POKLJUKA — V.s/ tekmovalci skupaj z mladino in preživelim Prešernorci so se v soboto udeležili spominske slovesnosti ' ob spomeniku padlih borcev tretjega bataljona Prešernove brigade. Leta je 14. decembra 1943 bil zadnji boj, v katerem je padlo 79 borcev. Le nekaterim se je uspelo prebiti iz Lovčevega hotela. Boj je bil hud in nihče se ni predal: v tem je veličina zmage, tega spopada. Zbrane je pozdravil prvi komandant Prešernove brigade in predsednik domicilneg odbora Prešernove brigade Ivan Javor-Iztok. O herojski bitki je spregovorila predsednica OK ZSMS Radovljica Marjana Rešter. Kulturni program so pripravile učenke n učenci Q& Josipa Plemlja z Rleda. V Bohinjski Bistrici je ob svojem krajevnem prazniku v domu Jožeta Ažmana krajevna organizacija ZRVS razvila svoj prapor. — Foto: D. Humer in XXXIII. Številka 96 ^"■•vitelji: občinska konferenca SZDL orni urednik Andrej 2alar USILO SOCIA Zaključek začetek hkrati Tpetek, 19. decembra, bodo v kranjski občini \Poapisali dogovor o temeljih družbenega pla-«a do leta 1985, samoupravne sporazume o temeljih planov interesnih skupnosti za mako obdobje in še nekatere druge dogovore fer sporazume, odločujoče za razvoj občine \v prihodnjih petih letih Petek 19. decembra, bo za kranjsko občino pomemben dan Med reteK. i». zvečer bodo v poslopju občinske skupščine zrtopni?i temeljnih inKdrugih i^c^H^druženela dela\ krajevnih skupnost, samoupravnih inte-i«T«rih skupnosti podpisovali najpomembnejše planske doku-^ŠZ^t^Z^o obdobje do leta 1985. Delegati temelj, i* SSega družbenopolitičnega m gospodarskega življenja bodo tSlTi dmžbeni dogovor o temeljih družbenega plana kranjske obč,-»Cd tetama 1981 in.1985, samoupravne ^razume>o temelj* planov •^orav^Th interesnih skupnosti za enako obdobje, razen tega pa še 2oud£™ sporazum o združevanju sredstev za investicije v družbe-5^kPomunalne objekte, samoupravni sporazum o združevanju sred-zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih ,n sa-Snrav^rsporazum o združevanju sredstev za zadovoljevanje skup-S^otreb za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samoza- ^Gre za pomemben trenutek v razvoju _ neke družbenopolitične v-lrlinčuie se oetletno obdobje, ko je kranjska občina iz leta 1 brfz dvoma zadnja leta, vključno z letom 1980, ki pa ga velja " ,r kot najuspešnejšega po uresničevanju zastavljenih ciljev. Ce bi i lVta takbdosledni pri uveljavljanju izvoza in zmanjševanju j_!L*,aniii zanoslovania v realnih sprejemljivih okvirih in pri-&tf£^^^Mkl bi bilo lahko celotno petletno obdobje Kljub znanim izhodiščem so bili preredk, primer. Resnejše. j' „itt,rt„an:_ :n samoupravnega sporazumevanja. Druž- ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA V Kranju 21. Novoletni sejem Vabljiva prireditev za konec leta KRANJ — V petek. 12. decembra. GorpnioH so na Kranj, torek, 16. 12. 1980 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO KRANJ - V petek. 12. decembra, so na sejmišču v Savskem logu odprli zadnjo od vsakoletnih šestih sejemskih prireditev v Kranju, novoletni sejem. Let osni je že 21. po vrsti in tudi ta sejem je člen v verigi ponudbe in povpraševanja, ki jo na Gorenjskem in tudi širše predstavlja Gorenjski sejem. Delovna organizacija Gorenjski sejem dviguje organizacijsko in vsebinsko raven sejemskih prireditev, pri tem pa ne sme biti osamljena. Družba, predvsem pa združeno delo kranjske občine in Gorenjske, mora pri tem sodelovati in dvigovati kvaliteto kranjskih sejmov. F anes *£7^*«v ^"sporazumevanju in skupnem reševanju težav P^fnis teh dokumentov pa je hkrati tudi začetek novega obdobja. , ka^eea smo brez dvoma podedoval, nekatere stare težave, vendar iomavemo za njihove korenine. P« v tako pa.tudi za načine, kako V t' Gre torej za dvoje različnih, vendar medsebojno sood- odstranii i. predjaf?anj sporazumi in dogovori so plod široko zasno-akerie družbenega planiranja usklajevanja, preverjanja in dogo-*ZL Tlel ovne ljudi smo skušali vpeti v vse to, vendar nekje bolj. ^janja. uv Sno Njihovo vključevanje in njih odločujoča bese- •njgje pa ^atiJnaS gjavni cilj za prihodnjih pet let, če želimo, da b.omo ^ToS; zadovoljni ugotavljali uspehe. Dogovori in sporazumi vsebu-elemente naprednega in izvozno usmerjenega gospodarjenja, kar je Jžn^stabilizacije. Poraba bo strogo odvisna od dohodka, v uresni-,e dogovorjenega pa se moramo vključit, vs, kot posameznik, al, ■TK^lani najrazličnejših družbenopolitičnih organizacij in skupno-Z w -iarot^ra želia delovnega človeka ne bo mogla biti uresničena. S^orTmo^asnoTr!"utemeljeno povedati, zakaj. Občan, delavec želi K^iedo in je pripravljen pomagati, da bomo resnično dosegli ErLV smo zapisali. Breme pa ni samo njegovo, ampak skupno od *£mr. pa naj bo na tem ali onem delovnem mestu, na takšnem ah ^^kS bo°kmalu pokazala kakšno je bilo naše planiranje in spo-rra*»» skupnih ciljih. Ce smo grešili, bomo davek nosili sam., ^zumevanj k. velja prepričanje, da še nobeno planiranje do- ^Uo tako kvalitetno, vsestransko in realno! ^ DOGOVORIMO SE 8. skupno zasedanje /hnru a * »kup„„8ti in dn^be;opoH«T«nZ4r»Uz2b"rfa zbor» k™i™* Letošnji novoletni Gorenjski sejem je odprl predsednik komiteja za gospodarstvo in finance skupščine občine Kranj Mišo Burger -FotiK Košnjek Ko je predsednik komiteja za gospodarstvo in finance kranjske občine Mišo Burger odpiral v petek 21. novoletni Gorenjski sejem, je še posebej poudaril, da je enotno nastopanje kranjskega in gorenjskega gospodarstva na taksnih sejmih tudi prispevek k stabilizaciji gospodarstva, ki bo tudi v prihodnjih letih ena naših glavnih nalog. Začeti se mora akcija, je dejal Mišo Burger, za oblikovanje in sprejem samoupravnega sporazuma med organizacijami združenega dela in sejemsko organizacijo Poslovnoprireditveni center Gorenjsk^.sejem Kranj, ki bo v korist uveljavitvi gospodarstva, prav tako pa v prid potrošnika. Kranj pogoje za to ima. daj je mesto s sejemsko tradicijo, z ugodno lokacijo in prometnimi zvezami, sejmi pa koristijo tudi drugim dejavnostim od gostinstva, trgovine do turizma. V petek odprti 21. Novoletni sejem se razprostira na 5200 kvadratnih metrih. Dnevi njegovega trajanja so letos nekoliko spremenjeni, predvsem pa bo sejem odprt nekoliko dlje. do 21. decembra, kar je naletelo pri razstavijalcih na ugoden odmev. piccadUh - pucaa pucadilh - mvcadilh Obiščite paviljon ■ Tovarna klobukov Šešir <5i™<- t , Priporoča svoje izdelke ^ L°ka J. Košnjek ptccadilh - piccadilh - a Piccadith - gorenje Velen na novoletnem sejmu v Kranju — ugodni nakupi blaga široke potrošnje — novoletnih daril — zimske športne opreme — vsak popoldan obisk dedka Mraza — sejem rabljene smučarske opreme PO JUGOSLAVIJI Sodobna farma prašičev V Nem&čaku v soboški občini so v soboto slovesno odprli sodobno urejeno formo, kjer bodo letno vzredili 104.000 prašičev za zakol. O pomenu tega velikega projekta, ki je stal 425 milijonov dinarjev, z njim pa ABC Pomurka zaokrožuje program mesne proizvodnje in predelave, sta uvodoma spre govorila predsednik kolegijskega poslovodnega organa ABC Pomurka Gusti Grof in direktor kmetijskega gospodarstva Rakičan Franc Škledar. Zagotovila sta. da .bo nova farma prašičev ob rastočih zmogljivostih drugih farmskih objektov v pomurskih občinah in ob intenzivni reji prašičev pri k me ti h-kooperanti h. odločilno vplivala na boljšo preskrbo slovenskega trga s svinjskim mesom. S to pridobitvijo pa se odpirajo tudi možnosti za izvoz mesnih izdelkov. Tako je ocenil to pomemb no pridobitev tudi predsed nik slovenskega izvršnega sveta Janez Zemljarič. Dražje mleko V Vojvodini so se včeraj zvišale maloprodajne cene mleka od sedanjih 10 na 15 dinarjev, odkupne cene mleka pa od sedanjih 6 do 10,50 dinarja za liter mleka standardne kvalitete. Ta ukrep je bil sprejet v skladu s sklepom zveznega izvršnega sveta o proizvodno-prodajnih cenah poljedelskih in prehrambenih proizvodov za leto 1981. s katerim so se strinjale tudi druge republike in pokrajini. Nova odkupna cena mleka, ki se je na hrvatskem včeraj povišala od sedanjih 6,70 na 9,50 dinarjev za liter, bo po mnenju izvršnega sveta, odpravila pomanjkanje mleka v tej republiki. Nova maloprodajna cena pa bo 12,50 din namesto sedanjih 10 dinarjev. Rudo 80 V soboto so v partizanskem Rudem odprli razstavo dokumentov in fotografij »Naš Tito« in s koncertom partizanskih pesmi so se začele 10-dnevne kulturne prireditve z imenom »Partizanske prireditve — Rudo 80«. V tem mestecu, kjer je 22. decembra, 1941 Tito ustanovil prvo proletarsko brigado, so pripravili več gledaliških in filmskih predstav, spremljajo pa jih tudi srečanja književnikov in likovne predstavitve. IMVpred častnim razsodiščem? Predsedstvo mestne konference beograjskih potrošnikov bo v imenu 300 kupcev avtomobilov TMV in drugih tovarn pri javnem tožilcu častnega razsodišča zvezne gospodarske zbornice sprožilo pobudo za ugotavljanje kršitev dobrih poslovnih navad, ki so jih zagrešili proizvajalci motornih vozil, ker kupcem niso pravočasno dostavili že vplačanih vozil. V informaciji so med drugim zapisali, da so proizvajalci motornih vozil, zlasti IMV iz Novega mesta, ki niso izpolnili pogodbenih obveznosti, zlorabili kupce. Zahteva, da naj bi višja cena veljala tudi za tiste kupce, ki so avtomobile že vplačali, je večino Beograjčanov prisilila, da so razveljavili po godbe o nakupu, denar pa jim bodo vrnili le, če bodo za to poskrbeli prek sodišča. Po mnenju predsedstva mestne konference potrošni kov takšno ravnanje ni v skladu z našimi predpisi, dobrimi poslovnimi navadami in socialistično po slovna moralo. Podeljeni so zlati znaki sindikata Vinko Hafner: »Dohodek, ki ne izhaja iz dela. je navadna kraja!