Šfc>v. 43 — Leto VI. PTUJ, 23. oktobra 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVN IH LJUDI •'^EDNlSno K UPRAVA PTUJ, PREŠERNOVA 7 — TELEFON STEV 158. 'EKOVNI SikCVh PRI »ARODNI BANKI, PODRUŽNICA PTUJ STEV M3-T-20« flREjDJi OREDNISRI oobob - ODGOVORNI URFDNIR VB4BL JOŽI ROROPISOt KV tniAC^AMO - TISKA MARIBORSKA HSRARNA JTTNA NAROČNINA 400 oin. POUETNA 300 dte. ČETRTLETNA 100 0W ^-na din 10.— Okrdlucs volilna komisija ie potrdila kandidature Okrajna volilna komisija je m svoji seji v torek 20. okt. t. 1 potrdila kandidaturo tov. dr. Jo- žeta Potrča za zveznega poslan- ca ter kandidature sledečih tov za republiške poslance: 95. volilna enota: 1. Milko Goršič direktor »Radio Ljubljana« Ljubljana, Veselova 21/1 2. Mihael Kojc predsednik LOMO Ormož Ormož št. 148 96- volilna enota 1. Franc Belšak, direktor »Kobilarne Turni šče« — Ptuj, Sp. Breg 78 2. Franc Prime, predsednik OZZ Ptuj — Ptuj, Lackova ul. 7 07. volilna enota: 1. Ivan Bratko, direktor Državne založb« Slovenije — Ljubljana, Ce- sta na Rožnik 16 2. Janko Vogrinec, predsednik LOMO Ptaj — Ptuj, Vičava 51 98' volilna enota: 1. Lojzka Stn>pmik, pod/predsednik OLO Ptuj — Ptuj, Nova cesta 3 2. Anica Holobar, upravnik bolnice Ptuj —- Ptuj, Gregorčičeiv drevo- red 1 99. volilna enota: 1. Janez Petrovič, predsednik OLO Ptuj — Ptuj, Sp. Breg 2, Lojze Frangež, učitelj na vajenski Soli v Ptuju — Ptuj, Ljutomerska 100. volilna enota: 1. Jože Tramšek, sekretar OK ZKS Ptuj — Ptuj, Miklošičeva 5 2. MaJcs Serdinšek, nameščenec Tovarne voln. izdelkov Majšperk — Maj- šperk, Breg 20 Wl. volilna enota: 1. Vladi mir Bračič profesor Gimnazije Ptuj — Ptuj. Citril-Metodova ul. 2- Jože Križanič, kmetijski tehnik — Kmetij- sko gospodčirstvo Podleh- nik — PodJehnik 23 Na isti seji so bile potrjene kandidature za volitve v zbore proizvajalcev. KAMDIDATI ZA OKRAJNI ZBOR PROIZVAJALCEV /. skupina industrije, trgovine in obrti Vol. enota 1: Janez Kostanjevec, ing. Stane Tonejc, Marjan Ber- lič. Stane Ceme, Anton Kokol, Ivan Velde, Alojz Arzenšek, I>rago Kleipač, Jože Segula, Vinico Knez, Maks Jabločniik, — vsi za Tovarno glinice in aluminija v Kidričevem. Vol. enota 2: Jože Lovrenčič, Martin Zajšek, Edvard Vouk, Vinko Vajd, Alojz Lisjak, Franc Klemenčič, Alojz Sinko, Jože Markoč — vsi »Gra- diš« Kidričevo. Vol. enota 3; Alojz Jere, Sabina Pelcl, Slava Olstrak — vsi za Tovarno volnenih izdelkov Majšperk. | Vol. enota 4: Jože Kukovič, Leo- pold Peršuh — oba za tovarno strojil v Majšperku. j Vol- enota 5. Franc Dolenc, Vin- ko Vedlin, Alojz Veršič, Milan Magdič, Franc Jerič, Matevž Cestnik — vsi za ind. skupino vol. enote 5. | Vol. enota 6: Franc Adam za KZ' Stopcrre ''n Slavkn Furman za [ Letovišče Bori. Vol. enota 7: Ivan Hanželič. Ja- kob Horvat, Rudolf Bernard, — vsi za ind. skupino vol. enote 7 (v občini Središče). Vol. enota 8: Ivan Meško, PMer Fujs, Milan Siviloti — vsi za! ind skupino vol- enote 8 (v občini Ormož). Vol. enota 9: Miroslav Belantič, j Avgust Ozmec, Jakob Korpar, i Lenart Korpar — vsi za ind. skupino vol. enote 9 (v Ormo- žu). Vol. enota 10: Gabrijel Bezjak, Matiia Zoreč, Franc Petek, Branko Horvat, Jernej Strelec — VSi za ind skup-ino vol. enote 10. Vol. enota 11: Otmar Gajzer. Herman Gajzer — oba za j Gradb podjetje »Drava« v Ptulu- Vol. enota 12: Terezija Horvat. ZoHca Jakomini. Marija Potoč- nik — vse za Tovarno perila v Ptuin ! Vol. enota 13: Franc Kosec, I Alojz Cucek — oba za ind. skupino vol. enote 13 (želez- nica in pošta v Ptuju). Vol. enota 14: Mirko Voda, An- ton Rajko — oba za ind. sku- pino vol. enote 14 (Remont in Komunalne ustemove). Vol. enota 15: Pavla Poženel, Jnika Babovšek, Marija Ver- deu — vse za ind. skupino vol. enote 15 (»Petovia«, Meh. tkalnica in Vinarska zadruga), .Vol. enota 16: Franc Zinko, Mar- tin Kline, Mirko Kurbos, Lov- renc Obran, Franc Horvat, Ivan Polanec — vsi za ind. skupino vol. enote 16 (Mar. opekama — obr. Ptuj, Gozd- na uprava, Elektroobrat, Les OZZ). Vol. enota 17: Martin Klemenčič, Jože Ceh — oba za ind. skupi- no vol. enote 17 (»Preskrba«, »Izbira«). Vol- enota 18: MUka Cuhalev, Magda Planjšek — obe za ind. skupino vol. enote 18 (»Perut- nina«, OZZ). Vol. enota 19: Marija Frankovič, Štefka Gradiša — obe za ind. skupino vod. enote 19 (DUR, Ptuj, Mest. gost. Zupančič). Vol. enota 20: Angela Maroh, Branko Kramberger — oba za ind. skupino vol. enote 20 (Pletarna, Elektroobrat). Vol. enota 21: Jože Vrbnjak, Jože Ilec — oba za ind- sku- pino vol. eftote 21. JI. Skupina kmetijstva Vol. enota 22: Jakob Dogša — (KZ Obrez). Vol. enota 23: Jože Keček, Boris Veselic, Matija Snajder, Ivan Krabonja — za kmet organi- zacije občine Ormož. Vol. enota 24: Franc Ozmec, Martin Hrga, Peter Fištravec — VS-; za kmet. skupino voL, enote 24. Vol. enota 25: Janez Pignar, Franc Antolič — oba za kmet. skupino vol- enote 25, Vol. enota 26: Franc Forštnarič, Janez Koletnik, Marija Kosta- njevec — vsi za kmet. organi- zacije vol. enoite 26 (KZ Sobe- tinci. KZ Stojnci, KZ Markov- ci). Vol. enota 27: Janez Simonič, Alojz Valenko — (KZ Pacinje, KZ Domava). Vol. enota 28: Mimica Segula, Uršula Zorko, Ivan Toplak — za kmet. organizacije vol. eno- te 28. Vol. enota 29: Janko Marinič, Jože Zelenik, Olga Ceh, Anto- nija Ceh, Josip Kramar — za kmet. org. vol. enote 29. Vol. enota 30: Jeinez Minlh, Li- bero Markežič, Štefan Vertič — za kmet. gosp. organizacije vol. enote 30. Vol, enota 31: Ivan Sel. Franjo Kegl, Štefan Gerečnik — za kmet gosp- organizacije voL enote 31. Vol enota 32: Jurii Cestnik, Jo* že Skrlovnik, Martin MegliČ, Ivan Brodnjak — za kmet. gosp organiz. vol. enote 32. Vol. enota 33: Martin Hazenmali, Franc Zunkovič, Anton Lorger — za kmet. gosp. organizacije vol. enote 33. Vol- enota 34: Viktor Znidar, Viktor Pislak, Roman Jurinec, Franc Korže — za kmet. go^p. organizacije vol. enote 34. Vol. enota 35: Ludv:k Jerič, Vln- cenc Pulko, Ivan Vogrinec — za kmet gosp. organizacije vol. enote 35. Vol enota 36: Anton JureS, Mir- ko Selinšek, Janez Murko, Konrad Letonja — za kmet. gosp. organiz. voL enote 36. Vol. enota 37: Anton Majhen, Anton Vidovič, Jože Kranjc Jakob Vindiš, Franc Kranjc — za kmet. gosp. organizacije vol. enote 37. Vol enota 38: Ivan Majcenovič, Franc Vidovič — za km. gosp. organizacije vol. enote 38. Vol. enota 39: Ivan Kolenko, Ma- rija Galič — za kmet. gosp. organizacije vol. enote 39. KANDIDATI ZA REPUBLIŠKI ZBOR PROIZVAJALCEV Industrijska skupina: Anton Ko- lenko, iz Tovarne strojil Maj- šperk. Kmečka skupina: Martin Gobec, iz kmet gosp. Kidričevo in Milan Lacko, kmet iz Nove vasi. M\\\ Mllci so poimill t^nl Hiio tov. dr. Jožeta Potrča, Milka Goršiča in Ko ca Mihe Nedeljski zbor volivcev obči- ne Središče je prav lepo uspel. Uspeh je pripisati dobrim pri- pravam, govorniku kandidatu tov. Goršiču ter številnim vo- livcem, ki so poteku zbora z zanimanjem sledili. Kandidature tov. dr. Potrča za zveznega poslanca in tovari- šev Goršiča Milka InKojca Mi- he za republiškega poslanca so bile v ostalih predelih volilne enote, katere del je občina Sre- dišče že predhodno sprejete, do- čun so volivci Središča to do- kaj enotno opravili ob tej pri- liki. Kandidat tov. Goršič zfcranim volivcem ni govoril samo o po- menu bližnjih volitev, temveč tudi o vseh drugih zimanje- In notranjepolitičnih in gospodar- skih problemih v naši državi. Posebno pozorno so poslušali volivci razlago tržaškega pro- blema, proti katerega reSltvi na angloameriški način so pred kratkim protestirali In ki jo zavračajo še sedaj kot nepra- vilno in krivično. Zelo so Jih zanimali tudi naši notranji pro- blemi in perspektiva nadaljnje- ga razvoja industrije in kme- tijstva kakor tudi drugo. Diskusija se glede na števil- ne sestarike, ki so bili pred- hodno In na katerih so volivci živahno razpravljali o vseh pe- rečih zadevah, predvsem davč- nih, zemljiških in drugih, ni razvila. Dr. Jože Potrč na zborovanju v Ptuju V horhi proti imperializmu nismo sami Ptuj, 22. okt. (LP) Nocoj je bilo v Ptuju predvolilno zboro- vanje. Na Kvedrovem trgu se je zbralo nad 1500 volivcev iz me- sta in bližnje okolice, predvsem delavcev in nameščencev iz ptujskih tovarn, obratov in usta- nov. Tudi tokrat je igrala mno- žici godba na pihala »Svoboda« iz Ptuja. Zborovalce je prvi pozdravil okrajni selo-etar Socialistič.v:; zveze tov. Lojze Frangež. Ko je stopil potem na govorniški oder kandidat za poslanca Zvezne skupščine tov. dr. Jože Potrč, se je rsizleglo po trgu ploskanje in skandiranje, ki se dolgo ni poleglo. Kot vsakikrat, Je tudi tokrat tov. dr. Jože Potrč povedal zbranemu ljudstvu vrsto zani- mivosti. Vse ga je pozorno po- slušalo. Bistvo njegovega nocoj- šnjega govora je bilo v pKpudar- ku, da v naši odprti borbi proti imperializmu, v borbi za sociali- zem, za dvig gospodarske moči, za samoodločanje narodov ni- smo .sami, temveč da so na naši strani delovni ljudje sirom sveta, ki so spremljali našo borbo proti Hitlerjemu fašiz- mu, proti sovjetskemu imperia- lizmu in sedaj tudi proti itali- janskemu imperializmu, ki se Je hotel ob opori zahodnih zavez- nikov polastiti Trsta in cone A in ki so občudovali neustrašnost in enotnost jugoslovanskih na- rodov v vsej tej borbi. Nocojšnji govor tov. dr. Jože- ta Potrča je bil odprt odgovor tistim malodušnežem, ki so ob žrtvah in naporih naših narodov za obvarovanje naših pravic in miru zatrjevali: »Kaj bomo mi, ki nas je samo 17 milijonov, proti sovražnikom, ki nas ob- krožajo od vseh strani naše zemlje?