevo: »Pomlad* Pole« nnraščaiskih ti>čk na bodo zaključili Glav nostno a kad-unijo člani z Mudnjevo ritmič no kompozicijo >U boj« iz Zajc"=*ve opere >Zriniski« Na program j so tudi točke mladinskega zbora, ki Steie nad IfV) mladih pevcev, katerega vodi br Karel ftt*Tb?«nk. Ker ee bodo t? točke kot Sattnerfev »Dedek Krim«. Tomčevi »Zvonovi« in Vodo-pivcev »Stari Medo« med drugim bogatim koncertnim programom predvajale na mla dinekem koncertu 16. decembra, vabimo občinstvo, nai posetj slavnostno akademijo. — Mladinski pevski ibor meščanske Sole gostuje 10 decembra v Črnomlju v So- kolskem domu. Raivieeliivo je dejstvo, Ja bodo mali pevci in pevke koncertirali v ko ris t re-vTji belokranjski deci. — V zadnjem času se množe številne eebeloe tatvine Menda rabijo sladkosned neži med za bližajoč? se božične praznike, da se tako pridno zalagajo z njim. Tako je bil okraden železničar 2i?on Ivan v Smihe-lu, v Kandiii znani čebelar g. Jenko in v našem mestu g. č>pirlo. Smrt — Nov športni tečaj v kopall&ču Ilirije. Pod okriljem SK Ilirije se vrši v klubskem zimskem kopališču javen športni tečaj, v katerem se poučuje crawl za začetnike in pripravljalna, gimnastika za smučanje. Pri zadnjem treningu se je prijavilo zopet toliko novih dam in gospodov, da so postali prostori kopališča pretesni, zato se je vodstvo odločilo, da razdeli tečaj v dve skupini Prva skupina bo vadila ob ponedeljkih in četrtkih od 20. do 21. ure, druga pa kot doslej ob torkih in petkih. Trening prve skuine po novem urniku se prične nocoj. Za one dama in gospode, ki Še sploh ne znajo plavati, je obvezen tudi predtrening ki se prične točno ob 19.45 Zaradi delitve tečaja bo motno sprejeti v prvo skupino Se manJSe Število novih interesentov. Vsakokratna vstopnina znaša ma člana SK Ilirije 6 Din, aa nečlana 10 Din. Meščani se še vedno sramujejo revščine Težke žrtve doprina£a]o, da bi ohranili na zunaj videz lmovitosti Ljubljana, 27. novembra. Revš&ma je po meščanskih nazorih sramota, in sicer se je mora sramovati revež in ne tisti, ki bi ga morda obdolžili, da jo povzroča, ali oni, ki je ne pozna, čeprav je okrog njega vse obubožano Revščina je sramota, kakršna je bilo v starem veku delo. Razmere pa silijo čedalje bolj tudi meščane, da se otepajo tega nazora, a brez bolečine ne gre. Če bogataš obuboža, je to ie vedno neke vrste senzacija in meščani gledajo na obubožanje kot na škandal. V njihovih očeh je človek ie vedno vreden le toliko, kolikor ima in revež je zaradi tega manj vreden Revščina pa, ki jo skriješ, ni sramota, glavno je, da si obvaruješ »ugled« da ne veljaš pred ljudmi za »manjvrednega«. Marsikdo niti ne sluti, kolikšne žrtve doprinašajo meščani, da bi ohranili na zunaj videz imovitosti. Kmet. ki premišljuje, s čem bi kupil sol, najbrž nima tako hudih skrbi, kot meščan, ki bi rad skril, da se je začel zatekati v zastavljalnico. Res meščani mnogo bolj tož jo nad slabimi časi, kot kmetje in delavci, čeprav povečini niso tako pr zadeti. Toda tarnijo predvsem na raznih zborovanjih, v gostilnah in pred upniki, k' jih hočejo odpra viti z lepim zjjovorom Nikdar pa ne boš zvedel od meščana, da je moral zastaviti zlatnino ali celo perilo. Četudi bi se obetal meščanom še tako lep uspeh, bi jih nihče ne mogel pripraviti, da bi protestirali pro ti slab'm časom z razcefranim oblekam Dobro poznajo meščane celo kmetje od te strani, češ, da je meščan raje lačen kof slabo oblečen in da ima marsikdo vse na sebi, kar sploh ima. Mnogi samozavestni meščan: tudi ne zapuste reprezentančnih stanovanj, dokler jih gospodar ne deoži-ra, Mars kdo raje strada, kot da bi najel skromnejše stanovanje, ki b^ ga lahko pla čeval. Nekateri se tudi ne morejo