« Ljubljana — Petim osnovnim organizacijam sindikata in štiridesetim sindikalnim delavcem je predsednik republiškega sveta ZSS Vinko Hafner na posebni slovesnosti v republiški skupščini pretekli četrtek podelil letošnje zlate znake sindikata. Z Gorenjske so jih dobili trije posamezniki: Andrej Brovč iz Kranja, Aleksander Kotnik z Jesenic in Aleksander Willewaldt iz Lesc. V u vod nem govoru je tovariš Hafner poudaril, da letošnje podeljevanje teh najvišjih sindikalnih priznanj označuje vrsta pomembnih obletnic in okoliščin: letos praznujemo M-letnico samoupravljanja, začeli smo s pripravami na .'5. kongres samoupravi javcev -Jugoslavije, v teku so močna družbena prizadevanja za stabilizacijo in koreni tejŠo preosnovo gospodarstva, povezana s sprejemanjem srednjeročnih planov, slovenski sindikati smo pa tik pred svojo 2. konferenco, ki bo obravnavala vlogo in naloge sindikatov pri uveljavljanju načela delitve po delu in rezultatih dela. Velik napredek je bil dosežen v delavskem samoupravljanju v . teh 30 letih, ugotavlja tovariš Hafner, toda še vedno ima naš delavec premajhen dejanski vpliv na tisti del dohodka, ki se uporablja za skupne družbene potrebe, ki se prerazdel juje preko bank; delegatski sistem in svobodna menjava dela še nista dovolj razvita. Prav zato je delavčevo odločanje omejeno le bolj na dogajanja znotraj organizacij združenega dela, pa še tu ga nima v oblasti povsem. O razvoju organizacij združenega dela še vse preveč odloča ozek krog ljudi. O tem bomo morali na veliko spregovoriti na 3. kongresu samoupravijav-cev prihodnje leto. 2. konferenca slovenskih sindikatov pa bo sprejela pomemben družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in deli-'ev sredstev za osebne dohodke. »Saj je jasno, da le produktivno oziroma ustvarjalno delo ustvarja vrednost,« je poudaril tovariš Hafner. »Kdor si jo pridobi drugače kot z delom ali iz pravic na osnovi dela, mu je lahko le podarjena ali pa jo je ukradel drugemu. Prisvajanje vrednosti oziroma dohodka, ki ne izhaja iz dela ali iz pravic iz dela, je torej navadna kraja. To moralno pravilo Andrej Brovč, nosilec spomenice 1941. je začel svojo revolucionarno pot že v letih pred zadnjo vojno, vkjučen v protifašistične organizacije na Primorskem. 1936 je zaradi preganjanja prišel v Jugoslavijo in bil med najvidnejšimi predvojnimi kranjskimi delavskimi organizatorji boja za delavske pravice. Julija 1941 je vstopil v 1. kranjsko četo, septembra 1941 pa je bil poslan na Primorsko zaradi organizacije vstaje. Deloval je pretežno na Tolminskem. Bovškem in Cerkljanskem in bil predsednik oziroma sekretar okrožnega komiteja KP in okrožnega oziroma okrajnega odbora 0F. Po vojni je v Kranju opravljal vrsto odgovornih funkcij, med drugim je bil tudi organizacijski sekretar okrajnega odbora OF, sekretar občinskega komiteja KPS. predsednik ljudskega od-hora in zvezni poslanec. Njegovo zagnano družbeno delo je zadnja /eta zavrla bolezen. _i_._—J Aleksander Kotnik je bil aktivist NOB od junija 1944, od leta 1948, ko je vstopil v delavske vrste, pa je postal prizadeven in vesten sindikalni politični dela vec. V jeseniški Železarni je bd referent za kulturo, predsednik podružnice in kasneje referent za šport in rekreacijo pri tovarniškem odboru sindikata. Leta 1960 je bil izvoljen v predsedstvo sindikalnega odbora železarne, čez dve leti pa za tajnika občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah, in prav sedaj zaključuje mandat na tej funkciji. Vsa leta pa je bil tovariš Kotnik aktiven tudi drugod: v delavskem svetu, SZDL, krajevni skupnosti, občinski skupščini. Gasilski zvezi, zlasti pa je poznan po njegovem delu v telesni kulturi. Svojega družbenega dela tovariš Kotnik ni opravljal le profesionalno, temveč tudi sicer. V številnih dosežkih jeseniških delavcev in zveze sindikatov je vsekakor vpet tudi njegov delež. moramo odločneje poudarjati med drugim tudi zaradi tega, ker se pri nas očitno uveljavlja vse preveč strpen odnos do prisvajanja dohodka brez dela, torej na osnovi raznih oblik rentništva in denarnih špekulacij, izsiljevanja in izkoriščanja družbenega položaja. Neupravičeno prisvajanje dohodka pa na svojstven način podpira tudi uravnilovka, ki s sklicevanjem na enake želodce teži k čimvečjemu izenačevanju osebnih dohodkov, ne glede na delovni prispevek posameznika. To je v bistvu lažna sociala, ki nima nič skupnega z resnično delavsko solidarnostjo« Velike so naloge sindikatov, prav posebno v današnjem času in le z vztrajnim in požrtvovalnim delom, kot so ga pokazali tovariši, ki sprejemajo zlati znak sindikata, jih bomo lahko uresničili. Prav uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela pa je bistveni pogoj za čimprejšnji izhod iz sedanjih gospodarskih težav in družbenih nasprotij in pogoj za stabilnejši družbenoekonomski napredek, je ob koncu govora poudaril tovariš Hafner. I) D. Praznik KS Lenart V nedeljo je bila v osnovni šoli na Lenartu proslava v počastitev krajevne skupnosti Lenart-Luša. Pripravile so jo družbenopolitične organizacije in svet krajevne skupnosti. Na proslavi so povedali, kaj je bilo v zadnjem letu narejenega in kaj naj bi naredili leta 1981. Položili so venec k spo meniku NOB, v kulturnem programu , pat so sodelovali oktet Jelovica in mladinci iz krajevne skupnosti. i L, H., Aleksander Willewaldt, prav nik, direktor TOZD ŽG Železni ško transportno podjetje Ljubijo na. TOZD Promet Jesenice, je bi/ med NOB doma v Velikih Polja nah na Dolenjskem pionirski kurir in vodnik. Z delom v mladin ski organizaciji je nadaljeval tudi med šolanjem. Leta 1956. ko je bil kot prometnik zaposlen na železniški ^postaji Kočevje, je bit izvoljen v upravni ttdbor sindikalne podružnice. Leta 1962 je bil izvoljen za odbornika občinske skupščine v Radovljici, delal pa tudi v SZDL in v sindikatu. Leta 1969 so ga izbrali za predsednika medobčinskega odbora sindikata delavcev prometa in zvez zn Gorenjsko, pet let kasneje pa ie bil izvoljen v predsedstvo občin skega sveta ZSS Radovljica in v republiški odbor sindikata delav cev prometa in zvez Slovenije Sest let je že delegat zbora zdru ženega dela občinske skupščine i Radovljici, dve leti je pa že podpredsednik tega zbora. S svojim ustvarjalnim delom v delovni organizaciji, v krajevni in širši družbenopolitični skupnosti pri speva k uveljavljanju in razv bojaznijo, da se bomo ob dolgočasili. so kinodvorane * predstavitvah domačih del fljftvd/io na pni prazne. Največ r*t tako neljuba dobrodošlico čakajo filmi, ki jim veličine ni "varjala reklamo. ampak *>b* umetniški čut filmske *Fe. Nič halje se ni godilo Zverski predstavi. Paskaljevi Posebni obravnavi, v Kra-Vzrokitv je več in so povsem f^ttipni: morda je kriva dram-zamova. psihološka nota fil-ali pa je »Charlijevo mašče-r*je* ob skoraj isti uri v sosed- * kinodvitrani dokončno odlo ' okusu obiskovalcev. Ne-tyr zvečer niso najbolj primer za resen .film in Posebna **tnava je predvsem resen ^ Mirno lahko rečemo, da je %ftrsko izpeljano umetniško ^ ki ga krase odlične igralske ^vrihv. Predstavi nam usodo in časa. ki sama po sebi ',ffa tragična, a taka postajata m Oljskem samo.razkrivanju. v ['"tanju znotraj sebe. Tenkočut W irezanje v človeško notranjost vnto sebi namen, ne skuša "kti na ogled« izprijenosti neke . ampak išče usodno povezali posameznika z okoljem in |N» medsebojno pogojenost. §i**ki jezik je zanimiv, preprič-Paskaljevič se je s »Posebno 'vnavo* potrdil kot sposoben P&er. katerega moč je v poz na-P* filmskega jezika in v tenko Niem posluhu za vpletanje htbenega v filmsko dogajanje. LIJANA SAVER 35-letnica knjižnice v Škofji Loki fcverjeva pominska večanost *0PJA LOKA - V sredo, jfeeembra, ob 18. uri, na |PcilCG V šča vsaj v večjih krajih občine. Tako delujejo knjižnice v Žireh, Gorenji vasi, Poljanah, Železnikih in v Frankovem naselju. Knjižnici v Žireh in v Železnikih sta biii v zadnjih letih obnovljeni blaričeva v Hlebinah ^*ine. vas kmetov, slikarjev in dobrih deset kilometrov od Koprivnice. V tridesetih je bilo tam na pobudo Hegedusiča ustanovljeno na-Iruštvo Zemlja, iz katerega tudi Ivan Generalič. Leta imel v rodni vasi svojo prvo o slik in prihodnje leto mu pripravljajo pregledno raz- ^■jegovih del. > na zunaj kaže. da so tu * Likarji in kiparji naivci. Pro-" likovnimi *toTlikovnostjo. Pred dese-gradili Dom. čigar polo- *ti so zt \r Prostora zavzema galerija. L*i je okrog 40 slik in 30 skulptur. a^ja ima tudi bogat fond. med 25 Generalovičevih del. Na-\*''*)o postaviti tudi njegovo P razstavo del. spada v okvir muzeja je doslej gostila več serija, ki 'iprivnice. a elite v oharjeve grade MOFJA LOKA - D revi J 19. turi bo Združenje umet-jkov Skofja Loka v galeriji 2 loškem gradu odprlo dru-, • mzatavo del članov zdru-Nja in kandidatov za člane gaženja. Z otvoritvijo dru-***ne razstave ho povezana Sa podelitev Groharjeve »*rade in štipendijo, ki jo je ustanovljeno Vrade ^edlo Ia£loVe9nost bo s ^rreci"lom dopol-1 |W«Mlejnik _ razstav, predvsem del, ki so nastajala na likovnih kolonijah v tem kraju ter tako imenovanega podrav-skega likovnega kroga. Tokrat je prvič odprla vrata trem likovnikom, ki niso delali hlebinske šole: Zlati in Jožetu Volariču iz Kranja ter Peru Mandiču iz Sanskega mosta, trojici likovnih samorastnikov, ki je že večkrat razstavljala skupaj, tudi v Kranju in Radovljici. Skupno predstavitev treh ustvarjalcev, ki jih ne označuje identična tematska in izrazna vsebina so pogojevali trije razlogi, je zapisal kustos hlebinske galerije Marjan Spoljar: potreba po predstavitvi avtorjev iz drugih sredin, skupna nastopanja trojice v zadnjem Času in sodelovanje Zlate Volarič na razstavah žensk — naivnih slikark v hlebinski galeriji. Ti razlogi so bili seveda predvsem motiv razstave, saj je osnovni razlog nenehna zanimivost teh avtorskih svetov. Novoletna likovna razstava Radovljica - V sredo, 17. decembra, ob 18. uri bodo v Sivčevi hiši v Radovljici odprli novoletno likovno razstavo, na kateri se bodo predstavili: Boni Ceh. Miha Dalla Valle. Vesna Gaberščik-Ilgo. Stane Kolman. Ana Marija Kovač. Kamilo Legat. Irena Lelja. Henrik Marchel. Anton Plemelj. Albin Polajnar. Jane/. Ravnik. Vojko Svetina, in Melita Vovk. Otvoritveno slovesnost bo dopolnil nastop Komornega moškega zbora Stane Žagar iz Krope in Linhartovega odra iz Radovljice, ki bosta pripravila večer kolednic in drugih ljudskih pesmi. Razstava v Sivčevi hiši bo' odprta do 31. decembra, vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. -Vsi vemo, da si tako mladi kot starejši po napornem učenju in delu želijo in potrebujejo sprostitev, razvedrilo. Ena od oblik je tudi družabni ples, ki si zadnje čase pridobiva vse več pristaštev tako v svetu kot doma. Za popularizacijo tovrstne kulturno družabne dejavnosti na Gorenjskem je bila v soboto, 6. decembra, v prostorih nove video-discoteke 80 v hotelu Creina v Kranju plesna prireditev Srečanje plesalcev Gorenjske 80. Na prireditvi, ki sta jo pripravila združenje glasbenikov Lira in plesni učitelj Homan, so se udeleženci pomerili v dveh zvrsteh plesa: v disco plesih in polki, angleškem valčku, boogie-ji-veu. Ker je bilo prijav za plesanje standardnih in latinskoameriških plesov premalo, »se je pomerjanje v obvladanju plesnih veščin« odvijalo le v disco plesih. Nastopajoče so ocenjevali gledalci in po predtekmo-vanju se je v finale uvrstilo šest najboljših. Prepričljivo je zmagal Džilio Filipič, sledili so Ričard Idič. Brane Kristane, Tatjana Mežan. Mare Jensterle in Jožica Božič. Finalisti so dobili priznanja in praktične nagrade, ki so jih prispevali Kokra, Globus. Central in drugi. Prireditev, ki je trajala dve uri sta s plesanjem rock'rolla popestrili učenki osnovne šole Planina, z dvema točkama revijskega plesa pa plesna skupina tržiškega gledališča, za kar so vsi poželi velik aplavz