59 ftevna, t UMOM, t tmam. «. mri mi xuo. m
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen v apravnjstvn prejeman:
K 24—    i    cele leto......K 22"—
pol leta       .  ...... 11 —
četrt leta........ 550
.  .  2*—        na mesec....... 1*90
celo leto .  ,  ,  . ,
pol leta........ 12*—
četrt leta........6-— j
Dopisi   naj ©e ftankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Crctfničtvoi Ec&nova ulica st 5, (v pritličju levo), telefon at 34.
lakaja vsak dam svačsr
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Lpravničtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, in&ciati itd. to je administrativne stvari
- Feaassssaa številka valja It vinarjev.---
Ka pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon st. «S.
.Slovenski Narod" velja po pošti: cs Avstro-Ogrsko: za NemSle:
celo leto.......K 25—      celo leto      .......   K t*-*
četrt leti                           *  6'50        28 Ameri^° h vse druge dežele: na mesec.   " .* .* .* " *   •  2*30  1   celo leto.......K Sfr—<
Vprašanjem glede inseratov naj se prfloži za odgovor dopisnica tli znamka l pravni*, vo: Kaaflova alica št, S, (spodaj, dvorišče levo), tslefea »L
Ljubljanske oKInste
voh ve.
Proti volilnemu iineniku vlože-ne reklamacije so vse rešene in so popravljeni volilni imeniki zopet razgrnjeni   na upogled. Pripravljalna
dela za občinske volitve so s tem pravzaprav končana. Nič dragega ni treba, kakor da vlada napiše dan volitve in razpošlje volilceni in volil-kam glasovnice.
Ze sedmi mesec nima Ljubljana občinskega zastopa in nima župana. V interesu občinske avtonomije in v interesu vsega prebivalstva bi bilo, da se že naredi konce tem nemoralnim razmeram in da se čimprej razpišejo volitve. Sedaj, ko ni niti najmanjše ovire več, bi so volitve lahko vršile dne 2. aprila.
A vlada jih neče razpisati na :a dan, tudi na dan 9. aprila jih neče razpisati in tudi ne na dan 16. aprila, nego jih hoče imeti sele 23. aprila.
Vzrok temu popolnoma nepo-stavnemu zavlačevanju je ta. da hoče vlada na vsak način ugoditi klerikalcem in jim pomagati, kolikor je v njenih močeh.
Klerikalci hočejo imeti volitve Šele po veliki noči. Dan 2. aprila jim je sploh prezgodaj, dne 9. aprila je Cvetna nedelja, ko imajo duhovniki v cerkvi malo več opravila in bi t*e ne mogli posvetiti agitaciji tako, ka-or bi radi. Da ne bo volitev na velikonočno nedeljo, je obsebi umljivo in tako jih bomo imeli šele 23. aprila.
Glavni vzrok, da so klerikalci silili, naj se odlože volitve na nedeljo po veliki noči je pa ta, da hočejo ve-Hkonočno spoved izkoristiti za volilno agitacijo, Klerikalizem ^e nt nikoli sramoval izrabljati zakramente za agitacijske namene. Nesramni zlorabi prižnice in spovedniee se imajo klerikalci zahvaliti za vse svo-rie uspehe. V spovednici se da lepo agitirati in vse se lahko natvezi ljudem, saj ni nikogar, ki bi mogel to kontrolirati in zavračati.
Pripravljeni moramo biti na najnesramnejšo zlorabo spovedniee jn prižnice. Saj je dal pisatelj svinjskih bukvic Anton Bonaventura Jeglič s svojim pastirskim pismom proti naprednim časopisom najlepši izgled, kako se pod krinko vere dela politična propaganda na prižnici.
Pa vsi ti manevri klerikalcev in lade ne bodo nič pomagali. Tudi če bodo volitve dno 23. aprila, bodo kle-
rikalci po notah tepeni, ker ve ljubljansko prebivalstvo, da mora iti proti klerikalcem v najodloenejsi boj, če hoče sebe in ljubljansko mesto obvarovati propada.
Volilno glbonle.
Nedelje stoje v znamenju volilne borbe in priznati se mora Ljubljančanom, da se zavedajo dolžnosti, ki jim jih nalaga napredna misel, da se na shodih pouče o političnem položaju in potem odpirajo oči tudi onim, ki jim bodisi komoditeta, bodisi pomanjkljiva zavednost ne da priti samim na shode.
V gostilno pri »Minki« na Turjaškem trgu je sklicalo včeraj dopoldne javen shod politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj.
Dobro obiskani shod je otvoril predsednik društva gosp. tržni nadzornik A. Ribnikar in dal besedo uredniku gosp.
Rastu Pustoslemšku.
Najhuje obremenjeni so avstrijski davkoplačevalci. Davčna bremena postajajo od leta do leta bolj neznosna in so se v zadnjih treh letih najmanj podvojila, če ne pot rojila. Napačne? pa bi bilo misliti, da ta davčna obremenitev zadene vse sloje. Najhujše zadenejo davki naravno one najnižje sloje, ki ne morejo davka odvaliti na nikogar več. Vsej tej mizeriji pa je kriva nesreen i državua politika, katero diktirajo nemški krščanski socijalci in katerim so verni hiapci in ponižni sluge tudi naši klerikalci. Vsled te prevlade krš<"-ansk»h socijaleev plove tudi vsa naša politika v klerikalni vodi. Zasužnili so vso državo, v prvi vrsti na seveda državno stolno n esto Dunaj.
Iz teh krogov je vznikla misel »Velike Avstrije«, ideja, ki ima namen, podjarmiti vse balkanske narode tja do Soluna. Prvi korak k uresničenju te ideje je bila aneksija Bosne in Hercegovine, nepotreben korak, ker z njo Avstrija ni pridobila prav ničesar, marveč ohranila le to, kar je že zdavnaj imela. Avstrija od aneksije ni imela niti vinarja kor.-ii in ni pridobila niti pedi zemlje, nasprotno pa jo je stala aneksija celo milijardo kron. Toliko je stala mirna aneksija brez krvoprelitja, pa tudi brez smisla, in vse te ogromm milijone bodo morali plačati oni narodi, katerih vlada niti vprašala ni za njih mnenje.
Davkoplačevalci občutno čutimo ta bremena. Od leta 1908 se višajo davčna bremena, skoro od meseca do meseca in vsi ti davki peze z vso svojo težo najbolj ravno na najnižjih slojih.
Kljub temu pa so državne blagajne vedno popolnoma prazne in izkazujejo državni proračuni ogromne deficite. Dokaz je to, da je državno gospodarstvo slabo. Druge države izkazujejo preostanke, v Avstriji pa izkazujemo redno leto za letom večje primanjkljaje. Za vzgled nam bodi Rusija, ki jo nemško časopisje tako rado slika kot državo, kakršna ne trne biti. Kljub krvavi in nesrečni vojni, ki je stala milijarde in milijarde, in kljub notranji revoluciji, je izkazala Rusija prebitka 47 milijonov rublje v, kar odgovarja 1 IV milijonom kron. Pri nas pa se lahko po-našamo z deficitom, kljub temu, da nam ni bilo treba prestati ne vojne, ne notranje revolucije. To je dovolj jasen dokaz, da je naša državna uprava zelo slaba, in niti toliko moči in zmožnosti nimajo naši državniki, da bi ohranili vsaj ravnovesje. Pri nas se gospodari, kakor pravimo, tja v en dan in meče denar skozi okno. Tako je letos v delegacijah v Budimpešti zahtevala vojna in mornariška uprava za nove vojne ladje celili 320 milijonov krču, |anai*o 5<*to pa so potrebovali za nove topove in rtru«:e vojaške potrebščine nad 40 milijonov kron. Mnogo je bilo med delegati takih rnož, ki so se tem zahtevam uprli, mnogo je bilo takih mož iz vrst onih. ki veljajo v Avstriji za dobre patri jote, mnogo je bilo med njimi nemških konservativcev in visokih aristokratov, ki so uvideli, da takih bremen avstrijski davkoplačevalec ne premore, samo vodja kranjskih klerikalcev, dr. Šusteršie je bil silno vesel teh novih bremen In je vpil: »Tako je prav, le še več davkov!« Se celo premalo se mu je zdelo, kar je zahtevala vojna in mornariška uprava ! Par tednov prej pa je še v Ljubljani govoril povsem drugače. In ker je bil dr. Šusteršie skoro edini v delegacijah, ki se je strinjal s temi zahtevami, je pričakoval tudi od vlade nagrado. In ta tudi ni izostala.
Prvo plačilo je bilo 600.000 K za Gospodarsko Zvezo«. (Klic: Fa-litna!)
Drugo plačilo je bilo oropa nje vseučiiiškega fonda v znesku 750.000 kron za klerikalno »Zadružno Zvezo«. (Klic: Tudi falitna!)
Nadaljna plačila še slede.
LISTEK.
SKuinlave Tomaža KrmežljavčKo.
Šaljiva povest; spisal L. Sepatavec.
V silvestrovi noči, ravno ko je nra na župni cerkvi udarila polnoč, se je utrnila zvezda in je v nedohit-nem begu letela čez temnomodro obnebje proti zemlji, odeti z blestečim snegom in drhteči v objemu krutega mraza. Tedaj je v prostorni pritlični sobi starega gradu, stoječega na koncu trga Mračno selo, prvič spregledal novorojenček in z glasnim vekanjem pozdravil novo leto.
Novorojenčkov zakoniti oče je ob tisti uri visel na kljuki cerkvenih vrat in je delal obupne poskuse, da bi dobil svojemu telesu za nadaljno pot potrebno ravnotežje. Z eno roko se je oprijemal kljuke, z drugo je lovil okrog sebe po zraku, a navzlic vsemu vratolomnemu prekucevanju se ni mogel postaviti na noge.
Ta nesrečnik je pil zmernosppšto-vani občinski redar v Mračnemu selu in predsednik katoliškega izobraževalnega društva Krmežljavček, imenovan po domače »ta scagani Bol-
težar«. Opravljajoč svojo težavno službo od krčme do krčme, se je bil kozarec po kozarcu nalezel toliko slabosti v nogah in tolike vročine v glavi, da je le z največjim naporom pridrsal do cerkvenih vrat in so tam vjel za kljuko. Zdihuje na glas in pre-klinjaje na tihem je sedaj visel na kljuki, kakor svetopisemski šaher na križu. j
Udarjanje ure, crznanjujoče konec starega in začetek novega leta, je vzbudilo Krmežljavčkovo vest.Spom-nil se je poglavitne določbe svojih službenih predpisov, da mora ob nedeljah in praznikih, kakor tudi v sil- | vestrovi noči, biti zmožen, pobirati od pijače na cesti onemogle občinske od- , bornike in če je čas, tudi druge dav- ! koplačevalce in jih nositi na njihova stanovanja, za katero delo je občinska blagajna od pamtiveka plačevala po grošu od krščene glave, od maziljene pa staro evanegarco. Misel na ta izdatni zaslužek je zdaj vzpodbod]a Krmežljavčka, da je z ljuto silo poskusil rešiti se iz odvisnosti od cerkvene kljuke. Zapodil se je naprej in zagnal glavo kvišku s tako močjo, da mu je zletela vznak. Tedaj je zagledal sijaj čez nočno nebo bežeče zvezde*.
»Eha — kaj je pa to?« je začudeno ostrmel. Ce se med nebom in med zemljo gode stvari, o katerih se niti treznim filozofom nič ne sanja, kdo se more potem čuditi, ce pijan
občinski policaj na kmetih ne spozna izredne nebesne prikazni.
»Ha — kaj je to?« je zaklical Krmežljavček v drugič, a že s poudarkom, kakor bi se zavedal, da je njegovi obilni osebi poverjena skrb za red in mir in za javno varnost v Mračnem selu. »Kdo se drzne — hk — motiti oblastveno predpisano — hk — nočno temo z — hk — nedovoljeno razsvetljavo?«
V službi je Boltežar Krmežljavček vedno govoril nekako književno slovenščino, podobno žargonu slovenskih igralcev.
Po tajinstvenem slučaju se je Krmežljavčku pri teh besedah posrečilo vjeti ročaj svoje sablje, ki se mu je bila zapletla med noge. Potegnil je sabljo in zamahnil ž njo in mogočno je donel njegov zapovedujoči glas proti nebu:
»V imenu postave — hk! - - Legitimiraj se! Ali ne slišiš? Oko postave te je že zagledalo. Stoj, čarovnica! Cez Mračno selo ne boš jahala na Klek, dokler bom jaz zastopnik gosposke — hk! V imenu postave te aretiram. Sem!«
Krmežljavček, vajen, da so ga berači, vandrovčki in cigani brez-' pogojno in spoštljivo slušali, je tuHl v tiho noč, kakor tulijo glasom Tur* kovih indijaneric ranjeni bivoli na ameriških prerijah. Toda zvezda je veaelo žareč tekla svojo pot, kar je
Pa tudi deželna vlada se je izkazala dr. Susteršiču za njegov nastop hvaležno. Klasičen dokaz za to so volilne reklamacije,
Vloženih je bilo 1300 reklamacij, od teh 2/a od napredne stranke. — Ugodno rešenih pa je bilo od teh reklamacij samo 1§6. 1100 reklamacij je deželni predsednik vrgel v koš. Pri tem pa ni nastopal deželni predsednik nepristransko proti vsem strankam, marveč je očitno pokazal svojo ljubezen do klerikalcev in Nemcev, reklamacije napredne stranke pa je vrgel enostavno v koš. (Klic: Še Sustersiča naj bi vrgel v koš!) Izmed lfi6 ugodno rešenih reklamacij je najmanj polovica klerikalnih reklamacij.
Vpisano je bilo po naročilu deželnega predsednika v volilni imenik 38 nun, 8 duhovnikov - redovnikov in 7 lemenatarjev.
Kako so prišli ti do volilne pravice, ve samo bog, Schwarz in Šu-steršič.
Brez ozira na to, da so nune tukajšnjega uršulinskega samostana samo učiteljice na privatnem zavodu, ki ima pravico javuosti, in ne na javnem zavodu, so po svoji prisegi zavezane na najstrožjo klavzuro, katere jih more odvezati edinole papež. Ce jim tedai more dovoliti edinole papež, da smejo iz samostana, kako se bodo pot eni nune udeležile volitve?