odreči •družabnim obvezo jst m«, nčerke morajo na vsak način reprezentirati na plesih možje morajo hodit* na »seje« — »sejejo« navadno v gostilnah ali kavarnah Edino v tem pogledu so se meščani najbolj izneverili trad ciji da ne obiskujejo več gledališča m koncertov Seveda «e krha tradicija na vsej črti, toda meščani s' pnza devajo na vse načine, da bi ne trpel njihov ponos. Na zunaj se slabi časi v mestih ne po znajo tako kot na deželi Poznajo si sicer v tem, da se zbira v mestih čedalje več beračev, najs: jih policja odganja še s takšno vnemo v iomovne občine, da v menu brezposelnosti trkajo na vrata ne prestano množ;ce m!ad h ljudi — vendar ne moreš opaziti tako lal 1 , da so obubo žali tudi tisti nonosni meščani, ki so vedno v ne.ci razdalji od nas navadnh zemlja nov ter nam dajejo čutiti, da niso pasli z nami skupaj krav Ko se pa nekoliko vži v:š v mestne razmere, opaž marsikaj Lokab niso tako polni, kot so bili prejšnja leta. Krza ie zixeln stiskati meščane za * počasi, zato smo jo imeli prva leta samo na jeziku Zdaj gre za res. Meščan se niso m->o1; d >Jj h r :i " menjenm razmeram in. kot smo rekli, po nos ji n dopuščal, da bi se tako hitro ločili od tributov svoj Ljospo.*" 7 laj. Iz Kranja — Sokolsko predavanje. Drevi ob 20.30 bo predaval br dr Bežek v knjižnični dvorani Narodnega doma o temi: Mikro-organizm in mi Predavanje bo uvod v tečaj za prvo pomoč. Vabimo domače in članstvo okoliških druStev, da predavanje številno posetijo ter na njem izrazijo svoje nasvete in želje u tečaju m predavanjih. _ Predavanje o tuberkulozi ima danes in danes teden, to je 4 decembra ob 18. uri v gimnazijski telovadnici g. dr. Neu-bauer Robert, šef-zdravnik zdravilišča na Golniku. Ker se to predavanje vrši nazorno ob skioptičnih slikah m ker je ime predavatelja kot strokovnjaka zlasti v tem zdravstvenem vprašanju splošno znano, vabi tukajšnja Krajevni odbor Rdečega križa k obilnemu posetu tega velezammi-vega in poučnega predavanja. Poset je brezplačen m dovoljen vsem odraslim _ Nov sneg, aJ je naletaval na gosto včeraj vse popoldne in vso noč in ki ga je aapadk kakih 30 cm, je telefonski in brzojavne žice tako obremenil, da jih je zJa-sti na Glavnem trgu vse polno pretrganih In celo en drog v bližini gostilne »Pri starem Mayrjuc je vržen po tleh. Tudi precej električnih vodov je potrganiii, tako da večina tukajšnjih tovarn danes dopoldne ni obratovala. Z Jesenic _ Jesenice od nedelje do ponedeljka. Oba dneva sta bila silno pusta in dolgočasna. Snežilo je po malem oba dneva, vendai je aneg zaradi sila razmočenih tal skoraj sproti skopnel. Mladina je že deloma v soboto popoldne, deloma pa v nedeljo zjutraj odala na Karavanke, kjer ima svoja smuška zavetišča. V mestu samem pa je bilo dolgočasno, ceste so bile Skoraj prazne, a tudi gostilne so imele malo gostov, ker je številka že precej visoka. Sokol je vprizoril v soboto in nedeljo sijajne burko »Svetnike, toda obisk ni bil tak, kakršnega ga ta veseloigra zasluži. _ Brezobziren kolesar. Ko je v četrtek zvečer nesla žena tovarniškega delavca Jožeta Kristana možu v tovarno večerjo, se je v njo zaletel neki kolesar in jo podrl na tla 8 tako silo. da si je pri padcu zvimla nogo in so jo morali prepeljati v bolnico. Kolesar sam je tudi padel, a »e je hitro pobral ter izginil v noč. _ živahno vrvenje v Sokolskem domu. Vrvenje v Sokolskem domu je tako živahno, kot Se nikoli. Nič ne pomaga skrito rovarjenje s te ali one strani proti Sokolu, nič ne pomagajo razni vplivi na žene in matere, niti teror v tovarni napram delavcem Sokolom • strani rdečih in črnih tovarišev. Sokolski dom je poln večer »a večerom. Skupne telovadi pri Sokolu okrog 350 oaeb. poleg tega ima