občinstva. Takih in podobnih prireditev si mladi in starejši v bodoče še želijo. Tako je predvidena plesna prireditev s tekmovanjem za najboljši plesni par Gorenjske v polki in valčku. S sodelovanjem na prireditvah pa je seveda tesno povezano obvladovanje družabnih plesov vseh vrst, ne le disco plesov. Zato v prostorih video-diskoteke ob petkih potekajo redni plesni tečaji standardnih, latinskoameriških in modnih plesov za vse stopnje, za starejše in za mladino. Pravkar začenjajo nadaljevalni tečaj in posebni začetni tečaj ročk' rolla za zakonce in za starejše od 25 let. Da tečajniki pridobljeno znanje lahko utrdijo in seveda zaplešejo, so uvedli ob sredah zvečer redni ples na plesno glasbo vseh vrst in ritmov. Tečajniki imajo na teh plesih celo 50-odstotni popust, vsako tretjo sredo v mesecu pa ples povezuje plesni učitelj, ki pokaže tudi kakšno novost. Prva letošnja premiera v Ribnem — Decembra so v Ribnem z uprizoritvijo mladinske igre W. Rauerja: Zgodba iz stare Kitajske. Rdeči' in modro v mavrici postavili na oder prvo premiero letošnje sezone. Ob pomoči Alenke Bole-Vrabec je delo režirol Rado Mužan. izredno uspešno je nastopila Brigita Eržen, ki se je prvič predstavila v tako veliki in zahtevni vlogi. Prav tako uspešno so vloge tolmačili še Igor Brečko. Alenka šuligoj. Dijana Leban. Branko Sinkovič. Mojca Torkar in Rado Mužan. Scena in kostumi so delo Dijane Vidic. za luč in delo na odru je zadolžen Franci Arh. S predstavo so se ribniški gle dališčniki uspešno predstavili domačemu občinstvu, doslej so že gostovali v Zgornjih Gorjah, v Podnartu in v Zasipu, v programu pa jih imajo še več v krajih radovljiške občine, vključeni pa so tudi v kulturno akcijo radovljiške občine. — Rado Mužan Uspešno gostovanje na Poljskem Prešernovo gledališče z uprizoritvijo Beckettove-ga Godota potrdilo visoko raven slovenske gledališke ustvarjalnosti - Na mednarodnem festivalu uprizoritev pobrala vsa možna priznanja — Utrditev stikov med poljskimi in slovenskimi gledališkimi skupinami — Poklonitev žrtvam fašističnega divjanja ansambel Godota) pa so za svoje kreacije v predstavi dobili denarne nagrade. Gostovanje kranjskega gledališča na Poljskem je utrdilo in okrepilo medsebojne stike in pričakujemo lahko, da bo prihodnje leto prišla k nam vsaj ena poljska gledališka skupina. Kranjske gledališčnike so poljski kolegi sprejeli prijateljsko in gostoljubno ter jim omogočili, da so v kratkem času spoznali vsaj del zgodovine te dežele. Tako so si ogledali zloglasno taborišče Auschvvitz, v katerem je med drugo svetovno vojno umrlo milijone nedolžnih ljudi iz vse Evrope. S šopkom rož, ki so ga položili med hladne taboriščne zidove, so se dostojanstveno oddolžili spominu žrtvam. Gostovanje kranjskega gledališča ie bilo uspešno. Skoda je le. da svoje uprizoritve niso mogli odigrati tudi v Avstriji ali Ćehoslovaški, skozi kateri so potovali. M. L. Prešernovo gledališče iz Kranja je v dneh od 5. do 7. decembra sodelovalo na mednarodnem gledališkem festivalu v mestu Dobrovva Gornicz na Poljskem, kjer so z uprizoritvijo Čakajoč na Godota S. Becketta predstavljali slovensko gledališko ustvarjalnost. Festivalsko dogajanje v kratkih treh dneh je bilo izjemno pestro, saj so se zvrstile povprečno kar štiri predstave vsak dan. Kranjske gledališčnike so poljski gostitelji zelo toplo sprejeli in jim nudili vse. kar so potrebovali za uprizoritev. Zapisati velja, da so kranjski uprizoritvi že pred festivalom namenili veliko pozornosti, saj so jo postavili za zakjučno predstavo, ki naj bi z vso kakovostno ostrino izpostavila merilo dobrega gledališkega dela. Predvidevanja prirediteljev so se v celoti izpolnila, saj je kranjska uprizoritev pobrala vsa možna festivalska priznanja. Takoj po predstavi je bila neformalna okrogla miza vseh sodelujočih, na kateri so vsi soglasno ugotavljali, da gre pri kranjskem Godotu za skrajno domišljeno, natančno in kakovostno uprizoritev. Vodja poljske gledališke skupine, ki je sodelovala na festivalu, je ugotovil, da je kranjska uprizoritev taka, da bi jo želel videti predvsem v profesionalni gledališki instituciji, kar je seveda ob dejstvu, da kranjski gledališki ansambel ni poklicen, izzvenelo kot največja možna pohvala. Gledališče je za predstavo v celoti in za sodelovanje na festivalu dobilo posebno priznanje, igralci Jože Kovačih Jože Vunšek, Miha Krišelj in Tine Oman (praktično celoten Srečanje z Milanom Klinarjem Kranj — Osrednja knjižnica v Kranju bo v petek. 19. decembra, ob i8.30 pripravila v časopisni čitalnici osrednje knjižnice v Tavčarjevi 41/11 srečanje s pesnikom Mihom Klinarjem ob izidu njegove pesniške zbirke Novembrska balada. Ob tem bo v avli odprta razstava Klinarjevih del in objav. Kulturni teden v Naklem - Od konca novembra se v Naklem vrste prireditve v okviru že tretjega tedna kulture, ki bo svoj vrh in zaključek doživel s premiero gledališke igre D. Storeya Kmetija v izvedbi domače gledališke skupine. Na svečani akademiji pred dnevom republike je nastopil tudi domači moški pevski zbor (na sliki), ki se je predstavil s pisanim sporedom ljudskih, partizanskih in umetnih pesmi. Zbor. v katerem nekateri pevci prepevajo že več kot trideset let. vodi Valentin Zevnik. dp — Foto: J. Zaplotnik G LAS 6.STRAN ® ŠK. LOKA DOGOVORIMO SE 8. skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Skorja Loka, ki bo v sredo, 24. decembra 1980, ob 8. uri v sejni dvorani občinske skupščine. TOREK, 16. DECEMBRA 1 DOGOVORIMO SE Nov izvršni svet Dnevni red — izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti zborov — delegatska vprašanja — potrditev zapisnika 19. seje družbenopolitičnega zbora, 9. seje zbora združenega dela in 8. seje zbora krajevnih skupnosti — poročilo o uresničevanju sklepov — predlog za izvolitev predsednika zbora krajevnih skupnosti — predlog sklepa za podelitev priznanj občine Skorja Loka za leto 1980 — osnutek amandmajev k ustavi SR Slovenije in ustavi SFRJ — osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine Skorja Loka — predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Skofja Loka za obdobje 1981-1985 — predlog dogovora o skupnih temeljih planov gorenjskih občin za obdobje 1981 - 1985 — predlog dogovora o skupnih temeljih planov udeležencev medobčinskega sodelovanja za obdobje 1981 do 1985 — predlog resolucije o uresničevanju družbenega plana občine Skofja Loka za obdobje 1981 - 1985 v letu 1981 — predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana za obdobje od leta 1981 do 1985 s sestavinami dol — predlog družbenega dogovora o sprememebah in dopolnitvah družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji — predlog odloka o družbenem svetu za vprašanja prostora in za varstvo okolja občine Skofja Loka — osnutek odloka o proračunu občine Škofia Loka za leto 1981 — predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Skofja Loka za I. tromesečje 1981 — predlog družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov delegatov in voljenim in imenovanim funkcionarjem v občini Skofja Loka — predlog sklepa o sestavi komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora — informacija o uresničevanju samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih za organiziranje in vodenje strokovne urbanistične službe in dosedanjih sklepih izvršnega sveta — predlog odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog skupnosti za cene občine Skofja Loka — predlog odloka o podstanovalskih razmerjih — predlog odloka o zazidalnem načrtu Frankovo naselje — I. del — predlog odloka za razrešitev članov izvršnega sveta in izvolitev novih — predlog za razrešitev oziroma imenovanje funkcionarjev občinskih upravnih organov — volitve in imenovanja Peter Polajnar novi predsednik • zbora KS Ker je dosedanji predsednik zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Skorja Loka zaprosil za razrešnico, občinska konferenca SZDL predlaga kot kandidata za novega predsednika Petra Polajnarja iz Češnjice 36, Železniki. Dvainpetdesetletni Tone Polajnar je zaposlen v Niko Železniki, kjer je direktor. V NOB je sodeloval od leta 1944 in je dolgoletni družbenopolitični delavec. Bil je tudi član delavskega sveta, član poslovnega odbora Ljubljanske banke — Poslovna enota Skofja Loka, predsednik sveta za gospodarstvo pri občinski skupščini in podobno. Zelo aktiven je tudi v krajevni skupnosti, član ZK je od leta 1947. Je nosilec medalje za hrabrost in ima več delovnih odlikovanj. Družbeni plan februarja O ozirom na znane težave pri sprejemanju planskih dokumentov za obdobje 1981-1985 in zaradi zamujanja rokov za sprejem posameznih dokumentov, tako v federaciji kot republiki, so ae v škofjeloški občini dogovorili, da bodo družbeni plan sprejeli februarja 1981, tako kot bo sprejet družbeni plan v Sloveniji. Maja, leta 1978 je bil izvoljen izvršni svet občinske skupščine v sestavi: Peter Petrič kot predsednik in člani Franc Braniselj, odgovoren za finance, Jakob Gartner, odgovoren za kmetijstvo in gozdarstvo, ki pa je bil po prevzemu nove funkcije predsednik OK SZDL razrešen in na njegovo mesto je bil izvoljen Emil Go-vekar, Ciril Jelovšek, odgovoren za področje družbenih dejavnosti in delo upravnih organov, Ivan Kepic, odgovoren za urbanizem, Niko Sedej, odgovoren za krajevne skupnosti, Pavle Šegula, odgovoren za SLO in notranje rezerve, Zvone Ter-žan, odgovoren za gospodarstvo in Štefan Zargi, odgovoren za področje samoupravnih interesnih skupnosti. Nekatere zakonske spremembe, kot tudi izrečene želje dosedanjih članov izvršnega sveta, da zaradi zdravstvenih razlogov, upokojitev in preobremenjenosti z rednim delom narekujejo določena dopolnila. Zato predsednik Peter Petrič predlaga najprej povečanje števila članov od Sestava komiteja za družbeno planiranje Na novembrski seji zborov občinske skupščine Skofja Loka je bil sprejet odlok o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Skofja Loka. Z njim je bil oblikovan kot kolegijski upravni organ Komite za družbeno planiranje in urejanje prostora. V ta komite naj bi predlagale in volile svoje delegate delovne organizacije elek-tro indrustrije in delovne organizacije lesne industrije ter SGP Tehnik — TOZD Komunalne dejavnosti, Lokainvest Skofja Loka, Strokovne službe SIS, krajevna skupnost Železniki, izvršni svet občinske skupščine, ki naj bi imenoval tri člane in sicer predsednika in dva namestnika predsednika komiteja. Predlog odloka o ... ... družbenem svetu za vprašanja prostora in za varstvo okolja občine Skofja Loka. Občinska skupščina je kot eden udeležencev dogovora o oblikovanju družbenega sveta za vprašanja prostora in za varstvo okolja občine Skofja Loka sprejela na novembrskih sejah zborov skupščine navedeni dogovor. Se-'daj