Mogoče je, da jim je škof izpo^ sloval pri svojem zadnjem posetu v Rimu že to dovoljenje, potem pa je jasno kot beli dan, da hočejo klerikalci izrabljati vero za svoje politične namene. Tako postopanj? je očividno kršenje cerkvenih postav in če je baron Schwarz to vedel, je sokriv tega brezprimemega dejstva, ce pa tega ni vedel, ko je dal vpisati onih ^8 nun, pa ne spada na mesto, katero zavzema.
Vpisanih je tudi več redovnikov, med njimi en frančiškan. Frančiškani pa žive od javne miloščine in od javne dobrodelnosti. Noben berač pa nima volilne pravice, kako pride baron Schvrarz do tega, da jo on preko državnih zakonov in zakonom v za-smeh podeljuje beračem?!
Pridemo do lemenatarjev.
Volilni red zahteva triletno stalno bivanje v Ljubljani. Lemcnatarji pa nimajo stalnega bivališča v Ljubljani: če jim pa prizna deželni predsednik volilno pravico, bi bil moral iti od gimnazije do gimnazije, do učiteljišča in realke in dati volilno pra-
vico tudi sam onim dijakom, ki so do vršili 24. leto.
Dokazi so to, kako pristransko je postopala deželna vlada proti narodno - napredni stranki in v prilog klerikalni stranki.
Pa tudi proti Nemcem je deželni predsednik nastopal povsem drueraoc kakor proti nam. »Siidmarka<x je že pred leti prodala vsa svoja posestva na Poljanskem nasipu našemu someščanu Jožefu Bonearju in ni plačevala niti vinarja davka. Pomotoma le je ostala neka mala parcelica se vknjižena na ime »Siidmurke«. Reklamacijo narodno - napredne stran« ke pa je vrgel deželni predsednik v koš in
»Siidmarka«
ostane volilee v II. in III. razredu
Pri deželni vladi pa so izvohali še nekaj drugega. Župnija sv. Jakob ima nekjo na Mirju neko malo par-celico, ki pa ni vpisana na ime žiip nije, marveč na ime cerkve sv. Jakoba. Pri deželni vladi so izvohali, da to ni isto in na ta način voli župnik pri sv. Jakobn štirikrat.
Dotaknil se je potem govornik vprašanja »Glavne posojilnice < in
priznanja dr. Brejca in monsignora Podgorca,
da je klerikalna »Zadružna Zveza<-hudo prizadeta pri klerikalnem po lomu centralne koroške blagajne.
Bavi se z imenovanjem Neben ftihrarja za upravitelja deželne bolnišnice, onega Nebenfuhrerja, katerega so predbacivali klerikalci svoje dni napredni stranki, da sedi v deželnem dvorcu kot podrejen uradnik. Klerikalci so ga posadili na vplivno mesto in degradirali slovenskega uradnika. Sprejeli so Gailhoierja v deželno službo, zagrizenega nemškega nacijonalea, če tudi nam ne primanjkuje najmanj enako zmožnih slovenskih inženirjev. Človek je bil celo toliko predrzen, da je krat koma. -lo zavrnil slovensko povabilo mest nega magistrata. Tako izgleda naci-jonalizem naših klerikalcev.
Njih naklonjenost proti vsemu, kar je nemško, pa temelji v gmotni odvisnosti od nemške »Kranjske hranilnice«. Pokazalo se je to v nesrečnih dneh po 20. septembru in javna tajnost je, da ima »Ljudska posojilnica« pri »Kranjski hranilnici« odprt kredit in škof je dobil za svoje pismo grofu Barbu izdatno podporo za svoje zavode. (Klic: in za orgije!) Proti slovenskim naprednim zavodom pa rohni »Slovenec« in »Domoljub« pod škofovo patronanco, dasi-
Krmežljavčka tako ogorčilo, da je najprej zagnal za njo najkrepkejše žalitve, s katerimi je na občnih zborih katoliškega izobraževalnega društva in na letnem prasjem semnju krotil klerikalno mladino in prasje preknpce, končno pa se mahajoč s sabljo zapodil po zamrzlem potu za zvezdo.
»Jaz ti pokažem, kdo da sem, jaz te naučim, kaj je postava ...«
Dlje pa Boltežar Krmežljavček ni prišel, ne z besedami, ne z nogamL Cim je izpustil kljuko, je že telebnil na tla. Ležal je na trebuhu, moleč roke in noge od sebe, kakor da je mrtev. Šele čez nekaj trenotkov je začel poskušati, da bi se dvignil s tal, a odnehal je hitro, kajti ni si mogel prav nič pomagati.
»Ah, naj pa zmrzujeni,« je resi-gnirano zaječal v spoznanju, da sam ne pride od tod. »Naj pa zmrzujeni, saj sem tako že vsega sit. Le to je dobro, da nimam nič možgan, drugače bi si jih bil gotovo pretresel. Ljubi bog, tvoji milosti priporočam svojo grešno dušo. Ti, bleda smrt, pa hitro opravi, da me vsaj v smrtni uri ne bo preveč zeblo.«
Po tem vzdihljaju je Krmežljavček primaknil eno roko k sebi, položil nanjo svoj krvaveči nos in čakal na smrt. Čakal je dolgo in udane, a ko se je čakanja naveličal, je začel klicati um pomoč* Vpil je vee glasneje
I in naposled je tako strahovito rjul. j kakor so glasom starocerkvenih indi-j janaric rjuli Dijoklecijanovi levi, dov kler jim niso vrgli čo že ne kakega pitanega korarja, pa vsaj kako škrbasto mučenico.
Krmežljavček je rjul tako straho vito, da so začeli lajati vsi psi in peti vsi petelini, da so ženske prihitele k: oknom in moški bežali iz krčem. Vso je bilo v strahu, da gori ali da se je zgodil roparski umor. Gasilci so tekli skupaj in trobili ter si delali opravke, pri brizgalni, da bi ne prišli prezgodaj, ker je v Mračnem selu že go relo običajno takrat, kadar je gospo dar potreboval zavarovalnino, mež-nar pa je zapustil gorko posteljo prednice Marijinih devic in z dolgimi skoki divjal zvonit plat zvona. Kmalu so bili zbrani okrog Krmežljavčka skoro vsi moški Mračnega sela, stari in mladi, bolni in zdravi, vsi prestrm šeni in vsi pijani. Naglo so postavili Krmežljavčka na noge, in videč, da ima golo sabljo v rokah, obraz pa ves zamazan od krvi, so vsi vprek začeli nanj vpiti in ga izpraševati, če je Še živ, kdo ga je napadel in kje je morilec.
»Oh, o pravem času ste prišli' Oh, možje krščanski, to je bilo stra* šno!« je vzdihoval Krmežljavček omahuje zdaj sem, zdaj tja. »Oh, moja glava! Ali je sploh ie eelat« (Dalje
ravno ve, da od tega denarja ne bo prišel nikdar noben vinar v klerikalne zavode.
Končno je bodril govornik soob-čane na živahno agitacijo, da ne zagospodujejo v Ljubljani frančiškani in nune.
Oglasil se je še en govornik, ki je pojasnjeval, da hodijo že sedaj po ljubljanski okolici agitatorji, ki ob-Ijubujejo volilceni naravnost denar, nakar je gosp. Ribnikar s primernim ožigosanjeiu takega postopanja zaključil zelo dobro uspeli shod.
4 a
Shod pri »Franeeljnu« na Tržaški
cesti.
»Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj« je priredilo včeraj popoldne v gostilni pri »Franeeljnu« na Tržaški cesti ob sijajni udeležbi
javen shod,
ki so so ga udeležili volilei iz soseščine, pa tudi Trnovo je dalo precejšnje število.
Otvoril je shod predsednik pri-rejajočega d ruš' /a g. tržni nadzornik Adolf Ribnikar s kratkim nagovorom na zborovalce, ki naj ne verjamejo obljubam klerik.^cev, teh zastopnikov veleagrarstva, ki si v Ljubljani razen v »L'nionu« še javnega shoda ne upajo sklicati, na nasprotne shode pa
pošiljajo vohune.
V Ljubljani seveda ne gre tako kakor na deželi, ljudstvo je tnkaj bolj zavedno in misli samo s svojimi gla-vami in ne tako kakor na kmetih.kj^r vpliva samo strah pred hudičem, da ?i volilei ne upajo glasovati drugače, kakor po fajmoštrovi in kaplaaovi ••olji, tako da se lahko reče, da je
na kmetih zmagal hnd'č.
Nato je povzel besedo g. strojevodja Kore n c , ki je govoril neka ko tako-lc:
Ako se ozremo nazaj v zgodovino, vidimo, da je bil klerikalizem vseskozi Škodljivec ljudstva in zlasti še nižjega ljudstva. Najprva se je otresla te more Francoska, pa tudi na Španskem in Portugalskem je opažati I**p napredek. Edina večja država, kier imajo klerikalci in evnuhi vseh bnž prvo in zadnjo besedo, je pa naša ljuba
črna Avstrija.
Ena prvih umetnosti teh naših nasprotnikov klerikalcev je pa nakladanje davkov. Zlasti meščani naj -i dobro zapomnijo, da je ravno klerikalna agrarna politika kriva, da uživamo tako
drago meso.
Znano je, da so se klerikalci predlogu na uvoz argentinskega me->a protivili in se iz njega norčevali. Dr. Šusteršič je z navdušenjem glasoval za 320 milijonov novih bremen ta topove — pa kaj ga to briga, saj bodo drugi plačevali, on je pa le dobil bogato nagrado za svojo stranko. Omenjal je g. govornik nato še tudi 10 milijonskega deželnega posojila in novega cestnega zakona, od katerih bo Ljubljana nosila samo bremena, koristi pa ne bo imela prav nobene.
Klerikalna
ljubezen do Ljubljane
.>e pa prav jasno razvidi iz dejstva, da klerikalci vdane si okoličane huj-skajo, naj Ljubljančanom podraže mleko in povišajo cene za pranje pe--rila. Naj se torej vsi pametno misleči oklenejo narodno - napredne stranke in po vseh močeh agitira jo zanjo. (Živahno odobravanje.)
K besedi se je nato oglasil gosp. Bizjak, ki je na originalen način očrta! delovanje klerikalcev, ki ru-jejo nari zemljo tako kakor poljske miši pod zemljo. Radi bi gospodovali Ljubljani, pa so se tam, kjer imajo sami moč v rokah, izkazali
gospodarsko nesposobne
in so na račun davkoplačevalcev rešili svoj
»puf«.
Ljubljana ostani bela, kakor je bila doslej in zlasti delavstvo naj se zaveda, kaj mu je pri bodočih volitvah etoriti in naj se ne da od klerikalcev ustrahovati, ker
terorizma ne rabimo?
(Ziviol Ploskanje.)
Za g. Bizjakom je burno pozdravljen govoril g. dež. odbornik dr. Ivan Tavčar.
Omenjal je, da je pred n.um ze govoril zastopnik delavstva, on pa da mora opozoriti na to, da bi se pravi delavec moral sramovati glasovati za klerikalce, ki so volilni načrt skrpali nalašč tako, da dobe
delavci 2 ali 3 mandate Nemci pa znabiti 5 do 6. Dolžnost je Ljubljane, ozirati se na delavstvo in po pravici bi delavci morali dobiti
sami en volilni razred, tako pa volilei 1. in 2. razreda popolnoma ndnše 3. razred. Prva skrb na* rodno-napredne stranke, ako pride v mestnem svetu na krmilo, pa bodi, da se ta
krivica odpravi.
Naša stranka je sklenila volilni načrt, po katerem bi delavci dobili svoj volilni razred, kjer bi pa ne volili z njimi drugi volilei, nego bi ta razred ostal
delavcem samim
in bi brez tujega vpliva raspolagali z njim samo in edino delavci.
Zgoditi ae utegne, da bo pri teh volitvah agi t i ral tudi ikof. Ali to nič ne stori, mi moramo samo gledati, da branimo
žepe davkoplačevalcev,
ker ta bo j bo gospodarski boj. Klerikalci se hočejo polastiti našega žepa. Ali ta žep ni domena, kjer naj se
pasejo klerikalne ovce.
Ljubljana ne sme biti krma klerikalcev. Odkar so ti naši nasprotniki nastopili v deželnem zboru, nimajo nobene druge skrbi in namena, nego
Ljubljani vse vzeti.
Trden namen imajo osvojiti t»i ljubljanski vinar. In vendar se v Ljubljani že sedaj težko živi, tako da lahko trdim, da kmet vkljub vsemu le še lažje izhaja nego ljubljanski delavec in mali uradnik, oba navezana na majhno plačo. Prido bolezen, pa je revščina pri hiši. Klerikalci pravijo, da če je kmet sit, pa je tlela vec tudi, vendar je težko verjeti, da bi samo zato, če kmet ne bo lačen, bil ljubljanski delavec sit. Nočemo kmeta pritisniti, ali dežela bodi pravična nasproti nam. Ljubljana že sedaj od vsega kar plačuje dežela,
plača tretjino,
in vendar hočejo Ljubljani še več naložiti. Vse postave gredo na to, da se
Ljubljani Še več bremen nalozi. Cest-ui zakon uas bo stal letnih 200.1)00 kron, toliko pa tudi 10 milijonske posojilo. — Res je, da ima Ljubljana dolžnost, poskrbeti cena stanovanja, ali klerikalci so sklenili nov davek na
prirastek vrednosti zemljišča
ki bo neskončno podražil stavbišea, fako da se bo od kake njive, pripravne za stavbišČe, lahko plačalo 2000 do 3000 kron. Kdo naj si pa potem upa zidati na tako dragem svetu. Tudi za to se imamo zahvaliti klerikalcem, ki samo premišljajo, kako bi Ljubljani naložili še novih bremen in jo tako spravili
na beraško palico*
Politična krojača Štefe in Kre-gar že prendarjata. kako bi Ljubljani usta zašila. Ljubljani se pa
usta ne smejo zašiti
in se bomo v ta namen vsi složno in krepko branili, zakaj
v mesnico se ne damo gnati.
fRes je!) Ako torej nočete utoniti v luži klerikalnega hinavstva,volite napredno, kdor pa voli klerikalce, pa s tem pripomore, da bo Ljubljana propadla kakor kaka kmetska vas. I Bučno odobravanje.)
