It E T E oF B K E NOVEMBER 1978 - ŠT. 11 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XIX 29. NOVEMBER Noč, ko smo dosegli zvezde »Pomembni datumi, ko ljudstva v svoji zgodovini dosežejo zvezde, so podobni večnim baklam, ki v srcu ljudstev budijo ponos na ustvarjena dela, budijo nove sile, nove plemenite težnje bodočih generacij,« je ob neki priliki rekel tovariš Tito. Eden takih datumov je tudi 29. november. Ves dan tega dne pred 35 čuden zbor. Med prisotnimi Jeti se megla nad Jajcem ni so bili možje sivih las, golo-dvignila. Večer pred tem je bradi mladeniči, delavci, profesorji, kmetje, književniki, višji oficirji naše armade, borci, duhovniki (pravoslavni, katoliški, muslimanski), žene, ogrnjene s preprostimi rutami in intelektualke. Večina delegatov je bila v uniformah in z revolverji ob pasu, bili pa so tudi »civilisti«. Videti je Padala zoprna sodra. Vse ulice so bile zavite v mrak, vendar se tov. Rodoljub Volakovič spominja: »V svetli, topli in skromni, Vendar okusno okrašeni dvorani doma kulture, se je c*°vek počutil lahkotno in radostno. Naenkrat je na-. ala gluha tišina — vstopil Je tov. Tito, v spremstvu s bilo črnogorske kape, bo-vjani vrhovnega štaba in sanske kučme, kakšen fes in J K partije. Rilo je točno ob l9- uri.« Nihče zunaj dvorane ni j til, kaj se je do petih zju-.raj naslednjega dne dogajalo v dvorani, da se je roje-ala nova Jugoslavija kot r?.avna skupnost enakopravnih narodov. V dvorani Ju bilo 208 delegatov, ki so delavsko kapo. Zbor je bil nenavaden tudi zato, ker se je sestal na ozemlju tako-zvane NDH, ki je bila del »neosvojljive evropske trdnjave.« Toda Jajce je bilo svobodno že od 17. avgusta.« Zasedanje se je pričelo zelo svečano, s himno, ka- PriŠli skrivoma, po stezicah, tero so z zborom peli tudi ^Puščenih poteh, iz Slove- delegati in občinstvo. Za Dalmacije, Like, s _ °rduna iz Črne gore .. tem je h govorniškemu pultu pristopil dr. Ivan Ribar JJ° snegu, blatu, skozi so- in otvoril zasedanje. V dvojnikove položaje, z edi- rani je nastala grobna tišina. ?.° mislijo v glavi — ostati Pred njimi je stal oče, ki je do Jajca. Tov. Rodoljub pred dvema dnevoma zve-ulakmri/ —;-----. del za smrt svojih dveh si- nov — Ive in Juriče. Po akovi(' je pripovedoval: 0 Je bil že po zunanjosti r Čestitamo za dan republike pozdravnih govorih je dal prvi predsedujoči besedo tovarišu Titu. Enostaven, jasen in jedrnat referat, Razvoj osvobodilne borbe narodov Jugoslavije v zvezi z mednarodnim dogajanjem, je trajal približno eno uro. Tito je bral mirno. Povzdignil je glas le takrat, ko je govoril o izdajalcih. Povedal je: »Prišel je čas, da se ustanovi izvršni organ vice zakonite vlade tako-imenovani Jugoslovanski vladi v tujini in prepoved povratka kralja Petra II Karadordeviča v državo; o izgradnji Jugoslavije na federativnem principu; o priznanju in hvaležnosti narodno osvobodilni vojski; o odobritvi odločitev, ukazov in izjav izvršnega odbora AVNOJ in vrhovnega štaba. »Druže Tito mi ti se ku-nemo, da sa tvoga puta ne skrenemo,« je zagrmelo v dvorani, ko se je zvedelo, da je sprejet predlog slovenske delegacije, da bi do- v sklopu začasne vlade, ki bo sposoben voditi vse posle, ki jih mora izvrševati takšna vlada. Razumljivo je, da lahko tako velik korak nekega ljudstva naleti na ovire, motnje in nerazumevanje tudi pri naših zaveznikih v inozemstvu. Toda v času dveh let in devet mesecev težke in krvave borbe za svobodo in neodvisnost narodov Jugoslavije imamo pravico, da sami odločamo o svoji usodi, in ta pravica je v skladu z Atlantskim dogovorom.« Delegati so za tem sprejeli deklaracijo, v kateri so ocene razvoja osvobodilne vojne jugoslovanskih narodov; glavni sklep, da postane AVNOJ vrhovno zako-nodajalsko in izvršno telo; o nastajanju Narodnega komiteja osvobodilne Jugoslavije kot začasnih organov vrhovne ljudske oblasti v času NOV; odvzetju pra- delili tov. Titu naziv maršal kot znak prizadevanja človeku, ki je že v času življenja postal legenda. Ob zori 30. novembra je tov. Tito v svojem zaključnem govoru preroško dejal: »Na svidenje na tretjem zasedanju,v Beogradu!« Tako so takrat, pred 35 leti naši narodi, katerih komunistična partija nikoli ni pokleknila pred fašističnim pritiskom, postavili temelje novi državi. Udeleženci naše revolucije so dokazali, ko so ustvarjali novo državo v vojni, da lahko v hudih in težkih časih sami ustvarjamo svojo zgodovino, ne da bi koga spraševali, kako naj rešimo usodno vprašanje našega obstanka in življenja dostojnega človeka, kot tudi nismo spraševali nikogar, ali naj poprimemo za orožje v borbi za svobodo. Tanjug TRIČETRTLETNO POSLOVANJE Količinska proizvodnja je nižja kot lani. Tudi proizvodnja tistih izdelkov, ki prinašajo največ dohodka, je manjša. Kljub temu, da prodaja v tem času ni bila slaba, se je povečala zaloga preje, v primerjavi z lanskim obdobjem za 125 ton. Ta količina zaloge je še vedno pod normativom, saj predstavlja le 11-dnevno proizvodnjo. Zaskrbljujoče bo postalo, če bo v porastu. Prodaja preje je v letošnjem obdobju za Titi ton manjša od lanske, tudi zaradi nižje proizvodnje. Vseeno pa je celotni prihodek od preje za 6 'f večji (v primerjavi z lanskim v istem obdobju), to pa zaradi višjih prodajnih cen od meseca maja lanskega leta dalje. Celotni prihodek je naraščal hitreje, kot smo predvideli s planom za 2 V in je večji od lanskega leta v tem obdobju za 12 'i. To pa ni samo zasluga našega dela, ampak tudi to da smo prodali tiste surovine, za katere se je izkazalo, da jih ne bomo mogli uporabiti, ker so se naročila spremenila. Te surovine smo prodali za isto ceno. kot kupili in zaradi tega to ne vpliva na finančni rezultat. DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA V mil j. din Primerjava leta ( .-IX.l 19”8 l.-IX. 1977 plan l.-IX. 1978 z 1. (1.-IX.) 77 s planom CELOTNI PRIHODEK 321 353 359 + 12 % * 2 % PORABLJENA SREDSTVA 204 218 239 + 17 % -» 10 % AMORTIZACIJA 14 20 19 + 37 % - 4 % DOHODEK 103 115 100 - 2 % - 3 % Velik vpliv na povečanje porabljenih sredstev ima tudi naraščanje cen surovinam, pomožnemu materialu (kot so zaboji, polivinilaste vrečke, kartoni itd.), pa tudi povečan tečaj dolarja do dinarja vpliva na ceno uvoženih surovin. Močno se je podražila električna energija, pa tudi različne storitve drugih so dražje. Najbolj pa so v tem obdobju narasli stroški investicijskega vzdrževanja, predvsem zaradi naše investicijske gradnje in obnove. Tako so porabljena sredstva večja za 17'r, kar je za 10'V več od planiranih. V prvih devetih mesecih letošnjega leta beležimo nižji dohodek, ta pa je najvažnejši kazalec našega poslovanja. Od dohodka je odvisno zadovoljevanje naših skupnih in osebnih interesov ter sredstva za razširjen reprodukcijo. Vzrok za to pa lahko najdemo tudi na tržišču. S tem, ko smo podredili proizvodnjo željam kupcev, smo odstopali od povprečne tehnološke številke, to pa je povzročilo zastoje, in zniževalo proizvodnjo. Letošnji iztržek prodane preje je večji za 8 rr od lanskega, upoštevati pa moramo, da je bila lani cena preje do sredine maja nižja za bombaž 17 f? , za česano prejo 27 r(, za sintetično prejo 12'?, in samo to je vzrok, za povečanje letošnjega iztržka. Oddelek sukalnice s previ-jalnico ni bil polno izkoriščen. Zastoji so bili zaradi izpada naročil nizkih številk, ki jih nismo uspeli dobiti. V letošnjem letu smo ustvarili 100 milij. din dohodka. Preden ugotovimo tisti del dohodka, ki ostane kolektivu (čisti dohodek) moramo obračunati razne obveznosti, sklenjenih s samoupravnimi sporazumi, dogovori itd. Zaradi nižjega dohodka so celotne obveznosti za 2,348.000 din nižje od lanskih. Znižali so se tisti prispevki, ki imajo osnovo za obračun tako imenovano davčno osnovo doseženi dohodek. To so prispevki za izobraževanje, znanost, starostno zavarovanje kmetov, davčni prispevek republiki, splošni vodni prispevek itd. Vsi tisti, ki imajo osnovo za obračun prispevka, brutto osebni dohodek, pa so višji, ker je le-ta v porastu. Isto velja tudi za pogodbeno obveznost. Iz dohodka dajemo sredstva tudi nekaterim samoupravnim interesnim skupnostim naše občine, kot