izvršni svet predlaga sprejem odloka o družbenem svetu za vprašanja prostora in varstvo okolja občine Skofja Loka. . .. začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Skofja Loka za I. tromesečje leta 1981. Ker proračun občine za leto 1981 ne bo sprejet do konca letošnjega leta. izvršni svet predlaga sprejem odloka o začasnem financiranju. Z odlokom je predvideno, da se bodo proračunski odhodki v prvem tro-mesečju financirali v skladu s tromesečnim planom proračunskih prihodkov in odhodkov, vendar največ do četrtine odhodkov za leto 1980. sedanjih 9 na 11 članov, da se ustrezno dopolnijo področja, za katera je bil posamezen član zadolžen. Opredelitev posameznih področij pa je zastavljena tako, da v kar največji meri spremlja temeljne in ključne naloge, ki jih vsebujejo temelji plana občine za obdobje 1981 — 1985, kar naj zagotovi uspešno spremljanje in uresničevanje nadaljnjega celovitega razvoja občine. Iz že omenjenih vzrokov so predvidene tudi kadrovske spremembe. Predsednik predlaga, da se razrešijo člani Franc Braniselj, Emil Gove-kar, Ciril Jelovšek, Ivan Kepic, Niko Sedej, Pavle Segula, Zvone Teržan in Štefan Zargi. Za nove člane pa so predlagani: Ferdinand Buh kot odgovoren za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Rojen je bil leta 1929, je višji upravni delavec, doma iz Škofje Loke. Je načelnik oddelka za ljudsko obrambo občinske skupščine in je bil pred tem več mandatov sekretar občinske skupščine in dolgoletni aktivni družbenopolitični delavec in tudi sedaj opravlja vrsto odgovornih funkcij. Stane Čadei kot odgovoren za preskrbo in trgovino. Star je 39 let, ekonomist iz Škofje Loke in je direktor TOZD Promet blaga v Alplesu. Aktiven je tudi v družbenopolitičnih organizacijah. Matjaž Cepin kot odgovoren za delo krajevnih skupnosti. Rojen je bil leta 1946 in je doma v Škofji Loki. Je direktor Gorenjske predilnice in aktiven družbenopolitični delavec. Je tudi predsednik krajevne skupnosti Skofja Loka — mesto, predsednik odbora za razvoj tekstilne industrije pri GZS in podpredsednik splošnega združenja tekstilne industrije itd. Mara Jelovšek kot odgovorna za delo samoupravnih skupnosti. Rojena je leta 1934 in je direktorica sektorja za kadrovsko in socialno področje v Slovenijalesu. Je dolgoletna aktivna družbenopolitična delavka. V tem skupščinskem mandatu je med drugim delegatska iz SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ. Jenko Anton kot odgovoren za družbeno planiranje in urejanje prostora. Star je 29 let in je načelnik skupnih sluib in v.d. načelnika za splošne in pravne zadeve pri občinski skupščini. Tomaž Košir kot odgovoren za obrt in industrijo. Rojen je bil leta 1951 in je doma iz Zirov. Je direktor Alpine in je aktiven v krajevni skupnosti. Ivo Kržišnik kot odgovoren za delo uprave. Rojen je bil leta 1950, doma je iz Škofje Loke in je načelnik oddelka,za notranje zadeve občinske skupščine Skofja Loka. Je aktiven družbenopolitični delavec. Borut Mencinger kot odgovoren za gostinstvo in turizem. Doma, je iz Škofje Loke in star 38 let. Je direktor Turistične agencije Kranj v SOZD Alpetour. Dušan Pensa kot odgovoren za finance in informatiko. Rojen je bil leta 1948 in stanuje v Škofji Loki. Je vodja oddelka za organizacijo izgradnje pri RUŽV v ustanavljanju. Aktiven je tudi v samoupravnih organih delovne organizacije. Andrej Pipp kot odgovoren za kmetijstvo in gozdarstvo. Star je 40 let in je vodja oddelka za zdravstveno varstvo živine pri Zivinorej-sko-veterinarskem zavodu Gorenjske. Razvoj leta 1981 Predlog resolucije za prihodnje leto predvideva 3 do 4 odstotno rast družbenega proizvoda — Osebni dohodki bodo za 5 odstotkov nižji od rasti družbenega proizvoda — Skupna poraba pa za 2 odstotka višja Ob upoštevanju doseženih rezultatov gospodarjenja, z zmanjševanjem rasti zaposlenih, zaostrenih pogojih gospodarjenja na domačem in tujem trgu, še večji usmeritvi v izvoz, neskladij med surovinsko bazo, predelavo in trgovino, zaostajanju razvoja družbenih dejavnosti za razvojem gospodarstva in ob upoštevanju minimalnih možnosti kreditiranja z bančnimi sredstvi v škofjeloški občini predvidevajo, da bo prihodnje leto moč doseči 3 do 4 odstotno rast družbenega proizvoda v gospodarstvu. Osnovni nosilec bo industrija in tako visoko rast bo mogoče doseči le z večjim izvozom. Število zaposlenih se bo povečalo za 1,6 odstotka, kar pomeni 233 novih delavcev. Investicije v gospodarstvu in stanovanjsko-komunalni dejavnosti bodo ostale na letošnji ravni; v družbenih dejavnostih pa bodo v skladu z razvojnimi usmeritvami večje kot leta 1980, vendar le zaradi večje soudeležbe občanov in združenega dela. Kmetijska proizvodnja se bo povečala za 3,5 odstotka in to se bo poznalo predvsem pri večji ponudbi mesa, mleka in krompirja s težnjo, da se poveča samooskrba v občini. Izvoz pa bo večji za 7 do 8 odstotkov ob uveljavljanju dolgoročnih izvoznih programov. Rast sredstev za osebne dohodke naj bi za 5 odstotkov zaostajala za rastjo dohodka. Osebni dohodki v družbenih dejavnostih pa se bodo gibali v skladu z opravljenim delom kot to določajo samoupravni sporazumi o svobodni menjavi dela, vendar največ do rasti osebnih dohodkov v materialni proizvodnji. Sredstva za zadovoljevanje dejavnosti skupne porabe bodo rasla hitreje kot družbeni proizvod tako, da bo leta 1985 dosežen tak poprečen delež sredstev v družbenih dejavnostih v družbenem proizvodu, kot je v Sloveniji. Za leto 1981 to pomeni za 2 odstotka hitrejšo rast sredstev za skupno porabo od rasti družbenega proizvoda. Rast cen mora biti prihodnje leto nižja od letošnje. Predlog dogovora o skupnih temeljih planov gorenjskih občin Presplošen * in neobvezujoč Z dogovorom o skupnih temeljih planov gorenjskih občin so določeni tisti razvojni interesi, cilji in naloge, obveznosti in odgovornosti, ki so skupnega pomena za nadaljnji družbenoekonomski in socialni razvoj Gorenjske. Osnova so razvojne usmeritve in možnosti posameznih občin, in doseženi rezultati medobčinskega sodelovanja z namenom, da bi tako zagotovili dinamičen in usklajen gospodarski in družbeni razvoj ter polno izkoriščenost skupnih razvojnih možnosti. Predlog dogovora je obravnaval izvršni svet občinske skupščine 9. decembra in ga sprejel. Vendar pa je ob tem poudaril, da je predloženi predlog dogovora presplošen in neobvezujoč za posamezne občine, čeprav je po straneh preobsežen. Na področju cestne problematike je treba tudi v dogovoru opredeliti, da smo na Gorenjskem dogovorjeni, da sodi med primarne naloge cesta od Jeprce do Todraža. Treba je uskladiti uresničevanje meril za kategorizacijo kmetijskih zemljišč in ne meril, ker so ti že določeni. Novo naselje za 1500 prebivalcev Območje zazidalnega načrta Frankovo naselje. I. faza, omejuje na severu Kidričeva cesta, na jugu Ljubljanska cesta, na vzhodu cesta Alpetour - RTP in na zahodu Stari Dvor — Ljubljanska cesta. Celotno območje zajema 24.27 ha površin. Vsa zemljišča so nacionalizirana. Deloma je to področje že pozidano in komunalna infrastruktura je dokaj zgrajena. Najprej naj bi tam izgradili stanovanjske bloke in 8 zasebnih hiš, v drugi fazi pa naselje zasebnih hiš ob Kidričevi cesti z obrtnimi delavnicami za mirno obrt. ki ne povzroča hrupa. Za stanovanjsko blokovni del je predlagan niz etažnih blokov z orientacijo bivalnih prostorov vzhod - zahod. Posamezni niz sestavljajo 3 elementi. Vsega skupaj bo 19 tako združenih blokov. Skupaj bo v blokovni gradnji 300 stanovanj in v novem naselju naj bi živelo v blokih in hišah ter v sedanjih stavbah približno 1.500 prebivalcev Ker s«* bo število otrok povečalo,je predviden tudi prizidek k šoli in raz širitev vrtca. Predvidene so tudi športno rekreacijske površine Zgra dili naj bi rokometno igrišče, igrišče za mali nogomet, odbojko in košarko, atletsko stezo, ploščad za kotal-kanie in drsanje, tehniška igrišča m 4 ste/no balinišče Prav tako so predvidene potrebne ceste s pločniki in druga infrastruktura Spremembe kadrovske politike Občinske skupščine so udeleženke družbenega dogovora o uresniče-vanju kadrovske poiitike v Sloveniji Odbor za spremljanje uresničevani* družbenega dogovora o uresniče vanju kadrovske politike je skim skupščinam posredoval v ravnavo in sprejem predlog drui benega dogovora o spremembah dopolnitvah družbenega dogovora uresničevanju kadrovske politike. Spremembe se nanašajo na vključevanja načela Titove pobude o kV lektivnem delu, določila o kadrovanju za področje ljudske obramb* in družbene samozaščite, dopolnite* v zvezi z ustreznejšo opredelim v »družbenopolitična primernost«, nekatera določila v zvezi s politiko odlikovanj in uskladitve v zvezi * spremembami novih sistemskih :; konov. Proračun občine za prihodnje leto Premalo za rezerve in kompenzacije Prihodnje leto planirajo v pran čunu občine Skofja Loka 89.3 milijona dinarjev prihodkov, pri čemer naj bi zadržali vse sedanje vire dav kov, razen davka na motorna vozila ki bo predvidoma ukinjen. Prihodk od davkov bodo porasli skladno z obsegom rasti osebnih dohodkov, prometa proizvodov in storitev ter gi banjem drugih elementov, od katerih se plačuje davek, pri čemer m upoštevane spremembe davčnih penj in politika davčnih olajšav i prihodnjem letu. Občinski proračun bo financi-s delo upravnih organov, iz njega bodo šle priznavalnine borcem mW po družbenem dogovoru o skupnih osnovah in merilih za podeljevan?