društvo močan pevski zbor mladinski pevski zbor. godbo na pihala. orkea*er in mladinski orkester, g'edališk' od«ek, šahovski odsek, lutkovni teater itd. Telovadci se pripravljajo na akademije in tekme, pevci, godba in orkestri na koncerte, gledališki odsek ima pred seboj celo vrsto predstav, sokolski smučarp* pa pridno m a že j o smuči ter se pripravljajo nm društvene fupne ln savezne amuike tekma in na izlete. Ru lepo ko je dobil denai tako izredno ceno. ker ga nikjer ni, so začeli ljudje trepetati pri vsakem izdatku. rendar je doletela mno ge nesreča, preden so se prilagodili. Denai se jim je izmuznil iz rok. Iz reprezentančnih .■''anovanj se še niso izselili, moda :ma se vedno hišni oltar in sam krompr-t se jim še ne zdi dovolj okusen. In se primeri, da pri hiši ni i i ti počene pare, ko bi najboli potrebovali denar. Tedaj ne kaže drugega kot da se gospodinja ozre po bogatem stanovanju Brez sentimenta.noati mora hitro presoditi, kaj bi najlažje pogrešili in za kaj bi dobili v zastavljalnici nekaj de narja za prvo silo. Težka je odločitev, toda to je Sele za četek težav. Blaga ali dragocenosti ni ta ko lahko zastaviti, da bi ne trpel raešča nov ugled. Kdo bi mogel pripraviti ponos nega meščana, da bi šel v zastavljalnico s cu^co pod pazduho? Služinčadi tudi ne more zaupati tako intimnh zadev, ker se pač dandanes ne moreš zanesti na niko gar Le postreščki so Še vedno edini zaup niki vsokh meščanov. In postreščki -o v resnici naš; — če hočete kranjski — gent lemani, ki ničesar ne izdajo. Niti reporter ne more nikdar niče: r zvedeti od njih. Kljub njihovi priznani molčečnosti, vendar lahko reporter izv >ha marsikakšno skrivnost. Dovolj jc, če opre. 'ješ le ne!;aj ur v bPžini zastavljalnice in lahko vidiš dolgo procesijo ljudi, ki sc tihotapijo v lokal odrešenja Ko pride postrešček, veš. koliko je ura. Kdo bi si mislil, da imaju postreščki tudi zlatnino, dr Tje. krasne damske ure in podobne dragocenosti! To da misliti, ko sprevidiš. da postrešček zastavlja dragocenosti na svoje ime. Postreščki torej jemljejo »sramoto« nase. Vendar imaio menitn meščani še u gačne bolečine. Sramujejo se tudi pred postreščki. D-me kličejo postreleke cesti zaupno k sebi ter jim izročajo zavitke Tako so razburjene, da pozabijo vedati. komu naj izroči postrešček denar za zastav' ieno Ma^o. Postrešček i— "~, am naj prinese denar in dama je v hudi za-diegi. Končn o p v; da g.i bo počakala na trgu. Zadeva je na ta načrn še precej z- - ^Ijivo urejena, hudo pa je v drugih primerih, ko postr 5čeV mora z'. za nuslov imen:tnega meščana Zlatnino je lahko zastaviti, raznega blaga, obleke in perila itd. pa ne moreš vedno spraviti v den*r zastavljalnica preveč za'jže- na z nairr»7b!čneiš;m bogastvom, odnosno s; s^vnrn T*^fr^" \ mora vedeti, kam naj vrne blago, Iti bi ga v zastavljal niči ' Postreščki vedo marsikaj, toda zdni so res kri j r*osehni časi, ker jih mars'kaj preseneti. Kdo bi nvslil, da zastavljajo ta' , menitni rf->soodje posteljno perilo, ko so že zastavili zla*' Po« itretČeV misl'. da se je zmotil v hišni "te-vilki, ker nfetfov k'Hent -tanuje v krasni, monumentalni palači. Končno sprevidi, d ie »žalostna resnica«. Tudi meščani, ki stanujejo v štirisobnih stanovanjih niso z reti In znstavijalnica ie .dnje pr! e žališče za vse. Zdaj torej meščani še sramujejo obubožan ja, a nedvomno se ne bodo vrč lolgo. je tako življenje, kjer v plemeniti bratski borbi tekmujejo odseki med seboj ter se telesno in duševno utrjujejo. Iz Celja —c laletnico ujedinjenja bo tudi Celje svečano proslavila V četrtek 3fj. t. m. ob 20., na predvečer državn^a praznika, bo v Mestnem gledališču svečana sokolska akademija z govorom, orkes-tralno