npr. za komunalno dejavnost, za požarno varnost, SLO itd. Za vse to pa zahtevajo vsako leto večji delež. Potrebno je, da k vsemu temu prispevamo, saj jih kot občani tudi uporabljamo. vendar pa bi se morale te zahteve uskladiti z našimi možnostmi. Nekatere stvari bo treba odložiti za kasnejše obdobje, ko bomo ustvarjali več dohodka, in zato tudi več izločali v take namene. Pri tem bodo morali odigrati pomembno vlogo naši delegati, ki sodelujejo v teh skupnostih. Po odbitku vseh obveznosti iz dohodka nam ostane čisti dohodek, ki je ostal na nivoju lanskega leta. Cisti dohodek smo razdelili takole: višina čistega dohodka del čistega dohodka za OD del čistega dohodka za inovacije del čistega dohodka za neposredno menjavo dela del čistega dohodka za stan. gradnjo del čistega dohodka za druge namene v sk. porabi del čistega dohodka za posoj. federac. del čistega dohodka za rezerv, sklad 86,445.134 71,878.144 27.543 625.317 4,854.055 3,257.242 3,290.921 2,511.912 Iz tega vidimo, da smo razporedili kar 83 r< čistega dohodka za osebne dohodke. Sem štejemo tudi vse izdatke, ki jih imamo po pogodbah o delu. štipendije, strokovno izobraževanje in nagrade učencem. Na zborih bomo odločali, ko bomo sprejemali plan za leto 1979. ali bomo krili obveznosti samoupravnih sporazumov za svobodno menjavo dela iz čistega dohodka v višini din 625.000, ali pa bomo to prispevali s prostovoljnim delom, kot letos. V preteklosti je šel stanovanjski prispevek (prispevek za gradnjo in nakup stanovanj.) iz dohodka. Trenutno določajo predpisi, da moramo stanovanjski prispevek razporejati iz čistega dohodka. V tem pogledu je še precej nejasnosti, ki se bodo sistemsko uredile v najkrajšem času. Za devetmesečno obdobje smo obračunali 4.854.000 din, vendar ostane kolektivu za reševanje notranjih stanovanjskih problemov premalo sredstev. Del čistega dohodka, ki smo ga razporedili v sklad skupne porabe znaša 3,275.000 din. Iz tega krijemo stroške toplega obroka in ostale namene, ki jih predvideva sindikalna lista in naš samoupravni sporazum. Znesek, ki smo ga razporedili v skladu skupne porabe zadostuje komaj za kritje toplega obroka, medtem ko za ostale namene ni ostalo dosti sredstev. Za to je 214 tisoč din, to pa pomeni, da lahko zmanjka sredstev za regres za letni dopust, sredstva za jubilejne nagrade, itd. V letošnjem letu je zakon izjemoma dopuščal, da so se krile te potrebe iz tekočega dohodka, če ni bilo sredstev na SSP-ju. Za poslovni sklad ni ostalo nobenih sredstev. Vanj smo morali vložiti 3 milijone 290 tisoč din kot prispevek repub- liki za razvoj nerazvitim pokrajinam. Kljub temu, da nismo ničesar razporedili v poslovni sklad za investicijske namene, pa s tem ni rečeno, da bi to lahko vplivalo na izvajanje naše investicije. Ta je v glavnem v celoti pokrita (znašala l)o 160 milijonov din), odprto je le še vprašanje dobav strojne opreme v znesku 16,158,000 din, iz Krušika, za kar računamo na posojilo Ljubljanske banke. Z lastnimi sredstvi, komercialnimi in bančnimi krediti je bilo v ta namen porabljeno 104 milijone din investicijskih sredstev. Investicija bo pokrita, poskrbeti pa bomo morali, da bo popolnoma izkoriščena, to se pravi, da moramo doseči načrtovane rezultate — preko 8 tisoč ton preje. Del čistega dohodka, ki sm() ga razporedili v rezervni sklad-znaša 2,511.000,— din; je minimalen, in ))o zakonu obvezen. Ta razporeditev čistega dohodka kaže. da ne morem1’ govoriti o kakem lastnem razporejanju dohodka, ker izhaja naša razdelitev že iz sprejetih obveznosti. Cisti dohodek nas opozarja, da moramo resno pristopiti k izvajanju stabilizacijskega programa, ki smo ga tudi v?1 sprejeli. Analize dovolj jasn(’ kažejo, kaj moramo še napraviti, da se do konca leta situacija popravi. Verjetno v sep® tistega kar predvideva štabih" zacijski program ne bomo dosegli. Vsekakor pa se da d1’ konca leta finančni rezulta* izboljšati s povečano proizvodnjo v zadnjih mesecih, * pravilnim izborom vrste izdelkov, z večjim trudom ak” hernega posameznika, z več.)1’ produktivnostjo in varčev<1" njem. Iz poslovnega poročila povzel, Matic Malenšek Zabojarji vrnjene lesene zaboje popravijo. Dotrajane šene pokrove prodamo sodelavcem za kurjavo. BIL SEM GOST NA 9. KONGRESU ZSS Deveti kongres ZSS, ki je bil 25. in 26. oktobra 1978 v Mariboru, je za nami. Za nami so večmesečne priprave na kon-Kres, ki so se stopnjevale v ši-roko javno razpravo o predlogih dokumentov, ter v bogato besedo delegatov in gostov v Petih kongresnih komisijah, fa sklep je mogoče potrditi, da Je bil kongres resnično delovni dogovor slovenskih sindikatov, ,n obenem pomembna politič-11 a manifestacija. Ta dogovor Pa obvezuje slovenske sindikate, da bodo v prihodnjem obdobju konkretno, zavzeto in Vztrajno uresničevali življenj- Izvajanje stabilizacijskega Programa je stalna naloga nas vseh, ker bomo le tako ‘ahko dosegli zadane cilje. Na seji DS - 30. 10. 1978, 8° bili delegati seznanjeni * nekaterimi stabilizacijskimi ukrepi v obdobju devetih mesecev tega leta. Poleg ostalega je stalna skrb .'bančnega sektorja naša pla-j Pa zmogljivost. V ospredju 'j zlasti skrb za pravočasna ,‘aeila izdanih računov, od fesar je odvisen finančni jzultat. Pokazali so se uspehi, t'aj je stanje neplačanih terja-n6,?’ po devetih mesecih za k'u | 000 manjše, kot v začet-ko je ta vsota znašala '^bS.OOO din. Med ostalim ^roža naša obratna sredstva, ral P*3^110 zmogljivost — po-■, 3 amortizacijskih sredstev sri lnvesticijske namene. Zato «tv° "P°rabili za obratna sredin- rezervni sklad, ki znaša v ® ,° 10 milij. din. Tudi plače-t‘ljJe obveznosti do dobavi-Po‘lev ,sm° realizirali 13. dan j?t Prejemu blaga (2 dni pred tud'0lTI zakonitega roka), in s,., ! s tem okrepili obratna r Pr'tVa hu r' naročanju in plačevanju kj' smo izbrali dobavitelje, dihSo,Pam nudili popust pri He 3rskih vplačilih ob določe-vaij r°ku. Takim nismo plače-P z menicami. hll|(| 11,1 smo zaračunali za-kj "e obresti. Zaradi zakona, Pod^ v.naPravil red na tem 537^. le-te znašajo letos le O nl<|din. Sarrf reiT,ljamo lastno ceno po-P>erfZnih izdelkov, in te pri-gajanto z njihovimi predla-izhjr. 1 c‘enami, tako, da lahko ki 3 ni o med tistimi naročili, Ponašajo več dohodka. ske interese delavcev, ki pa jih seveda ni malo. Kongres je izvolil 85-članski republiški svet in njegove organe ter delegate za 8. kongres ZSJ. Za predsednika republiškega sveta ZSS je bil izvoljen Vinko Hafner, za podpredsednika Miran Potrč, za sekretarja sekretariata predsedstva RS ZSS pa Ivan Godec. Na prvi seji novoizvoljenega republiškega sveta so izvolili tudi 25-člansko predsedstvo. 25. oktobra 1978 je bil lep sončen dan. Maribor je, ves okrašen in z nasmejanimi Pokazalo se je, da so to izdelki iz sintetičnih vlaken. V knjigovodstvu so pospešili delo, tako da ugotavljajo finančni rezultat do 20. v mesecu. To koristi posameznim službam, da usmerjajo svoje poslovne ukrepe. V kadrovsko-splošnem sek- torju je dovolj zaposlenih, da lahko izvajamo naloge, ki jo zadaja stabilizacijski program. Poskrbljeno je bilo za izpolnitev del in nalog tajnice, ki bo eno leto odsotna zaradi šolanja v politični šoli. Dela in naloge referentke za zavarovanja in delovna razmerja začasno opravlja kadrovska služba, tov. Fani Vrhovec, ki je že nekaj časa v bolniškem staležu, nadomešča socialna delavka. Vera Bric. Dela in naloge direktorja tega sektorja je v celoti prevzel tov. Tone Primožič. Dela predsednika delovne skupine, ki je delala pri pripravah za ustanavljanje tozdov, in skrb o nadaljnjem uresničevanju ZZD bo prevzel A. Ankon. Poskrbeti bo treba, da bodo do 11. 12. 