* j priznavalnin borcem NOV in sklepi ; občinske skupščine, sredstva » j dejavnost ljudske obrambe, za de- j javnost družbenopolitičnih orsa s nizacij. za izvajanje nalog urban* ma in geodezije in za dejanost kra j jevnih skupnosti. Razen tega bodo morali po ] konskih obveznostih iz proračuna j nameniti 34 milijonov dinarjev oblikovanje blagovnih rezerv, konv I penzacije za meso. intervencije v ft spodarstvu in skladišča za blagovne I rezerve. Glede na razpoložljiva sred | stva primanjkuje v te namene kar I 27.7 milijona dinarjev. Ker se ,e J lotna zbrana sredstva iz davka u i osebnih dohodkov porabijo za nanciranje dela upravnih organom financiranje blagovnih rezerv, naj hI se stopnja tega davka povečala 0,70. Dodatno zbrani davek bi se sredno vrnil v gospodarstvo, kar skladu s politiko splošne porabe I. 1981. jlji družbenega plana občine do leta 1985 tužbeni proizvod naj bi rastel za 5 odstotkov pio, zaposlovanje za 1,3 odstotka, produktiv-mt'3,65 Prednost zahtevnejši proizvodnji industriji in kmetijstvu - Velika vlaganja Jifrastrukturo mirjena n stabilnejša rast iJiie na doseženi družbeno-eko-**ki razvoj ter gospodarske raz-doma in v svetu v škofjeloški J; predvidevajo za naslednje F*pročno obdobje um ir jene jši Tako -predvidevajo, da bi se P*«ni proizvod letno povečeval odstotkov. Ob takšni porasti in fiejevanju rasti zaposlovanja J odstotka letno se bo morala ^kdvnost povečevati letno za ■odstotka in bo predstavljala kar i*t°tni delež v prirasti družbe-f* proizvoda. Investicij bo manj *«r naj bi zanje namenili 22,9 J*"tk« družbenega proizvoda in 17,7 odstotka v gospodarstvo z ptrukturo in 5.2 odstotka v ne-P^diretvo. P^uatrija. ^sstrija bo še vedno glavni no-■ fospodarskega razvoja občine. '*tvarja prek 70 odstotkov druž-P*P proizvoda. Njen razvoj bo f8**] skladno z merili spremembe T*'«* in bo pospešen razvoj tehno-P* zahtevnih proizvodenj, uve-Pnnje kvalitetnih dejavnikov v f* panogah ter dolgoročna usmeni r«jpomembnejše usmeritve v pojmih panogah pa bodo: v iudar-r* dokončanje Rudnika urana: v r^odnji nekovin povečanje pro-P^je kamene volne. V kovinsko-*H>valni industriji bo imelo JJbeBt povečanje proizvodnje J*** ulitkov, razvijanje in razsipa >rodjarstva in uvajanje novih iP*»odov višje stopnje obdelave. V *X''|egradnji bo pospešena proizvodni elementov za avtomatizacijo. ^*kti za racionalno-izkori^čanje predvsem z vidika novih fnergije. proizvodnja Jesno-alnih strojev in transportnih in proizvodnja modernejših in laboratorijskih aparatov, 'elektroindustriji so to programi mp&ialnega hladilstva. zamrzo-■F«kL proizvodnja zahtevnejših motorjev in zahtevnejša **odnja za široko potrošnjo. V * industriji bo pospešen razvoj Sieksnih ponudb — oprema ce >za bivalnega prostora in pro-^ja montažnih objektov. V Sbi pa proizvodnja preje in Sodnja končnih izdelkov ter v t*enj razvoj smučarskih čevljev ■-.okvalitetne obutve. foetijstvo ir. ni • -"Hjni cilji v kmetijstvu so nje in stabilizacija ponudbe • zaradi zagotavljanja samoti*. zagotovitev enotne orga-W proizvodne funkcije v kme-ladrugi in gozdnih gospodariti usmeriti delovanje zadrug 7*^^a bodo opravljale funkcije za L?* »o bile ustanovljene in da bo dohodka ustvarjenega s kme-sroizvodno. Hkrati se bodo Cy»ie življenjske in delovne l^en? kmetov. Prek gospodar jen ja l/tdovj pa je potrebno zagotoviti ohranitev gozdnih površin, naraščanje gozdnega prirast-vrednostnih donosov ter skupnost cene l novim letom naj bi zaf.ivele ionti za cene. S tem bo uki-- pretežno administriranje o in ga bo nadomestilo spo-mevanje in . dogovarjanje proizvajalci in njihovimi pouki, k tem pa bi se tudi dejan-začel postopek podruthljanja Mene kontrole cen. Skupnost f^o ustanovile organizacije in topnosti, katerih cene so v ob-^ki pristojnosti. Samoupravni V/r»zum o ustanovitvi skupno-?mora hiti sprejet v skladu / 'J+temm dogovorom o skupno M i ene občine Skofja Loka. ki ^*klenejo izvršni svet skupščine Skofja Loka. medobčinska '[zidarska zborniea /a Gorenj-W enega plana občine Skofia Loka za obdobje 1981-1985 v letu 19H1 je v javni razpravi do 11. decembra 1980. 5. Osnutek odloka o novelaciji urbanističnega načrta mikroregije Skofja Loka je bil dan v javno razpravo za 30 dni. Izdana je bila posebna številka Biltena v kateri je celotno gradivo v /.vezi /. novelačijo urbanističnega načrta. H. Zahtevo družbenopolitičnega zbora za vključitev celotne cestne povezave od Jeprce do Todraža. tudi odsek mimo Škofje Loke po sprejeti varianti, v predlog dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije ter v druge ustrezne dokumente, so delegati posredovali na sejah zborov Skupščine SH Slovenije dne 25 1 1-1980 Sporazum kršen, vendar ni kršitelj izvršni svet Zaradi zapletov pri izdelavi urbanističnega načrta mesta Škofje Loke, katerega osnutek je izvršni svet občinske skupščine nekajkrat zavrnil kot nepopoln in pomanjkljiv dokument, poleg tega pa je bil izdelan prepozno, je izdelovalec Urbanistični zavod — Projektivni atelje Ljubljana obtožil izvršni svet ne spoštovanj a samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih za organiziranje in vodenje strokovne urbanistične službe, ki je bil podpisan med škofjeloško občinsko skupščino in izdelovalcem dokumenta. Izvršni svet občinske skupščine je pismo obravnaval in sprejel naslednja stališča: Trditev Urbanističnega zavoda — Projektivnega ateljeja, da pristojni občinski organi niso obravnavali zazidalnega načrta za Reteče, ki ga je izdelal prej omenjeni zavod, ni točna. Načrt je bil obravnavan na pristojnih organih in je bila izdelovalcu posredovana zahteva za dopolnitev načrta. Glede na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti s strani Urbanističnega zavoda — Projektivnega ateljeja je več kot očitno, da UZ — PA ni izdelal urbanističnega načrta v dogovorjenih rokih in on ni spoštoval dogovorjenih razmerij. Po mnenju izvršnega sveta je bila edino pravilna in nujna odločitev občinske skupščine, da je pooblastila izvršni svet, da sklene ustrezne pogodbe z drugimi izvajalci, če pooblaščena organizacija ne izpolnjuje dogovorov. Glede obsodbe, da so bile delegacije v občinski skupščini enostransko informirane ter da se je to manifestiralo v napadih na Urbanistični zavod — PA prek sredstev javnega obveščanja, je ugotovil, da so bili delegati pravilno obveščeni. Posamezni članki v dnevnem časopisju so bili napisani na osnovi razprav na sejah izvršnega sveta, ki so javne in na katerih so bili v več primerih prisotni tudi predstavniki UZ — PA. Izvršni svet nadalje ugotavlja, da se samoupravni sporazum, sklenjen 25. aprila, 1978. leta med Urbanističnim zavodom — PA Ljubljana in izvršnim svetom občinske skupščine Skofja Loka ne uresničuje. Vendar pri tem meni, da ne kaže polemizirati z Urbanističnim zavodom — PA, temveč je potrebno upoštevati spremenjene razmere, ki so nastale in še nastajajo na področju družbenega planiranja in urejanja prostora in rešiti sporna vprašanja. Za reševanje teh vprašanj je izvršni svet sprejel še naslednje sklepe: opredelil se je, da bo ob upoštevanju novo nastalih razmer in spoznanj v zvezi z družbenim planiranjem in urejanjem prostora poskušal zagotoviti, da bo z različnimi usposobljenimi institucijami zagotovil pravočasno nastajanje planskih dokumentov in temeljne urbanistične dokumentacije in, da bo odstopil od sporazuma z Urbanističnim zavodom — PA Ljubljana. Zaradi ureditve medsebojnih razmerij, ki izhajajo iz sklenjenih pogodb za izdelavo temeljne urbanistične dokumentacije za Žiri, Železnike in Gorenjo vas ter zaradi oblikovanja odločitve o nadaljnjem delu na teh dokumentih, je izvršni svet ponovno zadolžil upravni organ, da zahteva od Urbanističnega zavoda -PA Ljubljana, da v roku desetih dni od prejema obvestila predloži za te pogodbe vso do sedaj izdelano dokumentacijo. Javna razprava do konca februarja Uvedbo postopka za spremembo in dopolnitev občinskega statuta je narekovala potreba po preverbi ustreznosti določb statuta glede na nove že sprejete zakone kot glede na tiste, pri katerih je obravnava oziroma njihovo psrejemanje v teku ter zaradi sprememb, ki jih narekuje praksa. Komisija za pripravo sprememb in dopolnitev statuta je pred približno letom dni seznanila z uvedbo postopka delegacije temeljnih organizacij, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije, državne organe in druge in jih pozvala, da s svojimi predlogi sodelujejo pri snovanju sprememb in dopolnitev statuta. Hkrati je komisija oblikovala tri delovne skupine in to za področje družbenoekonomskih odnosov, za določbe o občinski skupščini, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnosti in za ostale določbe statuta. Te delovne skupine so obravnavale vse predlagane ali v postopku ugotovljene zasnove sprememb in dopolnitev določb statuta. Delovni osnutek je bil pripravljen v začetku tega meseca. Določbe osnutka sprememb in dopolnitev statuta temeljijo predvsem na zakonu o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS, zakona o temeljih sistema državne uprave in zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih, zakonu o sistemu državne uprave in izvršnem svetu občinske skupščine ter republiških upravnih organih, zakonu o temeljih družbenih svetov in zveznih svetih in zakonu o družbenih svetih ter zakonu oi notranjih zadevah. Ustrezne določbe so usklajene tudi z osnutkom zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter z osnutkom amandmajev k ustavi SR Slovenije, zlasti z amandmaji L, II., in IV. V osnutku je upoštevana tudi pobuda delovne organizacije Rudnik urana Zirovski vrh, da dobi samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela. O pobudi je razpravljal svet za gjruilbeno-politični sistem pri OK SZĐL m ocenil, da je pobuda umestna. Zato naj se število delegatskih mest v zboru združenega dela poveča za eno mesto. Konferenca delegacij, v katero se je združeval RUŽV pa ostane nespremenjena. Osnutek sprememb in dopolnitev statuta bo v javni razpravi do konca februarja 1981. leta. Priznanje občine Skofja Loka Občinska skupščina vsako leto podeljuje priznanja posameznikom, temeljnim organizacijam, skupnostim ter drugim organizacijam in društvom za prizadevno delo in posebne uspehe pri izboljšanju družbeno-ekonomskega razvoja občine. Občinska skupščina podeljuje veliko plaketo, malo plaketo, nagrado in pismeno priznanje in sicer vsako leto ob praznovanju občinskega praznika. Letos naj bi podelili šest priznanj. Malo plaketo naj bi prejela Ančka Loštrk iz Žirov za uspešno večletno delo v kmetijski zadrugi »Sora« Ziri in družbenopolitičnem življenju kraja in zadnja leta zlasti v aktivu kmečkih žena in Janez Šolar iz Selc za aktivno in uspešno delo v krajevni samoupravi in v družbenopolitičnih organizacijah krajevne skupnosti Selca. Za nagrado občine Skofja Loka sta predlagana Sandi Bartol iz Sore za zasluge pri razvoju kmetijske zadruge Skofja Loka in za družbenopolitično delo in Zin-ka Benedik za 20-letno vzgled-no delo pri vzgoji in izobraževanju predšolskih otrok. Pismeno priznanje občine Skofia Loka pa naj bi prejel Jožef Cuščut iz Sovodenj ob Soči za večletno razvijanje prijateljskega sodelovanja med pobratenima občinama Skofja Loka in Sovodnje ter Jože Furlan iz Škofje Loke za prizadevno delo pri obnavljanju spominskih obeležij narodnoosvobodilne borbe Janez Lušina-Mali 4 Dražgoška bitka in spominske prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« Prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« so v znak priznanja doslej bile nagrajene: — z Bloudkovo nagrado za razvijanje množičnega rekreativnega smučarstva in tradicij NOB. — z veliko plaketo občine Skofja Loka. — z malo plaketo JLA. in - s priznanjem ob 1000-letnici Škofje Loke. Predvsem so prireditve ohranile spomin na Draž-goško bitko. Brez prireditev bi bilo vprašljivo ali bi spomin na bitko ostal toliko časa in tako prisoten med ljudmi? Na Slovenskem je bilo še in Se znamenitih in važnih bitk in bojev med NOB. Mnogi so z leti postali manj važni, nekateri celo pozabljeni. O Dražgoški bitki pa v vsem povojnem času z velikimi naslovi in obsežno