točko, recitacijo, telovadnimi točkami in iprizoritvijo dramskega prizora V. Jelsnca >Na Kosovo«. Dne 1. dicembra ob pol 11. dopoldne bo v Sokolskem domu v Gaberju e>kolaKa društvena proslava z govorom, deklamaci-jami in petjem zbora mestnd narodne iole pod vodstvom učitelja g. C. Preglja; ta proslava bo zdruŽ3na s prisego novega članstva in razdelitvijo priznanim tekmovalcem. Ob 20. bo pričel v veliki dvorani Celjskega doma vokalno - inetrumentalni koncert Celjskega pevskega društva pod vodstvom g. P. šegule s sodelovanjem orkestra. Pripravlja se tudi bakljada po mestu. —c SK Laško : SK Šoštanj 4:1 (1:1). V nedeljo 26. t. m. popoldn-? je bila na razmočeni Glaziji odigrana drugorazredna pr- verirttvena nogometna tekma med SK Laškim in SK Šoštanjem, v kateri »o Laščam zasl jženo zmagali v razmerju 4:1 (1:1). Druga polovica tekme je bila odigrana v snežnem metežu- Tekma \č bila napeta, četudi sta obe moštvi nudili primitivno igro. LašČani so bili skoro vee Čas v lahni pr*-moči, a so bili zlasti v prvem polčasu pred eolom neodločni. SoštanJČani eo igrali požrtvovalno, toda preostro; njihova obramba re bila precej nesigurna. Goli za SK Laško so padli v 24 minuti prveea ter v 17., 36 in 39. minuti drugega poieaaa, častni gol za SK Šoštanj pa v 6. minuti prvega polčasa. Kot 9:2 za SK Laško. Tekmo je »odil cj. Oche iz Celja objektivno, a preveč ležerno. 5 to t?mo ie SK SoStanj konČnove-Ijavno zasedel zadnje mesto na drugorazredni tabeli celjekaga nogometnega okrožja. Tekmi fd prisostvovalo okrog 100 gledalcev. — Nastop Izbrane vrste Ljubljanskega, Sokola v Zagrebu. V četrtek, na predvečer praznika narodnega uedinjenja priredi to- kolslco društvo Zagrreb L v Zagrebu eve-cano akademijo, na kateri oo nastopila tudi izbrana vrsta Ljubijansaega Sokola, ki si je letos na pokrajinskom zietu SKJ v Ljubljani ponovno osvojila Dušanov meč. Nastopilo bo 8 najboljših telovadcev, ki so za ca nastop nadtucUrali posebne telovadne točke V 2iagrebu vlada za gestovanje Ljubljanskega Sokola veliko zanimanje. Ko boš spoznat, zakaj je toliko nasprotnikov plemenitega in napredka človeštva in zakaj je biti dober človek bolj nevarno, kot če si slab, boš vede ločiti dobro od slabega. V boljšo bodočnost smemo verova* le, če se trudimo, da bo boljša tudi se danjost. Stran 4. ♦SLOVENSKI NARO Dc, dne 25. novembra 1933 :ev. '71 232 <&ve strott P oinaa In videč, da hoče Peter nekaj odgovoriti, n.u e zabranii to, rekoč: — Najvažnejše je, da ostanete mirni in da po možui^ti ne govorite. Mir je vam neobhodno potreben, če nočete, da bo o-peradja brezuspešna. Govoriti Vii... pa odsvetujem zato, ker vas bo n-^brž iresla mrzlica, ki bi utegnila postu a še Lujša, če bi mnogo govorili. Obrnjen k pomožnemu zdravniku in strežnikom je pa pripomnil: — Zanesem se v polni meri na vas. Pote ni se je pa znova obrnil k Petru, rekoč: Preneso vas v posebno sobo, kjor boste ležali sami. Te ugodnosti so deležni bolniki zelo rediko in vem, da se boste izkazali vrednega moje naklonjenosti s tem, da me boste ubogali. Sam bom pazil, da vas preneso v posebno sobo Čim previdneje. Na zdravnikov migljaj so odšli strežniki po nosilnice, kamor so položili Petra z vso opreznostjo. Doktor Hebert je spremljal svojega varovanca in pazil, da so ga previdno položili na posteljo. —Tako, — je dejal, — zdaj ste priklenjeni na posteljo; to vam ne bo baš prijetno, toda našel sem sredstvo za vaše razvedrilo in prepričan sem, da boste zadovoljni. In ker ga je Peter vprašujoče pogledal, je pripomnil: — Zvedeli boste kmalu, za kaj gre. Zaenkrat pa samo želim, da si odpočijete. In zdravnik je po posrečeni operacija zapustil svojega bolnika ter ga prepustil skrbnim strežnikom. XIV. Že