1978 izpolnjene vse naloge, ki nam jih nalaga ZZD. Ugotavljamo, da delovna disciplina v naši delovni organizaciji še ni dosegla zaželje-nega nivoja. Vedeti moramo, da nastaja zaradi nediscipline večkrat tudi večja škoda, za katero so delavci odgovorni — posebno še botruje temu malomarnost. Pričakujemo, da bodo nov pravilnik o delovnih razmerjih, zavest samoupravljavcev in dosledno izvajanje stabilizacijskih programov prispevali k izboljšanju discipline, da bo imela disciplinska komisija čimmanj dela! Iz poročil za DS povzel Matic Malenšek obrazi domačinov, pozdravil delegate in goste 9. kongresa slovenskih sindikatov, med katerimi sta bila tudi naša delegata: Silva Arsev iz predilnice Litija in Jure Ponebšek in lesne industrije Litija. Točno ob 9. uri je predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner otvo-ril kongres in pozdravil delegate in goste. Delegati so v svoji sredini navdušeno pozdravili domače in tuje delegacije, naše stare revolucionarje: Miha Marinka, Franca Leskovška in Ivana Mačka, naše najvišje slovenske predstavnike družbenopolitičnega življenja: Sergeja Kraigherja, Franceta Popita, Milana Kučana, Mitjo Ribičiča, Antona Vratuša, Janeza Vipotnika, Borisa Bavdka, Andreja Verbiča ter generala: Franca Tavčarja in Branka Jerkiča. V imenu mladincev, ki so simbolično predstavljali 18 strokovnih sindikatov, je udeležence kongresa pozdravila dijakinja Alenka Miklužič, v imenu mariborskih delavcev pa predsednik mariborskega občinskega sveta ZSS Slavko Uršič. Po izvolitvi delovnih teles je predsednik republiškega sveta ZSS Vinko Hafner prebral uvodni referat. Na plenarni seji sta od domačih gostov pozdravila kongres še predsednik sveta ZSJ Mika Špiljak in predsednik predsedstva CK ZKS Franc Popit. V imenu tujih delegacij, ki so prišle na 9. kongres ZSS, pa je zbrane pozdravil predstavnik delavskih komisij Katalonije Jose Maria Rodriguez Rozira. Po končani plenarni seji je kongres 25. oktobra popoldne in 26. oktobra dopoldne nadaljeval delo v naslednjih komisijah: — komisija za samoupravljanje in politični sistem: — komisija za razvoj samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov; — komisija za izobraževanje in kulturo; — komisija za socialno politiko in družbeni standard; — komisija za organiziranost in kadrovsko politiko zveze sindikatov. (Nadaljevanje na 4. strani) V zgornjih prostorih skladišča menze so adaptirani prostori. Delavci računovodstva, ki delajo v teh prostorih bi se bolj razveselili nove upravne zgradbe, za gradnjo katere nimamo finančnih sredstev. Zapomnimo si: če hočemo v pisarno menze, moramo po stopnicah! (Na sliki) URESNIČEVANJE STABILIZACIJSKIH UKREPOV (Nadaljevanje s 3. strani) Tovarišica Silva Arsev je sodelovala v komisiji za socialno politiko in družbeni standard, katere vsebina dela je bila opredeljena z naslednjimi temami: — krepitev socialne varnosti in omejevanje socialnih razlik; — zagotavljanje varnih, zdravih in humanih delovnih razmer; — preskrba delovnih ljudi in občanov; — zdravstveno varstvo; — pokojninski in invalidski sistem; — stanovanjsko gospodarstvo; — varstvo okolja in — sodelovanje sindikatov z upokojenimi delavci. Silva Arsev je med drugim dejala: »Izhajam iz delovnega kolektiva Predilnica Litija, kjer je zaposleno 839 žena. V naši DO delamo v triizmenskem in deloma tudi v štiriizmenskem turnusu, zato je tako mene kakor tudi sodelavke zanimal predvsem tisti del resolucije, ki g(>vori o nočnem delu žena. Zena, ki ne želi biti samo proizvajalka za strojem, temveč tudi samoupravljalka, se pri takšnem delu srečuje z velikimi problemi. Doma jo čaka družina, je vzgojiteljica svojih otrok. Varstvo otrok pa tudi ni ustrezno urejeno, saj vzgojno-varstveni zavod dela samo v dopoldanskem času. Odprava nočnega dela bi bila zanjo veliko olajšanje. V Predilnici Litija smo sprejeli leta 1975 obširen sanacijski program za odpravo nočnega dela žena. V njem smo predvideli, da bomo z novo investicijo odpravili troizmen-sko delo, ker drugače problema ni mogoče rešiti. Vztrajali smo tudi na tem, da je treba tudi po odpravi nočnega dela zagotoviti delo vsem delavcem DO. Že takrat smo ugotavljali, da bomo investicijo brez širše družbene pomoči težko zmogli, na sredstva širše družbene skupnosti pa ne moremo računati, ker tekstilna industrija ni med prednostnimi panogami razvoja v Sloveniji, kljub temu, da zaposluje preko 50.000 delavcev in ustvarja pomemben del narodnega dohodka. Zaradi tega smo v letu 1977 sprejeli spremembo srednjeročnega razvojnega programa in z njim predvideli investicijo 16 milijard starih dinarjev, s katerimi bomo obnovili iztrošen strojni park in ga zamenjali s sodobnim; zmogli pa ga bomo z lastnimi sredstvi. Z uresničevanjem tega programa bomo uspeli odpraviti šele štiriizmensko delo, triizmensko pa še ostane. Ko smo v naši DO pregledovali sklepe tega kongresa, smo ugotovili, da jih je potrebno dopolniti, in sicer tako, da bo naša celotna skupnost pomagala delavkam v tekstilni in- dustriji rešiti problem nočnega dela. Želela bi spregovoriti še o problemu delovnih invalidov in delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo, ki nimajo priznanega statusa delovnega invalida. Teh je v naši DO 110, to je skoraj 10 %; iz dneva v dan pa ta številka narašča. Doslej smo ta vprašanja reševali tako, da smo jih premeščali na delovna mesta izven oddelkov, kjer so delale večji del delovne dobe. Pri takšnem načinu reševanja opažamo, da so delavke nezadovoljne, počutijo se zapostavljene, ker so oddvojene od svojih sodelavk in sodelavcev, s katerimi so bile več let tesno povezane. Večina teh delavk zaradi nezadovoljstva otopi in preneha tudi z družbenopolitičnim delom. Naše OOS razmišljajo o tem, kako bi na najbolj ustrezen način reševali vprašanje teh delavcev. Smatramo, da bi bilo potrebno te delavce zadržati v oddelku, potrebno bi jih bilo razbremeniti norme, oz. jim določiti takšno, kot jo zmorejo. To je pomembno zaradi tega, ker je večina teh sodelavk voljna s svojim delom pomagati kolektivu in družbi, seveda v okviru, kot jim ga dopušča zdravstveno stanje.« Tovariš Jure Ponebšek je sodeloval v komisiji za samoupravljanje in politični sistem, katere vsebina dela pa je bila opredeljena z naslednjimi temami: — uveljavljanje ustavne zasnove temeljne organizacije; — samoupravno sporazumevanje o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela; — krepitev položaja in vloge delavcev pri odločanju; — organiziranost in položaj delovnih skupnosti; — samoupravna delovna kontrola; — družbeno ekonomski odnosi v krajevni skupnosti; — samoupravni odnosi v SIS; — uveljavljanje delegatskih odnosov v družbenopolitičnem sistemu; — klubi samoupravljalcev; — varstvo samoupravnih pravic delavcev in reševanje sporov; — samoupravna sodišča in družbeni pravobranilec samoupravljanja in obveščanje delavcev. Tovariš Jure Ponebšek je dejal: V tej komisiji bi želel razpravljati o povezovanju organizacij združenega dela s krajevno skupnostjo. V naši občini lahko trdim, da nismo na začetku le-tega. Zakon o združenem delu zahteva, da se ti odnosi uredijo na podlagi svobodne menjave dela. Že v začetku tega srednjeročnega obdobja smo v občini sklenili samoupravni sporazum, kjer smo se dogovorili, da bodo de- lovni ljudje prispevali sredstva za razvoj krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti so s tem sporazumom obvezane, da za vsako leto pripravijo programe, ki jih ob delitvi dohodka obravnavajo delavci v organizacijah združenega dela. Prepričani smo, da na ta način osveščamo delavce, ki se danes odločajo o prispevku za krajevno skupnost, jutri pa bodo kot občani krajevne skupnosti sredstva uporabili za njihov program. Z novimi skupščinami krajevnih skupnosti bomo vez med sindikati oz. delegati, saj bodo v skupščine izvoljeni tudi delegati iz OZD. Tudi na našem območju imamo krajevne skupnosti in OZD, ki so tesno povezane, pa čeprav ni sindikat posebej organiziran v krajevni skupnosti. V teh krajevnih skupnostih sta tako socialistična zveza kot sindikalna organizacija v OZD, vzpostavile pristne kontakte, tako da v zadovoljstvo delovnih ljudi in občanov rešujeta pereče probleme — povezovanje naselij v krajevni skupnosti oz. občinskim središčem, odpiranjem novih delovnih mest itd. Prepričani smo, da poseben organ sindikata v krajevni skupnosti ne bo rešil problem tesnejšega sodelovanja, če ni pripravljenosti za vzpostavljanje kontaktov. Da so le-ti načini tudi sedaj, govorijo za to prav primeri, za katere pa mislim, da ne obstajajo samo v naši občini in da so prisotni tudi v drugih. Tako za sindikat kot za socialistično