poročajo slovenski in mnogi jugoslovanski časopisi. Vrstijo se zapisi o bitki in ljudeh, ki danes živijo v Dražgošah. Prav prireditve so veliko prispevale, da je bil o bitki napisan scenarij za film in bo prej ali slej ta film tudi prikazan. Tako se bo bitka, ki ni bila poraz temveč sijajna zmaga, ohranila nam in zanamcem. V letih, ko so se izvajale spominske prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« je Ivan Jan napisal knjigo »Dražgoška bitka«, ki je bila trikrat ponatisnjena in je razprodana. Pripravlja se nov razširjen ponatis. Prav ta knjiga je bila najmočnejša osnova za film, ki šele nastaja. Vspodbuda za razvoj smučarskega športa Velika zasluga prireditev je, da se je pred leti zganilo kolesje in zrastel je mogočen spomenik borcem Cankarjevega bataljona in Dražgoški bitki. Zaradi nepoznavanja razmer med NOB na Gorenjskem bitka na mnogih družbenopolitičnih ravneh sprva ni bila ocenjena kot nekaj velikega kar lahko stori majhen narod v borbi za nacionalni obstoj. Prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« so po svoje vplivale, da je v vas prišla asfaltna cesta, v katero je družba vložila velika sredstva, ki so ob samoprispevku KS Dražgoše-Rudno omogočila izgradnjo. Zgrajena je bila cesta od Jamnika do Dražgoš, ki nosi ime »Cesta partizanov«. Tudi na to gradnjo je po svoje vplivala Dražgoška bitka in spominske prireditve. V Dražgošah je bil zgrajen Dom Cankarjevega bataljona, ki je tudi velikega pomena in pomoč naše družbe Dražgošam. Spominske prireditve so po svoje vplivale in vspod-budile k razvoju smučarskega športa v Selški dolini. Pred vojno se je tam s smučarstvom ukvarjalo zelo malo ljudi. Ob prirejanju nočnih slalomov v Železnikih, slalomov za cicibane na Soriški planini ter smučarskih skokov v Poljanah, so zrastli mnogi znani tekmovalci in smučarski delavci. Zlasti so mladino navdušili smučarski teki v Dražgošah in na pobočjih Jelovice. Zrastli so smučarski tekmovalci kot: Maks Jelene iz Dražgoš, svoj čas državni reprezentant in olimpijec. ki si je na VASA teku na Švedskem med vsemi našimi doslej priboril najvišje mesto. Od smučarskih delavcev, ki izvirajo iz Selške doline sta gotovo najbolj znana Filip Gartner in Aleš, ki že vrsto let uspešno trenirata našo alpsko državno reprezentanco. Se bi lahko naštevali tekmovalce, ki so svoj vzor našli prav na zimskih smučarskih prireditvah »Po stezah partizanske Jelovice«. S postavitvijo spomenika Dražgoški bitki je vas Dražgoše postala še bolj obiskana. Vaščani pravijo, da je vas postala turistična atrakcija. Tisočeri tekom leta ogledujejo kraj bitke, spoznavajo današnje ljudi in z zanimanjem prisluhnejo pripovedi o bitki in grozodejstvih Nemcev. Največ je šolske mladine, izletnikov iz vseh krajev Slovenije in Jugoslavije in preko meja. Dražgoše so doslej obiskali mnogi voditelji držav, borčevskih organizacij in raznih političnih organizacij iz celega sveta. Med njimi je bil prav gotovo najljubši gost — Predsednik SFRJ Josip Broz-Tito. ki je Dražgoše obiskal 2. maja 1978. leta. V Dražgošah je bilo 1974. leta srečanje borcev NOV Jugoslavije, 1977. leta pa srečanje mladine iz cele Jugoslavije. V Dražgošah je bilo 1977. leta prvo smučarsko meddržavno tekmovanje v biatlonu, na katerem so nastopile ekipe Bolgarije. Romunije, Češkoslovaške in ekipe iz vseh republik. Kot že rečeno je velika zasluga, da je Dražgoška bitka ostala globoko vsajena v srca naših ljudi, prireditev »Po stezah partizanske Jelovice«, kot tudi dnevnega časopisja: GLASA, DELA, LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA, VEČERA in drugih dnevnih in tedenskih časopisov in revij iz vse Slovenije. Tudi tovarniški listi so mnogo in še pišejo o bitki in prireditvah, ki so v ta spomin vsako leto. Ljubljanski radio in TV več kot 20 let objavljata spomine o bitki in športne rezultate katere danes zavzemajo smučarji in drugi tekmovalci: sankači, zmajarji, taborniki, skakalci in drugi. Tudi jugoslovansko časopisje, od BORBE in POLITIKE, do NOVE MAKEDONIJE in OSLOBODJENJA je svoje bralce dolga leta in jih še seznanja o Dražgošah in i bitki, ki je bila pred 39 leti. Ko tako razvijamo in bomo še razvijali tudi v prihodnje tradicije in spomine na našo NOB pa vendar vsakogar moti in bo tudi na prihodnji prireditvi 11. januarja 1981. leta motilo obiskovalce tole: ali je res mogoče, da so nekateri pri snemanju filma Dražgo-ške bitke celo obogateli. Ljudje se bodo prav gotovo spraševali ali je res, da bo od najbolj slavne bitke nastal tako neslaven škandal? Pa vendar verujemo, da bodo nepravilnosti razčiščene in krivci kaznovani! Film o Dražgoški bitki mora nastati kajti z njim bomo zanamcem zapisali to, skozi kako črne in težke dni je šel naš človek do svoje svobode. Se bi lahko naštevali pomembnost prireditev »Po stezah partizanske Jelovice«, ki so kraju kot so Dražgoše vtisnile svoje pečat. Prav je da naštejemo zaslužne organizatorje prireditev: prvega predsednika odbora Brtoncelj Ivana-Johana, za njim je prišel Prezelj Janko-Stane, pa Ster Janez, Franko Ivan-Iztok in Stane Krapež, ki danes vodi odbor. Med zaslužne prireditelje je trebi všteti še Medjo Franca, Konobelj Franca-Slovenkota, dolgoletnega člana Konjar Franca. Nadalje smučarski klub ALPETOUR iz Sk. Loke. SD Železniki, SD Plamen — Kropa, smučarski klub Triglav iz Kranja, smučarski klub Radovljica. Spisek zaslužnih prirediteljev bi bil dolg, pomembno pa je, da prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« ob vsesplošnem varčevanju še naprej gojimo in razvijamo saj je to naš skupen dolg, dolg do slavne bitke ter padlih in ustreljenih širom Jelovice. Gorenjska na pr Gorenjske turistične organizacije so skupaj s turističnimi društvi in drugimi zbrale precej sredstev za turistično propagando — Vendarle napredek dinarjev, medobčinska gospodarska zbornica je prispevala 170.000 dinarjev, turistična društva Bohinj. Kranjska gora, Kranj in Skofja Loka pa 50.000 dinarjev. Prav toliko kot turistična društva so prispevale tudi potovalne agencije, medtem ko je temeljna banka Gorenjske namenila 100.000 dinarjev, žičničarji 50.000 dinarjev in zasebniki 40.000 dinarjev. Takšno zbiranje sredstev za predstavo gorenjskih turističnih zanimivosti in lepot je nadvse pohvalno, ie posebej, če se zavedamo, da predvsem tuji turistični promet na Gorenjskem upada. V minulih letih pa smo na Gorenjskem zelo malo namenili prav za propagando — lani so turistične in gostinske organizacije ter vsi tisti, ki so udeleženi v turizmu na Gorenjskem, prispevali za propagando le 2 milijona 700.000 di narjev kar je 0,27 odstotka od celot nega prihodka. Tako skromna sredstva pa nikakor niso mogla bit: posebej učinkovita, zato naj bi « takšnimi propagandnimi akcijami, ki jih predvidevajo za prihodnje leto. nadaljevali in jih organizirali vsako leto. D. Sedej Kranj - Odbor za gostinsko turistično gospodarstvo pri medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko je za leto 1981 pripravil program izdaje turističnih edicij Gorenjske. Tako bodo v nakladi 150.000 izvodov ponatisnili prospekt Gorenjska, sodelovali pri izdaji edicije Smučanje v Sloveniji 80/81 skupno s splošnim združenjem gostinstva in turizma Slovenije. Štajerske in Primorske v nakladi 80.000 izvodov. Prav tako bodo izdali Planinski vodnik v nakladi 80.000 izvodov. Tako se Gorenjska v prihodnjem letu pojavlja v' več edicijah in z enotnejšim turističnim nastopom, za kar pa so bila potrebna tudi izdatna sredstva. Vrednost vsega programa znaša milijon 600.000 dinarjev, ki so jih le težko zbrali, saj je precej gostinskih organizacij ob polletju zabeležilo izgubo in tudi zaradi znanih zakonskih omejitev trošenja' sredstev za propagando. Akcija je uspela in so tako gorenjske delovne in turistične organizacije, turistična društva in skupščine občin prispevale izdatna sredstva. 24 organizacij združenega je za letos in za prihodnje leto zbralo 880.000 dinarjev, občinske skupščine 200.000 Ekonomski propagandisti z Gorenjske ustanavljajo svoje društvo — »Ustanovitev društva Ekonomskih propagandistov Gorenjske predstavlja prelomnico anonimnosti med delavci v ekonomski propagandi na področju Gorenjske. Medsebojno nepoznavanje in s tem tudi onemogočena izmenjava izkušenj pri delu na področju ekonomske propagande kot enega od sestavnih delov tržnega in planskega meha ni zrna, instrumenta blagovne proizvodnje in neločljivega dela informacijskega sistema samoupravno združenega dela so bili razlog in spodbuda k ustanovitvi Društva ekonomskih propagandistov Gorenjske. Ekonomska propaganda kot sestavni del samoupravnih socialističnih produkcijskih odnosov je v zadnjem obdobju dosegla očiten napredek, čeprav kot taka. še ni povsod postavljena v službo delaim samoupravljavca, njegovih potreb in interesov. Večkrat je to še i monopol ozkih krogov ali posameznikov, kar ima za posledico nein formiranost delavcev o tej dejavnosti in trošenju družbenih sredstev V veliko delovnih organizacijah prevladuje še vedno miselnost, da ie ob dobrem poslovanju reklamiranje zapravljenje denarja; pa ni tako. Pravilno in seveda strokovno propagiranje je lahko zelo dobra m vesticija, katere učinek ni vedno takojšen, ampak se pokaže v daljše™ razdobju.