Predsednik g. tržni nadzornik Ribnikar je nato še v temperamentnih besedah in dobro izbranih prispodobah opisal klerikalna deja-uja in njih hinavske nakane, omenja) škofovega pastirskega pisma proti naprednim listom, ki jih pač sme citati in jih tudi redno čita višja klerikalna gospoda^ citati jih samo ne sme klerikalni delavec. Ne zaupajmo torej klerikalcem, ki doma drugače govore, na Dunaju pa drugar* delajo. Torej vsi v boj za napredno stvar! (Živahno odobravan-' in ploskanje.)
S tem je bil ta dobro uspeli shod končan _
PolllfI in R^nlJcB
Proračunski odsek je imel v soboto sejo, v kateri je prvi govoril poslanec dr. S y 1 v e s t e r. Ostro je kritikoval upravo in izjavil, da je skrajni čas, da se reformira uprava. — Posl. S t a n e k je stavil predlog, naj se govor dr. Svlvestra sprejme v celem obsegu v referentovo poročilo. Ta predlog je bil soglasno sprejet, čeprav se je referent baron Morsey temu upiral. — Posl. Korošec se je pritoževal zaradi nezakonitosti pri ljudskem štetju na Spodnjem Štajerskem, Koroškem in v Trstu ter predlagal, naj se v svrho protesta črta postavka za ljudsko štetje v znesku 500.000 K.
* a
Pred par dnevi je grof Ttsza zopet poskusil doseči sporazum ljenje med Rum oni in ministrstvom grofa Khuen - Hedervarvja. Grof Tisza je izdelal poseben načrt, ki obsega sledeče točke: 1. Vlada je pripravljena pri novih volitvah dati Rnmunom 40 volilnih okrajev; 2. raba ntmunščine pri sodiščih in upravi se zajamči Ru-muncem s posebnim zakonom; 3. v veroukn se bodo rum unski otroci na madžarskih šolah poučevali v romunskem jeziku; 4. prekliče se ukaz naučnega ministrstva, a katerim ae je odredilo obligatorično poučevanje madžarščine v vseh romunskih kem-fesijonalnih šolah; 5. vsi politični procesi proti Rnmunom se ustavijo
In pomiloste ae vsi Bumuni, ki so bili kaznovani iz političnih vzrokov.
a a
m
Poljaki kolonisti v Bosni, katerih je tam čez 12 tisoč, so poslali poljskemu koln in poljskim ministrom spomenico, v kateri se pritožujejo, ds vlada navzlic obljubam, ne skrbi zrn cerkve, duhovnike in poljske šole. Poljaki poslanci so obljubili, zavzeti se za poljske izseljence v Bosni.
* a * Francoski   ministrski   svet je
sklenil, kaznovati maroško pleme Zaerjev, ki so umorili francoskega poročnika Marohanda in štiri vojake.
Ta sklep pripisujejo vplivu Deleas-sejevemu, ki je baje prepričal zunanjega ministra, da se ne sme kaznovanje teh krivcev prepustiti sultanu M u le j u Hafidu. Francoska posadka v Maroku bo pomnožena za 2500 mož. — »Agencija Hadas« poroča iz Tangerja: Kurir iz Feza poroča 8. t. m. da je vladna vojska porazila dne 7. marca upornike pri gori Serfatu ter jim povzročila velike izgube. Vse vasi Serardasov so požgali. Vladne čete. so izgubile Šest mož.
• a *
Tudi Poljaki niso zadovoljni, da pruska vlada izganja avstrijske po> danlke. »Slowo Polskie« poroča, da je parlamentarna komisija poljskega kluba poverila prof. dr. Buzeka, da pripravi interpelacijo zaradi izganjanja avstrijskih podanikov poljske narodnosti s Pruskega. Prof. dr. Bu-zek predloži to interpelacijo v najkrajšem času plenarni seji poljskega kluba v potrditev.
s
Položaj v Mehiki je postal jako resen. Londonska »Morningpost« poroča iz Londona, da so skoraj vse se-veroameriške družine zapustile glavno mesto Mehike, — »News« pa poroča, 'da je predsednik republike Mehike Diaz vpoklica] vse rezervno vojaštvo. — Predsednik Združenih držav Taft se je s posebnim vlakom odpeljal na mehikansko mejo. Mobilizacija ima namen, varovati nevtrali-teto mehikanske meje in preprečiti drugo vlado v severni Ameriki ter varovati lastnino tujcev. Vse se godi v sporazumi jen ju s predsednikom Diazom. Morda bodo ameriške čete e<do okupiralo severno Mehiko. V Washingtonu so prepričani, da ima vlada važna poročila iz Mehike, ki lih pa še skriva. Predsednik Taft je podal sledečo izjavo: \Vashingtonskr* vlada ima dovolj vzrokov meniti, da nameravajo insurgenti ustanoviti samostojno republiko. Taka republika bi lahko vedno ogroževala severnoameriški kontingent in pa ameriške finančne interese. Združene države so vsled tega sklenile, eventualno s silo preprečiti ustanovitev take republike, ker smatrajo integriteto Mehike kot glavno vprašanje za mir v severni Ameriki.
StoiersKo.
Iz Maribora, Ne zabite na .-»boni zbor tukajšnjih C. M. podružnic, ki se vrši v torek 14. t. m.! Ker se z občnim zborom začenjajo že predpriprave za veliko C. M. slavnost v Mariboru, prosimo, da se ga udeležijo polnoštevilno naše domače dame
Iz Maribora. Tisti gospod (J. D.), ki je vplačal meseca listopada pr. 1. v Mariboru v prid tukajšnje C. M podružnice v poštno hranilnico nek znesek, naj blagovoli naznaniti svoj naslov podružnici ali pa tajniku g. Francetu Majerju, trg. sot rudniku v Mariboru.
Iz Žalca, Pogreb gospe Antonije Ježovnik, po dom. Šantlove, velepo-sestnice v Petrovčah je prav jasno r>okazal, koliko priljubljenost uživa ta narodna hiša daleč naokrog. Med udeleženci pri pogrebu je bilo veitko število narodnih dam iz Celja. Pe-trovč, Žalca, Št. Petra, nadalje g. drž. po^l. Fr. R^blek s soprogo, nad-učitelja gg. Brinar in Cernej, veleposestnik Janez Ježovnik iz A rje vasi, zastopniki celjskih trgovcev in obrtnikov, občinski odborniki, polno-številna arjevška požarna hramba in dolga, dolga vrsta domačinov in drugih znancev. Ker je bila pokojnica velika dobrotnica šolskih otrok, se je udeležilo pogreba učiteljstvo petrov« ške šole z otroci.
Delitev trške občine Vnzenica v Dravski dolini. Vnzenica je že dolgo let sem v slovenskih rokah: ima narodno zaveden občinski odbor in je nrava trdnjava Slovencev v štajerskem delu Dravske doline. Ker je v trem samem precej nemškntariev, delaio ti že dolgo časa na to, da bi se okolica ločila od tnra, kjer bi morda potem zavladali oni. S°daj so s pomočjo (kajnada!) slovenjgraškega »nepristranskega« okrajnega glavarja iztuhtali ta načrt, da bi razdelili *«edanv> trško občilo Vnaenlco kar v tri občine: trško. Št. Vid in 3t Jani nad DravčamL Naloga slovenskih deželnih poslancev is. da is valnih narodnih osi rov absolutne ne dovoli io te razdelitve. SlovengrašVemn okr. glavarju, ki ga le imamo dobro
v spominu od občinskih volitev v Šoštanju sem, pa bode treba posvečati več pozornosti.
Samomor postnega uradnika. I a Pragerskega nam poročajo: Ustrelil se je tu včeraj 0. marca poštni oficijant Bogomir Gumzej. Poštni komisar iz Gradca ga je zasliševal zaradi ponarejanja poštnih nakaznic. Ko je stopil skozi vrata orožnik, da bi ga aretiral, se je Gumzej ustrelil. -— Iz Celja nam poročajo k temu slučaju: Sodi se, da je Gumzej že več let ponarejal poštne nakaznice in vzdigoval denar za se. Pred kratkim je poslal ponarejeno poštno nakaznico iz poštnega urada »Sternsteiu« na svojega »sina«, stud. techn. v Zagrebu. Ko se je peljal v Zagreb, da bi denar dvignil, je izstopil v Celju in poslal temu svojemu »sinu<' nemško brzojavko: »Zakaj ne brzojaviš, Če si denar prejel?« V Zagrebu mu niso izplačali denarja, ker se ni dovolj legitimiral in so tudi začeli dvomiti, je-li eksistira kak poštni urad »Stem-stein« na Štajerskem ali ne. Vprašali so glede tega poštni urad v Celju, kateri je stvar seveda zanikal. Gumzej pa je med tem že izginil iz Zagreba. Izposodil si je pri nekem znancu 16 K in se odpeljal nazaj na Prager-sko. Ta slučaj ga je pa izdal in prišel je v preiskavo. — Gumzej je živel precej lahkomiŠljeno in je imel mnogo dolgov po različnih krajih. Zadnje dni je bil precej pri denarju. Plačal je restavraterju na Prager-skem kot ceho 100 K, in pri preiskavi v njegovem stanovanju so našli še 600 K. Najbrže se mu je posrečilo v zadnjem času izvršiti kako večjo sleparijo. Svoji ljubici v Mariboru je pisal te dni, da se bo odpeljal v Itali-io, kjer se bo ustrelil. — Gu m žeja se spravlja tudi v zvezo s sleparijami, ki so se izvršile lansko leto s ponarejenimi poštnimi nakaznicami na Zg. Vvstriiskem in SolnograŠkem. Dobil je dopust zaradi bolezni in se je tamkaj okoli potikal. — Služil je nekaj "asa tudi v Celju, vendar pa se ni udeleževal društvenega življenja in ni imel mnogo znancev.
Občinske volitve se bodo v kratkem vršile v napredni občini Št. Janž na Vinski gori blizu Velenja. Klerikalci se že mrzlično pripravljajo za rije, storite svojo dolžnost tudi na-prednjaki!
Porotne obravnave v Mariboru.
Obravnava proti odgovornemu uredniku r>Slov. Gosp.«, kaplanu Letonji in župniku Pečniku. ki bi se imela vršiti prihodnji četrtek pred mariborsko poroto zaradi častikraje v -časopisu »Slov. Gosp.« se ne bode vršila, ker so se obtoženci poravnali na primeren način s tožitelji ozir. njihovim zastopnikom dr. V. Kukovcem v Celju. Tudi do obravnave Ambro-schitsch contra Aistrich in Rabitsen •lajbrže ne pride, ker bo preložena, Pričakuje se pa pri tej obravnavi, ako se bo vršila, veliko perilo Am-brosehitseheveera delovanja v sedanjosti in preteklosti. Aistricha bo zagovarjal graški odvetnik dr. Eisler iz Gradca.
Iz Ormoža nam poročajo dne 10. marca: Danes je dospel sem izprašani not. kand. Milan Detiček iz Celja, da prevzame začasno vodstvo notarske pisarn0.
Spremembi posesti. V Vojni-k u je kupil Urataričevo hišo ob tir* ^.avni cesti tit. orožniški stražmester V izjak. — V S o v o d n i p r i C e 1 j n •e kunil Štravsovo lršo in gostilno nemški mesar Junger iz Celji za 38 tisoč kron.
Iz Poljčan. Za Poljeane, Stndeni-ce in M°kole se pripravila ustanovitev C. M. podružnice. Nemški naval •je zlasti na PoljČane zelo velik in bo še huj^i ko bo začela ponemčevalni-ca v Peklu svoje »delovanje:. Zato vsi Slovenci na krov!
Umrl je v Gradcu vseučil;ščni orofesor dr. Oton Drascb, roj. Korošec, star 61 let. Učil je na medicinski fakulteti histologijo in je bil vodja instituta za histologijo in embrijolo-gijo.
Nesramnost nemškega železniškega uradnika na Pragerskem. Iz Pragerskega nam poročajo: Dne 3. marca ie zahtevala trgovka Jelicn Kuhanič iz Studenic na tukajšnji postaji vozni listek v slovenskem jeziku. Službujoči uradnik Snerber se je zadri nad njo: »Kčnnen Sie denn kei-ne andere als diese verfluchte chine-sisehe Sprache?« (Ne znate nobenega dmjrera jezika, ko to prokleto kitajščino?) Na to je Jelica Kuharic odločno zahtevala pritožno knjigo, a uradnik ie kričal: »Ieh werde Ihnen schon bel fen mit Ihrem Beschwerde-bneh!« (J*z vam bom že pomagal z vašo pritožno knjigo!) Ta slučaj znova dokazni** nesramnost in neol?ka-nost nemSVlh železniških uradnikov na Prager«kem. Slovenci, poslužujte se na tej no«tajl samo slovenščine!
Goanod dr. Ka*el Vrečar je podaril moški Ciril - Metodovi podružnici v Gradcu 10 K. namesto venca umrli srospej Katarini Schwab v Vojniku.