zvezo je nujnost, da delujemo predvsem v bazi in z neposrednimi razgovori skušamo odpravljati probleme, ki nastajajo v OZD in krajevnih skupnostih, pri tem pa je potrebno na obeh straneh izhajati iz dohodkovnih možnosti OZD. Se o enem problemu bi želel spregovoriti. S sedanjim načinom zbiranja sredstev za krajevne skupnosti, z združenimi sredstvi na ravni občine, solidarnostno zagotavljamo sredstva manj razvitim krajevnim skupnostim. Praviloma so to tiste, ki na svojem območju nimajo TOZD, pa tudi malo njenih občanov je zaposlenih. Predno bomo spreminjali sedanji koncept zbiranja sredstev, je potrebno dogovoriti solidarnostni sistem, ki bo zagotavljal dohodek tudi takšnim KS. Problem dohodka, s katerim razpolaga krajevna skupnost, pa se ne bi smel osredotočiti le na sredstva iz OZD, enako pozornost sindikatov morajo zaslužiti tudi ostali viri, ki jih ustava predvideva kot možne dohodke krajevne skupnosti — občinski proračun, dohodki od davkov in taks. V svojem prispevku sem se dotaknil predvsem problema prisotnosti sindikatov v krajevni skupnosti in zagotavlja- nju sredstev zanjo, ker menim, da je dohodek ena izmed bistvenih in najbolj perečih vprašanj v naših in vseh krajevnih skupnostih. 26. oktobra popoldan je kongres nadaljeval svoje delo na drugem plenarnem zasedanju. Podan je bil predlog o kandidatnih listah, o katerem so delegati razpravljali in ga sprejeli. Sledila so poročila predstavnikov o delu petih kongresnih komisij in poročilo o delu zveze sindikatov Slovenije med 8. in 9. kongresom. Pred volitvami so delegati sprejeli tudi statut Zveze sindikatov Slovenije. V komisiji za samoupravljanje in politični sistem je sodelovalo 90 delegatov, 35 pa jih je razpravljalo. Največ delegatov je delalo v komisiji za razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Za delo v tej komisiji se je odločilo 150 delegatov, od katerih je razpravo pripravilo 100 delegatov. Komisija za izobraževanje in kulturo je v svoje delo 1 vključila 120 delegatov, raz- ' pravljalo pa jih je 60. Isto število delegatov, to je 120, je delalo tudi v komisiji za socialno politiko in družbeni standard, razpravljalcev pa je bilo 40. Zasedanj komisije za organi- i ziranost in kadrovsko politiko , zveze sindikatov se je udeleži- i lo 75 delegatov, razpravljalcev ( pa je bilo 33. i Po volitvah so delegati razpravljali o predlogu sklepov ’ 9. kongresa, katerega so z do- ! polnitvami sprejeli. V času kongresa je delala j tudi komisija za prošnje in pritožbe republiškega sveta Zvez« sindikatov Slovenije. Nanjo so bile naslonjene tri vloge. Dve vlogi sta bili po svoji vsebin' pritožbi, ena vloga pa opozorilo na nepravilnosti. Vse trt vloge pa so zadevale medsebojne odnose ter neurejen® stanovanjske razmere. Delegati 9. kongresa ZSS s° poslali tudi pozdravno pisrn0 tovarišu Titu, ki ga je na kongresu prečitala najmlajša delegatka 9. kongresa. Kongres je sklenil svoje del" s sklepno besedo tovariša Vinka Hafnerja, predsednika republiškega sveta ZSS, ki )e med drugim dejal, da bo enotnost izpričana na tem kongresu, tudi naprej podlaga z** uspešno uresničevanje njegovih sklepov, da se bo krepil? učinkovitost slovenskih sina'" katov v prid naših delavcev: organiziranih v sindikatih Pfl graditvi samoupravne slovenske in jugoslovanske social* stične skupnosti pod Titovi**1 vodstvom. V. Bizjak ' RAZGOVOR S ČLANICO REPUBLIŠKEGA IZVRŠILNEGA ODBORA SINDIKATOV TEKSTILNE IN USNJARSKE INDUSTRIJE, TOV. SILVO ARSEV - DELEGATKO NA 9. KONGRESU ZSS V MARIBORU — Kako so potekale pri-Jgve pred 9. kongresom 2e spomladi so me na Ostanku konference sindikata Podlagali za delegatko. Prisotni so bili tudi predsednik [Pedobčinskega sveta sindi-KaT strukciji predpredilnice, našli ustreznejšo tehnično re*1' tev, ki bo zadovoljevala tudi delovne razmere delavce' čistilnice. POROČILO Poročilo komisije za izvedbo referenduma Predilnice Litija 0 poteku glasovanja za sprejem — dopolnitve statuta, — pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka. Referendum je bil dne 15. novembra 1978. Od skupnega števila zaposlenih 1194 je glasovalo 971 ali dl.3 %, od tega: Za dopolnitve statuta za proti neveljavnih 722 ali 60,5 % 207 ali 17,3% 42 ali 3,5 % Za pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje ČD 742 ali 62,1 % proti neveljavnih 184 ali 15,4 % 45 ali 3,8% Po posameznih volilnih enotah pa so bili naslednji rezultati: L volilna enota: (čistilnica, predpredilnica, vzdrževanje, teh-!,lcr>o in administrativno osebje proizvodnega sektorja in sektorja vzdrževanja) od skupnega števila 389 volivcev je glasovalo Za dopolnitve statuta za proti neveljavnih 248 ali 63,8 % 75 ali 19,3 % 12 ali 3,1 % Za pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje ČD 257 ali 66,1 % Proti neveljavnih 68 ali 17,5% Klali 2,6% II. volilna enota: (vse predilnice z rezervo) od skupnega levila 363 volivcev je glasovalo Za dopolnitve statuta za proti neveljavnih 201 ali 55,4 % 63 ali 17,4% 277 ali 62,7 % Za pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje ČD 208 ali 57,3 % proti neveljavnih 56 ali 15,4 % 11 ali 3,0 % III. volilna enota: (sukalnice, zbiralnica cevk, uslužbenci in Psport, obrat družbene prehrane, pomožno osebje) od skup- ita ,,ega števila 442 volivcev je glasovalo Za dopolnitve statuta za Proti neveljavnih ?a Pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje ČD za 11 ali 3,0% Proti 60 ali 13,6% neveljavnih 24 ali 5,4 % 273 ali 61,8% 69 ali 15,6% 19 ali 4,3 % Demontirani prstančni stroj Ingolstadt smo začasno montirali v predilnici IV. Prizadevamo si, da ob zamenjavi prstančnih strojev proizvodnja preje ne bo manjša. SKRB ZA VARNOST V PROMETU Člani komisije so: Franc Lesjak, Tone Pavliha (suk.). Franc Grom, Franc Stopar, Anton Žibert, Karel Mandelj in Vera Bric. Naloge komisije so: — prometna vzgoja za vse zaposlene: — skrb za tehnično urejenost motornih vozil, s katerimi se vozimo delavci na delo in z dela; — vzgoja voznikov lastnih transportnih sredstev in motornih vozil: — sodelovanje s komisijami za preventivno vzgojo v krajevni skupnosti: — razpečavanje propagandnega materiala: — analiziranje prometnih nesreč delavcev v delovni organizaciji, na poti na delo in z dela; — druge naloge preventivnega delovanja za boljšo prometno varnost. V naši delovni organizaciji je 60 do 80 % vseh nezgod pri transportu, saj spada prevoz polizdelkov, nakladanja in prekladanja k transportu. V delovni organizaciji bo, s sodelovanjem komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, urejen režim notranjega transporta s postavitvijo prometnih znakov. Komisija bo izpolnila svoje naloge le, če bo uspela pridobiti za sodelovanje vse zaposlene. L. F. Za mizarsko delavnico smo nabavili nov rezkalni stroj, ki ga uporabljamo za kvalitetno obdelavo lesa. Mizarji ne smejo med delom odstranjevati vgrajenih zaščitnih naprav. dal .^fetendum je na vseh voliščih potekal v redu. Volilni mate-Je pregledala komisija za izvedbo referenduma v sestavi: pr Niko Stamatovski — predsednik, Pavel Koprivnikar — nam. p ' idilika, Magda Šraj — tajnik, Martina Kralj — član, Lado artnan - član. del- ^sak glasovalec, sindikalna organizacija in samoupravna obi Vi^a kontrola imajo pravico vložiti ugovor v dveh dneh po ‘ 1 rezultatov mfommlnm« na rlola vski «vpf kolikor «ma_ tar°’ da Zv' IZ|da _________ edbo referenduma. rezultatov referenduma na delavski svet, kolikor sma-je bilo delo volilnih odborov nepravilno ali da so rezul-irfda referenduma nepravilni. Ugovor se vloži na komisijo za ' 4 II tl ,, /, e , . 