« Tov. dr. Jože Potrč je poudaril, da nismo obkroženi samo od imperialistov, temveč tudi od prijateljev nove Jugo- slavije, ki spoštujejo našo borbo za svetli ideal socializma, za ka- terega se bori tudi delavski raz- red imperialističnih držav. Ta zahteva zase vedno večjo ude- ležbo pri odločanju o doseženem dobičku in pri upravljanju to- varn. ^ Jugoslavija si Je pridobila ugled v svetu ravno zato, ker je vedno pripravljena z dejanji podpreti borbo proti imperializ- mu, ker je naj resnejša pobor- j niča miru v svetu, ker Je vedno v prvih vrstah borcev za enako- pravnost narodov. Ravno Jugo- slavija Je z zgledom v svoji državi dokazala svetu nujnost pomoči zaostalim in nerazvitim državam s .strani gospodarsko naprednih držav, kar je velik faktor pri utrjevanju miru. V zvezi z vsem tem Je tov. dr. Jo- že Potrč poudaril važnost no- vembrskih volitev. Vsakdo, ki je bil na nocoj- šnjem zborovanju. Je z govorom tov. dr. Potrča mnogo pridobil in utrdil občutek samozavesti ter ponosa, da Je državljan države, ki se bori v prvih vrstah borcev proti imperializ- mu, ki se bori za socializem, za mir. Po zborovanju sem govoril s številnimi udeleženci zborova- nja. Vsi so bili veseli dr. Potrče- vega govora \n so ga v celoti razumeli. Tudi volitve dne 22. novem- bra 1.1. bodo manifestacija enot- nosti Jugoslovanskih narodov. Z enotnostjo v vseh borbah in političnih akcijah bo dalo naše ljudstvo zgled delovnemu ljud- stvu vsega sveta, da brez dela, brez naporov -n žrtev ne more biti uspehov v borbi za dosego svetlih ciljev človeške družbe. Tudi v Prvencili zahtevamo razveljavitev anglaameriškega sklepa z dne 8. oktobra V Prvencih je sklical važki odbor Socialistične zveze za ne- deljo, dne 18. oktobra 1953 po- poldne, sestanek vaščanov v zvezi z ogorčenjem našega ljud- stva proti krivičnemu sklepu angloameriške vlade glede izro- ! čitve cone A in Trsta v igjravo Italiji. Na sestanek so povabili kandidata za poslanca v rQ>ub- liško skupščino, tov. Franca Primca, da bi jim raztolmačil o stanju in razvoju borbe našega ljudstva in vlade za razveljavi- tev gornjega krivičnega sklepa. Ob določeni uri je bilo res pri Zagorškovih (Buščevih) zbranih nad 40 odraslih in mlajših va- ščanov. Prišel Je tudi tov. Franc Prime, ki jim je pojasnil, da naše ljudstvo s svojimi piotesti ne bo prej odnehalo, dokler ne bosta vladi Anglije in Amerike obravnavali predlogov Jugosla- vije in rešitev vprašanja cone A in Trsta in da narodi Jugo-1 slavije ne bodo sprejeli nlkake- ga sklepa, ki bi ga v tem vpra- šanju sprejeli angloameriška vlada, Varnostni svet ali OZN mimo jugoslovanskih predlogov in brez upoštevanja naših pra- vic. Po govoru tov. Primca je bilo glasovanje o resoluciji tov. Ti- tu, ki so jo vsi vaščani Prvenc soglasno potrdUi, nato pa so posamezni udeleženci spraševali za nasvete v zvezi s svojimi premoženjskimi težavami, v zvezi 2 odkupom zemljiškega maksimuma in v zvezi z odnosi do KDZ Sobetind. Konftno so poslali tov. Tltoi brzojavno resolucijo sledeče vsebine: PREDSEDNIKU FLRJ, MAS-j SALU JUGOSLAVIJE i TOV. JOSIPU BROZU-TIT0 BEOGRAD Prebivalci vasi Prvenci prt Ptuju, Vam sporočamo s svo-' jega protestnega in predvo-' lilnega zborovanja svoje naj-: globlje ogorčenje nad krivic- nim sklepom vlad Anglije in; Amerike glede prepustitve i coiie A in Trsta v upravo italijanskim imperialistom in Vam zagotavljamo, da bomo v ' zahtevi, da se ta odločitev razveljavi, izvršili vsak Vai Tikaz. i Zahtevamo, da se to vpraša- j nje sedaj in neodložljivo reši, j ker ne maramo, da bi se po- ] skušalo z zavlačevanjem \ zmanjšati naše ogorčenje in j puščati italijanskim imperiali- stom upanje, da bodo sčaso- ^ ma lahko zahtevali še več kot \ sedaj na škodo Jugoslavije. \ Odobravamo vse Vaše do- | sedanje ukrepe in želimo pri- \ zadevanju naše vlade in naši delegaciji pri OZN zaželjeni ; uspeh. Naj živi naš maršal Tito! Prvenci, 18. okt. 1953. , Prebivalci vasi Prvenci pri Ptuju j 24. oktober - dan Združen h narodov M«V, pravica^ napredek Kot v drugih delih sveta, proslavljamo tudi v Jugo- slaviji kot soustanovite- lji Organizacije Združenih na- rodov 24. oktober kot dan njene ustanovitve. Na ta dan pred os- mimi leti, je bila ratilicirana Ustanovna listina organizacije, ki Si je postavila za cilj z vsemi svojimi silami delati za mir, pra- vico in napredek v vseh delih sveta, med vs^mi narodi in v vsakih okoliščinah. Kako je opravljala svoje delo Organiza- cija doslej in kako je izvršila postavljene naloge? i Mir ni samo odsotnost voj- ne, temveč pozitivno, če- prav komplicirano živ- ljenje narodov. Da bi ga ohranili, morajo biti na razpolago sred- stva za reševanje neizbežnih spopadov interesov, ki se pojav- ljajo med narodi, da pa kljub temu ne pride do vojne. Seveda je za to potrebna čvrsta voija.] Poleg tega je potreben še čut za pravico, ki mora itidkrihlj ego- izem. Obstajati mora volja za' sodelovanje, da bi si narodi med-\ sebojno pomagali v dvigu f fv-j Ijenskega standarda in ustvar-j janju možnosti boljšega življe- nja. Združeni narodi nudijo sred- stva, da bi se ti cilfi dosegli. Po- sebno važna pa je naloga Zdru- ženih narodov, če je do uporabe sile v odnosih med narodi že prišlo, ker je potem treba za^^ta- viti vse, da se s tem preneha. Ko fe v preteklosti spor med državami dosegel vrhunec, ni bilo več sredstva razen sile, da je prišlo do rešitve Z nastan- kom Združenih narodov je ustvarjena še ena možnost, ki omogoča diplomatom spornih držav, da se še porazgovore in da ob zavesti, da so oči celega sveta uprte v njih, pokažejo po- slednjo dobro voljo. Ta način se je pokazal kot pravilen v Indoneziji, Palestini, Kašmiru ter na svoj način drug- je po svetu- V vseh teh prime- rih ko Združeni narodi iskali mi- roljubno rešitev. Ce tega ne bi bilo, bi se spor v vseh primerih razvijal popolnoma v drugi sme- ri. Sama prekinitev bojev sicer še ne pomeni rešitev problema, toda prav zaradi tega obstaja mehanizem Združenih narodov, da ob prisotnosti dobre volje najde potrebno rešitev. Vojna na Koreji ni bila ne- uspeh diplomacije, temveč pri- pravljeno dejanje napadalnosti. Toda tudi za takšno razbijanje svetovnega miru je predvidela Ustanovna listina ukrepe, da bi se Organizacija lahko uprla na- padalnosti. Prvič v zgodovini se je skupina narodov uprla napa- du in ta akt nakazuje obrise človekove bodočnosti. Pravica fe v širšem smislu besede pravičen odnos med ljudmi Z drugimi be!?edami pomeni to nekaj brez česar m m ru in napredka. Zdru-^ ženi narodi so zaradi tega ožigo- sali genocid, množično iztreblja- nje ljudi iz kakršnega koli vzro- ka ter preko splošne deklaracije o pravicah človeka proklamirale pravico vsakega človeka do življenja in do vseh sredstev za življenje. Preko svojega skrbni- škega sistema dvigajo blagosta- nje milijonov ljudi pod skrbni- štvom, skrb za blagostanje nesamostojnih narodov pa pred- stavlja napor, da bi se priznala pravica za vse ljudi na svetu. Napredek. Živimo v genera- ciji ljudi, ki so si dovolili verjeti, da pripadajo pri- Todna bogastva sveta vsem in da nevolje. ki prizadevajo dve tretjini človeštva, niso neiz- bežne- Ekonomsko-soclalnl svet, Med- narodni iond za pomoč otrokom, Uprava za tehnično pomoč Zdru- ženih narodov in druge ustanove se borijo proti boleznim, umira- nju od gladu, nezadostni prehra- ni, neznanju, slabim delovnim, življenjskim in družabnim pogo- jem, prav tako pa proti vsem drugim pomanjkljivostim, ki za- devajo človeštvo. To pomeni so- cialno varnost za ljudstva mno- gih dežel varnost pred bolezni- mi, napore za povečanje proiz- vodnje, skrb za neoskrbljene otroke Ud- Poleg tega pomeni to nove hidrocentraie prosvetljevanje ši- rnkih s/ofev ■indskih rnpnri'- za- ostalih dežel, zmanjšanje