Is Slovenlcradea. (Volitve v ioetanjski In marnherški okr. aastop.) Ker poteče dne 21. julija poslovna doba šoštanjskega in
dne 3. avgusta marnberškega okrajnega zastopa, se bodo razpisale za obe korporacije nove volitve. O stvari še bodemo svoječasno več govorilL
V Gornjem gradu, je v petek po dolgem bolehanju umrl tamkajšnji občinski tajnik g. Karel Mikuš. Pokojnik je imel jako burno in zanimivo preteklost. Kot gimnazijec v Celju, je popustil študije ter se napotil sledeč romantičnim svojim nagne-njem v Južno Ameriko,ne da bi komu kaj povedal o tem. Tako je prišel v Brazilijo. V družbi z nekim enako mislečim tovarišem je peš prepotoval vso Brazilijo ter prišel končno v Venezuelo. Silni napori so nekoliko umirili njegov vedno po novem hrepeneči duh. V mestecu San Paolo je vstopil kot vajenec pri nekem trgovcu. Ko je svojo učno dobo končal, jo pričel trgovino na svojo roko. S pridnostjo si je pridobil že lepo pve-moženje. Toda izbruhnila je revolucija, ki je povzročila, da je z drugimi vred izgubil vse premoženje. S par sto dolarji, ki so mu še ostaii, se je napotil nazaj v domovino kot zre! mož v 30. letih. Ko je prišel domov, so ga takoj prijeli in vtaknili v vojaško sukno. Pri vojakih je kmalu obolel, da so ga morali pustiti domov. Od tega Časa je vedno bolehal, ker mu najbrže navajenemu vročega ekvatorskega podnebja ostri in hladni naš zrak ni več prijal. — Pokojnik je bil navdušen naprednjak in zvest pristaš štajerske narodne stranke. Blag mu bodi spomin!
Od graške univerze. Kakor poroča »Prager Tagblatt«, je bil profesor slovanske filologije na graški univerzi in častni doktor eeške univerze v Pragi, g. dr. Matej Murko na prvem mestu predlagan za profesorja slovanske filologije v Vratislavi.
Električna naprava. Občinski odbor v Starem dvoru je sklenil napraviti svojo lastno električno napravo.
Tatvina. V noči na 8. t. m. so neznani tatovi odprli v Beljaku delavnico električne tvrdke Siemens in Schuckert ter odnesli medene žice v vrednosti 100 K. O tatovih do sedaj še ni sledu.
Sit življenja. V Beljaku se je obesil na neko kljuko v kuhinji občinski delavec Alojzij Reichl. Bil je vdan pijači in je najbrže izvršil samomor v zmedenosti.
Primottho
lz šolske službe. Provizoričiu učitelj na državni gimnaziji v Pulju, dr. Adolf Kiirti, je imenovan za pravega učitelja na tem zavodu.
Iz justične službe. Imenovan je pri višjem deželnem sodišču v Trstu pravni praktikant Filip Cer ne za avskultanta.
Iz pisarniške službe. Brzojavni-ški mojster Štefan Czerbak je imenovan za pisarniškega uradnika pri najvišjem sodnem kasacijskem dvoru na Dunaju.
Podelitev naslova. Deželni gozdarski nadzornik, višji gozdarski svetnik Josip Pačic v Trstu je dobil naslov in značaj dvornega svetnika.
Kanalizacijo mesta goriškega nameravajo poveriti tvrdki Pittel-Brausewetter, ki je že sestavila in predložila mestnemu svetu tost v.trne načrte in stroškovnik.
Požar. V soboto zvečer okrog 7. je začelo goreti v gozdnih nasadih nad Lonjerom in blizu Opčine. Ogenj so kmalu udušili.
15letna samomorilka. 151etna Marija Bandel, stanujoča v ulici Te-sa št. 19. je izpila v soboto nekaj oetove kisline. Zdravniška postaja je prišla pravočasno na pomoč. Deklico so pustili na željo staršev na domu.
Dva poskušena samomora. 62-letna Josipina Dulič iz Rocola št. 48, si je v petek v 5. popoldne zaradi neozdravljive bolezni s čevljarskim krivcem napravila globoko rano na goltancu. Zdravnik jo je dal prenesti v mestno bolnišnico. — Svoje mlado življenje je hotela končati zaradi nesrečne ljubezni tudi v petek 171etna Ema Fleur, stanujoča v Trstu v ulici Paduina št. 17. Vrgla se je na Karlovem pomolu v morje. Iz morja pa je potegnil mlado samomorilko neki pilot s pomočjo več drugih oseb. Tudi ona je morala v bolnišnico.
Nezgode. V bolnišnico v Trstu so sprejeli 461etnega dninarja Ivana Mardavellija, ki si je bil zlomil pri padcu stegno. Osemletna Katinka d' Este si je pri igranju pokvarila roko, vsled Česar so jo pripeljali v Trst v bolnišnico.
Nenadna smrt. V soboto dopoldne se je vlila v uradu v Trstu uradniku Josipu Moro nenadno kri. Poklicani zdravnik ga je dal prepeljati v bolnišnico, vendar je Moro umrl še predno so ga pripeljali tja.
^Zaradi nevarnih groženj. Rajko Padovan, star 30 let, iz Pulja, js bil zaposlen na parnikn Avstro - Ameri-kane »Irene«. Na povratni vožnji se je skregal s kapitanom zaradi česar je bil kaznovan z globo in v Trstu
l U
izkrcan. Padovan je ve* besen čakal, da je izstopil kapitan, ga javno opso-val in mu grozil, da ga ubije. Kapitan ga je dal aretirati.
Dnevne vesti.
-f Iz   dežel.   šol.   sveta. Ime.
nujejo se: Fran Flere (nadučiteljem>, Neža Detela, oba za Kranjsko goro; Jos. Dolgan tnadučiteljem) za Studenec pri Postojni; Karel Strava (nad-učitcljem) za Hotederšico; Alojzija Basa za Prem; Friderik Trost, Terezija Peršič, oba za Rako; Marija Za-krajsek za Stopice; Valentina Vidie za    Hine;   Marija   Jugovic za Žužemberk; Anton UrbančiČ za Gornje, Jezero;   Marija Zagorjan za Grahovo; Julija Majer za Bukovje; Viktorija Uršič za Podkraj; Viktor Volk za Dolenjo vas; Leopold Kopač za Postojno;   Marija Boštjančič za Goče; Florijan Gostič za Poljane pri Škofji Loki; Ana Jak za Vel. Podlog; Karel Sovre za Radeče; Antonija Štamcar za Korotnice; Viljem Mazi za Igavas; Leopold   Levstik (nadučiteljem) za Krško, Frančiška Grošelj za Špitalič, Šole   v   Zabnici, Velesovem in na Homcu se razširijo v dvorazrednice. Učiteljsko mesto na Bohinjski Beli se z nova razpiše, — ker je okrajni šolski   svet na prvem mestu predlagal Frana Potok ar ja. Tako bo postal deželni šolski svet prav kmalo nekak eksekutivni odbor za klerikalno maščevanje! — Ustanovitev paralelnih oddelkov na šoli v Studencu se odkloni. Otroci na Igu bodo sedeli še naprej v šoli, kaikor arniki v sodu! Slava deželnemu odboru! — V Vel. Bukovci se ustanovi ekskurenčna šola. — Učiteljica Julijana Kos se prestavi iz Zelemelj na Col. Glede podelitve   učnega mesta za nemščiuo in slovenščino   na   gimnaziji v Novem mestu se stavijo primerni nasveti. — Na neko pritožbo odreja deželni šolski svet, da naj se gimnazijcem pod primernim nadzorstvom dovoli, da se vrnejo učiti plesati, in sicer tudi — z deklicami.     V Novem mestu so bile namreč deklice izključene, kar je bilo ravno tako smešno, kakor nespametno. — Josip Bischof   se definitivno potrdi ter dobi naslov profesorja, — Upokoji    se Miha Kos v Pernicah. Julij Kete se prestavi iz Notranjih Goric v Borovnico. Mariji Cepuder v Hrušici se podeli dopust do konca šolskega leta.
-f- Dalmatinski Ust o dr. Šustcr-sien. Splitska Sloboda««, glasilo državnega poslanca dr. Smodiake. piše v zadnji svoji številki: »Slovenski pravaš Susteršič, oče naših klerikalcev, si je skuhal vročo juho. v kateri bi zelo lahko utonil njegov prestiž in položaj v slovanskih parlamentarnih krogih. Njegov list »Slovenec« je priobčil naravnost gaden članek naj-brezstidnejše denuncijantske vsebine proti dr. Kramaru in celemu češkemu narodu- dolžeČ njega in češki narod veleizdaje, češ, da Cehi, na čelu jim dr. Kramar, rušijo moč in ugled monarhije. Ta članek je izzval toliko ogorčenje pri Čehih in Jugoslovanih, da je bil pravaški Susteršič prisiljen, nemudoma desavouirati lastno svoje glasilo z izjavo, da ni on v nobeni zvezi z onim člankom, še manj pa s >Slovencem«. Toda Čehi se niso zadovoljili s to izjavo, marveč so zahtevali od dr. Šusteršiča popolno zadoščenje pod grožnjo, da bodo sicer bojkotirali »Slovansko Enoto«, dokler bo dr. Susteršič njen podpredsednik. Ta dogodek je jako poučen, ker dokazuje, da so vsi tisti veliki Franki m Šusteršiči skupaj z našimi, okrog ■»Dana« in »Hrvatske Države« čistokrvni eksemplari. identične one pasme, ki jih mi navadno označujemo z imenom — državnih policijotov.«
-f- Najnovejša velesila je ljubljanski »Slovenec«. Z nedosežnim ponosom naznanja to strmečemu svetu. Velesila! In kako po ceni je to postal in s kako lahkoto. »Slovenec« se proglaša za velesilo, ker se bavijo ž njim češki listi in »Slovanska Enota«. »Slovenec« je metal smrdljive bombe med slovanske poslance in ^Slovanska Enota« ga je zato prijela za ušesa in ga po zasluženju stresla. Na tak način postane lahko kmalu kdo velesila — v lastni domišljiji namreč. Žalostno je pri tem samo, da dr. Susteršič le »Slovenčeve« velesile neče priznati, saj je sam izjavil, da »Slovenec« ni glasilo klerikalne stranke, nego privatno podjetje in saj je sam obsodil ravno tiste članke, zaradi katerih se »Slovnec« proglaša za velesilo.
4- Ljubljanske občinske volitve. Na reklamacijo klerikalne stranke je vlada vpisala v imenik volilcev tudi ••se Uršulinke, ki so učiteljice na samostanskih šolah. Tako bo Ljubljana imela prvič priliko videti Uršulinke v političnem boju. Ce smo prav podučeni, ne smejo Uršulinke zapustiti samostanskega obzidja. Za slučaj volitve jim bo škof dovolil izjemo. Kaj pa, če bi se kaka nunica pri ti priliki zaljubila v kakega čednega fanta? In kaj, če bi porabila ugodno priliko in  se  pred povratkom v samostan
malo porazveselilaf Kakor Čujemo, se hočejo različni mladeniči podjetnega duha na vsak način seznaniti s temi nnnicami. Ker so tudi nune pod kožo krvave, opozarjamo škofa pravočasno na pretečo nevarnost. Radovedni smo pa tudi, kako bo komisija konstatirala identiteto teh nuuic. Mogoče je namreč prav lahko, da ne pridejo na volišče tiste nune, ki so vpisane v volilni imenik, marveč kake druge. Če so volilke mlade in čedne, jih ne bodo hoteli izpostaviti skušnjavam in jih ne bodo pustili prerivati se med podjetnimi moškimi. Mogoče je, da pošljejo namesto mladih nunic kake stare šavre. Saj vedo, da nunio nihče ne pozna. Naj torej komisija pravočasno poskrbi, da bo mogoče konstatirati identiteto teh volilk.
-f- Za klerikalce vohuni v zadnjem času po naprednih shodih neki Antončič, posebne vrste poštenjak. Mož je bil pomožni uradnik na magistratu, a so ga morali odpustiti, zakaj, bo vedel najbolj on sam. Sela j je ta možakar nastavljen pri tajništvu klerikalne stranke. Ta Antončič je prišel vč raj pijan kot kanon, na naprfdni shod na Tržaško cesto. Po končanem shodu je to človeče hotelo nahruliti deželnega odbornika dr. Tavčarja, ki pa je seveda snvitral pod svojo Častjo, da bi se pečal s takšno osebo, kakor je Antončič. Zbo-rovalce pa je impertinenca klerikalnega izzivača tako ogorčila, da so odprli vrata in ga postavili na piano tako, k.^kor edino zaslužijo eksistence Antončič^ve vrste.
-f- Pri dežel nem odboru so imeli včeraj dolgo posvetovanje z ravnateljem družbe »Levkam-Josefsthal« Taussigom zaradi vodnih sil na Gorenjskem.
+ Dne 9. aprila bo v Rimu shod odposlancev socijalnodemokratične stranke in strokovnih organizacij iz Avstrije. Ogrske in Italije, da skupno protestirajo proti hujskarijam, s katerimi m hoče provzročiti vojno med Avstrijo in Italijo, in da skupno protestirajo proti tratenju milijonov ra militarizem in marinerizem. Tisti dan bodo v vseh mestih in indtistri-ialnih krajih v Avstriji, na Ogrskem in v Italiji velike demonstracije proti vojni, militarizmu in za mir.
-f- Dopolnilne volitve v Novem mestu. Na mesto odstopivšega župana Jožefa O g o r e v ca je bil soglasno izvoljen v občinski seji dne 10. t. m. za novomeškega župana odvetnik dr. S e g u 1 a. Dr. Šegula ie bil že dvakrat izvoljen za župana. Za prvega občinskega svetovalca je bil izvoljen g. Ivan Krajec.
-f- Osebr»a vest. Profesor na realki, g. dr. Fran S t u r m , je imenovan za sodn^-e*« to'w»*^ francoščine pri ljubljanskih sodiščih.
— Ljubljarske dame in gospodične, ki so obljubile svoje sodelovanje pri dobrodelni prireditvi »Domovine« dne 1. aprila t. L, kakor tudi vse one. ki še hočejo stopiti v ta krog, se prosijo, da se sigurno udeleže sestanka v torek, dne 14. t. m. ob 5. popoldne v »Narodni kavami«. Z ozirom na to, da je do prireditve le še malo časa. prosimo polnostevilne udeležbe.