1 ■ , n M. S. SjrVseh proizvodnih oddelkih imamo montirane požarne gaene za sprožitev notranjega alarma. z P^vilno alarmiranje smo pod sirenami namestili table °6nimi alarmnimi signali. ________________________ REZULTATI TEKMOVANJA GASILSKIH DESETIN Letošnje gasilsko tekmovanje za pokal tovarniškega praznika se je malo zakasnilo, in se je končalo v mesecu oktobru, oh tednu požarne varnosti. Operativni štab industrijskega gasilskega društva Predilnice je na seji predlagal, po lanskem tekmovanju, ki je bilo brez točkovnega sistema, odvzem vode iz hidranta čim hitreje, in reševanje testov iz požarne preventive. Zato so bile od strani desetin razne pripombe sodnikom, češ, da ni bilo pravilno sojeno, ker so dopustili razne napake ker se je meril samo čas. Zato smo letos pripravili 3 discipline po točkovnem sistemu, in to 1. hitro oblačenje, 2. štafetni tek s prenosom povelja, 3. testi. (Vprašanja iz požarnega varstva), 18 vprašanj z 22 pravilnimi odgovori, ker so bila tudi vprašanja z dvema pravilnima odgovoroma. Tekmovanje je ocenjevala komisija v sestavu: predsednik: Jože Borštnar, člani Franc Lesjak, Branko Bizjak, Vinko Keržan in Karel Mandelj, ki so svojo vlogo dobro in uspešno končali. Za tekmovanje se je prijavilo 8 gasilskih desetin, ki so dosegle sledeče rezultate. 1. mesto: remont strojev Hitro oblačenje 52 točk Štafetni tek s prenosom povelja 41 točk Testi_____________________________________________1 točka skupaj 406 točk 2. mesto II. izmena na 3 izmenskem delu Hitro oblačenje 43 točk Štafetni tek s prenosom povelja 46 točk Testi________________________________________ d točk skupaj 403 točk Tudi v naši delovni organizaciji ogrevamo prostore s kurilnim oljem. Betonski jašek okoli cistern, v katerih je lahko do 200 ton kurilnega olja, je izoliran. V kleti kotlarne je zapiralni ventil zbiralnika atmosferske vode. Ta je zaprt in ga kurjači odprejo ob močnem deževju, da spustijo deževnico iz jaška. Tudi naša delovna organizacija mora zavarovati reko Savo pred onesnaževanjem s kurilnim oljem. 3. mesto I. izmena na 3 izmensko delo Hitro oblačenje 54 točk Štafetni tek s prenosom povelja 59 točk Testi 3 točke skupaj 384 točk 4. mesto II. izmena na 4. izmenskem delu Hitro oblačenje Štafetni tek s prenosom povelja 59 točk Testi 11 točk skupaj 381 točk 5. mesto IV. izmena na 4 izmensko delo Hitro oblačenje 50 točk Štafetni tek s prenosom povelja 49 točk Testi 31 točk skupaj 370 točk 6. mesto III izmena na 3 izmenskem delu Hitro oblačenje 58 točk Štafetni tek s prenosom povelja 55 točk Testi 30 točk 357 točk 7. mesto III izmena na 4 izmensko delo Hitro oblačenje 64 točk Štafetni tek s prenosom povelja 54 točk Testi 56 točk skupaj 326 točk 8. mesto transportni delavci Hitro oblačenje 82 točk Štafetni tek s prenosom povelja 54 točk Testi 51 točk skupaj 313 točk Desetine mehanične delavnice in I. izmena na 4 izmensko delo se tega tekmovanja niso udeležile. Ocenjevalo se je, čas v sekundah se spremeni v točke. Testi pa tako, da je vsak nepravilni odgovor minus ena točka od 500 možnih točk. Rudi Zupan UPOKOJILA SE JE Pavla Mrak Svoje delo v Predilnici je zaključila sredi prejšnjega meseca. Tov. Pavla odhaja v pokoj z nedopolnjeno pokojninsko dobo. Zanjo ji manjkajo le 4 meseci. To bi dosegla, če bi ji priznali vse delo, ki ga je opravljala. Med okupacijo je morala delati na Koroškem. Po povratku (dopustu) leta 1944 ji je uspelo, da je šla delat v Predilnico. Tako je ostala doma v Litiji. Delala je v stročnarni. — Delo med vojno je bilo precej drugačno od današnjega. Zaposlenih je bilo mnogo manj delavk — in marsikatera se je trudila narediti čimmanj, saj so delali za naše sovražnike. Pozimi tega leta je delo v tovarni zaradi sabotaže popolnoma zastalo. Takrat je tudi Pavla ostala do pomladi doma. Po osvoboditvi se je vrnila na delo. Prve mesece so čistili stroje, da bi jih čimhitreje pripravili za delo. Takrat so sprejemali na delo veliko delavk in delavcev. Pavla je še dalje delala v stročnarni. Kadar je bilo potrebno po- prijeti za drugo delo, se ga je, kot vse druge, tudi one1 lotila. Dostikrat se je pripe' tilo, da je zmanjkalo bombaža in tako tudi dela. To so bili trdi časi obnove. Leta 1965 je pričela delati v sukalnici. Tu je bil zaslužek nekoliko boljši. Po 30 letih službovanja se je nameravala upokojit1' takrat pa jo je za dva meseca prehitel zakon in je z0 pet let podaljšal pokojnia-, sko dobo. Ostala je v služb1 — vendar dela v suka In id ni več zmogla. Zaprosila je za delo čistilke in to del° opravljala do konca. Sodelavkam se zahval]11' je za darilo in vesela bo* pravi, če nas bo smela kdo] obiskati. Nekoliko bo p°' grešala vsakdanje pogovore s sodelavkami. Vsekakor nas lahk° obišče — če ne drugače, P° vsaj ob vsakoletnem sreČO' nju upokojencev. Tudi n0* časopis ji bo prinašal 0° dom novice iz naše in nje0e tovarne. Želimo ji veliko zad°' voljstva v njenem novetP življenju. M. M. UREJANJE TRANSPORTNIH POTI *n vzdrževanje podov v delovni organizaciji Posebni gradbeni objekti v naši delovni organizaciji ležijo v medsebojni oddaljenosti tudi do 300 m. Dovoz surovin in odvoz Kotovih izdelkov poteka po železnici ali s tovornimi avtomobili. Če upoštevamo celotni zunanji transport, ki dosega letno preko 20.000 ton. je dobra organizacija v zuna-nJem in notranjem transportu neobhodno potrebna. Vzporedno z izgradnjo pred-mešalnice vlaken je v rekonstrukciji industrijski železarski tir, in v izgradnji transportna pot od skladišča pred-mešalniee vlaken do glavne dovozne poti v delovno organizacijo. Trasirana je tudi že n°va smer poti na zahodni strani tovarniške ograje, ki je Projektirana za vodnim bazenom. upotevajoč kontejnerje in pa-letni sistem skladiščenja. Vertikalni transport, med nadstropji, poteka s tovornimi dvigali. Iz opisa obratnih poškodb v naši delovni organizaciji je razvidno, da je 60 do 80 vseh obratnih poškodb v medfaznem transportu. Za preprečevati je teh poškodb je nujno, da poznamo nevarnosti in že pred uporabo izločimo transportna sredstva, ki so v okvari. Vozičke mora vzdrževati določena oseba, ki vodi evidenco o pregledih. Transportna pota, zlasti dotrajane pode, obnavljamo. V predilnici bombaža bo v prvem nadstropju v celoti zamenjan parketni pod. V predilnici II je pod izrabljen in ga bomo morali zamenjati. Pri demontaži strojev moramo vse odprtine pravočasno varno prekriti. Pod stopnice zasilnega izhoda med predpredilnico sin-Rke in sukalnico je preozka. o . preusmeritvijo javnega noevo*a motornih vozil, po l0 vi‘m odseku ceste, bo odpadni- ,neVarno prečkanje ceste, pri «Vozu surovin v skladišča ob 0c,nem bazenu. p J1.0 adaptaciji transportnih v 1 bodo ta označena za p- '*a in za pešce. Zaradi utes-izv!i>Sti dvorišča bomo lahko Uk< ( 1 *e minimalne varnostne tjv el)e. upoštevajoč norma-0 Za varstvo tiri nakladanju azkladanju vozil. j? , ?sebne varnostne ukrepe (|eia,am° ol) rekonstrukciji ie aVn*h naprav in priprav, ko je ay°rišče delovne organizaci-m/ratrpano s stroji in drugim a te rialom. op arizonta 1 ni transport torjav jamo z viličarji, trak-Sre!i ni ,'n drugimi prevoznimi Se ()s,vi- Medfazni transport Prert ravija '■ vozički za prevoz uPreje, z ročnimi viličarji. delovnega prostora mora biti raven in gladek. Delovni prostor, za katerega se računa, da se bodo ljudje mudili v njem več kot 2 uri. mora imeti pod iz materiala s koeficientom toplotne prevodnosti do ,r> Kcal/kv. m hoC. Če niso izpolnjeni ti pogoji, smejo biti v izrednih razmerah, v takem prostoru na tleh podlage, ki imajo omenjeni koeficient toplotne prevodnosti. Iz kratkega sestavka je razvidno, da se, v naši delovni organizaciji, precej trudimo, z izvajanjem ukrepov, za dosego predpisanih normativov. Urejene delovne razmere v oddelkih bistveno vplivajo na zdravstveno stanje zaposlenih in na preprečevanje zdravstvenih okvar. Vsi pa vemo, da je zaposlovanje invalidnih oseb velik problem tudi v naši delovni organizaciji. F. L. Tako je prav. pepelnik. Cigaretni ogorek in pepel spustimo v VEČ PREVIDNOSTI NA ZASNEŽENI CESTI Če ni snega, sploh ni prave zime, posebno za otroke ne. V tem sestavku se bomo pogovarjali o drugačnem snegu o tistem, ki na cestah pomeni nevarnost, ovire in zastoje, o tistem snegu, zaradi katerega je toliko zamud in prometnih nesreč. Torej spričo tako neugodnih posledic, ki jih prinašajo zasnežene in poledenele ceste, je vendarle potrebno popaziti malo več na varnost, predvsem na poti na delo in domov. Tovrstne prometne nesreče doslej, ki jih ni bilo ravno malo, so s prstom pokazale na voznike kot na pešce, ki so v tako neugodnih prometnih razmerah ravnali preveč lahkomiselno, preveč brezobzirno, v vsakem primeru pa premalo previdno, da bi