tizič- nih naporov delovnih ljudi, zaščJto siromašnih itd. itd. Združeni narodi rešujejo vse človeške probleme. Organizirani so, da bi se uprli napadalnosti, da preprečijo in ustavijo vo/no, da rešujejo vse probleme miro- ljubnim potom. Teže za pravič- nimi odnosi med ljudmi ter se borijo za dvig življenjskega standarda v čim večji svobodi. Niti mir niti pravica in na- predek ne morejo obstajati vsak za se- Medsebojno se dopolnju- jejo, ker to deli celote, za kate- rih ostvaritev se Združeni naro- di borijo. Clugoslavija je kot sousta- I noviteljica Organizacije ^ Združenih narodov njen zvesti član in je .» svoj.m zadr- žanjem '.n poseganjem v medna- lodne probleme vedno m dos/edr^ no zastopala stališče sporazume- vanja in urejevanja vseh spor- nih problemov na način, kol ga predvideva Ustanovna listina. Bila je med prvimi, če sploh ne prva, ki je nekatere svoje zako- ne začela prilagajati in jih tudi prilagodila osnovnim določbam Splošne deklaracije o človeških pravicah, kolikor je to bilo sploh zaradi njene napredne zakono- daje potrebno. Vedno in dosled- no si pr zadeva, da bi se uvelja- vili v mednarodnih odnosih prin- cipi Organi7.acije, vedno in do- sledno SI prizadeva po svojih močeh 'odelovati v njenih sve- tih in odborih — skratka. Jugo- slovani 'mo lahko Dono'n: no to, da gre naša domovina v med- narodnih odnosih po ooti Orga ni7acije 7drvž-^n-h nn"^,r^n^ dc poti aiiiu, p/uviLc iii uuf/icaiia. PTnSKI TEDNIK Ptuj, 23. oktobra 195? Sedmo protestno zborovanje v Ptuju Odločne besede Ijodstva: TRSTA NE DAMO! v petek zvečer 16. t. m. se je sedmič zbrala množica delav- cev, nameščencev, gimnazijske mladine in ostalih prebivalcev F*tuja in so ponovno demon- strirali proti krivičnemu sklopu Angloamerikancev o prepustit- vi cone A in Trsta italijan- skim imperialistom. Vedno znova se Ptujčani zbirajo in ne odnehajo s protesti proti tej krivični odločitvi, ki pomeni za naše rojake Slovence in ?Irva- te v coni A in v Trstu novo preganjanje, nove krivice in novo razočaranje. Na tem zborovan.jti je rovo- rfl množici trža,?M rojak, direk- tov. tovarne Kidričevo tov. Biz- jak Stane. Množica je s skandi- ran.}em: »Armija je čvrsta — mi ne damo Trsta!« pritrjevala rrjegor\nm izvajanjem. Prepusti- ti Trst in co«o A Italijanom pomeni izdati pravične zahteve Jugoslavije in življenje naSih j rojakov Imperialističnim po- hlepnežem, ki so po prvi sve- tovni vojni in leta 1941 prišli na naše ozemlje X. belimi za- sta-vami. Te niso pomenile ita- lijanske miroljubnosti, temveč raznarodovanje slovenskega ?,iv!ja, zapore, preganjanja in Dokolje neštetih rodoljubov. Tov. Bizjak Stane je govoril tudi o sovjetski resoluciji, ki je prvotno navdušila ljudi, ki so jI pripisovan pomoč jugoslo- vanskim narodom v pravičnih zahtevah in predlogih, ki jih je sporočil našim narodom v Le- skovca tovariš Tito, vendar se \'idi. da ta resolucija ne po- meni opore jugoslovanskemu .»rtališču. temveč stališče, ki je prav tako v nasprotju z našim! interesi. Dokler ne bo vpraša- nje cone A In Trsta tako reše- no. ka^Tor predlaga naša vlada, tako dol So bomo protestirali prot! vsaki rešitvi in se borili za prmaco, dokler ne bo zma- gala. Pravica mora zmagali in bo tudi zmagala. Ne ustrašimo se rtalilanov. čeorav se STtrav- l^o njihovi oficirji v Trst v dvllnih in drup«^ih oblekah, kakor se to inie po sve- ta, ker se jih nismo nikdar ustrašili. Oni se pripravljajo, d^i bi vkorakali v Trst v paradnih tmiformah. M' bomo prej tam, čeprav bi prišli brez paradnih oblefe in uniform. Italijani ni- majo Trstu kaj prinesti. Ne moreTo rmi prinesti niti svobo- de -niti blagostan-Ja. S tesra zbora je noplalo zdru- ženje rezen.mo*h oficirjev ptuj- skega okraja vrhovnemu ko- mandantu JIaA tov. Josipu Bro- zu Titu v Beograd brzojavko, v kateri mu poročajo, da so trdno odločeni boriti se za pra- vice naših narodov in so izja- vili, da so vedno pripravljeni izpolniti vse njegove ukaze. Po končanem zborovanju se je množica razvrstila v dolgo povorko, ki se je pomikala z zastavami, transparenti in pra- pori skozi glavne ptujske ulice in vzklikala: »Življenje damo — Trsta ne damo«, »Vsi smo Armija«, »Armija je čvrsta — mi ne damo Trsta«. Na čelu po- vorke je igrala koračnice godba na pihala »Svobode« iz Ptuja, ki sodeluje na vsakem protest- nem zborovanju. V Ptuju je bilo že neStelo zborovanj, vcndai- n j nobenih zborovanjih niso ljudje vztrajali cele tedne, kot je to sedaj pri- mer. Prvo protestno zborovanje prejšnji fetrtek ob 22,30 se v ničemer ni ločilo od dnnnšnje- gSL Ljudstvo je enako odločno In nepom?rljivr> v svoji zahtevi: Ne damo Trsta! TUDI V 2ET.\LAH PKOTE- STIKAMO PROTI SKLEPU O CONI »A« IN TRSTU V nedeljo, 18. t. m., smo imeli v Zetalah drugo protestno zbo- rovanje zaradi krivične odločbe Anglo-Amerikancev o prepu- stitvi Tr.sta in cone A v upravo Italiji. Sklical ga je občinski odbor Socialistične zveze delov- nih ljudi Zetale. Prišlo je 200 prebivalcev te občine. O tržaškem vprašanju je go- voril tov. Tramšek Jože, sekre- tar OK ZKS Ptuj. Z zborova- nja smo poslali resolucijo Iz- vršnemu svetu Ljudske skup- ščine Slovenije, v kateri zahte- vamo razveljavitev sklcp>a an- gloamerlkanske vlade in sporo- čamo, da ljudstvo iz Zetal skup- no r v.sem Ijud-ftvom Jugoslavije odločno protestira, da bi se trgo- valo na naš račun ter je pri- pravljeno braniti svoje pravice In slovenske In hrvaške brate cone A in Trsta tudi z življe- njem. i^clo komisije za zcmlf'^' siilaci se bliža Icc Ptuj, 19. okt- (LP). Ptujska okrajna komisija za zemljiški sklad je tekom 3 mesecer opra- vlja veliko delo v tvezi z izvr- šitvijo zveznega zakona o zemlji- škem skladu in republiškega za- kona o odpravi viničarskih in podobnih odnosov. Temeljilo je preverila nad 1200 primerov, kjer je kazalo, da spadajo pod določila zveznega zakona o zem- ljiškem maksimumu ali republi- škega zakona o oi^ravi viničar- skih in drugih odnosov. V 607 primiCTih je šlo za vprašanje, ali obstaja nad 10 ha obdelovalne zemlje ali ne, pri nad 590 pri- merih pa za vprašanje, sdi ob- stajato viničarski odnosi ali ne. Qaviu rezultat vsega opravlje- nega dela komisije j a nad 340 odločb izdanih o »dkupu skupno nad 900 ha zemlje proti odkup- nini nad 50 mili-jonov dinarjev ter priipravljenih nad 240 sklepov o ustavitvi postopka v primerih, ki po dosedanjih ugotovitvah ne priidejo v poštev za odkup zemlje ter predvidoma nad 150 sklepov v primerih, ki ne pridejo v po- $tev za odkup vinogradov. Od- ločbe o odpravi viničarskih od- nosov so tik pred odpošiljatvijo. Tekom dela komisije se je, kot sem zvedel, v mnogih pr.- merih izkazaJo, da podatki kata- stra jn zemlji&kje knjige ne iz- kazujejo dejanskega stanja v naravi, kar gre v največ primerih v škocio kmetovalcev. Nemalo je primerov, da ni prišlo do preno- sov lastninskih pravic na dejan- ske koristnike raznih parcel, da niso v katastru izvršene klasiil-i kacije zemlje kot so praktično' nastale tekom left in da dejan-! sko tadi niso razdeljena davčna bremena kot je razdeljena zem- lja. V primerih, ki jih je obrav- navala komisija, je zapisanih več predlogov, ki jiih bo morala obravnavati katastrska komisija. Pii komisiji sem se istočasno' zaaimal tudi glede pritožb. Po dobljenih informacijah je malo ^ pritožb, ker so se komisije sa- me trudile pri preverjanju pr:-: merov, da bi jim čim pravilneje ! rešile in kmetovalcem prihranile; nepotrebne stroške z morebitni-i mi tožbami in pritožbami. KoU-; kor pa gre za pritožnike, ki so se vseeno pritožili, predvsem kmetovalci s področja občine Cirkovd, manj pa od drugod, pa se vidi, da mnogi ne ločijo tož- be od pritožbe in vlagajo enake pritožbe ne glede na to, ali že- lijo izpodbijati odločbo glede števila odkupljenih parcel ali pa želijo izmenjavo za odkup dolo- čenih in kmetovalcu puičenih parcel. Pritožniki, ki želijo izmenjavo nekaterih! odkupljenih parcel za neodkupljeue, plačajo na svojo pritožbo takso za 90 din. Drnga- če pa je v primerih, kjer gre za tožbo, kjer se plačajo sodne tak- se za vlogo in razpravo po vred- nosti spornega predmeta- V pisarni okrajne komisije je še vedno ogromno dela. Člani komisije se vračajo s svojimi elaborati in po njlli pripravljajo odločbe. K njim še prihajajo kmetovalci s svojimi dodatnimi zamisleki in predlogi, željami in prošnjami ter vprašanji. Glavno je, da se veliko delo bliža kraju ih da pomeni konec dela komi- sije začetek resnega dela kme- tijskih gospodarskih organizacij. Priznanfc VNICCT - Plcdnarodocmo mam fondu za doscdanfo pomoč nagemu ohraju Ob osmem nraznovanju DNE- VA ZDRUŽENIH NARODOV — 