— »Slovence« in argentinsko meso. Pretekli teden je »Slovenec« pisal, da so ljubljanski gostilničarji pokupili velike množine argentinskega mesa, da so bili vsled tega pri nakupu prikrajšani ubožneiši sloji. Med drugim je pisal, da je nakupil restav-rater na južnem kolodvoru, Schrev, 160 kg, gostilničar Belič pa 100 kg argentinskega mesa. Mi smo o stvari informirani in izvedeli, da so bile vse te »Slovenčeve« vesti na celini zlagane. Belič sploh ni kupil niti enega kilograma argentinskega mesa, Schrev pa je kupil v celem 16 kg, ravno desetkrat manj, kakor je pisal »Slovenec«. A tudi Schrev bi ne bil kupil toliko mesa, ako bi železniški uradniki in uslužbenci, ki so pri njem na hrani, izrecno ne zahtevali, da jim naj da priliko, da tudi oni poskusijo argentinsko meso. Tako je bila stvar in ne drugača! »Slovencu« pač leži argentinsko meso močno v želodcu. Ker pa ne more več slepiti in farbati ljudi glede dobrote in kvalitete mesa, skuša sedaj vznetiti nezadovoljnost prebivalstva vsaj proti razprodaji tega mesa. Da bo pa javnost vedela, kakšnih sredstev se pri tem poslužujejo klerikalci, povemo, da so ti poštenjaki na dan razprodaje direktno najeli več ljudi, da so med knpovalei širili lažnjivo vest, kakor da bi razni gostilničarji že pokupili dober del v Ljubljano poslanega argentinskega mesa.
— Ljudsko štetje. Civilno prebivalstvo ljubljanskega mesta, ki broji 38.661 stanovnikov, se med posamezne okraje razdeli tako* - le: Prvi (šolski) okraj šteje 4811 ljudi; drugi (šentjakobski) 5560; tretji (dvorski) 11.748; četrti (kolodvorski) 11.231; peti (predkraji) 2221; šesti (Vodmat) £090. Narasli so vsi razun drug-ga, ki tvori stari del mesta in se že po svoji legi, izimši Prule, ne more več razvijati. Prvi okraj je štel pred desetimi leti 4352 ljudi in je torej na-
| rasel za 450 ljudi,   ali sa 10-5%;
drugi je pal za 213 ljudi, ali 3-6%; pred desetimi leti je imel namreč 5773 prebivalcev. Ker je pa ravno ta okraj deset let poprej pal za 633 ljudi in ker dobi letos novo šolo in pa z novim mostom proti Opekarski cesti prilično zvezo z obljudenim trnovskim predmestjem, je zanesljivo pričakovati, da bo ob novem štetju tudi šentjakobski okraj pridobil, ue pa izgubil. Dvorski okraj je imel pred desetimi leti 10.498 ljudi; pomnožil se je torej za 1250 ljudi, ali za 11**9%. Kolodvorski okraj je štel 8618 prebivalcev, sedaj jih pa šteje 11.231. Pomnožil se jo za 2613 ljudi, ali za 30*3%, torej skoro za tretjino. Tu so v zadnjem desetletju nastali kar novi deli mest (škofov svet, obliž je justične palače). Peti okraj (predkraji) je imel pred desetimi leti 1639 ljudi, sedaj pa šteje 2221 prebivalcev. Pomnožil se je torej za 582 stanovnikov, to je za 35*5% (Hrar,ec-kega vas, prekop Gruberjevega kanala, Rakovnik). V Vod matu je bilo pred desetimi leti 3075 ljudi, srda j jih je pa 3090. Prebivalstvo je torej kljub gluhonemnici, jub.lejj-ki in hiralski ubožnici ter garnizijski bolnišnici, ki so vse nastale v zadnjem desetletju, naraslo samo za 15 ljudi ali za 0*5%, in bi bilo brez niih sigurno palo. Vzrok: Izseljevanje v bližnjo Zeleno jamo in pa na Predo-vičevo selo.
— K slučaju koz. Ena za kozami obolelih delavk tukajšnje predilnice in sicer 371etna Marija Poeivavnik, rojena Bobek, stanujoča v Spodnji Šiški št. 163, je včeraj popodne ob 2. uri v mestni bolnišnici za silo umrla. Njeno obolenje postalo je v zadnjih dneh posebno opasno. Ker so se koze razvile tudi po sluznicah in notranjih organih. Zdravstveno stanje druge bolnice, 28 let na Marjana Janežič pa je zadovoljivo. Mozolji se ji že suše in deloma tudi luščijo. — Bolnicama sta poleg dr. Rudeža požrtvovalno stregli usmil jenki sestra Vi I jem ina in devica Jerica Ganer. Previdel je M'iitpeterski kaplan Petrič. Seveda so se pri tem opazovale vse zahteve higiene. Duhovnik je oblekel plašč, kakor ga vporabljajo zdravniki in se je na to temeljito razkužil.
Občinska seja v Spodnji Šiški. V soboto zvečer se je vršila v nrostorih občinskega urada v Sp. Šiški važna občinska seja, v kateri se je razpravljalo o prevzetju vodovoda od vodovodne zadruge in o načrtu pogodbe, ki jo ima skleniti občina Sp. Šiška z mestno občino ljubljansko. K 6eji je bil povabljen tudi ravnatelj mestnega vodovoda g. Cinha s prošnjo, da poda občinskemu svetu o tej tako važni zadevi strokovna pojasnila. Pred-no se je prešlo na dnevni red, je vprašal odbornik g. komisar J a n č i g a j, *e je bila občina zastopana pri zadnjem občnem zboru vodovodne zadruge. Konstatiralo se je, da ni bil kot zastopnik nihča nominiran, in da občina na občnem zboru ni bila zastopana. Tudi se je dognalo, da je vplačala občina vodovodni zadrugi le vpisnino 10 K, ni pa še kupila 20 deležev, katerih nakup je bil svoječasno v ob-
•mske*" svetu sklenjen in potrien. Vo^-Tt-";^ vnr'ovoHn^'rn od«eko £j. Jnn-čigaj je prebral nato pogodbo vodovodne zadruge v Sp. Siski z mestno
beino liubljr»n«ko in načrt pogodbe občine Spod. Šiška z občino ljubljansko. Načrt te pogodbe je z malimi iz-■uemembami sličen pogodbi z vodo-v ino zadrugo, mntatis mutandis pa *koro enak pogodbi, ki jo je sklenila mestna občina ljubljanska z Jezico. To pa zato, ker mestna občina stremi, la so vse vodovodne pogodbe s sosednimi občinami kolikor mogoče enotne. O načrtu se je razpravljala točka BS točko in so se sprejele različne spremembe. Določilo se je, da pridejo v pogodbo sledeča dopolnilna določila: Eventuvalni dobiček porabi občina za razširjanje in vzdržavanje vodovoda. Prosi se za popust pri vpo-rabi vode za obrtne in poljedelske namene. Razširjanje ali preložitev vodovodnega omrežja napravi mestni vodovod za lnstno ceno na stroške obline Spod. Šiška. Za vodomere naj se plačuje ista letna najemščina. kakor io plačujejo ljubljanski odjemalci. Tstotako naj bi se določila cena vode slično cenam ljubljanskim. Nato se je spreiel končni sklep, katerega je predlagal odbornik g. Ojster s sledečim besedilom: Občinski odbor Spodnje Šiške naj sprejme vodovod od vodovodne zadruge. Gospodu županu se naroča, da vloži tekom 14 dni prošnjo na ministrstvo glede subvencije, da predloži sprejem vodovoda deželnemu odboru v odobrenje in prosi mestno občino liubljansko za spremembo že omenjenih točk in za napravo tozadevne postavne notarijalne. pogodbe. Ta sklep postane pravomočen šele po izvršitvi teh točk. Pr*»dlotr je bil soglasno sprejet. Sledila je kratka, a ostra debata, v kateri se je strogo oh-sojalo zahrbtni nastop in rovanje vodstva vodovodne zadruge proti sprejemu. Konstatiralo se je nekvalificirano dejanie, da so se pobirali že med pogaianiem na skrivnem podpisi proti sprejemu. To sta morala ax>-spod   župan in ravnatelj vodovodne
zadruge g. Borštnar javno priznati. Zupan je sprejel nato v končnem predlogu dana mu naročila, se zahvalil ravnatelju g. Ciuhi za blagohotna pojasnila in sejo zaključil.
V Spodnji Sliki hodijo sedaj okoli občanov člani »Vodovodne zadruge« in nabirajo podpise proti občini, ki je sklenila prevzeti vodovod. Svarimo vse občane, naj jim ne nasedejo in ne podpišejo ničesar, naj pride ta ali oni po podpis.
S Turjaka se nam piše: Dne 13. marca je minulo leto, kar so pri sv. Ahac i ju zapeli zvonovi mrtvaško pesem slovenskemu pesniku, župniku Antonu Medvedu, vrlemu rodoljubu, ki je v družbi z učiteljem Bergantom ustanovil Ciril - Metodovo podružnico, blagemu možu, ki so ga njegovi sobratje žalostnega spomina spravili v prerani grob. Njegov spomin živi med žu pijani še vedno.— Tur jačan A. P.
Izpred e. kr. upravnega sodišča. Pred c. kr. upravnim sodiščem se vrše v prihodnjih dneh sledeče obravnave: 21. marca Fran Žagar iz Markovca proti kranjskemu deželnemu odboru zaradi izdelanja ceste; isti dan Fran Strežek v Malem Vrhu proti kranjskemu deželnemu odboru zaradi rekuriranja; 22. t m. Ivan Žirovnik v Borovnici proti naučue-inu ministrstvu zaradi uradne premestitve in znižanja dohodkov.
Detonior. 9. t. m. so našli v Škofljici v bližini Ivan Košakove hišo v apnenici, napolneni z vodo, otroci med igro truplo novorojenega dečka. Mater so kmalu izsledili v osebi tamošnje posestnice Frančiške Košak, katere mož je že delj časa v Ameriki. Oddali so jo deželnemu sodišču.
Nepoštena dekla. 161etna v Dvor, v okraju Polhov gradeč pristojna Neža Zore je bila od decembra 1. 1. zaposlena pri Ivanu Završniku v Glincah. V tem času je svojega delodajalca večkrat okradla in znaša škoda 30 do 40 K. Denar je izdala največ za sladkarije, sedaj pa bo jedla ričet.
Konkurz Luka Brus iz Spodnje Idrije. K naši tozadevni notici nam piše »Ustfrdni banka českveh spofi-telen« :Glavna posojilnica je podala svoječasno pri nas v eskont edino menico z akceptom g. Luka Brusa na 7000 K 20. februarja t. I. Ko je prišel imenovani zavod v konkurz, smo pozvali in to še pred dospelostjo menice, akeeptanta, da isto pravočasno krije, nakar nam je odgovoril, da se on ne smatra dolžnikom dotične menice. Ker nismo prejeli kritja, smo menico na dan dospelosti protestova-Ker je bila le ta menica g. Luka Brusa pri nas, pač ne more biti govora, da bi bil isti žrtev meničnih dolgov pri našem zavodu.
Umrl je gospodu Zupančiču, nadučitelju v Ratečah na Gorenjskem sinček Branko. P. v m.!
Ravnatelj Anton Jeršinović umrl. V Črnomlju je snoči umrl po laljši bolezni eden najzvestejših pristašev narodno - napredne stranke g. ~avnatelj Anton Jeršinovič. Pokojnik je bil rojen 1. 1845. v Prečni pri Novem mestu. V Črnomlju je služboval 43 let kot učitelj in nadučiteli, 28 let pa je bil obenem okrajni šolski nadzornik za novomeški, kočevski in črnomaljski okraj. V Črnomlju je ustanovil tarnajŠnjo »Požarno hrambo« in »Posojilnico«. »Posojilnici«, ki jo je vodil do zadnjega, je posvetil vse 6voje moči ter napravil iz nje eno najuglednejših in najbolje uspevajo-rih denarnih zavodov na Dolenjskem. Ko je sedanji klerikalni deželni glavar Šuklje kandidiral kot naprednjak prvič v dolenjskih mestih in trgih, ;e Jeršinovič zanj zastavil vse svoje moči in v družbi z ostalimi dolžniškimi rodoljubi pripomogli, da je Šuklje orišel do mandata in tako splezal kvišku. Požrtvovalno in rodoljubno njegovo delovanje je našlo povsodi splošno priznanje. Za to so ga tudi volile občine Črnomelj, Talčji vrh in Loka za svojega častnega občana, ^Belokranjsko učiteljsko društvo« pa za svojega častnega člana. Vla-lar je odlikoval pokojnika % zlatim zaslužnim križcem, ob priliki vpoko-ienja pa mu je podelil naslov ravnatelja. Rajnki je bil oče tukajšnjega splošno prilinbljenega profesorja Jeršinovič^. Pogreb bo jutri v torek b 4. popoldne. Bodi vrlemu somišljeniku in plemenitemu rodoljubu ohranjen trajen spomin!
Avtomobilska nesreča pred artilerijsko vojašnico. Včeraj popoldne ^e zadel n« Dunajski cesti pred topni-čarsko vojašnico avtomobil, v katerem so sedele 4 osebe, z vso silo v ka-tonski kamen. Iz vojašnice se je namreč pripeljal na motociklu topovodia Fajdiga. Umaknil se je avtomobilu pravilno na leto, avtomobil pa je zapeljal na desno. Podrl je kamen, dvakrat prelomil brzojavni drog in zraven stoječe drevo. Motocikl ista je vrelo z vso silo v stran, teko, da se je motocikel popolnoma razbil, Fajdiga na je dobil težke telesne poškodbe. Odnesli so ga v vojašnico, kjer je dobil prvo zdravniško pomoč. Tudi avtomobil se je zelo poškodoval. Predni konec voza je skoro popolnoma ekrlv-!j*n in obrnjen navzgor. Is avtomobila je vrglo enega potnika, ki pa je
tako srečno padel, da je dobil le lahke telesne poškodbe in je s pomočjo dveh prijateljev odšel peš v Ljubljano. Očividci trdijo, da je bil sunek jako silen in le sreča, da ni vrglo iz avtomobila šoferja, kajti v tem slučaju b; se bila zgodila še veliko večja nesreča. Zakrivil pa je nesrečo avtomobil, ki se je protipostavno umaknil na desno, kjer se prehiteva, mesto na levo. Za lastnika avtomobila 3e še ne ve. Govori se, da je član graškega avtomobilskega kluba, ki je baje priredil tekmo, kdo pripelje v treh urah iz Gradca na ljubljanski kolodvor.