se lahko izognili nevarnemu snegu in ledu na cestah. Na vsak način je vse skupaj mnogo bol j resno kot takole na splošno iz-gleda. Poslabšane prometne razmere na cestah je treba jemati kot okoliščino, ki mora vplivati na naš vsakdanji »vozni red«. Na poti v službo, oziroma po drugih opravkih, se srečujemo z vrsto težav, ki nam jemljejo dragoceni čas, kar pa je najhujše, spravljajo nas v hude nevarnosti prometne nesreče. Posebno nevarno je na cestah, ki še niso ali so slabo splužene in očiščene. Tudi tako urejene ceste ostanejo še vedno zožene, in promet na njih je zato mnogo bolj otežkočen. Na kaj naj pomislimo, ko se v takih razmerah odpravljamo zdoma? Najprej na to, da se moramo, pa naj gremo kamorkoli: peš, z mopedom ali z motornim vozilom, odpraviti prej kot običajno. Ob začetku sneženja še ni noben pločnik in nobena cesta očiščena. Zato je taka hoja, kot tudi vožnja, mnogo bolj otežkočena. Na taki površini rado zdrsne pešcem in vozilom. Pešci naj hodijo previdno po tako gladkih cestah. Nič manj previdno naj jih ne prečkajo. Pri tem naj čim manj ovirajo avtomobiliste, oziroma naj jih ne silijo ustavljati, kajti prav to je v takih okoliščinah zelo težavno. Pri zaviranju, posebno pri močnejšem zaviranju, se ne moremo izogniti zanašanju vozila. Če ni pločnika, ali če je po njem hoja onemogočena, naj hodi jo pešci po skrajni levi strani vozišča. Zelo važno je, da prečkajo cesto le na dovoljenih mestih, na prehodih, in ne zunaj njih. Po zasneženih ali poledenelih cestah povsem odsvetujemo vožnjo s kolesom ali z mopedom, skratka z enoslednimi vozili. Avtomobilisti naj se zavedajo, da so drugi na cestah v še slabšem položaju. Zato naj vozijo počasneje kot običajno na dobrih cestah. Naj bodo še bolj obzirni do pešcev, in naj jih ne oškropijo z umazano brozgo, ko vozijo mimo njih. V koloni naj vozno v večji varnostni razdalji. Ce je vidljivost slaba, naj vozijo s prižganimi kratkimi lučmi. To je le nekaj skromnih nasvetov, da bi v prometu zmanjšali prometne nesreče in s tem morda telesne poškodbe, ali celo smrt. Tako bomo koristili najprej sami sebi in enako tudi delovni skupnosti, v kateri smo zaposleni. Marjan Metljak PRIŠLI-ODŠLI Delavci, premeščeni na druga dela in naloge v mesecu oktobru 1978 2. 10. 1978 Monika LIPIČ- V MESECU OKTOBRU 1978 Prišli: 2. 10. 1978 Ana KAJIŠlC, Litija, Rozmanov trg 16 — predpredilnica 4. izmena 2. 10. 1978 Marinka MA-LEC, Litija, Rozmanov trg 26 — čistilna kolona predpredil-niee 2. 10. 1978 Iztok MALI, Litija, Na gričku 6 — mehanična delavnica 2. 10. 1978 Bogomir TOM- ŠE, Litija, Trg na Stavbah 13 — montaža strojev 3. 10. 1978 Jožefa PERME, Šmartno, Velika Kostrevnica 41 — rezerva sukalnice efektnih sukancev 9. 10. 1978 Anton SOBOČAN, Litija, Prvomajska 4 — predpredilnica 2. izmena Odšli: 4. 10. 1978 Antonija SA-VINŠEK, Litija, Prvomajska 2 — rezerva predilnice — upokojitev 12. 10. 1978 Slobodan KE-NJALO, Sava, Ponoviče 21 a — čistilnica 3. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavca) 5. 10. 1978 Esma SULJIČ, Zagorje, C. zmage 55 — sukal-nica 2. izmena — v poskusnem roku s strani delavke 7. 10. 1978 Nada PONEB-ŠEK, Litija, Tenetiše 18 — obrat družbene prehrane — potek pogodbe za določen čas 14.9.1978 Semija OKIČ, Zagorje, Prečna pot 12 — su-kalnica efektnih sukancev 2. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke) 21.10.1978 Jožefa BORI-ŠEK, Sava, Lese 12 — predilnica bombaža L izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke) 31. 10. 1978 Pavla MRAK, Litija, Partizanska pot 7 — pomožno osebje — upokojitev 31. 10. 1978 Zofija CEGLAR, Šmartno, Šmartno 112 — sukalnica 1. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke) 31. 10. 1978 Anton PAVLIHA, Litija, Rozmanov trg 9 — komercialni sektor — pismeni sporazum (odpoved delavca) 26. 10. 1978 Stanka ŠTIKO-VAC, Litija, Ljubljanska c. 24, predilnica sintetike 2. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke) baža 3. izmena, premeščena na dela in naloge čistilke raztezal v rezervo predilnice 16. 10. 1978 Andja ŠTIKOVAČ, snemalka v predilnici bombaža 2. izmena, premeščena na dela in naloge čistilka raztezal v rezervo predilnice 23. 10. 1978 Slavica BUK-VIČ, posluževalka fleverjev v predpredilnici 3. izmena, premeščena na dela in naloge čistilka flverskih cevk v rezervo predpredilnice 1. 10. 1978 Paša SMAJLO-VIČ, snemalka v sukalnici 3. izmena, premeščena na dela in naloge sukalka v sukalnici 3. izmena 1.10.1978 Sajda KADRIČ, snemalka v sukalnici 3. izmena, premeščena na dela in naloge sukalka v sukalnici 3. izmena m. ŠRAJ Naši sodelavci — udeleženci trima TRIM- ŠPORT, REKREACIJA Ena izmed številnih nalog zveze telesnokulturnih organizacij Litija je tudi organiziranje trimskih akcij. Pri nas so zlasti pogoji za kolesarjenje, pešačenje, tek. Če bi bile bogatejše zime, pa tudi smučanje. Za plavanje žal ni pogojev. Letošnjo jesen so 8. oktobra 1978 organizirali trim-sko kolesarjenje — Vsi na kolo — za zdravo telo! Prevoziti je bilo treba razdaljo približno 20 km, od Litije do Pasjeka in nazaj. Zabeležili so 114 udeležencev. V nedeljo, 5. 11. 1978, pa se ie kar 365 udeležencev podalo na akcijo — »Pot pod noge, krepimo srce«-Tokrat pot ni bila dolga — prehoditi je bilo teba od Litije preko Širmanskega hriba do TV pretvornika na Sitarjcvcu. Vreme je bilo oblačno, a suho in pot kar prijetna. Poleg tega pa organizirajo trimske akcije tudi naše KS. Tako so kolesarili in pešačili krajani na Dolah pri Litiji, krajani Kresnic in Jevnice pa kolesarili- Udeležba na takih prireditvah narašča, in to naj bo nagrada vsem, ki se trudijo pri organizaciji teh. M. M. Na startu ca s. NIK, čistilka strojev I pri čistilni koloni predpredilnice, premeščena na dela in naloge snemalka kopsov v predilnico sintetike 3. izmena 5. 10. 1978 Jožefa ZUPANČIČ, predica v predilnici bom- Na Rozmanovem trgu stanuje že skoraj 500 družin. V prihodnjem letu se bo vselilo okrog 60, od tega je skoraj polovica družin predilniških delavcev. Vsi komaj čakajo, ofl bo pričela poslovati nova Mercatorjeva trgovina z živili. Odprta bi morala biti že kone^. avgusta, pa so se dela, kot običajno, »nekoliko« zavlekla. Sedaj upajo, da jo bodo odpr*' 29. novembra 1978. (Ker bo časopis po tem datumu v vaših rokah, boste že vedeli, če so ta pričakovanja uresničila). Trgovina je podobna Mercatorjevi trgovini na Graški bravi, le da bo nekoliko večja. (Največja bo še vedno Mercatorjeva trgovina pri banki). POŠKODBE V MESECU OKTOBRU Voznik osebnega avtomo-bila je med vožnjo nenadoma zavil čez cesto in poškodoval Bernardo Gorišek. Poškodovanka se je peljala z Mopedom z dela. Na bencinski 'Talki je napolnila rezervoar ln z mopedom vozila pravilno Po desni strani proti litijskemu križišču. Nenadoma je iz Nasprotne smeri privozil voz-n'k osebnega avtomobila in zavil čez cesto proti slaščičarni ln voznico zadel z odbijačem ter ji poškodoval golen desne doge. Poškodovanka ni stopila z mopeda in se je peljala do do-"?a (Mišji dol). V bolniškem staležu je od 14.9. 