24. OKTOBRA, priznava delov- no ljudstvo iz ptujskega okraja veliko vlogo in pomen medna- rodnega vsestranskega sodelo- vanja, zlasti pa to priznavajo nešteti otroci in družine, ki so jih potom L^ICEF — MEDNA- RODNEGA DECJEGA FONDA dosegu sadovi te mednarodne humane ustanove, ki si priza- deva z v.semi napori pomagati otrokom držav, ki so v zadnji vojni utrpele največjo škodo in človeške žrtve. V teku 8 let koristnega in uspeSnega delovanja se je po- srečilo UNICEF spremeniti oblike pomoči. Prvotno si je UNICEF prizadeval pomagati v primerih, kjer je bila potrebna hitra pomoč, sedaj pa je prešel na obliko dolgotrajne pomoči s pridružitvijo naporom Združe- nih narodov, da se pomaga za- OPlalim in nerazvitim državam dO čimprejšnjega razvoja. Pri tem pripada UNICEF kljub začetni omejeni r>omoči tozadev- na pionirska vloga. Pri velikem številu zdravstve- no ogroženih otrok v ptujskem okraju, zlasti vojnih enostran- skih in obojestranskih sirot io ostalih zdravstveno ogroženih otrok, že opažamo velike rezul- tate lastnega prizadevanja za Čim učinkovitejšo pomoč tem otrokom in rezultate pomoči UNICEF. V lanskem letu, v letu suše in velikih težav pri prehrani prebivalstva, je bila pomoč UNICEF ptujskemu okraju po- sebno učinkovita. Meseca maja je razpolagal Okrajni odbor MDF v skladišču s 726 kg pol- nomastncga mleka, 1539 kg po- snetega mleka, 37 kg margari- ne, 101 kg masti, 15 kg kakaa, 364 kg riža, 66 kg sladkorja, 13.500 kom. vitaminov, 60 icg kavovin in 1 kg čaja. katera živila so pozneje porabile mleč- ne kuhinje v okraju, nclv-inskoga razvoja. Jadransko morje se kot del Sredozem-skega zaj€Kla med Bal- kanski in Apeninski polotok 800 km globolro v trup Evrope. Na svojem skrat^f^m severnem Aelu nudi več lepih prilik za nasTVOi velildh mednarodnih pro- metnih sredvšč, ki naj bj posre- dovala izmenjavo blaga med kopnim in morjem. Tako so se na skrajnem severnem delu Ja- dranskega mor;a res rarviletri velike luke, in sicer Trst, Be- netke in Reka, vsaka s svojim posebnim zaledjem, vse tri ustv^arjene, da v rednih razme- rah uspevajo, vse tri odvisne od lastnega, samo njim pripadajo- čega zaledja, ki daje vsaki luki zase svoj raison d' etre in do- volj možnosti zg samostojen razvoj. Med vsemi tremi pa je bila dana zlasti po naravi naj- večja možnost razvoja in uspe- venja Trstu, ki je tudj res in zlasti v času prve svetovne vojne tako zelo vzcvetel, da se je povzpel v lestvici na osmo mesto med prvimi desetim! naj- večjimi lukami na svetu. Na to važno svetovno pro- metno središče smo bili od ne- kdaj navezani mi Slovenci. Zla- sti je postajala ta navezanost vedno večja, ko se je mesto pri- čelo gospodarsko naglo dvigati in pritegovati naše ljudi. Višek tega razcvita, ki so ga povzro- čile nagle .spremembe, je biJ do- sežen v zadnjih desetletij do prve svetovne vojne, po močnem in naglem nacionalnem prebu- jenju primorskih Slovencev, ki obkrožajo Trst tesno, kakor ga z drage strani obkroža morje, 1» tudi obala od Trsta do Trži- ča je že 13. stoletij z vsem svo- jim zaledjem, narodnostno samo slovenska. V zvezi s tem in pa v zvezi z mednarodno vlogo Trsta je postala ta luka za Slo- venec eden najvažnejših pro- blemov, kateremu pa naša skup*- no^ poprej v zgodovini ni po- svečala dovolj pozornosti. Upo- števati moramo, da mora priti Trst do svojega pomena le v zvezi s slovenskim ozemljem. Poleg tega je treba upoštevati, da nas je zgodovinski razvoj organično in najtesneje povezal z njim. Ce pogledaano nazaj v zgodo- vino, lahko ugotovimo, da so imeli na kraju, kjer je danes središč« Trsta, že v začetku dru- gega tisočletja pred našim štet- jem Feničani, nato Grki svoje tržišče. Po tej dobi se ve le to- Uko, da je bil kraj v rokah raz- nih ilinskih plemen. Zaneslji- vejša in točnejša poročila ima- mo Sele iz rimske dobe, in sicer iz časa, ko je prišel v zvezi z drugim oeemljem leta 178 n. š. v rimske roke. Vendar pa je bil tedaj pomemben le kot važna vojaška naselbina in Rimljani so na griču Sv. Justa zgradili tudi večjo vojaško taborišče »Tergeste«, odkoder so vladali vsej Istri. Kot trgovsko sredi- šče se krai takrat ni mogel i uveija\'iti, ker so vse trgovske poti vodile v Oglej, ki je bil trgovinsko središče do čdsa, ko so ga Huni razrušili. Poleg tega seveda še ni mogoče takrat go- voriti o kaki pomorski trgovi- ni, za katero bi prišel Trst v požtev. Važno pa je, da so se oglejski begunci po hunskem napadu razbežali in naselili po lagunah na nasprotni obali Trsta In tam zgradili Benetke. Te so postale v trgovini naslednik Oglejii. V tem času se je odigral drug važen dogodek; že od 6. stoletja dalje imamo točna po- ročila o Slovencih, da so se na- selili tudi v okolici Trsta, ki je bil kasneje njih manj.še tržišče. Ves ta čas, pa tu d; še več stoletij potem je ostal Tergeste omejen na hribček Sv. Justa. Nasprotno pa so se naglo raz- vijale Benetke, ki so se zgodaj osamosvojile in postale prvi go- spodar na Jadranskem morju. Ta i.x)men so obdržale skoraj do 18. stoletja in so bile ves ta čas najmočnejša gospodarska in vojaška sila na Jadranskem morju, zlasti na severu. Okolica Trsta in deli Dalmacije so prišli kmalu pod oblast Beneča- nov. Politična moč, ki so si .jo z velikimi osvoiitvami ustvarili, jim je omogočila veliko gosoo- darsko izkoriščanje oziroma bo- lje pustošenie osvojenih oze- melj Kot ed'n^ sila ob sever- aem Jadranu, so zlasti. Benetke zelo skrbno pazile, da se ne bi v tem njihovem področju razvil kak tekmec, kar je grozil po- stati zlasti Trst in kar so Be- netke že zgodaj spoznale. Pri- čele so ga zato napadati, da bi ga podvrgle svoji oblasti, in leta 1202 ga je beneški dož Dandolo res prvič zasedel. Trst se je si- cer kmalu otrcscl te nadvlade in sledilo je večje število vojn. Vendar pa ni bila nobena od- ločilnega pomena in Trst de- jansko ni bil nikoli poražen, čeprav je bil v borbi mnogo šibkejši. Vedno se je namreč znal spretno vezati z nasprotni- ki Benetk, kot n. pr. sprva z oglejskimi patriarhi, dokler se ni slednjič navezal na Avstrijo, ki se je v času borb med obe- ma mestoma razvila v zaledju Trsta v močno in veliko državo. Trst je to spretno izkoristil in se je leta 1382 prostovoljno zve- zal z Avstrijo predvsem zato, da bi si zagotovil njeno pomoč proti Benetkam. Se vaznejš^. kar je dosegel tedaj, pa je bilo da se je tesno navezal na ve- liko, enotno gospodarsko za- ledje, Id ga jo kasneje povzdig- nilo med največja svetovna pri- stanišča. Ta zveza sicer ni takoj obrodila sadu. Benetke so osta- le Še dolgo edini gospodar Ja- dranskega morja, ker so imele poleg drugega edino one močno brodovjp in so tudi male spret- no voditi politiko. Se dolgo so vršile vestno in strogo policij- sko službo, da ne bi kalca iujn ladja brez njihovega dovoljenja trgovala po Jadranu. Šele le*a 1719 je tudi pomorska moč Av- strije tako napredovala, da je Karel VI. lahko razglasil svo- bodo plovbe po Jadranu in Trst za svobodno cono. S tem je na- stala za Trst nova doba razvoja, čeprav večna borba med njim in Benetkami še sedaj ni kon- čana. Leta 1719 je postal Trst naj- važnejše pristanišče avstrijsluh dežel. Dunaj mu je kmalu na- del naslov »fidelissima« (naj- z veste j še mesto). Ta naslov opravičuje morda le nujna }x>- treba Trsta po velikem zaled- ju, ki mu ga je nudila Avstrija, ki je tedaj tvorila enotno go- spodarsko ozemlje, na drugi strani pa potreba Avstrije ozi- roma potreba avstrijskega go- spodarskega ozemlja po izho- dišču na morje, za kar jVj b'l najpripravnejši Trst. Te potre- be so spletle tesno vez me-d Trstom in Avstrijo. Kako je bila ta vez tesna in občutljiva, se vidi iz tega. da je vsako najmanjše prekinjenje stikov med Ti-stom in zaledjem, zla«tl pristanišče in nič manj zaledje to takoj občutilo. Ko je Napo- leon zasedel Trst. je n. pr. padlo število prebivalst\^a od 37.000 na 24 000, promet pa na tri mi- lijone forintov. Takoj nato pa se Ptnj. 2^. okfohra 19T^ PTT^SKl TEDNIK 5>tran Teden Rdeeegu križa Tudi letos se vrši v času od 25. oktobra do 1. novembra 1953 tradicionalni teden RK. Vse ši- roke ljudske množice se v tem času š« posebno snomitijajo na- stanka organizacije Rdečega križa pri nas. Saj vedo, da se jc na.