Sezona je tu. Ze mrgole po ulicah in ee«tab avtomobili, motorji in kolesa in sicer so nekateri zelo razposajeni, milo rečeno. Dirjajo, kakor bi bile ceste samo zanje. Vozuiki, oa-santi in vse predpisi so jim deveta briga (seveda le nekaternikom) ; ponoči se ne zmenijo za luči, podnevi pa ne za številke, in če jih imajo, .lih pritrjajo na neopažena mesta. Razne opravičene in neopravičene pritožbe nam prihajajo. Da pa bode red naj velja: Vsi avtomobilisti, motoristi in biciklisti naj se drže tozadevnih predpisov, pasantom pa naj bo načelo da je nagajanje tem ravnotako prepovedano in kažnjivo, kakor prestopki kolesarjev.
Preprečen požar. Ko je v soboto ob polu 2. ponoči opravljal policijski stražnik svojo službo,4 je opazil goreti pri Zakotnikovem lesnem skladišču (na Jerančičevem dvorišču) lesene odpadke. Takoj je poklical v hiši nekega moškega, s katerim sta ogenj Še pravočasno pogasila ter s tem preprečila nedogledno nevarnost.
Nepremišljenost. Mladina je že začela prihajati na Grad. Prav, da se razvedri. Prav pa ni, ker nekateri paglavci luča jo kamenje na bližnje hiše. Ne samo, da s tem provzročajo škodo, marveč je tudi nevarnost, da kamen prifrči na kakega človeka. Na te »žogarje« je policija obrnila oko in bode vsak občutno kaznovan, kdor bode metal z Grada kamenje.
Kar trikrat je hotel biti opominjan. V soboto ponoči je pa Starem trgu nek nočni ptič tako huronsko razgrajal in vpil, da se je čulo tja do Marijinega trga. Ko je nastopil stražnik, je ta dejal, da se ga mora trikrat opominjati, potem bode šele miroval
— in rjovel je dalje. Bržkone je bil ta njegov memorandum prvi in zadnji.
Falzifikati po 20 vinarjev so zaceli zopet cirkulirati. Enega takega je hotel nek mož, ki pa sam ne ve kje ga je dobil, oddati sprevodniku cestne električne železnice. Torej, pozor!
Delavsko gibanje. V soboto se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 43 Macedoncev in 2 Slovenca. Včeraj se je odpeljalo v Ameriko 77 Macedoncev, nazaj je prišlo pa 13 Slovencev. V Inom ost je šlo 28 Macedoncev, v Bazel jih je šlo 21, nazaj jih je prišlo pa 20. V Heb je šlo 9 Dalmatincev, v Kranj pa 10 Hrvatov. 28 Lahov je prišlo v Ljubljnno, 180 se jih je odpeljalo pa v Budimpešto in na Dunaj.
Izgubljeno in najdeno. Gospod Juri Kovač je izgubil denarnico s srednjo vsoto denarja. — Neka dama je izgubila nož s srebrnim ročajem.
— Zasebnik g. Teodor Luckmann je izgubil zlat prstan z briljantom vreden 160 K. — Na južnem kolodvoru je bilo izgubljeno, oziroma najdeno črno žensko ogrinjalo in dva dežnika.
Izgubljeno. Pred pošto je izgubila danes popoldne gdč. Avrrusta Plooek pet kron v denarnici. Pošteni najditelj naj izroči denar v našem uredništvu.
Danes In jutri zvečer koncert seksteta na lok v kavarni »Leon« na Starem trgu.
narodna obrambo.
Opozarjamo ponovno na II. redni občni zbor podružnice št. 1 društva »Branibor« v Ljubljani, ki se vrši jutri, v torek, dne 14. t. m. ob 8. zvečer v gostilniških prostorih »Pri Počivalniku« na Sv. Petra cesti št. 85.
Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval ob obletnici 6mrti pesnika Ant. Medveda prijatelj 2 K. Šaleška posojilnica in štedilnica v Velenji je dovolila družbi sv. Cirila in Metoda podporo 200 K, od teh se je polovica takoj izplačala, drugih 100 K dobi družba prihodnje leto. — Mokrono-ška »Glavna hranilnica in posojilnica« je podprla našo družbo s 50 K. To vsoto jej je plačala trgovka Shil za dobroto, da je odstopila od tožbe in za pokoro, ker je o njej širila neresnične govorice. Vsem rodoljubnim dobrotnikom: hvala!
Draitveno noznonila.
Društvu »Domovina« je daroval občni zbor »Ljubljanske kreditne banke« plemeniti dar v znesku 500 K, — Pisarna g. dr, J. C. Oblaka je izročila društvu vsled neke kazenske razprave dar 10 K. Blagim darovateljem srčna hvala!
»Zveza slovenskih pevskih društev« opozarja z ozirom na prihodnji
koncert. »Glasbena kfatiee« dne )9s. 4. m. na svoječasni sklep, vsled katerega preskrbuje »Zveza pevovodjem
svojih društev proste vstopnice k ljubljanskim   koncertom ter povrne
izvenljubljanskim   povovodjem 50%
potnih stroškov.
Krajna skupina poštnih in brzojavnih   uslužbencev je imela včeraj v   sobi g. Poka v Florijanski ulici svoj občni zbor. Zborovanje je otvo-ril predsednik s trikratnim »Slava« na cesarja.     Iz odborovega poročila posnamemo,   da je imelo društvo v preteklem letu 1750 K 18 vin. dohodkov in sicer 101 K 97 vin. blagajniškega preostanka, v hranilnici 50 K 25 vinarjev in na članarini 1597 kron 96 vinarjev, izdatkov pa 1638 K 29 v in sicer se je odposlalo na centralo 1477 K, 129 K 90 vin. je bilo upravnih stroškov, 21 K SMO vin. potni ne in 10 K iS vin. raznih drugih izdatkov. Čistega prebitka je tedaj 111 K 89 v. Bolniške podpore se je izplačalo 24 članom za 982 dni 1964 K. V brzojavki, ki je došla iz Trsta, pozdravlja predsednik   ondotne skupine. Mohor-čič zborovanje. Pri sledečih volitvah so bili izvoljeni: za predsednika gospod Košenina, za podpredsednika g. C u d e r m a n, za tajnika gospod   H a j f e I,   namestnik g. V o -g e 1 j n i k,    zapisnikar g.  H a v 1 i -č ek ,   njegov namestnik g. Boži č, preglednika sta gg. B i z o v i č a r in E r ž e n,  knjižničar   in   njegov namestnik J u v a u  in Anton-č i č,   bolniški   preglednik   g. Marinko,   njegov namestnik   g. Petri č. odborniki pa gg. Kristan, Kalan.   Mesojedec, Guban e, P o g a e a r in Obla k.   Zelo mučno se je čutil posebno pri volitvah pritisk od zgoraj.   Predsednik je bodril člane na solidarnost pri skupnem fie-lu. Omenja boj v Trstu in poživlja člane, da naj odlože ono boječnost, ki je ovira plodonosnemu delovanju. Za delegata na Dunaj je bil nato izvoljen predsednik. Votirala se je potem na ;>rtdlog g. Až n o h a remuneracija in sicer predsedniku 50 K, blagajniku 30 K in tajniku 20 K, s čimer je bil izčrpan dnevni red.
Društvo odvetniških in notarskih uradnikov na Kranjskem je imelo v soboto zvečer Vb 7. v hotelu pri štruklju« napovedan občni zbor. V društvu je včlanjenih 31 odvetniških in notarskih uradnikov, 7 uradnic in 13 koncipijentov, oziroma notarskih kandidatov, ker pa je primanjkovalo i-sebne agitacije, občni zbor kljub povoljni udeležbi nekaterih pisaren ni bil sklepčen.
V kad. teh. društvo »Tabor« v Gradcu, si je za ietni tečaj 1911 izvolilo sledeči odbor: Cand. teh. Fr Fischer, predsednik; stud. iur Zv. Pernat, podpredsednik: stud. iur. Ig. G r a n d o v e c . tajnik: stud pilil. Gr. Č r e m o š n i k , blpgajuik; cand. pliil. Iv. K r a n j c , knjižničar; rand. geod. K. Škrk, gospodar* stud. iur. Jul. Bučar, namestnik: '•;md. iur. Al. Trstenjak, cand. chem. VI. F r a n k o v i č , cand. med. iT. S c h o b e r , pretr'ed^'ki.
Slovensko akademično društvo \drlja« v Pragi ima dne 18. t. m. svoj I. občni zbor v tem letnem tečaju. Kazen navadnega vsporeda je na dnevmiM redu še volitev odbora in fksekutive. (Lokal »TJ Kuriho oka«.)
Presveta.
Slovensko deželno gledališče. Jntri, v torek -e poje zaradi priprav liove operete »Vesela vdova« Ilerve-jeva priljubljena opereta »Maniz' lic Nitouche« (za nepar) z grič. Thaler-jevo. go. Bnkšekovo, g. Iličičem in yr. Povbetom v glavnih vlogah. V II. dejanju se vrši velik operni koncert pod vodstvom g. profesorja Frid. Reinerja   ter pojo bariton H.
Peršl veliko arijo Renoja iz Verdijeve opere »Ples v maskah«, gdč. Marija P e r š 1 o v a arijo iz Saint Sa-ensove opere »Samson in Dalil-i«, trde. Margita Nadasova romanco iz Mascagnijeve opere »Cavalleria ru-siicana« in gdč. koloratorka Cilka S m i d c v a kavatino iz Rossinijeve opere »Seviljskl brivec«.
Slovensko gledališče. Drugo delo najslavnejšega jugoslovanskega I ,^ntelja-dramatika Vojnoviča uprizorilo se je v soboto in bilo tudi z odobravanjem sprejeto. »Psvche« — komedija v treh dejanjih se da po -novi povedati v enem stavku, po vsebini pa je treba dalje časa iskati, treba je prebrati knjigo, ali pa videti uprizoritev. Slikar - umetnik najde svoj ideal, vtelesi ga na platno in ga naslovi »Pshvehe«. Vsi časopisi poročajo o krasnem delu, celo mesto se zanima za razstavo, kjer bode na ogled. Kot bomba pade med občinstvo vest, »Psvche«. ne bode razstavljena, nihče pa ne ve vzroka, zakaj ne. Sklenejo vdreti v slikarjev atelje in videti, kdo je ona srečnica >Psyche«. Olga, ki ljubi slikarja, toda se je ravno po prigovarjanju njega zaročila z princem Rhodenber-gom, ki ga ne ljubi, a je ljubosumna na slikarja, ker je % njepo prijatelji-eo vojvodinjo Vando   imel intimen
razgovor, hoče izvedeti k da je »Psvche«.   Vojvod inja Vanda, mladostna
ljubezen slikarja, igra hvaležno vlogo dobrega angelja in pripelje Olgo v atelje* da vidi, kdo je »Psvche«. S strahom in nezaupnostjo   in mislec, da je »Psvche« Wanda,   se približa sliki,   jo odgrne in ostrini. Svojim lastnim očem ne veruje, jeli je v resnici ona, Olga »Psvche« !1   Vsi pomisleki padejo in srečna se združita dvoje bitij v objemu ljubezni. V lepem okvirju se leskeče krasna slika, ki izžareva vse barve v najlepši harmoniji. Zdrav humor se vedno umika življenski filozofiji in ko ta nima več prostora,   stopi na njeno mesto eleganca in prožnost dejanja. V resnici je to prav čedno delo,   ki   se po vsej pravici lahko pridružuje delom drugorodcev.   Prestava   dela čast g. Nučiču, istotako seveda cela uprizo ritev in režija. Nadalje omenimo, da je bil to nekak časten večer gdč. vVin-trove, ki ni imela z lepa tako lepe in hvaležne vloge.   Vlila ji je mladostne svežosti polno kupo in ji takj dala ves blesk prve pomladi bitja, ki se -toprav zave, da ni več dete. Z vsemi potezami pravega   umetnika na-značil je g. Nučič slikarja Vladimira, ki #a sicer pusti pisatelj sam v nje-govCm značaju precej nejasnega, kar je pa spričo izvrstne igre $*f. Nučiča •zginilo. Izvrstnega kot še ne kmalu *e je pokazal g. Danilo, ki je resnični nojster   v   vstvarjanju preminulih eksistenc.   Wanda gdč. Šethlove je popolnoma ugajala, briljirala na radi tega, ker je nastopila v prvem aktu v hlačnem   krilu in ji je občinstvo lavdušenp   pleskalo.   G. Bnkaek je svojo čedno vlogieo rešil prav dobro, posebno v dialogu z Nučičem   se je naravnost odlikoval.   Vse priznanje Skrbinšku, ki more v tej vlogi sicer jako malo dati, a to malo |e bilo lepo.   Grofica Woronska   je prav prikupljivega loačaja,   ki pa mu je lodala   g. Bukšekova še veliko več jubeznivosti, kot je potreba.   G. V. Danilova bila je to pot kot vzgojite-'jiea premlada,   kot družabnica na rneetn. Ugajali sta ga. Iličičeva in g. rhalerjeva. Ostale vloge nimajo tolikega pomena, da bi jih bilo treba navajati posebej.   —   V nedeljo popol-Jne   se   je   uprizoril   »Grof Morite Cristo«;   roman z istim   imenom je pri nas vsakomur poznat. Uprizoritev v celem je bila   kot popoldanska --rav odlična. Pohvalno omenimo g Vučiča, Verovška,   Skrbniška, gdč \Vintrovo, go. Danilovo, g. Danilo in r. Bukšeka. Statisti delajo skoro pri rsakem odru mnogo težav, tako tudi pri nas. b
Spored koncertu »Glasbene Matice«, ki se vrši v nedeljo, dne 19. t. 'ii. ob pol 8. v veliki dvorani hotela 1'nion« je sledeči: I. a> Fran Fer-iančič: Tone solnce. tone ... b) dr. Gojmir Krek: Tam na vrtni gredi . . . *) dr. Gojmir Krek: Kakor brda golobica . . . Mešani zbori, čl Emil Adamič: Dekletce, podaj mi roko 1) Emil Adamič: V snegu, e) Emil Adamič: Petnajst let. f) Emil Adi-miČ: V gozdu. Mešani zbori. #1 Jakob Aljaž: Divna noc. Moški zbor. h) Jpkob Aljaž: Zakipi duša mladostna! Moški zbor z baritonskim samospevom. Samospev ix>je elan pevskega zbora gr. Emil Rum pel j. II. Men-lelsaohn: Koncert v E molu sa gosli. >p. 64 s spremljevanjem orkestra. I. stavek: Allegro molto appa.^ionato. II. stavek: Andante — Allegretto non troppo. III. stavek: Allegro molto vivace. Igra g. Ivan Trost - spremljevanjem orkestra. III. L. v. Beethoven: Simfonija št. 5, op. 67. I -tavek: Allegro con brio. II. stavek: Andante con moto. III. stavek: Allegro. J V. ♦davek: APegro. Svira orkester Slovenske Filharmonije. Cene prostorom: S"dcži po 4, 3 in 2 krone, stojišča po 1 K 20 v, za dijake 40 v, r° dobivajo pri gospe C'ešarkovi v Šelen-hnrgovj ulici in na večer pri blagajni. Besedilo brezplačno istotam.