1978. Špranja v parketu — vzrok poškodbe Med obhodom prstančnega stroja je predica Milojka Jere-.ltla s palcem desne noge zade-»a konico žičnika, ki je štrlel iz ■Pranje parketnega poda in si ramla palec. Ivan Mežnar si je pri ransportu cevk poškodo-a* koleno leve noge *z skladišča cevk je trans-P^ftni delavec peljal zaboj ..o'o cevk. Pri izhodu skladi-' so se kolesa vozička zatakni3 °b rob vodila vrat in zara-1 sunka je voziček omahnil tiazaj- Voznika je voziček pri-sn'l °b zaboj in mu poškodo-3 koleno leve noge. Voziček s predprejo se je JV^vrnil Gospi Perič in ji Poškodoval obe nogi viti/ sn.emanju fleverskih na-0^kov je snemalka z rokami n . k layerju potiskala voziček 7 °zen s flverskimi navitki. gtara(Ii razrahljanih vijakov v0aij'ce prednjega kolesa se je p.mok nagnil proti snemalki. jpl.odovanka je voziček oprita3 za stranico, ki se je kljub ,, i 11 Prevrnil in ji poškodoval goleni obeh nog. zaha-8niji Avdič je padel oojček s cevkami na noge ■n t1frr?alki se je snel zabojček ginjen s cevkami iz stra-pa e lesenega zaboja, ji padel a‘ce leser Pošk(ej*’nec desne roke in ji ga Skodh'°Val' Dve minuti po po-s„ " je poškodovanka pri ob /'ar!ju kopsov preje zadela str .odilec niti na prstančnem nar;lV in si poškodovala še ^ ‘eve roke. lož ' brušenju skobelnih ga„ev se je Martin Lamber- p Poškodoval tvju ^ončar,em ročnem bruše-Škocj'Saobelnega noža se je po-°Pilk°Vanec dotaknil segretega Utpaif • ^ato je sunkovito °stritn'* r°b° in z njo zadel hatt | n°ža ter si poškodoval l9^iKa Resnik si je julija deSn P°škodovala komolec 7neroke kraaradi poškodbe je bila več-bolniškem staležu. Olga poškodbe ni prijavila mojstru, ker je bila prepričana, da se ji bo roka pozdravila. O poškodbi je takoj obvestila brigadirko. Poškodovanki je pri menjavi predpreje padel s police prstančnega stroja flverski navitek z obešanko, težina 1,145 kg. Posluževalka je ob padcu navit.ka sunkvito umaknila desno roko in takoj po tem dogodku začutila bolečino v komolcu desne roke. Zaradi zakasnelosti prijave poškodbe in pritožbe poškodo-vanke na delovno inšpekcijo je delovni inšpektor poškodbo raziskal. Sodelavke so potrdile resničnost izjave Resnikove, zato je služba za varstvo pri delu poškodbo, kljub zapozneli prijavi, priznala. Delovna organizacija mora vsako poškodbo na delu raziskati in poškodbo v 24 urah prijaviti. Pri raziskavi poškodbe nismo mogli ugotoviti dneva in ure poškodbe. Marsikatera, na videz lažja, poškodba ima lahko za posledico telesno okvaro ali invalidnost. Zato moramo tudi lažje poškodbe takoj prijaviti in po potrebi iskati zdravniško pomoč. Pri nakladanju škatel s kopsi preje se je vlagalka poškodovala Pred koncem izmene je zaradi odsotnosti transportnega delavca vlagalka iz valjčnega traku odvzemala aluminijaste škatle, napolnjene z navitki preje, in jih do višine 1,5 m zlagala na paleto. Pri dvigu šeste škatle si je poškodovanka izpahnila zapestje desne roke. Iz opisa poškodb je razvidno, da je veliko poškodb v transportu, pri nakladanju, razkladanju in prevozu materialov. Zato bo potrebno posvetiti posebno pozornost varnosti v notranjem transportu in izdati potrebne ukrepe za odpravo motenj in pomanjkljivosti v notranjem transportu. F. L. Vdolbine v betonskem podu, v skladišču predpreje, v predpredilnici, predstavljajo resno nevarnost za prevrnitev vozičkov. Gradbena skupina bo pod obnovila. TEŽAVE NOVATORJEV Poročilo s seminarja Patentin vesta Sarajevo. Kadar govorimo o inventivni dejavnosti, moramo imeti v mislih vse iznajdbe, ki so bile storjene za prihranek dela. Vsem je znano, kaj je patent, kaj tehnična izboljšava ali koristni predlog. Z eno besedo temu pravimo inovacija (novost ali noviteta). Vsak delavec, ne glede kje in kaj dela, bi se moral udejstvovati vsaj v eni obliki te dejavnosti. Najpogostejša oblika inovacije je tehnična izboljšava, in je največkrat v celoti last podjetja. Druge inovacije, ki se pojavljajo kot osnovna sredstva, so družbena last. Za inovacijo sploh ni pomembno, kako je nastala niti kako je bila speljana. Prav zaradi tega se pri novitetah dostikrat ni mogoče držati tega sporazuma, ampak o inovaciji odločamo tudi mimo zakonov, z medsebojnimi dogovori. Pomen papirja, oziroma pisanja o tem je, da pomaga, sicer pa je inventivno gibanje akcija ljudi. V inventivni dejavnosti si ne želimo papirnih vojn, ampak akcije ljudi, množičnosti. Večkrat se ljudje sprašujejo, komu pripada avtorstvo. Avtor je samo tisti, ki da ustvarjalno idejo ali rešitev, ne glede kdo kasneje to uresniči! Idejo največkrat izvedejo tehnične strokovne službe, podjetje pa je dolžno, po svojih močeh pomagati vsakemu inovatorju. Avtor z idejo popolnoma razpolaga, vendar je svojo idejo dolžan ponuditi najprej matičnemu podjetju. Če podjetje ideje ne sprejme, jo lahko avtor proda drugemu, vendar mora delno kriti stroške, ki so nastali pri izvedbi le-te. Znan je primer, ko je matično podjetje inovacijo odklonilo. Avtor pa je svojo izboljšavo prodal inštitutu. Inštitut jo je delno priredil, in čez čas je ta patent odkupilo ravno tisto podjetje za velik denar. Tudi na takih primerih vidimo, da se domače ideje dajo dostikrat koristno uporabiti, in lahko prihranijo podjetju ogromna sredstva. Ko se avtorjeva ideja uresniči, in jo v podjetju uporabljajo, pa je avtor upravičen do primernega nadomestila, v kolikor to že prej ni bilo pogodbeno urejeno. Nagrade, posebno manjše, so lahko različne. To je povsem odvisno od posamezne organizacije in organizatorjev, ki vodijo in delajo pri tej dejavnosti. Na zadnjem seminarju je bilo dosti govora o različnih oblikah nagrad. Za manjše inovacije priporočajo predvsem priznanja, odlikovanja, značke inovatorja. Veliko poudarka je bilo tudi pri drugih nagradah, kot so: novo orodje, izredni ali študijski dopusti, štipendije in financiranje šolanja, premestitev na odgovornejše delovno mesto, prednost pri kandidiranju za novo stanovanje in še več drugih ugodnosti, ki podjetju tudi v obliki nagrade prihranijo sredstva avtor pa nove izobrazbe vroča podjetju. Drugače pa se prakticirajo avtorska nadomestila kot je odškodnina. V podjetjih, kjer je ta dejavnost že vsakdanja stvar, se v okviru razvoja ali razvojnih oddelkov formira inovacijska služba, ker dobro vemo, da je inventivna dejavnost dandanes najcenejša oziroma najbolj ekonomična razvojna služba. (Nadaljevanje na 12. strani) TEŽAVE INOVATORJEV (Nadaljevanje z 11. strani) Znane so prednosti tega, saj dajejo ideje delavci, ki so pri strojih, strokovne službe pa idejo v čim k raj šem času uresničujejo, in ni težko opaziti posledice tega dela. To so: boljša kvaliteta, boljša organizacija in razumljivo tudi mnogo večja produkcija ter mnogo manj izgub. Inventivna dejavnost lahko zaživi s polno močjo le tedaj, če jo ob pravem času, ko so dani pogoji, profesionaliziramo. Iz republiškega referata je znano, da v večjih organizacijah združenega dela mora biti, vsaj na 300 — 400 zaposlenih ljudi, en organizator, ki se z organizacijo inventivne dejavnosti bavi poklicno. Njegovo delo obsega: prijavljanje inovacij, izvedba v postopek in prenos novitet v druga podjetja. Ko pa si organizacija takega človeka priskrbi, ga je možno vključiti pri zvezi inovatorjev, ki organizira razne tečaje za referente inovacijske dejavnosti in za referente za zaščito patentov, prodajo in prenos inovacij. V celotnem nizu te organizacije pa so potrebni dosledno izdelani samoupravni akti, kot je to samoupravni sporazum o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih. Da hi inovacijska komisija lahko vrednotila izboljšave in ugotavljala gospodarske koristi, morajo biti delovne naloge precizirane, točno določene. Največkrat pa je vse skupaj tudi močno odvisno od poslovodij oziroma vodilnega kadra. Če vodilen kader ni naklonjen tej dejavnosti, in ne daje spodbud je inventivna dejavnost skoraj gotovo obsojena na propad. Za konec še mogoče podatek, ki jasno prikaže sliko inventivne dejavnosti pri nas. Na Zahodu se bavi z inovacijami 2 c/r ljudi v (organizacijah združenega dela) pri nas pa le 0,02 r(. F. Intihar VODE NI Biti brez vode, to v Litiji že dalj časa ni nobena novica. Nekateri, predvsem višji predeli, imajo neredno dostavo vode že od februarja naprej. Vode ni, tista, ki je predvidena za višje predele mesta uide v cevovode za nižjo cono, včasih nam jo zagode mazut, včasih pa . . .? Tudi to se zgodi, da mora biti predilnica tri dne brez vode zaradi manjše napake na cevovodu, v čeprav je bila ta napaka po treh dneh čakanja, v nekaj urah odpravljena. M. SONC Posvetovanje!? DELovdF 2- H 4 G E .1 3 K c£A ! J>A J£ 29. /V 4 L e TO ( IZREKI — Za svobodo misli ni zapora. — Sodelovanje med narodi je kot cvet, če se ne neguje, hitro uvene. — Dobro stališče je kot jeklo. Nikoli se ne upogne. — Prijatelju lahko iskreno zaupaš. Tedaj boš spoznal, če ti je prijatelj. — Pravi prijatelj vas nikoli ne gleda iz ptičje perspektive. — Pri odprtih in p1"1' jateljskih narodih so tU' di državne meje na šir°' ko odprte. — Kdor drugemu f*9' rodu odvzame svobodo-ga z ničemer ne mor5 prepričati za lepšo Prl' hodnost. — Nekateri pravij9' da nismo neuvrščeO država. Naj jim ^ Uvrščeni smo med " miroljubne države. Dušan Starčev^ delegacije zasedanja V petek 13. 