š jugoslovanski Rdeči križ porodil v herojski NOB. Spo- minjajo se vseh članov, ki so svoja življenja darovali, da bi dosegli t>oljSe življenje srvorh dragih, za svobodo in dokončni mir. Narod, ki gradi socializem, mora biti odporen in zdrav. Ljudje, pripravljeni prebroditi težavo, sposobni za podvige in zdravstveno prosvetljeni. Tudi tepa problema se je lotil FK. Ze pri naših najmlajših je pričel. Po osnovnih Šolah in gimna/žjah ima svoje odhoro ki skrbijo, da se učenci navadijo na rrd. Čistočo in zdravo življe- nje. 2e naši najmlajši vedo. ka- ko si očuvajo zdravje, kako škodljivo vpliva na razvoj mla- de,!»a telesa alkohol, nikotin in ponočevanje. V tečaiih za hi- fTierro in prvo pomoč se učijo nuditi prvo pomoč, v poučnih predavanjih se scTOianjajo, ka- ko se obvanajeio ietike in dru- c^lh bolezni. V dopisovanju s Tiodmladkarji v državi in izven države se utrjuje tovarištvo. Navajajo se revnejšim učencem TX)magati pri nabavi knji^, obla- čil. Učencem, ki so bolni In ne morejo v šolo, pa pomoč pri učenju itd. Podmladkarji doraščajo ... Lepe lastnosti se utrjujejo ... Postajajo vzorni člani člo\'eSke družbe. Treba jih je pripraviti še za družinsko življenje. Tudi na to jc RK mi-slil. V letu 1952 je tov. Tito po- veril Rdečemu križu skrb za zdravstveno izobrazbo mladink, TTkjenih leta 1934, 1935, skrb za b^člnski odl>nri RK pof^lobiii dC'0. pregledali zdravstvene nedostatke vasi. prirejali pre- davanja, akademije in zbirali finačna sredstva. Vsi prebivalci ptujskega okra- ija naj z vsem razumevanjem I podprejo akcijo Rdoče?a križa. I ker s tem pnmasajo sebi tembra pomeni ta večje šte- vilo doraSčajočc mladine po- memben preobrat, ito vstopa v višji razred svoje §oIe in s tem pred nove in vse težje naloge svojega šolskega izpopolnjeva- nja- Za najmlajše iz te skupine mladine je ta čas najtežji; brez- skrbna otroška leta zamenjajo prve dolžnosti in naloge, minila je prva doba življenja mladega človeka, ki bo postal celota in popolnost po končani drugi do- bi, dobi resne priprave, ki člo- veka postavi v vrsto vseh dru- gih ljudi kot slanico človeške družbe. V letošnjem septembru so v prve razrede osnovnih šol zasta- vili svoje drobne korake že otroci, ki so bili rojeni po osvo- boditvi. Nič čudnega, če je nji- hovo število večje od števila otrok prejšnjih letnikov Pose- ben porast pa je zabeležilo letos vpisovanje novincev v prvi gim- nazijski razred. V Ptuju se je na primer vpisalo v prvi razred 318 novincev napram 181, kolikor jih je v drugem razredu, na Haj- dini 112 napram 44, v Cirknla- nah 81 napram 34 itd. Porast števila gimnazijskih novincev na večjem delu gimnazij presega 100 odstotkov vpisanih v dru- gem razredu in nam priča o tem, da je z vsakim letom več mla- dine deležno nižj« srednješolske izobrazbe. Prav tak poro&t zabe- ležimo v petem gimnazijskem razredu plujske kot edine višje giimnazije v okraju, kjer se je vpisalo letos 69 dijakov napram 42, kolikor je vpisanih v 6. raz- red. Skupno pa je vpisanih letos na ptujski gimnaziji 888 dijakov, kar najbrž najbolj določno ar- gumentira potrebo po novem gimnazijskem poslopju. Vrnimo se Se k osnovnim šo- lam Te imajo vpisanih v letoš- njem šolskem letu 10.228 otrok in če k tem prištejemo še števi- lo v nižjo in vi.5jo gimnazijo vpisane dijake, vidimo da pose- ča samo splošno izobraževalne šole v ptujskem okraju 12.499 učencev in dijakov ali okrog 16,6 odstotka prebivalstva TEDENSKI« .;y Sobota, 24. oktobra — Rafael. Nedelja, 25. oktobra — Zlatica Pcaiedeljeli, 26 oktobra — De- ! metrij. Tarok, 27 oktobra — Sveto- polk. j Sreda, 28. oktobra — Simen Četrtek, 29. oktobra — Ida Petek, 30. oktobra — Sonja Sobota, 31. oktobra — Gorazd ★ ZDRAVNIŠKA SLUŽBA V Ormožu ordinira od 15. ok- tobra dalje zdravnik dr. Jože Suš-terič od 7. do 8. ure zjutraj in od 4. do 5. ure popoldne. Or- dinacija Hardek 5 (pri Polanj- ko). ★ PROMOCIJA Na medicinski fakulteti v Ljubljani je promoviral za dok- torja vsega zdravilstva Rado- van Matevžič, rodom iz Ptuja — Iskreno čestitamo! sestanek v lavrču Minulo nedeljo. 18. t m., Je bil v Turškem vrhu predvolil- ni sestanek. Na njem so ude- leženci poslušali tov. Mirka Bračiča, kandidata za poslanca v republiško skupščino. Govo- ril jim je o stališču jugoslo- vanskih narodov v vprašanju corte A in Trsta ter o stališču angloameriške vlade. Navedel je vrsto notranjepolitičnih in gospodarskih vpra.^anj ter se ustavil pri novembrskih volit- vah, ko bo našo ljudstvo prav tako enotno nastopalo kot je v dnevih ogorčenih protestov pro- ti angloameriškemu sklepu v zvezi s cono A In Trstom. V diskusiji pa je tov. Bračič poslušal, ko so govorili o raznih problemih haloški prebivalci ter jim je na razna vprašanja tudi sproti odgovarjal. Govorili so mu o raznih delih, ki so v Halozah potrebna in o možnosti zaslužka v ča,su, ko ne bo vino- gradniških del. Koliko dinciriev. Isti dan, ko sem zvedel za zad- njo »senzacijo« bivšega u redni-' ka PP, lqor\a. Sentjurca, mi jej prišla v roke nova š^tevilka »Be-j sede«. V njej Sentjurc objavlja' svoj prispevek »Tisoč dinarjev«. Sam motiv zgodbe je precej za- nimiT: pomžni mož zateče svojo ženo v postelji s hiSnim prijate-; l|«9ai. Prevarani mož sicer ne' naredi nobene neumnosti, pač pa' zahteva od prijatelja denar, ki bi ga moral plačati za tako stvar ■ T jami hiSi in on mu plača 1000 dinarjev. Kasneje ta tdsočdinar- sfci bankovec leži na krožniku v kuhinji vsak dan, doSder dušev- no uničena žena no stori samo- mora. Motiv zgodbe o teh tisočih di- narjih sicer ni zrasitel na Sent- nirčenrem zekuka — kakor men- da Qi zraslo ničesar, kar je na- pisal ta marljivi plagiator, ki je vžaslh znal prepisovati cele od- stavke iz tujni del in jih objav- ljati pod svojim imenom — ven- dar to ni tako važno. Zgodba o tisočih dlnarjUi me je spomnila nehote na nekaj drugega: koliko dinarjev bi trroralo ležati vsak dan na krožniku pred Igorjem SentjuTcem? Koliko sramotnih novcev bi ležalo pred človekom, ki se jc prodal huje kot vlačuga? Sentjurc je zaprosil v Miinche- •nu za politični azil. Vsakdo, ki malo bliže pozna stremuški in kraroarski značaj tega »pisate- lja', ve, da gre pri tem pred- vsem za umazano kupčijo. Lahko mimo pričakujemo, da bo Sent- jurc začel blatiti v tamkajšnjem tisku našo zemljo, kajti prodani duši Sentjurčevega kova ni sve- to prav ničesar, kadar gre za de- nar. In ta denar mu bo tujina za judežev posel tud; dalči. Se nekaj je značilno: Sentjurc je storil svoj podli korak v tre- nutku, ko je naša zemlja kot en mož vstala v obrambo naših pra- vic v Trstu. Kadar podgane za- čutijo nevarnost, bežijo z ladje. Sentjurc se je menda bal, da bi moral v vrste rtaše Armade, če- prav se je junaško boril v vrstah Hitlerjevih hord. V blstvn je na- vaden dezerter, ki bi mu moralo soditi vojaško sodišče. Morda mis'li, da se bo v »doglednem« času lahko vrn-.l nazaj kot »mu- čenik« in za tem se zopet skriva kramarska duša, kj pa se je to- krat precej uštela. Sentjurc je imel tudj bujno domišljijo. V svoji častihlepnostl ni poznal meja. Slovenija je bila za njegov »velikanski umetniški duh« vse premajhna. Rad je to- žil, da tukaj kot pisatelj ne bo imel nikoli uspeha, ker prj nas za to nj pogojev. Santal je celo o »svetovni« slavi in zdaj je od- rinil v svet". Žalostna slava za tako ceno! Ljubitelj senzacij, ki za nas niso prebavljive, je odšel k svo- jim. Njegovi stari znanci in boj- ni tovariši iz časa vojne ga bo- do gotovo z odprtimi rokami sprejeli. Za nas pa bo ostal de- zerter in prodana kramarska duša. Miha Pvemec IZ MAKOL Tudi v Makolah nas jc pre- senetila novica, da .se Anglo- amerikanci ter Italijani na ta- ko nesramen način barantali pri zeleni mizi z našim ozem- ljem ter našimi ljudmi, ki žive danes izven naših meja, to je, z našimi primorskimi brati Povsod kjer si srcčaval ljudi, je bila v teku zadnjih dni debata o Trstu ter o nezaslišanih gro- zodci3t\'"lh. katerih se s-pominja vsakdo, ki je živel pod italijan- sko okupacijo. Povsod, kamor prldoš, naletiš danes samo na TX!govore, ki se .sučejo okoli Trsta. Vsakdo od najprepro- stejšega kmeta do inteligenta reče: Trst je na.š, četudi se bo treba zanj boriti! V teku so priprave za bodo^ volitve. Po vaseh so zbori vo- livcev. Preteklo nedeljo nas je obiskal naš kandidat tov. Tram- šek ter na sestankih razprav- ljal s svojimi volivci o vseh pe- rečih problemih, ki telijo naš kraj. Volivci iz Ane in Scge so predlagali, naj bi OLO prijspe- val h končni dograditvi ceste MalTole—Soga ter so obljubili, da bodo pri teh delih pomagali s prostovoljnim delom. Pretekli teden so se končala dela na stavbi, kjer bo bodoča zdravstvena postaja. Makolčani so zelo veseli, da se jim je iz- polnila že davna želja, da bi vsaj enkrat na teden prišel v ta kraj zdra\T:i:k. Do sedaj je bil najbližji zdra\Tuk v Polj- čanah ter dvakrat tedensko v Majšperku. Tudi ostale stavbe v Makolah so dobile čisto drugo lice. Po- sebno lepo je renovirana stavba Občinskega IX). Za njo ne za- ostaja stavba Kmetijske zadru- go. Treba bi bilo resno pomi- sliti tudi na dograditev Zadruž- nega doma ter na tako potreb- no prosvetno dvorano. Na ža- lost v letošnjem letti ni upa- nja, da se bo tu kaj storilo, ker ni za to potrebnega denarja. Največ sitnosti je s cesto, ki vodi od križišča Poijčane—Ptuj v Makole. Ob vsakem neurju se kaj radi zomaše obcestni jarki, ko voda sproti odnaša nasuti gramoz ter razjeda cesto. Kdaj se bodo zbudili iz spanja gasil- ci ter pričeli z zidavo tako po- trebnega gasil.