Dmrlieni žwnrti seW.
Vlada Jo dovolila, do oo priti o dn i o sredo zopet vrši pri mestni klavnici obi M ni tivlukl sojom.
Telefonska In brzojavna noroNla
„Montagsrevue" o Šusteršiču.
Dunaj 13. marca. Današnja „Montagsrevue" prinaša članek, ki se bavi s sporom med dr. Šusteršičem in med Mladočehi. Pravi, da je spor med dr. Sasteršičem in dr. Kramafem vprašanje moči. Reorganizacija -Slovanske Enote* je dr. Šusteršiča zadela kakor strela. Nadejal se je že, da bo on voditelj 125 poslancev broječe Unije, ker pa se mu to ni posrečilo in ker poslancev ni mogel speljati na limanice, pa je s/>loh ne mrf in bi »Slovansko Enoto* rad ubil, poiem pa rekel: »Glejte, ker jaz nisem voditelj, ne more stvar napredovati". Častihlepen in širokousten pada voditelj slovenskih klerikalcev iz ekstrema v ekstrem in je strašno ogorčen, da mu*Čehi niso sedli na spretno
nastavljene limaaiee. Sedaj pa se njegove težnje prepreieme, kakor da bi mogel priti še kdaj do veljave.
Poaet nemškega cesarja na Dunaja.
Dunaj« 13. marca. »Fremden-blatt« poroča is zanesljivega vira, da obišče nemški cesar Viljem cesarja Frana Josipa dne 26. t. m. na Dunaju ob priliki, ko se bo preko Benetk vozil na otok Krf. Viljem ostane na Dunaju samo en dau.
Društvo čeških žurnalistov na Dunaju.
Dunaj, 13. marca. V parlamentu se je danes ustanovilo društvo dunajskih čeških žurnalistov. Za predsednika je bil izvoljen korespondent praške »Narodne Politike« pl. Cesa-ny.
Grof Khuen-Hedervarv o razmerah na Hrvaškem.
Budimpešta, 13. marca. Ministrski predsednik grol Khuen - Hedervarv se je nasproti Časnikarjem izrazil, da je popolnoma zadovoljen z razmerami na Hivaškem, ker se je banu dr. Toma-šiću posrečilo, kar je nameraval, to je osnovati si svojo lastno stranko. Če bi stranke nasprotovale rešitvi proračuna, bo ban sabor odgodil, ako pa tudi to sredstvo ne bi upuvalo, bo ban seveda primoran zopet razpustiti sabor. Glede železničarske pragmatike se je grof Khuen izrazil, da je potrebna revizije, vendar pa ne v tem smislu, kakor si to žele radikalne stranke. Upanje, da se v ogrsko-hrvaški spor vmeša Avstrija, je postalo brezpredmetno, ker je Avstrija uvidela, da je treba prijateljsko razmerje med Ogrsko in Hrvaško urediti tako, kakor je to v interesu Ogrske.
Sekcijski šef Mikuli umrl.
Sarajevo 13. marca. Tu je umrl včeraj sekcijski šef pri deželni vladi Jakob vitez Mikuli. Umrl je nanagloma ponoči, zadela ga je kap. Govore, da do njegov naslednik dvorni svetnik Bukovič, ki je že enkrat služboval v Bosni.
Grof Achrenthal v Opatiji.
Opatija, 13. marca. Minister grof L ksa Achrenthal je dospel s svojo rodbino semkaj. Tu ostane z vso svojo rodbino polna dva meseca.
Dr. Milovanovie o položaju na Balkanu.
Belgrad, 13. marca. Minister zunanjih del dr. Milovan Milovanovie se je izrazil, da Srbije ne more vznemirjati zbliževanje balkanskih držav. Bolgarije, Grške in Crne gore, ker ji ni nevarna koncentracija balkanskih držav, pač pa se je Srbiji bati evropske koncentracije.
Ruski zunanji minister Sasonov.
Petrograd, 13. marca. Bolezen ministra zunanjih del Sasonova se je zopet shujšala. Za slučaj da ozdrivi, ne bo takoj prevzel vodstva zunanje politike, marveč bo šel na daljši dopust. V tem času ga bo nadom \stoval M'.hkin, sedaj poslanik v Tangern v Maroku.
Zedlnjene države in Mehika.
New York, 13. marca. Iz Washing-tona došle vesti svedočijo kako veliko zanimanje za dogodke v Mehiki vlada po bankah in v treovskih krogih. Vedno izprašujejo v Wa^ttingrtonu kako stoje stvari v Mehiki. Po največ obsojajo ti krogi politiko vlade, ki namerava intervenirati.
Turčija v stiskah.
Carigrad, 13. marca. Zadrege, v katerih še nahaja Turčija, postajajo vedno večje. Stališče Turčije v Jemenu je od dne do dne težavnejše. Turška armada ima vedno več opravka z vstaši. Iz Albanije prihajajo tudi vedno bolj vznemirljive vesti. Turški vali na Ko-sovem poroča turški vladi, da je bil v nekem spopadu med albanskimi četami in neko turško patruljo ubi* vodja albanske čete Ibris Šefer. Turška vlada je proglasila nad Carigradom obsedno stanje na nedoločen čas.
Nesreča na morju.
Slrakuze, 13. marca. Med hudo nevihto se je tu potopila neka grška j drenica. Štirje grški pomorščaki so utonili. Kapitan in en pomorščak sta se rešila.
Dunaj, 13. marca. Kakor se poroča iz NcwJorka se Zedinjene države vedno naprej oborožujefo proti Mehiki. Do sedaj je mobilizirana l/4 severo-ameriške armade. Pa tudi Mehika nadaljuje z mobilizacijo. Kakor se zatrjuje je za Zedinjene države nevarnost zelo velika, da izgube kolosalne vsote govori se, da ima severoameriški de* narni trg v Mehiki 66 milijonov funtov šterlingov. Danes se govori povsod po New Jorku, da je popolnoma brez dvoma, da so vprizorili in podpirali mehikansko revolucijo severoameriški linancirji. Kakor poroča Morningpost iz Londona, je poklicala mehtkanska vlada pod zastavo vso armado, ki šteje v mirovnem času 25.000, v vojnem času pa 40.000 mol.
Izdajatelj in odgovorni uredniki Rasto Pnstoaletnaek.
Borzna poročila
kjjnblluiaato
„Krediti* banka v Ljubljani*
IrfHi« Hrti Isaajtit atnt 13. marci mi
12«.
■•itINal aaaftHL
majeva rt«U . . • u siebrna renta . . . avta. krimska renta . . M;« ogt „ m • • t" s kianltfco deželno posojilo 4 . k. o češke del. banke
m
n »»
n »* »t t*
Srećke Is I. 1*00 %   . .
H       MU 1*SW •
H tUftt .... _    sesseljske I. izdaje
u.
Ofrsk« hlpoterne .
dun. komunalne .
•vso. kreditne . .
ljubljanske   .   . .
avsif rdeč. kulis . Ofi.    m n
bfiii ika .... tsrske.....
aaittlca.
Ljubljanfkt ucuune banke Avsu. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Juinč železnice , . . . Diiavn« Železnice . . . \il>tne-Mofltan .... Ceftkt siadkurne družbe . Zivnostenske banke.  . .
Valut«.
Cekini Matke franki Lire . RublJI.
Saatrvt	flffav
97 95	9315
96 95	97 15
92 95	93 15
9170	91 90
9 —	
94 —	9o —
211 50	217 0
Jl2\0	3 8 0
!57 —	It 3 —
298 —	3''4'—
	2U-
2 1- 0	257 0
29 -	5 9-
531 -	141 -
88- 0	94 5
77tO	83-50
47 0	53-50
37 25	41 2h
2Ć5 26	2. 8-25
63 —	47f'~
	673 2S
8*50	569^0
i 1 0	112 -0
	74 1 5.0
801 80	8 2 8U
J76-	2»-
28175!	282*75
11 37!	11*39
M7324;	117*52*
95*	9^*15
94501	94 70
253 50	254-51
Z'tne cene ¥ Budimpešti
Unr 13. marca 1911. Termin.
. za 50 kg 11 *6
. za 50 kg »0 6
. za 50 kg
. za 50 kg
Pšenica za april 1911
»      » oktober 1911
R2 za arnl 1 Qi 1
Rž za oktober 1911 .
I oiu. mm maj Ji\ . . . Oves zs april 1911 ...
E f s h 11 w.
Vzdržno.
za 5t kg za 50 kg
8 03
7 87 l 63
8 52
ki ji je kij ležeče na zdravem negovanju kož?, zlasti ki hoče odpraviti pege kakor tu Ji dobiti in ohraniti nežno mehko kožo se umiva le z 49!
lilijinirn mlečnim mi-
Sraaft p 801 st raki    lom s konjičkom i vsa itkimah iregcri;ah (Znamka lesen konjiček), i* InjeTinaii s nrM. Ber^maan n Kom:-. Dr'::- e. L
Proti les
iobi in
izvorno delnje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki ntrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo ii ost 1 staklenica 1 navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Lfublganl, Resljeva cesta štev. 1
poleg Franc Joiefovega jubilejnega mostu.
V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških biagijn jut. t Veznice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljibljani.
afclnslne-nstna in sobna voda.
Sunja, Hrvaško,  22.  februarja 1908. Blag gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melnaine-ustne lobne vode, katera je neprekostjivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in cJ-stranja neprijetno  sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr pošte meitar.
999     mww     wwm     mi      mmm mvw
edina slovanska uri za telovadce.
Dobi se samo pri tvrdki Ljubljana 11 fiiffri'r UU0Uaila
Mesni trg H. lUlllU Sv. Petra testa
Meteoroložleno poročilo.
(S
'rf i epazo-g »anja
Caa  SUnje   i & 1     baro- ».
metra    i 2
t mm 1 f— s
Nebo
11   2. pop   736 9      6 5 s! jjvzh. .   9. zv. I 736 5      1 8 si. sever
12.   7. zj. j 735 7 j —3 9   si. jzah.
oblačno jasno
n
13.
2. pop
9. zv.
7^3 7 ; 733'4
80
26
7. zj.   731*1 —35
brezvetr. del oblač. si. jug jasno
Srednja predvčerajšnja temperatura 23% norm 2 8U in včerajšnja 22, norm. 3 0#. Padavina v 24 urah Oi mm in 0u mm
t
Rodbina Zupančičeva naznanja, da je njih sinček 951
Branko
bii poklican med nebeške kriiatce.
Rateče na Gorenjskem, dne 12. marca 19H
949
Popolnoma novo
dam s ko kolo
s m  enkrat rabi eno, 80 C8H0 proda.
K e,  pove  upravnšt»o   »Si. Nahoda«.
•J w
lil
v kakem prometne m kraju najraje ^ri ž* letnici. — P**nudbe z «>*ttanćnim popi-om na upravn Stvo »Sl'»v N^ro'a* pod y,Zmožen žt. 20". 917
na Starem trgu št. 30
Danes in jutri zvečer
konten aum na l.
Za obilen obisk se priporočata
Leon In Fani Pogačnik.
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da je naš iskreno ljubljeni oče, tast oziroma stari oče in soprog, gospod
JERŠINOVIČ ANTON
lavnatelj, bivši c. kr. okrajni šolski nadzornik in nadnCitelj, lastnik zlatega zaslužnega križca, vodja posojilnice, častni član me ta Čr. a.nelj, občine Loka is Talci vrta. častni dan belokranj.kega
učiteljskega društva i. t d.
po dolgi bolezni previden s tolažili sv. vere 13. suSca 911 ob 3 i*ri zjutraj v 66 letn svoje starosti za vedno v Gospodu zaspal.
Pogreb pr dragega pokojnika bo v torek, dre 14. marca t. I. Ob 4. uri popoldne iz Hiše žalosti v Črnomlju na farno pokopališče.
Blag-ga pokojnika priporočamo v blag spomin.
ČRNOMELJ, dne 13 marca 1911.
asi Jsrsinovie,
soproga.
AdoU, Aator, Avsnist, Ana, Ignac,
hčere in sinovi.
Nasttstt vssksfs SrsfS|a tbvestili. 94S
64
36
lepa, suha, polfcOTf/raika
bukova drva
24 palcev dolga ssi
ima naprodaj po primerni ceni
Jakob Terpinc. (pri Jožetu) na Tržaški cesti it 5.
019
Proda se:
6 Iielclinrd fi 40 K 1 meč (Sdavonns) 83 K
Kongresni trg 16, I. nadafr.,
levo od 9, do 12. ure dopoldne.
300 10 letnih
lepih smrek
Ima napreda! 881
Ivan Tomšič na Vrhniki.
Ugodna prilika!
na eni  najbolj prometnih cest v  Ljubljani  z postil nisko koncesijo. 6 hlevom z gostilniškim in vrtom za
zelenjavo je na prodaj.
Htsa je pr pravna tudi za vsako drugo obrt. V hiši so prostorne
—- Poizve se v Prečni ulici št. 6, pri gssp. Arzella 4. 937
■
9 s
[3 itfii]! šampolG in sumsoli v!n
— se radi nabave večjega stroja, —
po nizU ceni proda. ^
/nara   francoska zuamka i|MalsieadiOc<i — Ponudbe na upra • ?o  SL .Naroda« p< d „Malmendk*.
za razširjenje že ffo&re vpeljane
jalaoterijske trgovine 1 Sle.