11. 1978 so zasedale na skupni seji konference delegatov rizičnih skupnosti zavarovalne skupnosti Triglav v občini Litija. Udeležba delegatov je bila izredno dobra, kar kaže na velik interes zavarovancev, kaj se dogaja z Tiihovimi, po načelih vza- cenikih zavarovanj. Iz omenjenih poročil je bilo razvidno, da so vse temeljne rizične skupnosti, v katere se združujejo zavarovanci iz naše občine na območju ljubljanske regije, poslovale dobro, saj so izkazale pozitiven rezultat in da je bilo v omenjenem obdobju v našo občino vloženih _______ " jemnosti in solidarnosti združenimi sredstvi, za zavaro-vanje premoženja in oseb pred fszličnimi vrstami nevarnosti 'J' za odvrnitev ali zmanjšanje škode. V občini imamo pet konferenc delegatov in sicer konferenco delegatov promet-,le industrijske, kmetijske rizične skupnosti, rizične skup-a°sti komunalne in družbene dejavnosti in rizične skupno-sfi osebnih zavarovanj, v ka-tere so izvolili svoje delegate Zavarovanci, ki se združujejo v naštete rizične skupnosti na Podlagi področij dejavnosti. * ako ima »Predilnica« svojega delegata v konferenci delega-Tv industrijske, kmetijske hzične skupnosti, ker je njena Proizvodnja uvršča na področja industrijske dejavnosti in delegata v konferenci delčkov industrijske rizične skupnosti osebnih zavarovanj, Ra.i se v tej rizični skupnosti združujejo vsi zavarovanci, ki sklenjena življenjska alt nezgodna zavarovanja. Na onferenci so delegati, med rugim, z vso pozornostjo ob-avnavali periodični obračun •avarovalnih sredstev za prvih evet mesecev letošnjega leta, P°roČilo o naložbah (kreditih) irostih zavarovalnih sredstev cas od 1. L 1977 do 30. 9. 78 . aprememhe oziroma dopol-tVe v nekaterih pogojih in precej zavarovalnih sredstev 49,400.000,00 din, od tega v »Predilnico« 22.000.000,00 z različnimi dobami vračila in različno obrestno mero. Delegati so zavzeli do posameznih točk dnevnega reda svoja stališča, ki bodo služila kot vodilo za delo delegatov, ki bodo iz občinskih konferenc odšli na seje zborov temeljnih rizičnih skupnosti v območni skupnosti Ljubljana in od tu naprej v zbore rizičnih skupnosti v zavarovalni skupnosti Triglav. Na koncu so se delegati enotno dogovorili, da bodo o svojem delu v konferencah poročali tako na zborih delovnih ljudi oziroma delavskih svetih kot tudi na zborih občanov oziroma svetih krajevnih skupnosti in tako široko informirali delovne ljudi in občane o delu in poslovanju njihove zavarovalne skupnosti. ZAHVALA Ob nenadni izgubi moje mame Stritar Silve, se iskreno zahvaljujem vsem njenim sodelavcem in sodelavkam za darovano cvetje, izrečena sožalja in za spremstvo na njeni zadnji poti. Mojca Stritar SILVI STRITAR V SPOMIN V oktobru smo se delavci Predilnice Litija poslovili od svoje sodelavke Silve. V Predilnici se je zaposlila pred 23. leti. Vsa leta je delala v predilnici bombaža na 3. izmeni. Iz snemalke je kaj hitro napredovala za predivo. Predilni stroji in sodelavke so Silvi postale drugi dom. V razgovoru z njo smo postali sproščeni, imeli smo občutek, da je Silva srečna in brez skrbi. S svojimi skrbmi ni obremenjevala sodelavk. Nasprotno. S svojim sproščenim značajem in vedrini smehom je vlivala vsem pogum in voljo do življenja. Ljubezen do vseh ljudi in odpovedi, katerih je bila vajena že iz rane mladosti, s/a bili bistveni sestavini njenega življenja. V 17-članski družini, v kateri je preživljala mladostna leta, ni bilo kruha v izobilju. Ogrevani od ljubezni so odraščeni njeni otroci Mojca, Irena. Zdravko. Helena in Zlata. Silva je bila vsem vse. zanje se je žrtvovala in uspela, da je večina otrok že prišla do poklica, le Helena obiskuje 8. razred osemletke. Silva nikoli ni v težavah klonila. Njena prijateljica mi je povedala: Ko sem Silvo obiskala v oddelku, kjer je delala, sem videla, da ima na predilnih strojih veliko pretrganih niti. Silva je videla moje sočutje, zato mi je z nasmehom odgovorila: »Nikdar ne more biti toliko pretrganih niti, da jih ne bi mogla zvezati (»poštukati«), Silva ni bila samo vestna in pridna prediva, Silva je sodelovala tudi v samoupravnih organih delovne organizacije in na sejah DS posredovala mnenja in predloge svojih sodelavk. Silva je bila tudi ljubiteljica planin. V planinah je prejemala moč in pogum za delo v predilnici. Smrt. ki je spremljevalka vsakega človeka, je pretrgala njeno plemenito življenje. V delovni organizaciji je nastala velika praznina. Naše Silve ni več med nami. vendar bo še vedno naša! ^ankarski slovarček hEUNION - otok pri Mada-0 a ?j?karju ^KLAND — mesto v Kali- ^TERICEN - skrivno- &ONTER _ prostovoljec — napovedovalec ^lZEM — posebnost ru-jezika 6&t l)|ago * 9 dvigalo Tokrat, na žalost, ne moremo objaviti izida žrebanja nagradne križanke, ker žrebanja ni bilo. V križanki so se »pojavile« neljube napake, ki smo jih prepozno odkrili. Bralcem se za to opravičujemo. V bodoče bomo bolj pazljivi. Rešitve nagradne križanke »29. november« pošljite (oddajte) do 15. decembra UREDNIŠTVO KRIŽANKO ODDAL: IME IN PRIIMEK: . NASLOV — ODDELEK: ... ^tijski Prcdilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Martina Kralj, Alojzija tiv °Vec’ Nik° Stamatovski, Marija Zore, Vinko Fornazarič, Rafaela Mele, Meta Krnc in Matic Malenšek (urednik). List dobijo člani kolek- 9 *n upokojenci brezplačno na dom. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1700 izvodov. KBMIJStl znak. za ?ETA ČRRA Afere EDE £ensRO 'l*IF KIoČAnI ?Ri -len DVIC.ALO ZA BLAQo LUAVEP L A D 7A VoToPila PA 1-uoZ. IVA K/ 9ETROVIC ZAGUZEV OU.Z.Ž EKJ. SKO IME A/A 3/ rosr x BLBU. -TP.IIZO OTEŽPA E KJOTA čUc'*./ OvJiZEV- HESTO V CAUkJFoK. IVO ANDRIC orou. P Al A7A bACAS U.AH7U MAWA /ZE»A Sob/CA /AS Pfi.1 KJUZU *7£/.£a ŠLE V A DELNICA*. G* SILA toicra- /IKJA S ISTE rn RVNE 2>ACi tEMUSK.) xk>AK. z* ŽVEPLO KAB-rASlil IZEAZ- Zimstc* or A. /qea GLAVNO V)E%TO K8.N1E-Ni 7 ~ XA ZALIVI ZA/NEt /m C POUVUK tnofi-A I ANTIOJA Lju- bljana c las ?m STRELU UJEVIC KRAJEVNI ■PRJSLO/ SAMEC-DOMAČE £ l V Al KOVilJA Del TROLEJBUSA SKCUv/ MOSTEN ?ROSTO- VOL-JEC TAUSOVA 02AWZJ-J>A /a?j ?ai Lirm 'VAN* TAV CA ■peter, KLEPEC dNTON BroVC- aeŠK.A JOGJNJA MAŠČE- VANJA ŠuG>iC KDOR, UREJA UMETNO NAREJENA Rov. A jEZEdo V Afhik.1 NU3E|J, TEZE C. loMAČA ■ž‘1 VAt- ZAREKA NA SObu ?RiSTAS Sionizma VELETOK V SiSiRlJI "Plodnost HRVAŠK.1 PETROU VRSTA Gumene BARVE- orqan VOMA ocl3EV SovTET. satelit MEbMET CO/vJAkJ. VRSTA PSJE MATCAfAT- VRSTA VR&E KEMIJSKI ZNAK ZA NATRIJ STAR ČLOVEK IZDELOV-IT SVANMN-D Ro B i £ fei/O&Ofc SKl vzvu< NENADNA SMRT "PilACA ST- SLOV. PETA OR. RA ABECEDE OPOJNOST OMAMA ZHRAVUiV E IVOVI -T OST VDOR 7E ALERCkl-ČENJ VoDftAST PE3 NEMŠKA Reka f ElUSRO ltv>E VRSTA ŽAMETA ZA OBLEKE FRANCO. izt>e LOV KLAVIRJE*' NlKALN I GLAGOL HUSREG/i 7BZ4RA ŠVICAR -SRI Tl -SATELJ (ARiAna) FINCI Ku&l-IOST ARABSKI ŽREBEC- Dovod, PRIGA - ujanje l-ju bko VALNO IME ZA OČETA JOŽE OŽBOLT DiRTAT VEČANJE Dolžin- ska MERA K.AR JE VAMJJE 'itaujaN. )EL TE UE iRE SLO/EN SRI ?ISA-TEL-J (josip) MES -ČAPU.S OGP/EUIU. »A 8iC/L«J| ŽOSRO MOŠKO IME PRAl/ TAK ^AbovAN Coe.ec- ORRAJS CtLEbiŠČE MOLDAVIJE STAR-, ANGlESK STARA TovaiitJ. MERA C e tH A tfRRA ocer oBR-A Dov»Č Tiber ; tans^ QovE>^ tovarna obrtnih Sredstev neumnost NESMISEL Vedrost Posebnost SLUŽAfe niul, , Post rbj NAS NAJ- večji Polotoil orREko vAiojA LUKA IZRAELU ENOJRA EKJRA l/AELE^r NirolA Tesla STARO Zibov s Vi VRAL-J pisec- F/BisVA l£iA JUST/N CfRRVEA/. ?Hfiaer. Anetov "iOMAM KEMiJSVl ZNARZA RIS.IIC ME /eivsicc Majmen TUzos SLIKA tOATIc, MALENŠEK VRSTA KUMlKJJ- tRE" PoSoDE ljube- zenski Tesni*. JUTRANJA PAbAviNA KMECK.O ORoDJE VAS ?Rl u-JUB-L^AN | $A(V)o E8.iEU r»Ne aožiC' 30MACE VPREŽNE ŽIVALI !tAR-S lova N OBRt udele:- ŽENEC-SEM1NAR 7A OSNOV - mA MER.A ?OVR_ - CINIKA mera TETER DRŽAVA V APRiRl MiRRO 30BRA VE C E L/DA LLI TUJ /X«AZ za smuči TOPLIMA toplost TRlTB. - IvLNiCA PRAV -LJICA ' RINITRO TOLUOV- Deu voza nemS*1 VELf' Doprsni R.IP Pristaši LEPOTE UČITELJ VODJA TONJE „ NAGLIC CVERAR Tisti «u ima ETNRE MARA ERŽEM 2M. ČR*A NARE KOVANJE KRATICA ITA L\ -JANSRE TV ŽIDOVSKO MO S Ko ltv\E sredo- zemska "^Astli- HA sestavil 7o£e wxlaR BAC/A Ko£