prve dni po operaciji je bilo Petrovo stanje zelo povoljno. Nobenega povoda ni bik> za bojazen; doktor Hebert je spoznal, da lahko preide na drugi del svojega načrta. Vemo, da je bil sklenil napraviti iz Petra moža, ki bi lahko zavzel v družbi primerno mesto. Zato je bilo pa zlasti potrebno eno: poskrbeti za njegovo izobrazbo. Nekega jutra, ko je prišel k svojim bolnikom v bolnico, je dejal doktor Hebert Petru: — No, zdaj si pa že fant od fare; ješ, piješ in spiš kot milijonar; toda treba bi bilo pomisliti na to, da bi zapolnil dvanajst ur dnevno z nečem drugim in ne samo s sanjarenjem, ki se suče po mojem trdnem prepričanju vedno okrog istega predmeta... Pri tem se pa redimo in krepimo... To bi zadostovalo, če bi se nameravali po odhodu iz bolnice znova posvetiti brusu... Toda tega napornega dela ne bomo več dolgo opravljali, — je pripomnil zdravnik smeje, — kajti ne bilo bi vredno truditi se z naravnavanjem tvoje pohabljene noge in negovanjem tvojega telesa, če bi moral zopet kričati po ulicah... Ce si mislil ostati brusač, bi bil lahko ostal Šepast. Zdaj gre za to, fant, da dobiš primerno izobrazbo. Najprej — ali znaš čitati? — Nihče me ni učil, gospod doktor. — Dobro... to je način govora, ki bi nedvomno prrstojal brusaču; toda če boš govoril z izobraženimi ljudmi, ne boš smel požreti polovice zloga, kakor si prav kar storil. Peter je zardel. Zdelo se je, da si ne upa več govoriti, da bi ga zdravnik znova i*e karal. Zdravnik je torej nadaljeval smeje: — Nikar tako ne zardevaj... Priznam, da ni tvoja krivda, da nisi hodil v šolo, ko si bil še c':^k... Toda pozneje? ... Ko si prišel -k pameti, mar si včasih nisi želel v-: * . ako se človek nauči gladko či pisati? — Da, gospod i ... Poskusil sem to sam___ v mol:imeniku, ki so ga našli nekega jutra pred cerkvijo. — Našli? Kdo? Tvoja... Obmolknil je rn se popravil: — Frochardka? — Da. — In si zlogoval? — Črke mi je pokazal Jakob, ki je KUPIM OTROŠKI KONJIČEK gugalni ali na kolesih, dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod Šifro >Gotovina takoj 4596«. SVINJSKE KOŽE kupuje Lavrič, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1. 4591 TRA VERZE kupuje Setina, Radeče. 4590 REZAN LES kupujem. — Ponudbe: Jugo-mosse, Zagreb, Jelačičev trg 5 pod »284«. 4589 NEPEfrKK LEPO POSESTVO naprodaj. — Pojasnila: Ris, Draženec št. 27, p. Ptuj. 4593 VTLO S POSESTVOM oddam v najem. — Hočevar, Zidani most. 4594 PEKARNO odda Korošec, Sv. Lovrenc na Pohorju. 4576 znal čitati. In vedno, kadar sem se vrnil domov pred njim, sera vzel knjigo in poskusil spomniti se, kako je izgovarjaj nekatere črke. Tako sem se začel učiti čitati... malo... zelo malo... ko sem naenkrat prenehal... — Naenkrat, je-li? ... Tako je vedno; človek ima nekaj dni najboljšo voljo; dela z vso vnemo... potem pa vrže naenkrat puško v koruzo in nekega jutra je konec njegove volje. — Ne, bilo je zvečer, je dejal Peter otožno. — Kako to? — je vprašal zdravnik presenečeno. — Da, gospod, nekega večera, ko smo se vrnili... ne sami... s seboj smo privedli siroto... ki smo jo bili srečali v mestu. — Luizo... slepo? Peter je zardel in povesil oči. — In od tistega trenutka se nisi več učil čitati?... Zakaj pa ne? — Ker... ker, — je jecljal Peter, — vse se je s tem v mojem življenju izpremenilo, vse je bilo postavljeno na glavo... Imel sem druge skrbi in... mnogo več, nego prej. Začel je govoriti živahneje: — Treba je bilo delati z večjo vnemo ... ker je nas bilo več... In potem... porabil sem ves prosti čas... da sem govoril s slepim dekletom... — Da, da! — ga je prebil zdravnik, — vem, kaj hočeš reči. Puščali so vaju sama, da bi pazil na slepo siroto, ki so jo mučili; vem to. Vem