^^kega doma v Makolah? Stvar sama po sebi ne bi bila tako težavna, saj imajo na razpolago stavbo pri po.šli, kjer bi se še našlo dosti gradbenega materiala, posebno strešne opelce, da jim te ne bi bilo treba kiipovati. No. korajža velja! Le brž na delo, dokler Je še topla in lepa jesen! Vreme v letošnji jeseni dobro streže našim kmetom. Poljski pridelld so že (razen krme za svinje) po večini vsi posprav- ljeni. Tudi setev se bliža kon- cu. Letos so kmetje posejali nekaj več žita kot lansko le- to, ker so njive suhe in je ora- nje dosti lažje od drugih let. V trgovini je veliko povpra- ševanje za živinsko soljo, ker imajo vsi lunetje v ravninskem predelu blatno krmo. Soli ni nikjer mogoče dobiti, da bi jo pokladall živini. Elektrifilracijski odbor Je pridno na delu. Vas Mostečno že im.a električno razsvetljavo. Predeli Ane ter Ložnice so že pričeli s postavljanjem drogov. Tudi v Dežnem so že začeli raz- mišljati o elektrifikaciji, vendar bi jih ta dela precej *tala, ker so hiše ter gospodarstva med- sebojno zelo odd?iljena. Z do- bro vollo ]x) tudi tam uspelo, da jim bo zasvetila elektrika. P. J. ¥ ZA VEDNO NAS je ZAFUSTU. Te dni smo spremljali na zadnji poti na pokopališče nre- rano umrlega tov. Franca Kelca iz Cirkulan. Dolgo je bolehal in trpel zaradi neozdravljive bo- lezni, ki sa je prezgodaj spra- vila v grob. Vsa leta službova- nja na občini je opravil nešteto drobnih nalog z voljo in požrt- vovalnostjo, zaradi česar ga je v.9e ljudstvo cenilo. Bil ie no- trpežljiv, skromen in vljuden ter zaveden Slovenec. Zastonni- ki vseh domačih organizacij so se udeležili pogreba in so h grobu p>oložili vence. IZ CIRKULAN Tov, Mirko Bračič se je v Cirkulanah, v svojem rojstnem kraju, zahvalil ljudst\nj za za- upanje, da so na predlagali za kandidata za pomladi ni obiskala slana niti uničujoča megla. Člani Vinarske zadruge ne- usmiljeno grajajo, kako mora- jo čakati na denar za mošt za- radi tega, ker dobiva Vinarska zadruga premalo gotovin^e. Po- časno izplačevanje onemogoča prebivalcem Haloz redno pla- čevanje obveznosti in nakup življenjskih potrebščin, saj vsakdo komaj čaka na izkupi- ček za mošt. da bi si kaj na- bavil. R A Z P R O D A J A L C e M ! Ker zahteva Mariborska tiskar- na, da ji plačam« račun za vsa- ko Itevilko sproti, prosimo raz- prodajalce, da nam v bodoče sproti dostavljajo denar, ne pa kot preje, za cel me«-?« skunaj Uprava. je v letu 1814 dvignil na 60 mi- lijonov forintov, leta 1815 pa prebivalstvo na 45.000. Odločil- za procvit Trsta pa so bile odredbe Marije Terezije, ki je razglasila vso luko za s-vobodno, uredila pristanišče ter tudi pravno stran trgovskega in po- morskega prometa. Njene od- redbe se smatrajo za seme bo- dočega razvoja. Trst se je pri- čel nato na.glo razvijati, dočim so Benetke hirale. Prosta luka je gospodarsko podlago mesta hitro spremi- njala. Iz malega sejmskega in krajevnega središča, kjer se je v srednjem, pa še v začetku novega veka, razvijala le tr.go- vina s Kranjsko in bližnjo Hrvatsko in jc bilo mesto ome- jeno le še na hribček Sv. Ju- sta, se je Trst razvijal v med- narodno tržišče, kjer so pričele dežele Jadranskega. Egejskega in Sredozemskega morja ter Srednje Evrope izmenjavati svo- je produkte. Druga doba razcve- ta so je pričela po otvoritvi Su- eškega prekopa leta 1869. v r/e- zi z železniško progo, ki se je med tem zgradila od Dunaja do Trsta. S tem je postalo mesto tržišče za razne dele sveta. Do otvoritve Sueškega prekopa je bila tržaška trgovina skoraj iz- kljuČTM) evropska. Z otvoritvijo te.ga prekopa pa je postal Trst tudi najboljše evropsko prista- nišče za Orient. Trgovina z Orientom je kma- lu zelo spremenila razmerje v prometu. Dočim je bilo leta 1848 od 147 milijonov kvintalov prometa, le 30 milijonov iz ne- eNn-opskih dežel, je bil ta pro- met tik pred prvo svetovno vojno v razmerju 1,75 milijarde kv., proti 700 milijonov kv. Najvažnejša država za trfaški promet prod prvo svetovno voj- no je bila Avstro-Ogrska. Sko- zi Tr^t je šlo 67—80 odst. vsega avstrijskega uvoza in 45—60% izvoza. V mestu je sicer nastalo ludi nekaj industrije (ladjedel- nice, parni mlini, pivovarne, ra- finerije, plavži itd.), ki pa je bila do pi-ve svetovne vojne v primeri s trgovino in prometom ]e manj pomembna. Sele ko je Trst izgubil zaledje — po pT\n svetovni vojni — in prišel pod Italijo, je postala industrija važ- nejša in nova država jo skuša izrecno podpirati, zlasti ladje- delnice, ki grade državi pred- vsem vojne ladje, največ pod- mornice. Država podpira tudi rafinerije, in je v tem pogledu zgradila precej novih naprav. Vse to pa uspeva le ob izredni podpori države, ki je tudi sko- raj edina naročnica. Tako vidimo, da je Trst po- stal gospodarsko pomemben še- le v trenutku, ko je postal mo- derno industrijsko in trgovsico mesto ter veliko tržišč-^ bivših avstrijskih in drugih dežel v Srednji Evropi. Zanimiva je sta- tistika glede razvoja Trsta in Benetk o številu prebivalstva v raznih razdobjih: Benetke leta 1586 152.456 preb. leta 1781 134.869 „ leta 1914 165.000 „ leta 1922 172.939 „ leta 1936 275.362 „ Trst leta 1586 ok. 3.000 preb. leta 1781 ok. 30.000 „ leta 1914 ok. 244.6.S5 „ leta 1922 ok. 239.447 „ leta 1936 ok. 250.476 „ §te\'ilke in primeri iz zgodo- vine Jasno kažejo, da je po- trebno za. raz\'0.j Trsta veliko enotno in gospodarsko povezano zaledje. Pot po tem zaledju mo- ra bili odprta in prosta vseh ovir. Nara\mo zaledje Trsta pa je slovensko ozemlje. Izključe- no je, da bi obe tržišči In pri- stanišči. Tr>=;t in Benetke, mogli uspevati v ok^nru enotne gospo- darske in politične zgradbe. To smo videli po prvi svetovni voj- ni, ko je Trst pod Italijo ob- čutno nazadoval in ko je pro- met daleč za onim iz leta 1913, ko je dosegel svoj višek. Tudi notranja struktura me- sta glode na nacionalne in so- cialne plasti prebivalstva se je v Trstu, odkar je postal sve- tovna luka, naglo Izpreminjala. o čemer bo govora v naslednjem članku. Stran 4 PTTTJSKT TFDVTK Ptnj, 2^. oktobra 1951 Obsodbe v zvezi z neresničnimi vestmi o onemoaočeni birmi na Cvetiinu v sredo, 14. oktobra t. 1., je bila v Ptuju pred Okrajnim so- diščem druga razprava o obtož- nici zoper Kogovšek Radota, avtoprevoznika iz Ptuja, in zo- per Klemene Joška, župnega upravitelja iz Vumpaha št. 2, ki sta bila obtožena zaradi raz- širjanja neresničnih vesti o uradnem delovanju UD V Iva- nec, kar utegne škodovati njeni časti in dobremu imenu. Obtožnica je očitala Kogov- šek Radotu, da je 8. avgusta t. 1. v obednici cvetlinskega župni- šča pripovedoval navzočim du- hovnikom, da je napad na škofa Salis-Sevisa organizirala UDV Ivanec, obtoženemu Klemencu Jošku pa, da je to prenašal na- prej, predvsem svojim poklic- nim znancem, med njimi Voda Ivanu, župnemu upravitelju v Staršah, dr. Cukala Francu v Mariboru, Krepek Jašku, neke- mu Selmšku, visokošolcu iz Starš, in kuharici Rodošek Ma- riji. Po zaslišanju in soočenju ob- tožencev ter prič, pri čemer so odigrale nekatere priče kot na primer Rugani Anton in Lonča- rič Drago z zavestnim govorje- njem neresnice prav svojevrst- no vlogo, je sodišče izreklo sod- bo o obsodbi Kogovšek Radota na dva in pol meseca zapora in Klemene Joška na 3 mesece za- pora ter na plačilo stroškov ka- zenskega postopanja; Kogovšek Rado 800 din, Klemene Jošlco 700 din. Značilno za to zadevo je. da sta hotela Kogovšek Rado in Klemene Joško z vpletanjem UDV Ivanec v cvetlinski pri- mer preprečitve birme škofu Salisu zamegliti sliko odpor- niškega duha delov^nih ljudi proti škofu Salisu, znanemu vnetemu pristašu in pobudniku fašističnega ustroja bivše NDH, ki mu niso dovolili, da bi bir- mal njihove otroke. Prisojala sta to le organom UDV Ivanec, kot da ljudstvo v svojem ver- skem čustvovanju ne bi moglo niti smelo odločati, kateri škof sme pred njim opravljati ver- ske obrede in kateri ne. S tem tolmačenjem so se verjetno za- dovoljili nekateri navzoči na obedu v cvetUnskem župnišču in osebe, ki jim je to razlagal Klemene Joško. Z njim pa se nikakor ni moglo zadovoljiti ljudstvo s Cvetlina in okolice, ki je pokazalo svoj odporniški duh tudi v tem primeru. Upravičeno je v zadevo mo- ral poseči javni tožilec in na podlagi ugotovitev preiskave obtožiti krivce zaradi blatenja ugleda UDV, ki iz\rršu1e opra- vila v svojem delokrogu, ki so določena z zakonom in drugimi predpisi FLRJ. Na podlagi ugo- tovitev razprave pa je morala slediti tudi gornja obsodba, ki bi bila nedvomno težja, če bi sodišče ne upoštevalo raznih olajšilnih okob'ščin. Rojstva v Ptuju Erhatič Antonija, Zagorel 80, je rodila sina Franca; Brec Ana, Gruškovec 11 — Martina, Klru- šič Marija, Kočice 36 — Marijo; Kovačič Vlasta, Kidričevo I.b — Boruta; Klemen čič Lucija, Apače 2 — Stanislava; Kovačič Matilda, Ormož 35 — Silvo; Be- ranič Marija, Zupečja vas 3 — Martina; Furek Irma, Zlatolič- jc 7 — Jožico; Hostnik Cecili- ja, Majski vrh 20 —Marjana; Križanec Zlata, Višnica 50 — Štefko; Weiksler Alojzija, Ki- dričevo — Franca; Grabar Ivan- ka, Ptuj, Ljutomerska 14 — hčerko; Slanic Marija, Zg. Ve- lo vlak 5 — Katarino; Petrovič j Marija, Kidričevo — Karla;' Reziak Marija, Budina 33 — Silvo in Marto; Irgl Marija, Destemik 53 — Romana; Kranjc Franči.