Potrebni kapital K 20.000.
P«d „A. E. B,5,8 poštu:? ;Qž3Čet Ljubljana, 950
£a slabokrvne in prebolele
zdravniško priporočeno črno dal«
matinsko vim 233
■
najboljše sreds vo.
steklenice   (5  kg)   franko   K  4 —
It.  Novakovič, Ljubljana.
isiia z lep vrtom
in ledenic?©
na deželi, lani popolnoma renovirana zraven velike lesne tovarne
z velikim celoletnim prometom se radi družinskih razmer 939
odda takoj v najem.
Prednost imajo oni kf bi hoteli točiti proti primerni plači od litra. Naslov pove uprav. »S'ov. Naroda.«
I
t znamko repate zvezde jo n i boljše blago
za al
402
Jato zanimiv, uban in pojita
list s slikami
rizhaja vsak petek, ter stane četrt letno le 1-80 K. r.
ahtevajte ga povsod I Naročite c?a in tierirajte ▼ njem !   Nas!* v: TJustrO*
Tanl tedniki LJubljana, 763
Posestvo
se proda za 4500 krst.
Kdo, pove upravništvo »Slovenskega Naroda« 753
Trgovski učenec
krepak, is poštene rodbine
se sprejme takoj v trgovino z mezanin blagom
Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda.« 942
Sprejme se, te mogcCe itioi
konopljeni
z daljšo prak-o v pisarno 904
odvetnika dr. Al. Brenčiča v Celju.
■i Ve* vagonov
<M1
Krompirja
proda po nizki ceni J. Oblak na Vrhniki.
Mlad mož, ki se zeli adfležiti tndust. podjetja VUt nevesto s premoženjem, brez ozn a na leta, samo, da je zdrava in bl?gega značaja. Event. p« nudbe pod šifro .DaŽela 1M.0CI* na oprav. »Slov. Naroda.» Stroga tajnost. 933
s      železobetenska dela s
popolnoma vešči  tudi  nadtalnih  del, se sprejmo pri arhitektih
Hy&.€»&ft£ftG & DEUTSCH
944     c. kr. dvornih sfavbnikih v Zagrebu«
se zaradi družinskih razmer prodasta.
V eni le iestlinla     euioa ? mi v dino! se mm kovaška olat.
Kraj je jako priljube 1 ljubljanskim izletnikom. * Oddaljen je le tri kilometre od ž* l^zniške postaje. — Kdor bi hotel tudi še kaj zemljišča, mu je tudi na razpolago. — Naslov v eprav-sištvu »Slovenskega Naroda«. 874
k ni \miiw las!
1 ve€ prtiljaja!
Lasi? in Ki bbIO mm!
„Lasto! Petrolin"
kemić*ec;a labaraterij* Salcbnr« fi. smešit?-v?;* sCInk« proti imata^jn \a h jHirijajv,
pospešuje mawo rast la» fa bra4e in je asjreino
n »otOMO negovanje las. HPatroli
*e preizkusno c kr. «Sra?-
to priporočali »g ft pa ranoj! zdravniki. Ha tl*«c*
fzkaz'1 zdraTBiSrov In fajlkov. Cosd. <!r. ElehJer. Fo^otav »ĆeŠko) p'ie: -*«J rr.ajt-n'-ni sredstvi proti izpadanju tas, zlasti proti prhljaja. >em spoznal vaš izdcir* „Patroiin** zanajprt-izfcaJeflejsi In »o ga po mojem yed3isD poTSon rabili i dobrim aspehom*. „La«nl Fetr»Hn" steklenica 3 K in K 1*50. Sar.« pristna, ako je v itrklenfct tu CTojnl karton vrfronfnta firma P. Scb*pidbaaers Kehr". tem!čr.! 'ab»rater!j Sehburg — Baiiobof.
dobiva se pristen:
Ljuolja ta: Jos. Mayr, lek, Ant Kane, drog., Gabriel Piccoli,_ lekarna] Sjšnik, lekarna, B. Čvancara, drogerija.
Poslolaa: Baccarcich, lekarna.
Trsti Pr Mell, Ig. Wohl, parf umeri je, Ettorc Zernitz, drogerija.
Gorica: Ant. Malnig, drogerija.
Fulja G. Tominz, drogerija, Aug. Zu-liani, drogerija.
Maribo?! M. VVolfram, drogerija, K. Wo!f, drogerija.
Celovec: Blrnhacher, lekarna, Pavel Hauser, lek., Eger nasl., lekarna »pri Angelu-«, Ant Kober, drog.
Beljak: Fr. Marti nek, drogerija.
Zagreb: S. Mitt^lbach, lekarna, Dr. J. Polašek, lekarna.
Treblnio: Z Matzke.
Delnico: Frc. Tihova, brivec.
Koče: E. Kriegisch, brivec.
Omflnđ: Frido Kordon* lekarna. 941
6t6§37
936
Pri mostnem magistratu ljubljanskem se sprajjm* V stnibO>
paznik za soztfne In Uruše nasade
no ljubljanskem Gradu z letno plačo 600 K in s prosim stanovanjem na Grsdu. Prednost pri podelitvi službe imajo nosilci, ki so izvežbanl v gozdarski stroki.
Prošnje je vlagati do dna 20. t. m« v vložnnem zapisniku mestnega magistrata.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 7 marca 1911.
Zt atiTDOvaflje občinskih opravil aesti Ljobljaae nosno postavljeni 1. kr. tieielne vlt4e svetilk:
Las c han 1. r.
3001
T0RLEY
= TALISMAN = = GASIMO = RESERVE =
.1: i~.j.tk.
aajajBaaaaaaaaHBajBjaa^
I j j Edina slovenska kisla voda |
T0LST0VRSKA SLATINA
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izborao zdravilo za kutare v grlu. pljučih, želodca
in erevrsih, za želodčni krč, zaprtje: bolezni v ledvicah to mehurja ter pospd>aje tek in prebavo. — TolstovrSka slatina ni le izborno zdravilna, temveč tudi osvežujoča namizna kisla voda. — Odlikovana je bila na mednar. razstavi v Inomostn 1896 in na higijen. razstavi na Dunaju 1S99.
Naroča se in zaloga vode je pri Basu, Marije Terezije cesta 8 v -- Ljubljani, kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Slovenci! Zahtevajte povsod fe Tolstovrsko slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slov. kislo vodo. — De! čistife iobMJkei gre v narodne rsmene
Lelovišče9 zdravilišče« sobe za tujce*
krilo in Kostumi!
12 M it toni za sajieližiiejče damo tfipsionsir. ker jt •iJs;joB3 in jake lepE pristoji.
Videli seme ? Izle!e;
mirni
r
Bernatović
govejejuhina kocka
družbe
it hitro in »» agtdM ■•6ln kreinHt n»jt»oljSe |«v*J» joh*. — Cena hm
slovenski
optik in strokovnjak
Dragotin Jurman
Linbljana, Šelenbnrjfova ulica it 1.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani-
D.iniika stavnica k 1,000.000. Stritarjeva ulica itev. 2.
Potfrataica v Spleta, Celovoa, Trata ia 8ara]eva,
Sprejnu vletc n tapet h n tttoB ra&n te J obrestajc o« aa vtoit pt Bstft
411 01 friptnU inatsc ta Inajsfct [2  O srcOu i « X. — Žrciaijc
fflzte cene!
Noifstl »oiHifflRlnnieM : M
ZoMevolte vzorce!
• • Utješe* Shltnlm mu 4.
V«orec zav&iovan.
V
946
se prične dne 24. t. m. ob 9. dopoldne.
prodalo se bode obsežno posestvo
s približno okrog 60 oralov njiv, travnikov in gozdov, ter zraven obširna gospodarska poslopja. V hiši je bila več let dokro idoča gostilna. Stoji med 3 prometnimi cestami, tik farne cerkve in šole ter 3 minute od kolodvora, pripravna za vsako večjo in manjšo obrt. Posestvo se bode na drobno alt pa tudi na željo kupcev več parcel skupaj prodalo. Kupci, ki žele kupiti celo posestvo ali k hiši potrebno zemljo, si lahko stvar popreje ogledajo. Na posestvu je mnogo živine, vozov, mrve itd., kar se- na dražbi ne bode prodalo, vendar pa lahko to kupec privatnim potom kupi. Podrobnosti glede posestva se izvedo v posredovalci L. Rebolj V Kranju; dražbeni pogoji pa so na vpogled v pi.-ami c. kr. notarja g. Mir eda Rude ta v Radovljici kot sodn. komisarja.
srna Mengeš
J ULI U S STARE
Ustanovljena leta 1818.
Ustanovljena leta 1818
Zaloga v Ljubljani,
jllletelkove ulice flev. 19
priporoča svojo izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah.
Telefon štev. 248.
cele/on štev. 248.
Specijalna trgovina
i z Umi flii
:-: i
Linlaa, Donajska cesia 12, v MMm nisi.
667       Za obila naročila be priporoča
OTILIJA BRAČKO.
fini JCrejči
£jubljana, Volfova al. št. 5.
pnp iro<*a svoio bogato z al I*} d
najmodernejših, najline)iih
kožuhovin, klobukov
in čepic.
Prevzema tudi vsa v t(f vrsto spadajoča popravila proti najnižji ceni. Kupuje tudi vsakovrstne kože divjačine in jih najbolje plačuje.
ago ceno in soliDnd.
□rop
□
Dobre
□
907
za Kranjsko išče ena prvih zavarovalnic proti proviziji, ev. stalni plači.
Ponudbe pod „Pravica do pokojnina"
::     na upravništvo „Slov. Naroda" ::
□IDlDPPPIDlgjninininininininininin
e a
•o
ce
o.
M O U
Ji
8 i>
"o u
C
o a«
V zalogi vedro 50 — 100 koles.
V zalogi vedno 50—100 koles.
Puchovo kolo z originalno znamko.
PdZfle! Na prav znamko: „PUft-GrflZ"
Đo danes priznao najboljša, nedesežna znamka.
■
e ,
i
e
g-
9
Zaloia &m strojev s Srnger ni Rlnoschiff. ~
o
1 Zaloga tmll leiigiih | I vrst U M K flaJje.
a
2
S|H f   Ne  dajte se varati s prigovarjanjem drugih znamk, temveč pred nakupom se osebno pre-918 pričajte in si oglejte zalogo „Puchovih* koles
FRAN ČUDNU v Ljubljani
=====    Frančiškanska ulica,    •■- ■---
MT   Edine zastopstvo za Kranjsko.
»
*r .-.Vv
[AS
m
I '■•^K'.'J-'
m
Spisa! Ivan Lah. Gena broš. S 1-70, vez. S 2*70 a {poste 20 ¥ več.
Krasne in zanimive povesti iz dolenjske preteklosti, iz časa turških vojsk in kmetskih puntov.
Čez trnje do sreče.
Spisal Senčar.
Cena broš. K 1-20, vez. K 2*20, s posto 20 v več.
Zelo zanimiv roman, poln interesantnega dejanja.
Rdeči smeh.
Spisal Leonid Andrejev.
Preložil Vladimir Levstik.
Cena bros. K 1*40, vez. K 2*40, s pošto 20 v vet.
V tem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in iz nje porajajoče se pijanosti krvi in blaznosti.
Spisal V. Beneš-Šumavskv. Cena broš. S 1*50, vez. 2*50, s posto 20 v več.
Ta  odlični  roman  podaja  zanimivo in pretresljivo sliko iz narodn ga življenja in priča, kako nemška že?:\ uničevalno vpliva na slovanskega moža.
Undina.
Spisal Andre Theuriet.
Cena 00 v, s posto 10 v več.
Eden najljubeznivejših francoskih pisateljev je v tej knjigi podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela.
V »Mi ulicah.
Roman; spisal Fr. Remec.
Caaa bros. K 1-90, vez. K 2-50, s poste 20 v več.
To je glnljiv roman iz ljubljanske preteklosti, slika življenje Iz tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Stu-dentovskih ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačalo s svojo življensko srečo.
Rendezvons.
Novela Ivana Turgenjeva. m Cena bros. K - -00, vez. S 1.60, 9 pašto 20 v več.
Ta novela slavnega ruskega pisatelja se prišteva najnežnejšim In najbolj pretresljivim, kar Jih je spisal.
Zadnji rodovine jjenalja.
Spisal Fr. Remec Cona S 1-50, s pošto K 1-70.
Vclezanlmiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem.
Cena K 1-—« s pošto I
Za vsakega obrtnika, naj je delodajalec ali  delojemalec jc ta priročna izdaja obrtnega reda velike koristi.
Strahovalci dveh kron.
Spisal Fr. Lipič. Cena broš. K 2-—, vez. R 4-—, 8 pošto 40 v več.
Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarstrom in beneško republiko.
Spisal Ivan Cankar.
Cona broš. E 1-50, vez. R 2-50, s pošto 20 v več.
Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar.
Roman; spisal Fr. Remec.
Cona broš. R 1-50, vez. R 2-50, s pošto 20 v več.
Ozadje tega romana ie zgodovinsko. Dejanje se vrši v Ljubljani in njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krogih francoskih in domačih aristo-kratov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite žrtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeje sreča.
Mali lord.
Spisa! F. H. Burnett.
Cena broš. K 1-60» vez. 2-60, s pošto 20 v več.
To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest, so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v šolarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita.
•v«
Spisal Rado Murnik.
Cena 60 v, s pošto 70 v.
Ta poduk o nalezljivih boleznih se bere kakor kak \'esel roman, naj bi ga čitali dijaki in odrasli.
Vesela povest iz ljubljanske preteklosti.
Cena broš. R 1-—, ves. R 1-80, s pošto 10 v več.
Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj Čita to knjigo, ki je polna drastične komike in prešernega humorja.
Ljubljana m Prešernova ulica
I «aotnlaa in tisk »Narodne
060581
DU
6921
D+C
KD
D07B