tudi dobro, da si tolažil in bodril ubogo dekle, če sd Je mogel. Tako si imel za čitanke malo časa. — Res je, gospod doktor... Od tistega dne se nisem več vrnil k svoji knjigi. Globoko je vzdihnil in obmolknil, zdravnik je pa ta čas menda razmišljal, predno je hotel nadaljevati v izpraševanju. Kar ni se mogel odločiti, da bi pripravil svojega varovanca do popolnega priznanja. Vendar se mu je pa zdel trenutek ugoden in dejal je Petru: — Takrat si spoznal, da so čuvstva, ki jih človek prej ni poznal, ki se pa naenkrat oglasijo, prevzamejo močno našo dušo in pretresejo srce. Peter je zardel in oči so se mu za-rskrile. Zdravnikove besede so ga zadele v živo. Čutil je, da je zdravniku znana njegova tajna. Molčal je Ln doktor Hebert je spoznal, da se v svoji domnevi ni zmotil. - Da, — je dejal, — bivanje nesrečnega dekleta v vašem brlogu je zdramilo misli... plemenitost, čuvstva, nežnost, nagnjenja, ki so dremala v tebi. 2e je hotel izgovoriti besedo »ljubezen«, pa je pomislil, da mora Petru prizanašati. Zadovoljil se je torej s tem, da je pripomnil: — Prav sem slutil, prijatelj; in tvoja nadarjenost me je napotila, da ti preskrbim učitelja. — Pravega učitelja? — ga je prebil Peter. — Da, učitelja, ki te bo najprej naučil lepo govoriti in dostojno vesti se v družbi. Za to bosta rabila samo nekaj ur, ker si nadarjen. Pozneje bo pa polagoma odkril tvoje telesne in duševne vrline, kar imenujemo vzgoja... Razumeš to, prijatelj? Tajnica v moški obleki Pustolovščina lepe angleške strojepiske, ki se je osem mesecev izdajala za moškega Redko pustolovščino je doživela mlada Angležinja, ki se je izdajala celih osem mesecev za moškega. Lepa 24 letna strojepiska Hilda Terrvjeva je že v zgoenii mladosti hrepenela po velikem mestu. Ni torej čuda, da se je v provincijalnem mestecu vedno bolj dolgočasila. Končno je sporočila svojim staršem, da hoče odpotovati v London, kjer je upala najti službo. Pred tremi leti se je res napotila v London in kmalu je dobila službo pri veliki izvozni družbi. Skržba strojepiske ji pa ni bila po volji. Neki londonski profesor je iskal tajnico za svoje znanstveno delo. Terrvjeva se mu je predstavila in profesor jo je sprejel. Odpotovala je z njim v kopališče na angleški rivijeri in profesor je bil z njo zelo zadovoljen. Nekega dne ji je pa učenjak omenil, da ga moti, da sedi med delom kraj njega ženska in prosil jo je, naj nosi v službi moško obleko. Dekle je ustreglo njegov' želji in naslednjega dne je prišla v službo v sivi moški obleki in soonni srajci. Cez dva meseca je bik> profesorjevo delo končano in profesor tajnice ni več rabil. Terrvie-va se je vrnila v London in sicer kar v moški obleki, a žensko obleko je spravila v kovčeg, ki ga ji je pa med vožnjo nekdo ukradel. Obvestila je o tatvini postajenačelnika, ki ji je obljubil, da bo ukrenil vse potrebno, da dobi kovčeg nazaj. Sopotniki so jo smatrali za moškega in tako je kmalu dozorel v njej drzen sklep. V delavskem okraju je najela skromno sobico in hišnemu gospodarju se je predstavila kot Peter Travers. Nihče ni slutil, da je Peter Travers v resnici dekle. Lepa Hilda je znala tudi kot fant nastopati zelo samozavestno. V svojo Večni led odkriva svoje tajne V Leningrad se je te dni vrnila sovjetska ekspedicija, ki je prezimovala na rtiču Celjuskin. Arktičnemu zavodu je izročila dnevnik udeleženca Amund-senove ekspedicije na ladji »Maud« Petra Tessema. Tessem in Knudsen sta ostala v septembru 1919 v polarnih krajih in hotela sta se napotiti peš na otok Dickson, oddaljen okrog 900 km od kraja, kjer so ju bili pustili. Hotela sta zbrati vse znanstveno gradivo ekspedicije in ga spraviti na varno. Toda v naslednjih dveh letih ni bilo nobene vesti o obeh raziskovalcih. Šele leta 1921 so našli v polarnih krajih močno obžgajK) Knudsenovo truplo. Leta 1928 sta pa našla sovjetska geolog.. Urvan-cev in Bogičev v globoki jami na obali nasproti otoka Dicksona človeški okostnjak, pokrit z napol preperelo obleko. V žepu pletenega telovnika sta našla zlato uro, ki je imela na pokrovčka gravirano Tessemovo ime. Tessem je imel samo še 4 km poti, pa bi bil rešen. 