« To je bil le del misli, ki so bile izrečene na ustanovnem zboru Društva ekonomskih propagandistov Gorenjske. Udeleženci M poslušali tudi referat Ekonomska propaganda kot sestavni del informiranja, ki ga je pripravil predstavnik Zveze društev Propagan distov Slovenije. Miro Tršar. - Foto: F. Perdan SpOmini Tone Peternel-Igor na leto 1941 in poljansko vstajo Odnesli smo ga do ljudi v Hotovljo, ki so ga kasnjeje prepeljali na Kovski vrh, kamor je zvečer prišla tudi naša četa. Prej sem omenil govor, ki ga je imel tov. Žagar pred zaprisego. V tem govoru je po mojem mnenju preveč pudarjal razredni značaj narodnoosvobodilne borbe. Govoril je o borbi delavskega razreda za njegove pravice, ki je hkrati tudi borba za pravice in boljše življenje kmetov ter da bo te pravice delavski razred pod vodstvom partije priboril in uveljavil po zmagi nad nemškim fašizmom. Poudaril je, da je nemškemu okupatorju zadala v ofenzivi pred Moskvo smrtni udarec ruska Rdeča armada in da bo tega pomagala dotolči in ga v kratkem tudi pognala iz naše zemlje partizanska vojska Menim, da so vodilni politični delavci na Gorenjskem pn organiziranju in vodenju narodnoosvobodilne borbe v začetku preveč poudarjali komunistično partijo in razredni značaj te borbe, premalo pa so govorili o Osvobodilo, fronti kot najširši vseljudski organizaciji m utelešenju splošnega oboroženega upora proti okupatorju kar še posebej velja za podeželje. Tudi Žagarjev govor je imel premajhen poudarek na OF To se j> pokazalo takoj po zapnsegi. ko je prišlo nad mene več mož in fantov z območja občine Javorje in mi očitalo, da sem jih s svojo propagando o OF in partizanski narodnoosvobodilni borbi zavedel, ker v celi stvari, kot se vidi, ne gre predvsem za izgon okupatorja, temveč za komunizem. Za komunizem se pa oni niso prišli borit. Tako mnenje je tedaj najbrž imelo kar precej ljudi. Žagar in drugi vodilni politični delavci so po mojem mnenju pri stikih in delu s kmečkim prebivalstvom pač premalo upoštevali njihovo ozko politično razgledanost in to, da je imel kierikalizem ponekod na vasi globoke korenine, kar še zlasti velja za območje občine Javorje. Komunizma so se kmetje bali deloma iz prirojenega konservativizma, še zlasti pa zaradi dolgoletne propagande bivših jugoslo vanskih oblasti, ki so komunizem prikazovale popačeno in v najbolj črnih barvah, kar je seveda v polni meri izkoristila in še potenciala hitlerjevska propaganda. Iz tega razloga je Še isti večer odšlo domov nekaj mož in fantov. Se več pa jih je odšlo v naslednjih dneh, še posebno potem, ko so mnogi prišli do spoznanja, da vojna ne bo končana tako hitro kot se je pričakovalo in kakor je izhajalo tudi iz pismenega propagandnega materiala OF in ustnega tolmačenja vojaških in političnih voditeljev partizanskega pokreta. Vse t o pa seveda ne zmanjšuje pomena poljanske vstaje, v kateri se je poljansko prebivalstvo, tako množično odzvalo pozivu političnega in vojaškega vodstva narodnoosvobodilnega gibanja na Gorenjskem, torej pozivu OF, naj se dvigne v splošen upor in pomaga izgnati iz dežele osovraženega okupatorja, katerega so ljudem ponesle patrulje Cankarjevega bataljona, ki so jih po vaseh vodili aktivisti in zaupniki OF. Takrat se je cenilo, da je v decembrskih dneh odšlo samo iz Poljanske doline prostovoljno v partizane okoli 300 mož in fantov Kasneje v anketi zbrani podatki pa kažejo, kot navaja v svojem sestavku v Loških razgledih (letnik 1961) Milan Zakelj, da je tedaj iz Poljanske doline vstopilo v partizane okrog 260 mož in fantov. Večina od teh jih je bila iz območja tedanjih občin Poljane in Javorje. Te podatke navajam zato, ker je po mojem trdnem prepričanju zmotno mnenje tistih, ki navajajo, da je poljansko vstajo organiziral in izvedel Cankarjev bataljon ob sodelovanju krajevnega političnega vodstva in aktiva in da je bila vstaja tako množična zaradi prisotnosti Cankarjevega bataljona in njegovih patrulj, ki so šle po vaseh in izvedle mobilizacijo. Ne zanikam pa, da je to dejstvo in uspešne vojaške akcije bataljona, ki so se decembra kar vrstile, še posebej pa pomembna zmaga nad Nemci v Rovtu, bilo močna spodbuda za še večji odziv ljudi za splošno vstajo, še zlasti v povezavi s takratnimi nemškimi neuspehi na vzhodni fronti Menim pa, da je vendarle odločilno vlogo pri tem treba pripisati temeljitim organizacijskim in političnim predpripravam, ki jih je pod vodstvom poljanske partijske organizacije izvedla mreža sodelavcev in zaupnikov OF. Zaradi tako uspele mobilizacije je Can karjev bataljon lahko začel velike boje. Da bi zavrla nadaljnji porast vstaje in mobilizacije, ki se je odvijala istočasno tudi v Bohinjski gornji Savski dolini, je takrat nemška komanda v naglici zbrala vse razpoložljive policijske in žandarmerijske sile iz Gorenjske Štajerske in Koroške ter začela s temi silam: izvajati na Cankarjev bataljon, ki je imel svoje enote razporejene v Valterskem, Kovskerr in Bukovem vrhu, 27. decembra 1941 ofenm no akcijo imenovano »Grosseinsatz«. V ter napadu je bataljon zopet uničil večje Števik Nemcev, vendar pa se je zaradi silne sovralai-kove premoči moral umakniti iz Poljanske doline na drug položaj. Borbam v Poljansk dolini je sledila slovita tridnevna borha » Dražgošah. Ta bitka je bila po obsegu in značaj" največja in najpomembnejša, kar jih k bilo v letih 1941 in 1942 na Slovenskem Mislim, da lahko trdim, da tega borbene«* podviga Cankarjevega bataljona, ki je slona skemu ljudstvu Sirom po naši domovini vti vero in zaupanje v lastne sile, ne bi bilo. če m bi bilo tako uspele mobilizacije, ki je bfla predvsem rezultat predhodnega temeljitega organizac ijsko političnega dela Partije in OF V tem dejstvu se Se posebno kaže pomen poljanske vstaje. Predvsem pa je ta vstaja preprečila Nemcem namero preseljevanja prebivalstva, ki so ga zaradi vstaje morali \v ložiti in ki ga zaradi neuničljivosti partiz.s tudi pozneje niso mogli izvesti. KOXEC sr z Linhartom in Prešernom ieljene Linhartove plakete t-I- ti jbferljica - V petek. 12.de-pfea. so Radovljičani na osrednji ivi v prostorih osnovne Sole iviii svoj kulturni praznik, s a vsako leto počastijo spomin nega radovljiškega rojaka An-Tomaža Linharta, začetnika dramatike. Tokrat so ga .-. spominom na v sosednji *i pred 180. leti rojenega našega pesnika Franceta Prešer- »odoma je spregovoril Miro predsednik kulturnoumetni-društva Radovljica, ki se je s besedami tehtno vpel v Lin-dan. »Trubar, Linhart, Prešeren, Cankar so , ki te dolgo vrsto let ble-iz našega vsakdana, saj -» izmed njih predstavlja ka-*■ r zgradbi nafte kulturne de-^ttae, is katere ustvarjamo naš Linhart je bil celovita *k*sst, problemi, ki jih je *fesjkl so bili vselej bistveni za <**eaatvo. Zavedamo se, da je ^djsi kamen lahko postavil le }*kio, ki je bil slovenskemu na-Ni sako njen, ki je preprostega f" i askcgs človeka ljubil, poleg pa je bil vsesplošni svobo- |e ravnik domislec in izobraženec, ki je svoja občutja znal tudi s pridom uporabiti .. .,« je dejal Miro Birk in v nadaljevanju osvetlil tudi naše kulturno snovanje v najtežjih preizkušnjah, v narodnoosvobodilni borbi ter spregovoril o današnjem kulturnem delu. »Premoremo dobre kulturne ustvarjalce, ki pa jim mnogokrat še ne znamo nuditi ustreznega mesta in priznanja v sedanjem trenutku. Veliko govorimo o medčloveških odnosih, o odtujevanju človeka do človeka, o prizadevanjih naše družbe za izboljšanje človekovega okolja. Prepogosto pa samo govorimo o tem. Zavedati se moramo, da prav hitenje za materialnimi dobrinami, za boljšim osebnim standardom brez dviga kulturne ravni človeka, onemogoča naša prizadevanja. Imamo številne navdušence, ki ustvarjajo s srcem in ki jim je pogled na kulturo skozi dinar neljub. Številna kulturna društva nam dokazujejo, da ni nujno, da je oder popoln, da je scena urejena, da je vse najboljše. Dokazujejo nam, da se s skromnega odra, s kulisami, izdelanimi v domači delavnici in s kostumi, sešitimi s pridnimi dekliškimi rokami, tudi da širiti pristna, slovenska, domača beseda. Od njih se učimo in jih posne-majmo! Prav oni nam pogosto kažejo pot k zbližanju med ljudmi. Ljubezen do kulture privzgojimo otrokom, dajmo jim možnost, da bodo zrasli v ljudi, kot si jih naš narod po Linhartovem, Prešernovem in Cankarjevem konceptu tudi zasluži. Nadaljevali bomo tradicijo vseh naših velikih mož! Zavedati se moramo, da je prav kultura tista, ki človeka sprošča, bogati, vzgaja, plemeniti, pa tudi kleše, da postane popoln, enakopraven in tvoren člen naše samoupravne socialistične domovine.« Kulturni praznik je vselej priložnost za podelitev priznanj. Tokrat Črtomir Zoreč / NEKAJ BESED 0 KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI so jih iz rok Draga Repeta, predstavnika radovljiške kulturne skupnosti prejeli: Linhartove plakete Jože Ravnik iz Ljubnega, Marjan Eržen iz Podbrezij in pevski zbor iz Zasipa: Linhartova priznanja komisija za kulturo pri radovljiškem občinskem svetu zveze sindikatov. Muzeji radovljiške občine in Jurij Novak z Bleda za požrtvovalno organizacijsko delo pri izvajanju kulturne akcije za delovne kolektive. Večer z Linhartom in Prešernom so s pisanim in prijetnim kulturnim sporedom napolnili: gostja iz Ljubljane, operna pevka Zlata Ognjano-vič. ki je s Prešernovo Nezakonsko materjo ogrela dlani in srca poslušalcev, na klavirju pa jo je spremljala pianistka Dana Hubad; dodobra je dvorano razvnel in požel priznanje Komorni zbor Loka iz Škofje Loke; večer je zakjučil domačinom dobro znani radovljiški harmonikar-ski orkester, ki se je predstavil z novim, italijanskim koncertom; glasbene točke so povezovali recitatorji zvez kulturnih organizacij iz Radovljice in Škofje Loke. ki so pesmi povezovali s Prešernovimi verzi, napisanimi za vse slovenske, slovanske, predvsem pa za pošteno čuteče ljudi, kot so dejali na začetku. M. Volčjak S povojna leta vztraja pri Krvnem vodenju in organizira-'^ljubiteljske dejavnosti v svoji rrijevni skupnosti in v okviru f*nt kulturnih organizacij Rašica. Njegova prizadevanja se *»žajo v bogati pevski, dramski 1 lutkarski dejavnosti kulturno-^tniskega društva Ljubno. Po-*^*j velja poudariti njegove l%»jJDe uspehe in skrb za prido-**t»je mladih, ki nadaljujejo ''•turna izročila starejših gene-Tudi po njegovi zaslugi je Urnost kulturnoumetniškega **wva Ljubno nepogrešljiva se-**nna družbenega življenja v yjtvni skupnosti, ki bogati in ^aeniti medsebojne odnose f*Jinov in jih povezuje z delavci *re Otoče. Vztrajno in tvorno >kije tudi kot delegat v radovlji-kulturni skupnosti, s čimer je ^ko zgled pravega amaterskega '^turnega in družbenega de- PEVSKI ZBOR KPD ZASIP Praznuje letos 55-letnico ob stoja in je svojo nenehno dejav nost prekinil le med vojno, ko se je večina članov odzvala pozivu KPS in OF z odhodom v partizane. Takoj po osvoboditvi je spet začel delovati pod vodstvom dirigenta Ambrožiča, kasneje sta zbor vodila še profesor Gorjup, Grm, nekaj časa je bil član zbora tudi' Marjan Kraigher. Od leta 1972 zbor, ki šteje 17 članov, uspešno vodi zborovodja Marjan Eržen iz Podbrezij. Pevski zbor je glavni nosilec množične ljubiteljske kulture in društvenega življenja v krajevni skupnosti, pridobil si je vsestransko podporo krajanov, dobrodošel gost je v drugih krajih občine in Slovenije. S svojo ubranostjo bogati množično kulturo tudi med delavci v združenem delu v okviru kulturne akcije. Zadnje čase je z uspehom posnel več pesmi na Radiu Ljubljana. r (69. zapis) Obljuba dela dolg. pravijo. No. danes izpolnjujem prvo obljubo, zapisano v prejšnjem torkovem Glasu. Kot se spodobi in kakor je gotovo najbolj prav: najprej o dotiku Prešernovega imena s Kamnikom. Resda bolj posrednem, toda vendarle. SILA SPOMINA OPrešernovi »Peklenski« Jerici, eni od pesnikovih obo-ževank, ki se je poročila v Kamnik in tu na Žalah našla tudi svojo poslednjo posteljo, sem res že pisal v Poteh po Prešernovih stopinjah. Toda od tega, od leta 1966, je minilo že toliko časa, da otožnolepo. a skoraj tudi shrljivo zgodbo o Jerici, najmlajši hčerki ljubljanske krčmarice »v Peklu« Metke Podbojeve. da lahko tudi v okviru teh »kamniških« zapisov vsaj na kratko obnovim. Na mogočni, še danes trdni kamniški stari hiši (Sutna št. 3). podobni že bolj graščinici, je na pročelni steni še zdaj viden štukaturni