ška. Gomila 15 — Franca; Medved Marija, Leskovec 4 — Marjana; Vrabič Veronika. Maj. šperk 10 — hčerko; Arnuš Ana, Destemik 51 — Ormara; Seru- ga Frančiška. Veličane 17 — Dra»a; La.šič Katarina. Marjeta na Dravskem i>oliu 68 — Iva- na; Eer Marija, Znbjak 40 — Marijo; Mohorko Angela, Str- mec 38 — Tereziio; Forstnarič Ivana. Markovci 25 — Danila; Potočnik Ivana, Preša 24 — Silvo: Kramberger Marija, Zab- jak 21 — Franca: Zorko Mari- ja. Ptuj. Med vrti 4 — Alenko; Tn-nlak Štefanija. Vuzcnica — Milico; Kolarič Mariia. Krčevl- na 41 — Marjana. Smigoc Juli- jana. Renišče 47 — Franca. Si- monič Ida, Zavrč 11 — Marja- na. Smrti v Ptuju Milošič Liza, roj. 1889, Mali Okič 3; Mojzer Ivana, roj. 1880, Ptui, Nova vas 66; Deti ček Anka, 1953, Kidričevo; Geld Štefan. 1953. Tumišče pri Mur- ski Soboti. Poroke v Ptuju Tovornik Alojz, Grede, Bo- sanski Brod in Arnuš Marija, Strejaci. SLOVENSKI PREGOVORI IN REKI Trikrat mora Imeti človek fjomoč: ko se rodi, ko se ženi in ko umrje. Redki so prijatelji v nadlogi. Starost je priča, kako jc kdo mladost preživel. Ob svojih žuljih je malokdo j obogatel. Ako bi ljudje ne mrli, konj \ ne drli, bi bili že davno svet ■ podrii. 1 Ne upaj možu. ki ne zna, kaj dela. Eno leto je dolgo, več jih pa hitro mine. Dober izgovor je boljši kakor devet zagovornikov. Ako človek ne more biti lep in bogat, kakor bi rad, lahko je dober in posten. V ponedeljek, 19. oktobra 1953 • popoldne, je požar uničil v Tr- ničah tri skronuie delavske hi- šice z gospodarskimi pritiklina- mi, in sicer Sagadin Avgusta. Gojčič Alojza in Gojčič Franca. Nesrečnih bi bilo prav gotovo še več delavskih družin, kate-1 rih hiše se vrstijo druga poleg! druge od pogorelih hiš dalje,' če bi ne prihiteli takoj na po- moč gasilci iz Tmič, Prepolj, Starš in Ptuja, ki so ogenj lo- kalizirali. Tri družine so tudi ob ves pridelek žitaric in krme, de- loma pa tudi krompirja, ki je bil spravljen v pritiklinah. Kako je izbruhnil požar, ni znano. Po pripovedovanju ljudi, je izbruhnil v Sagadino\d hiši in takoj .zajel še poslopji Aloj- za in Franca Gojčiča. Pri ga- šenju se je poleg gasilcev iz bližnjih vasi izkazalo tudi več žena in deklet, ki so neumorno nosile vodo v čebrih in dušile požar. Ptujski gasilci so se mo- rali takoj vrniti po rczer\'-oar za vodo, ker je v plitvih stu- dencih bližnjih hiš zmanjkalo vode, kar je znatno o^dralo ga- šenje. Ob tej nesreči treh delavskih družin ne bi smeli prezreti st-^ re izkušnje, da prihajajo sova- ščani k pogorišču, ne da bi pri- nesli s seboj posodo za vodo in ne da bi pomagali v verigi podanjanja vode. Vso požrtvo- valnost je pokazala Vida Zun- kovič iz Trnič, ki se ni ozirala na težko poškodbo na nogi, iz katere ji je curljala kri, temveč je neumorno pom.agala dalje pri gašenju. Končno je bila preneljana v ptujsko bolnišnico. Škoda bo le delno krita z za- varovalnino. Z obrazov priza- detih se je bralo, da jih je ta nesreča težko prizadela in da so se znašli pred novim trplje- njem, samoodpovedjo in skrbjo za nov krov in živež. Ljudstvo je z njimi sočustvovalo in vse ka- že, da jim bo tudi rado poma^ galo, da se bodo laže izkopali iz najhujše stiske. NESREČE IN NEZGODE Ptujska bolnišnica je v zad- njem času nudila pomoč nasled- njim ponesrečencem: Kolariču Miroslavu iz Središča 218 (od- rezal si je prst), Stuhecu Avgu- stu iz Lešnice (zlorn noge), Po- točnik Marjeti iz Spuhlje (po- .škodbe noge), Kristoviču Janezu iz Zabovc (padec); Gojkošeku Otmarju iz Krčevine (padec); Horvatu Petru iz Makol (po- škodbe noge); Rubčiču Jožetu iz Središča (prevrnil se je z mo- torjem); Jesihu Ivanu iz Senešc (poškodbe noge); Piberčniku Stanku iz Zerovinc (poškodbe noge); Vidoviču Jakobu iz Ve- like Vamice (poškodbe po na- padu); Cušu Francu iz Gaber- nika (nekdo ga je zabodel z no- žem); Zvegla Cirilu iz Podgorc (poškodbe na glavi); Kocipru Francu iz Hermane (pes ga je ugriznil); Kolariču Jožetu iz Pavlovskega vrha (vnel se mu je smodnik v predpasniku ter ga ožgal po vratu in prsih); Vo- du.šeku JaJiobu iz Maclja (od- sekal si je palec); Cmiku Jožetu iz Apač (vsekal se je); Grubič Ivanki iz Vitana (poškodbe na rami); Juriču Alojzu iz Dornave (konj ga je udaril); Kodriču Ivanu iz Žagojič (nekdo mu je med pretepom polomil rebra); Zamuda Tereziji iz Stojnc (po- H^odbe na roki): Zirovniku Iva- lu iz Dravinjskega vrha (sploš- le poškodbe); Juhnaru Konradu 2 Zabovc (padel je z električ- nega droga): Šibila Janezu iz \pač (padec) Cene na ptujskem trgu na ptujskem živilskem trsu v sredo, dne 21. oktobra 1953 za liter, kilogram ali komad Povrtnine: čebula 30, česen 150. fižol (lu':čeni) 30. fižol (stročji) 30, hren 40, krompir 10. paradižnik 20. paprika 20, koleraba 20 karfiiola 25, peter- šilj 40, pesa (rdeča) 20, redkev 15, solata (endivija) 20. špinača 40, zelje frdeče) 10, zelje v gla- zaseka 2-50. Maščobe: maslo surovo 400. zaseka 250 din Žitarice: koruza 25, oves 30, proso 30, pšenica 35, zdrob (ko- ruzni) 40 din Perutnina: kokoši 250—400, purani 400—?00, piščanci 300 din. Sadje: grozdje 60. hruške 40, jabolka 28, orehi 120, .slive 30 din. Mlečni izdelki: mleko 20, sme- tana 100—120. sir 60 di^.. Ka-rno: r^obe 70. jajca 13. ko- stanj 18. repa (kisla) 16 korenj- Ček (rdeči) 40, ohrovt 10 din. Cene pri Rožniku — Ptuj Jabolka 28 hruške 25 orehi 120, kostanj 10, čebula 27. če- sen 90. krompi*- 8.50, 1"-" i sena 50 din. Molčati n: nobera umrtnost, pa vendar je težko. Poharc Jože: (Nadaljevanje) | Sproti je javil vsako naj-! manjšo zanimivost, ki nam bo lahko koristila. Komandir je bil vesel te njegove iznajdljivo- ' sti. Pripravili so se tudi strelci in avtomatičarji. Vsakdo za se in vsi .skupaj smo hoteli biti čimbolj prikriti in čim bolj pripravljeni. V borbi gre za se- kunde. Začelo se je daniti. Z desne si rani smo opazili močan ogenj sovražnikovega težkega mitra- Ijeza. Njemu so sledili strelci, ki so začeli z napadom proti nam. Primerno smo jim odgo- vorili z našim ogniem. Takega najbrž sovražnik ni pričakoval. V ozadju je stopila v akcijo tudi naša artilerija, ki je po naši sodbi uspešno tolkla po sovraž- niku. Začela je resna borba. Še pred našim jurišem se je so- vražnik začel umikati. Izsub na na-J^i strani ni bilo. Laže je bil ranjen le kurir. Hitro smo pro- dirali dalje. Rdeči so menjali svoj položaj. Naši fa'nlje kljub naoornemu pohodu, ki je trajal celo no?, niso hoteli zaostajati. Sovražnika so hoteli čimbolj oslabiti. Razveselilo nas je, ko smo zagledali dobro zakrite t^.nke. ki so se pomikali izza bližnjega gozda. Pravi orjaki, ki sn nam olajšali nadaljnje o^e^^acije. Nad seboj smo zagledali prva Ir+sla •>rdečih<', ki so napadla na^e fpnke. Ti so se v hipu umaknili v bližnjo koruzo, ki je bila ponekod višja od tankov. Letalci niso hoteli odnehati. Polnih 15 minut so krožili nad našim položajem in so nas ne- prestano nadlegovali. Kolikor nas niso mogli odkriti, so nas pa zadrževali, da nismo mogli začeti z napadom. Naš bojni načrt je bil, da s pomočjo edi- nic z desnega in levega krila zasedemo vas. ki je bila neda- leč od nas, od vznožja do vrha hriba. Kmalu so nam prihitela v pomoč tri lovska letala in pregnala sovražnikova letala. Tanki so se hitro razvrstili v bojno črto in odhiteli v napad. S klinom v bojno črto rdečih je njihova odpornost močno po- pustila. BORBE SE NADALJUJEJO Rdeči so se zopet vkopali pri prvih hišah pred vasjo ter se zavarovali z močno artilerijo. Ob cestah in prikritih legah so naši izvidniki opazili protitan- kovsko orožje. Posamezni tanki ne bi mogli vzdržati v napadu. Pripravili smo se za juriš. Vdru- gič so se zarvrstili tanki v boj- no Črto. V njihovi zaščiti smo se premikali naprej. Rezek žvižg... Na vse grlo je zagrmel bojni klic: »Hu- raaaa ...