896 km je bil prehodil peš po tundri in smrt ga je doletela tik UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI naznanja žalostno vest, da je dne 26. novembra ob 8. uri zjutraj tragično preminul gospod Karel Kocmur strojni stavec Pogreb pokojnika se bo vršil v torek, 28. novembra ob %3. uri gopoldne izpred mrtvaške veže Splošne bolnice na pokopališče k v. Križu. Zvestemu in poštenemu sodelavcu bodi ohranjen časten spomin! Ljubljana, dne 27. novembra 1933. vlogo se je kmalu dobro vživela. Cez dva tedna se je pa morala preseliti in dobila je službo pomožnega natakarja. Sci ji je dal celo nekaj denarja na račun ko mu je potožila, da živi v težkih gmotnih razmerah. Obljubil je tudi dati ji v hotelu sobico, kjer bo lahko brezplačno stanovala. Toda vsa mesta so bila že zasedena in Hilda je morala nekaj noči spati v zavetišču neke verske sekte med samimi fanti, kjer so ji dali brezplačno stanovanje. Končno je dobila sobico v hotelu. Služba pomožnega natakarja pa ni bi'a lahka. Najbolj jo je bolelo, da so se ji tovariši posmehovali, ker v žensko družbo sploh ni zahajala. Zato si je poiskala prijateljico, s katero je hodila v kino in na čajanke. Svojo vlogo je tako dobro igrala, da ji je prijateljica, sobarica v nekem hotelu, nekoč prizna a ljubezen. Peter Travers je takoj sede! in napisal ganljivo poslovilno pismo zaljubljenemu dekletu, ki seveda ni slutilo, da je zaljubl'eno v dekle. Nesr.^-no zaljubljena starica je takoj odpovedala službo, da ji ne bi bilo treba vsak dan srečavati ljubljenega fanta. Nekoč je dobila Hilda Terrvjeva grozilno pismo od Ijubosnmneža, ki je hodila z njeeovo priiateljico na izpre-hod. Naenkrat je pa opazila, da so ji živci odpovedali in da ne more več igrati svoje vlocre. Celih osem mesecev je nastopala kot Peter Travers, končno je pa odpovedala službo, si kupila žensko obleko in odpotovala kot Hilda Terrvjeva k svojim staršem, ki niso niti slutili, kaj je počela njihova hči. Pustolovščina bi sploh ne bila prišla na dan, da je ni izdala prezgovorna Hil-dina prijateljica. pred ciljem. V zapisniku, ki ga je na-š'a zdaj sovjetska ekspedicija, je tudi koncept prvega dela Amundsenovega poročila z dne 17. aprila 1919. Zapisnik obsega tudi opis poti s sanmi na otok Aleksej in dalje na rtič Celjuskin v času od 11. do 13. .daja 1919, zapiske o vremenu, opis lovov itd. Vse to je dobro ohranjeno in pomeni veliko obogatitev scietskega Arktičnega zavoda. Stalinova slava Ob 16 letnici ruske revolucije je bila ^Stalinova slika skoraj v vsakem izložbenem oknu moskovskih in leningrajskih trgovin, pa tudi okna mnogih privatnih hiš so bila okrašena z njo. A ne samo Moskva in Len.i^rad, temveč tudi vsa druga veZ ruska mesta so počastila Stalina ob 16 letnici revolucije. Iz tega se vidi, da je Stalin v Rusiji mnogo bolj priljubljen, kakor je bil njegov prednik Lenin in kakor je glavni apostol komunizma Kari Marx. Na glavni prometni žili Moskve, na ulici Gorkega. poprej Tverski ulici, so naštelJ v izložbah 295 slik. Od teh so bile 103 Stalinove, dočim jih je imel Lenin samo 5S. Takoj za njim je bil Kaganovič naiožii Stalinov sotrudnik. ki je imel 56 slik. Slika Karla Marxa, ki je prejšnja leta vedno prevladovala po moskovskih ulicah, je bila razstavljena samo v petih izložbah. Zanimivo je, da je imel vojni komisar Vorošilov 33 slik, kar bo najbrž v zvezi z napetim položajem na Daljnem vzhodu. Starec, ki je živel samo sedem let Nedavno so našli na Via Appia, stari, v Rim vodeči vojaški cesti, nagrobni spomenik z napisom: »Tu počivajo kosti Similia, ki je živel samo 7 let, čeprav je dosegel visoko starost.« Kako je mogoče, da je živel človek samo 7 let, pa so ga vendar prištevali med starce?« Similis je bil general pod cesarjem Trajanom in Hadrijanom in dosegel je lepo starost 87 let. Do svojega 80. leta je posvečal vse sile državi. Potem se je pa preselil na kmete, kjer je preživel zadnjih 7 let svojega življenja ločen od sveta. Tu je prišel d. spoznanja, da je sicer dolgo živel, toda leta, ki jih je preživel na dvoru in na bojiščih, ta neprestani lov za slavo in častmi, za visokimi odlikovanji, niso bila vredna imena življenia. Na smrtni postelji je izrazil željo, naj mu napišejo na nagrobni spomenik, da je živel samo 7 let. Popotniki, ki jih vodi pot po tej cesti v večno mesto, naj bi ob pogledu na njegov nagrobni spomenik prišli do spoznanja, ki se je odkrilo njemu Šele ob zatonu življenja. Okostnjak v kleti V Budimpešti bo nemara v kratkem pojasnjeno eno najzanimivejših poglavij iz zgodovine madžarske kriminali-stike. 15. novembra 1901 je izginil budimpeštanski blagajnik Viktor Kečke-mety in odnesel s seboj 600.000 kron. ki bi jih bil moral prinesti iz nekega provincijalnega mesta v Budimpešto. Oblasti so napele vse sile, da bi ga našle, toda vse prizadevanje je bilo z. man. Le od časa do časa je začela kro žiti vest, da so ga videli v Severni ali Južni Ameriki, pa se je vedno izkazalo, da to ni res. Budimpeštanski izvošček Ferenc Simon je pa zadnje čase opetovano zatrjeval, da Kečkemetv ni več živ. Policija je moža končno zaslišala in izjavil je, da je bil Kečkemetv najel v Budimpešti sobo, kjer je bil pa umorjen in oropan, a njegovo truplo je morilec zakopal v kleti. Policija je dala klet prekopati in res je našla v nji rnoški okostnjak. Vse kaže, da gre za pogrešanega blagajnika. Policija je zaslišala vse stanovalce dotične hiše, toda nihče noče o najdenem okostnjaku ničesar vedeti. Govorimo, da je laž grda, ko jo obsojamo, a jo znamo vselej olepšati. Navadno se oni, ki najlepše govore, najgrše lažejo. Pametni češ če posnema nespametnega, nego nasprotno. Ni točno, da je propadel duh v borbi s silo, nego, da duh še ni zmagal, da si rrl še podvrgel pesti. 1*1 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je nas dobri oče JANEZ NOVAK po dolgi mukapolni bolezni, v 61. letu starosti, v Gospodu preminul. Pogreb pokojnega se bo vršil dne 28. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Vič 8t. 27, na pokopališče na Viču. ŽALUJOČA RODBINA. Smučanje je lep šport. toda.. o*tavl>efla. Ona r.ssru.ba va igrban^u 7* okrepi tOT teleaa vra-mete # seboj proriaot. Tod« treba je nrertiti tudi Tka ko-ž-o. Tiidt Pri Plan-karju«). 427* 250.— DIN MESEČNO stanovanje dveh sob, kuhinje in pritiklin — oddam takoj. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 4570 PRODAM MOTORJE in druge stroje kupuje in prodaja Haker, Novi Sad, Srem-ska 4. 4592 PUH ZA PERNICE La beli Din 230.-, sivi pun Din 140.-. lepo perje po Din 25.-. 35.-, 56.-. 95.-. 180.- kg, puhaste odeje po naročUu najceneje izvršuje RUDOLF SEVER, Ljubljana, Mariji*« trg 2. 70 L — NOVOST! — ADRESAR - AUTOMAT nova domača iznajdba in izdelek je razstavljen pri kavarni „ZVEZDA" Vsakdo se ga lahko poslužuje brezplačno, da se prepriča o njegovi veliki praktičnosti. n ss. Uraluto: JoaiD 9mmIflM Z* »Narodne n*fc«mo*: ifear Jeaersek — Za a Drave in uueratm de» usta Oton Jonstoi - Vsi v Ljubljani