« Zaropotali so avto- mati. V ozadju je dobro maski- ran in zakrit drdral težki mi- traljez ter sekal po sovražni- kovih vrstah, ki so se tako hi- tro umikale, da smo jim komaj sledili. Gnal: smo jih brez po- puščanja do konca vasi. V vasi se rdeči niso poskušali upirat' ter zadrževati naših enot. Ko so na koncu vasi naši tanki pri- hiteli izza hiš, so nas poskušal: zaustaviti. Zopet smo napadli in pregnali rdeče izza vasi ter jih potisnili več kilometrov daJec od vasi. Sovražnik ni imel časa za oddih. Močna opora so nam bili prenosni topovi, ki smo jih prenašali sami, seveda ne pi-edaleč. Nad nami so se še enkrat pojavila letala rdečih in v nizkem letu preletela naše položaje. Kmalu so bila nazaj in začela obstreljevati naše po- ložaje in tanke, dokler jih niso pregnala naša letala po učinko- vitem spopadu v zraku. Na.^a artilerija je pridno obstreljevala položaje rdečih. Se en juriš . . Rdeči so mo- rali ponovno zapustiti svoje po- ložaje ter se umakniti. Na naši strani smo imeli v spopadu 1 mrtvega, 2 težko ranjena, ene- ga laže ranjenega ter enega pogrešanega vojaka. Zaplenili smo v tej borbi dva lahka pu- škomitraljeza, ujeli mitraljczca ter uničili veliko število voj- nega materiala, ki ga nismo ta- koj preštevali. Poročilo o plenu smo dali pozneje. Na.so borbo so z bližnie tri- bune opazovali številni domači in tuji oficirji ter novinarii. Vse nas je navdajal ponos, da smo do^egM tak uspeh in da smo tako dostojno izvršili svojo nalogo. V zvoniku bližnje cerkve 1e udarilo dvanajst in za tem je zapel zvon ... Opazili smo belo zastavo. k.ar je bil zn^^k. da nastopijo -^nremi^-^e« in prišel — konec manevra. ____ Š?ORT DomaČi derbv se je končal z zmago Aluminija Drava-Aluminij 0:1 (0:1) Težko pričakovana tekma se je končala z zmago Aluminija. Sam pričetek je pokazal, da se bosta moštvi borili, toda ko je v 20. minuti Aluminij po Zelez- niku dosegel edini gol z razda- lje 40 metrov po krivdi doma- čega vratarja, se je pričelo pravo nabijanje z obeh strani. Aluminij je takoj po doseženem golu pričel zavlačevati, medtem ko je Dravin napad zapravljal 100 odst. prilike. Najlepšo pri- ložnost za gol je zapravil v 33. minuti drugega polčasa Ga- vrilov, ko je streljal na prazen gol in ga zgrešil. Sodnik Jenko tudi ni priznal gola, ki ga je dosegel Herceg za Dravo. O tel^mi sami pa lahko rečemo, da moštvi nista zaigrali tako, kot smo pričakovali, prav po- sebno Drava, ki je razočarala ■ nad 700 gledalcev. S to zmago' je Aluminij zasedel 4. mesto, j Drava je obdržala drugo, toda že prihodnjo nedeljo igra z Rudarjem v Trbovljah, kjerima^ zelo malo izgledov za uspeh. Aluminij pa ima v gosteh Pro- \ letarca iz Zagorja in upamo, da se bo tudi to not uveljavil in: osvojil obe točki. j Lestvica slov. nog, lige (vzh. del): Rudar Trbovlje 4 3 O 1 19:9 r. Drava Ptuj 4 3 0 1 12:7 6 Nafta 4 3 0 1 15:9 6 Aluminij 4 2 11 6:5 5 Rudar Velenje TI 2 O 1 7:7 4 Proletarec 4 2 0 2 7:7 4 Železničar 4 1 0 3 9:8 2 Sobota 3 1 0 2 8:9 2 ZSD Celje 4 1 0 3 3:11 2 Kovinar 4 0 1 3 4:19 1 i Ostali rezultati: I Rudar (Velen.je)—Kovinar 1:0 2elcz?ii??»r—Rudar (Trbovlje) 4:0 Nafta—Proletarec 2:1 Sobota—ZŠD Celje 4:3 ROKOMET Branik—Drava 14:13 (3:5) Takoj v prvem polčasu je Drava zaigrala zelo lepo in po- vedla na 6:2. Nato je proti koncu polčasa popustila, da so Branikovci močno znižali. Tudi v drugem polčasu so bile za Dravo usodne zadnje minute, ko je Branik dobil prednost treh golov in tega Drava ni mogla; več izenačiti. Igra je bila ena- j kovredna, lepa rn ostra. Boli bi odgovarjal neodločen rezultat. Pred 200 gledalci je sodil Za- j krajšek iz Celja in precej oško- doval domače. -Ic Vsaka popustljivost se maščuje v sredo. 14. oktobra 1953, je obravnavalo okrajno sodišče v Ptuju obtožnico javnega tožilca zoper Frančiške Rajh iz Harde- ka štev. 4, ki očita imenovan: poneverbo 21.792 din v sektorski ambulanti v Ormožu, 618 din dr. Hribarju in 10 penicilin injekcij v vrednosti 5000 din. Na razpravi jo Frančiška Rajh priznala, da se čuti krivo, da obžaluje dejanje v celoti ter da potrjuje svoje navedbe v pre- iskavi. Tekom te je navedla, da je bila v stalni denarni stiski. Porabljeni službeni denar je na- meravala vrniti- Vso krivdo je vzela na se. Iz pisem pa, ki so v spisu, pa se vidi, da je Rajho- va zašla v stisko šele po omo- i žitvi in da jo ie družinsko ne- soglasje spravilo v nezaviden položaj. Dejanja so ji bila dokazana z ugotovitvami revizije poslovanja sektorske ambulante v Ormožu. j Sodišče l'e izreklo kazen 8 mesecev zapora. Kot olajševal- I no pri odmeri kazni je bilo upo- števano priznanje Rajhovc, nje- no obžalovanje in priipravljenost poravnati nastalo šKcao ter okolnost. da mora skrbeti za družino. M se ^eokrosii grobove Oglasi in objave Na podlagi Uredbe izviknega sveta o prodaji stanovanjskih hiš iz sklada splošno ljudskega premoženja ter sklepa seje Ob- činskega ljudskega odbora Star- še z dne 23. septembra 1953, je razpisana JAVNA DRAŽBA za prodajo naslednjih stano- vanjskih poslopij na območju Občinskega ljudskega odbora Starše. Cenilna vrednost hiš: Encol^u št. 15 cena 352 494 din; Eno^^ar.ovpnjska hiSa v Zla- toličju št. 37 cena 113514 din;. Enostanovanjska hisa v Mar- jeti št. 16 cena 85.292 din; Dvostanovanjska hiša v Star- šaih št 31 cena 318.593 din Dražba bo v nedeljo, dne 15. novembra 1953, ob 9. uri do- poldne v prostorih Občinskega ljudskega odbora Starše. Iz pisarne Obč. LO Starše. OPOZORILO ŽIVINOREJCEM! V vseh sosednih okrajih je ugotovljena svinjska kuga in tudi pri nas obstaja upravičen sum na njo. Sosedni okraji so svinjske sejme prepKjvedaLL V ptujski klavnici se koljejo svi- nje iz sosednih republik in je pričakovati, da bo kuga tudi tu ugotovljena v več primerih. Da se prepreči širjenje kuge v večjem obsegu, se do nadalj- njega svinjiSki sejmi ukinejo. Vsak primer obolenja pri svi- njah se naj javi okraju. Zivino- ogledniki se naj pri izdaji ži- vinskih potnih listov prepričajo, ali so svinje zdrave. Iz pisarne OLO — tajništvo za gospodarstvo. OLO PTUJ — gospodarski svet namerava poslati 5 kandi* datov v katastrski administrativ- ni in risarski tečaj, ki bosta pri Geodetski upravi v Ljubljani. Kandidati so lahko moškega ali ženskega sipola z dopolnjenim 17 letom starosti in nižjo srednjo šolo. Tečaja bosta trajala predvido- ma tri mesece,, kandidati ptuj- skega okr. LO pa bodo nčunešče- ni po us.pešno opravljenem te- čaju pri Katastrskem uradu v Ptuju. Kandidati naj pošljejo piscne- ne ponudbe na OLO — gosp. svet do vključno 28- okt. 1953. OLO Ptuj — aosp-idarsJcl svet bo kandidate podprl s štipendijo in vsemi potrebščinami na tečaju. Gosipodarsski svet OLO Ptuj OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sobota, 24. oktobra 1953, ob 16. (4.) uri: Franc Sal. Finžgar: »OIVJI LOV*EC«t, narodna igra s petjem v štirih dejanjih. Zaključena predstava za učen- ce v gospodarstvu. Sobota, 24. oktobra 1953, ob 20. (8.) uri: Franc Sal. Finžgar: »DIVJI LOVEC«. Tretja re- priza. Nedelja, 25. oktobra 1953, ob 15. (3.) uri: Franc Sal Finžgar: »DIVJI LOVEC«, I*rodaja vstopnic pri gledali- ški blagajni dan pred predsta- vo in na dan predsteve od 15, do 17. ure, v nedeljo od 9. do 11. ure ter eno uro pred pred- stavo. Rezerviranje vstopnic v gledališki pisarni (telefonska številka 71) dnevno od 8. do 12. uro, raizen ob ponedeljikih. MESTNI KINO PTUJ pred- vaja v dneh od 23. okt. do 25. okt. 1953. ameriški film »Pet prstov« in tednik »Filmske no- vice 38« in v dneh od 27. do 29. oktobra 1953, ameriški film -»Rapsodija otožnostiT. Marljivo gospodin,isko pomoč- nico iščem. Cigula, Zupetinci. p. Anton v Slov. gor. Ob prekinitvi brivske ^ obrti zaradi smrti mojega moža Ja- neza Vogrinčiča. se vsem dose- danjim strankam iskreno za- hvaljujem ter jih obveščam, da sama nadaljujem frizersko obrt. in se cenj. damam vljudno pri- poročam. JELENA VOGRINCIC. česalnica Hrvatski trg 1 — Ptuj Freklicujem izgubljeno knjižico za dvokolo zj^iamke Stvria šte- vilka 446135, na ime Franc Znidarič iz Gajevc štev. 42. Vljuden uslužbenec Podpisana Marica Brazda iz- javljam, da sem se naknadno prepričala, da moje trditve o uslužbencu posredovalnice za delo. navedene v članku pod gorn.^im naslovom v Ptujskem tedniku z dne 21. avgusta 1953 ne odgovarjajo resnici in jih spričo tega preklicuiem. ker ni- mam povoriq očitati p-i'"-'lo'^«. mu '.'"'''žbenni nevliridnega ravnanja. Brazda Marica