monogram s črkama W in M. Hiša je bila namreč pred dobrim stoletjem imetje angleškega fabri-kanta VViliama Molineja (1793 do 1878). ki je bil v Ljubljani lastnik mogočne Cukrarne in velike predilnice, v takratnem času ene največjih avstrijskih tekstilnih tovarn. Nečak njegov, David Moline (1814 ■ do 1864), pa se je leta 1843 poročil s Slovenko. Jerico Padbojevo (1824 do 1851). Na pljučih bolna, je rada živela v rodbinski hiši svojega moža na Šutni. Bržčas v upanju, da bi v planinskem zraku, ob šumeči Bistrici našla leka svoji hudi bolezni. NESREČNI SOPROG Kaže, da zakon med Davidom Molinejem in Jerico Podboje-vo ni bil nič kaj srečen in vesel. — Občasno je prihajal Moline iz Ljubljane na obiske k svoji ženi v Kamnik — pač glede na svoje kup-čijske posle, ki so ga vezali na njegove tovarne. Toda vselej se je Jerica obnašala prav čudaško. Takoj, ko je zaslišala prihajajočo kočijo, je zbežala k Bistrici in se skrila v obrežno grmičevje. Služinčad in sosedje so celo trdili, da Jerica svojega moža niti videti ni hotela. Da njun zakon zares ni bil v redu. vedo povedati vsi viri. Hudo je moralo biti obema... Kaže pa. da je imel David Moline svojo ženo bolj rad. kot ona njega. To smemo sklepati iz njegovega ravnanja po ženini smrti. Pripeljal se je nenavadno pogostokrat iz Ljubljane v Kamnik; navadno tik pred večerom. Sel je tedaj najprej na Zale in tam ostajal pri mrtvi ženi vso noč . . . Stal je ob grobu strt in tih . . . Sele ob zori se je vračal v mesto, na Sutno, bled in neprespan. Prevzet od trpkih pogovorov z umrlo ženo. ki ga nikoli ni ljubila . . . Tako je David Moline sam zatrdil Francu Prohinarju. oskrbniku svoje kamniške posesti: »Zaupno vam povem, da me moja žena nikoli ni ljubila.« Vendar pa je nesrečni mož postavil na ženin grob lep spomenik s čutečim napisom: Rila si od Boga in dobrih ljudi ljubljena. Spomin bo tvoj kot blagoslov za nas. MARJAN ERŽEN Pevovodja iz Podbrezij. ki je samorastniško vzniknil iz vrst zborovskih pevcev in se s trdno voljo in nenehnim izpopolnjeva njem razvil v dobrega in požrtvo valnega pevovodja. Svoj prosti čas posveča vodenju zborov, s katerimi takorekoč v vsakem času ter tudi v najbolj odmaknjenih krajih nastopa že več kot 18 let. Več let je bil na čelu pevskega zbora DPD Svoboda Podnart, nekaj Časa tudi mešanega zbora KUD Ljubno, zadnjih osem let uspešno vodi moški pevski zbor KPD Zasip. Za izjemno požrtvovalnost in uspehe na področju vokalno glasbene kulture in vodenje zborov je prejel že več priznanj, nagrajen je bil tudi z Gallusovo značko Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Izročilo še pravi, da je prihajala Jerica v ta starinski dom tudi zato, da bi v samoti in tišini, daleč od ljudi, našla izgubljeni srčni mir Zavrnila je nekoč mile ljubezenske prošnje doktorja Prešerna. In kot bi se izpolnjevale sklepne besede iz njegove znane pesnitve Sila spomina (objavljene v prvi izdaji Poezij, kot osmi pesmi po vrsti; to kaže, kako pomembna se je videla že pesniku samemu!): Ne pozabiti jih. so te prosili drugi/ie moje prevzetno srce: v mislih ti niso, al' mene po sili pomnila boš ti do zadnjega dne. Sicer pa je pesnik že v prvi kitici nnl^T1 nJakaza] *,obin° ^stev pri obeh. četudi njej sami očita nestanovitnost: Drug ti je v skrbno nastavljene mreže nestanovitno zasačil srce: vendar na mene še nekaj te veže. kaj daje. komaj med nama se ve. Komaj — še ne polnih — 27 let je bilo Jerici, ko je morala umreti. Smrt jo je dohitela — vdrla se ji je kri iz pljuč - v Gorici (Via Pittoni št. 611),"dne 12. januarja 1851. Tudi milo goriško podnebje ni bilo kos njeni bolezni... Njeno zadnjo željo, da bi jo prepeljali v Kamnik in jo pokopali na Žalah, so ji domači izpolnili. V hiši mojih kamniških prijateljev, Prohinarjevih potomcih, se je ohranilo rahlo družinsko izročilo: da si je Jerica želela biti pokopana vsaj ne predaleč od Prešerna ... (0 Prohinarju. poznejšem lastniku Mo-linejeve hiše na Sutni. bo stekla beseda kdaj drugič.) Vzemimo to trditev s kakršnim kolim zadržkom, nam le ostaja misel, da je utegnil biti spomin na čutečega pesnika, ki jo je ljubezni tako plaho prosil, globoko v Jeriči-nem srcu, da jo je do smrti prevzemala sila spomina ... Morda pa je bila Jerica, tedaj že poročena, s sestro Betv Kogl. ko je ta s svojo družbo obiskala na smrt bolnega pesnika v Kranju? Razen spomina in prekopanega groba, ni ostalo po »Peklenski« Jerici v Kamniku skoro ničesar. — Pač. nekaj gmotne ostaline: umetelno izrezljana salonska skrinja z letnico 1773, oljenka na tri stenje, križ-razpelo in molitvenik . . . Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše: Jelko Peternelj Priredba: M. Zrinski „ poj dem v stiski samostan; želim poskrbeti za H*i*o svet in posvetno imetje pa prepuščam tebi. »»•nirtne kosti, morda zadnje iz naše stare rodovi-P°*Jr pokopljejo v samostanu.« Kmalu potem se je "Vselil v klošter. Namesto svetle jeklene oprave l£l~belo meniiko obleko iz surovega sukna in je bil , *7 e&en najpobožnejiih menihov v Stični. Petru se •Sonapo^^ torej vse izteklo po volji, kakor si je želel pričakoval. • • 83. Vrnimo se spet k mlademu Juriju Kozjaku, ki ga je bil odpeljal cigan. Ko so se divjaki polotili dečka, so bliskoma oddirjali. Imeli so lahke konjiče, ki so veliko lažje premagovali pot, kakor grajski konji, zato so bili cigani kmalu pobegnili svojim gonjačem. Ustrezala jim je tudi noč. Čeprav so se nekoliko ogibali navadnih poti in so hodili po stranskih stezah, so drugega dne dospeli na mejo in so bili tam skoraj brez skrbi. Tukaj se je druščina ločila. 84. Skoraj vsi Samolovi pajdaši so hoteli na Ogrsko, on sam pa na Turško. Ni manjkalo veliko, da bi bil moral nož storiti razsodbo. Šele takrat so se pobotali, ko jim je Samoi prepustil večji del krvavega denarja, ki ga je dobil za dečka. Dolgin se potem obrne proti Turčiji, kajti hotel je menda do kraja izpolniti naloženo zlodejstvo, kakor je bil že ves v hudobiji, ali pa je upal izkupiti za dečka še kaj denarja. Množično v Cerkljah Valgardenski smuk in madnnnski veleslalom sta šte/a za kombinacijo letošnjega moškega svetovnega pokalo. V smuku je nastopil tudi Bojan Križaj in v kombinaciji zasedel enajsto mesto. To mu je prineslo novih pet točk v svetovnem pokalu. Smuk se je splačal VAL GARDENA - Kako prav je bilo. da je nas najbolji i smučar Bojan Križaj v nedeljo nastopil na smukaški tekmi svetovnega pokala v Val Gardeni! Valgardenski smuk in madonnski veleslalom sta Štela tudi za kombinacijo. Bojan Križaj je uspel, saj je bil v kombinaciji enajsti in s tem mestom si je pridobil novih sest točk v generalni uvrstitvi svetovnega pokala. Nedeljski smuk v Val Gardeni je bil dobro pripravljen in leden. Imenujejo ga kar »avtocesta«, saj je dovolj širok in skoraj nenevaren. Edina resna nevarnost je na tako imenovani »kameini grbi«. Prav ka-melna grba je mnogim delala preglavice. Če niso prav izpeljali te grbe, na katerem so trije skoki tudi do štirideset metrov, je sla dobra uvrstitev po zlu. Prevečkrat se je končala s padcem. Sicer je v drugem letošnjem smuku slavil Švicar Peter Muller, ki je ugnal vse znane smukače. Velik dan so v Val Gardeni imeli Avstrijci. Med prvo petnajsterico, ki se prinaša točke v svetovnem pokalu, je kar šest njihovih smukačev. Takrat Kanadčani niso vozili tako bleščeče kot v Val d'Iseru. saj je na primer Podborsk.v »sele« tretji, Read deli enajsto mesto, Marry pa je štirinajsti. Za presenečenje je poskrbel mladi Avstrijec Resch, ki mu je uspelo, da je dosegel četrti najboljši čas. Jugoslovan Bojan Križaj je bil na progi zanesljiv in dokaj hiter. Dobro je vzel nevarno mesto, dobro izpeljal tudi ostalo progo in dosegel soliden čas. Bil je petinpetdeseti. Povedati moramo, da mu je to sele drugi nastop med smu-' kači. Rezultati - 1. Muller (Švica) 2:01,24, 2. VVeirather (Avstrija) 2:01,59, 3. Podborskv (Kanada) 2:02,00, 4. Resch 2:02.07, 5. Spiess 2:02,13, 6. Stock (vsi AVstrija) 2:02,3», 7. Josi (Švica) 2:02,55, 8. Hdflehner (Avstrija) 2:02,74. 9. Luscher (Švica) 2:02,81, 10. Klammer (Avstrija) 2:02,89, 11. Veith (ZRN) in Read (Kanada) 2:03,13, 13. Vesti (Švica) 2:03,23, 14. Murrv (Kanada) 2:03,33, 15. Wenzel (Liechenstein) 2:03,35. 55. Križaj (Jugoslavija) 2:08,27. ^ Kombinacija - 1. Muller (Švica). 2. Stock (Avstrija). 3. Wenzel (Liechenstein). 11. Križaj (Jugoslavija). Dornigova med sedmimi najboljšimi PIANCAVALLO - Članica jugoslovanske A ženske reprezentance Bojana Dornig je v tekmi za slalom svetovnega ženskega pokala s sedmim mestom v slalomu dosegla izjemen uspeh. Je prva •Jugoslovanka, ki ji je uspelo, da se je prebila med prvo deseterico najboljših smučark na svetu. K temu uspehu sta svoje Se dodali NataSa Blažič in Polona Pehare. Blazičeva je bila šestnajsta. Peharčeva sedemnajsta. Do petnajstega mesta, ki se prinaša točke v svetovnem po kalu, j c Blažičevo ločilo le osem stotink sekunde. Ostale nase niso imele sreče, saj je prva vožnja izločila Tome-tovo, Mavčevo in Leskovskovo, medtem ko je Zavadlavova po dobri drugi vožnji naredila tik pred ciljem napako. Izmerili so ji tretji najboljši čas. Tokrat je na poledenelem in težkem slalomisču Bojana Dornik res vozila izvrstno in brez napak. Bila je hitra, tako hitra, da to ni slo v račun nekaterim tujim trenerjem in Bojano so hoteli diskvalificirati. Toda startna številka triinpetdeset je le ostala v konkurenci za drugo vožnjo, saj ji nihče ni mogel dokazati, da je naredila napako. Za tako številko, nosila jo je Bojana Dornig, je res pravi podvig doseči deveti najboljši čas. Tudi Blazičeva in Pahar-čeva sta bili hitri tako da jih po prvi vožnji dobimo na odličnih mestih prve dvajseterice. Nekolike smole je imela Anja Zavadlav, saj so ji dvakrat na smučki morali popravljati peto. V prvem nastopu je bila petindvajseta. Na drugi progi je bil boj napet do konca. Sicer je bila najhitejsa Francozinja Patrick Serrat, ki je tokrat prvič okusila slast zmagovalke. Nase so bile spet odlične. Dornigova je bila na tej progi enajsta in to mesto ji je zadostovalo, da je dosegla svoj doslej največji uspeh, sedmo mesto v slalomu. Nataša Blazičeva je vozila silno napadalno in le borih osemstotink sekunde jo je ločilo, da bi dobila prvo točko v svetovnem pokalu. Enako dobro je progo izpeljala tudi Polona Pehare. Vse kaže, da se je tudi našim dekletom odprlo in da gredo počasi in vztrajno za uspehi naših fantov. Rezultati - 1. Serrat (Francija) 1:51.85, 2. Hess (Švica) 1:52,98, 3. Ouario (Italija) 1:53,26. 4. Patrakejeva V Ptancavatlu so se ženske borile r slalomu za točke svetovnega pokala. Izredno so se tokrat odrezale Jugoslovanke. Bojana Dornig je prva Jugoslovanka. ki se je uvrstila med prvo deseterico. Bila je sedma in osvojila devet točk. (SZ) 1:.>o,j0, .,. I uoper (ZIJA) 1:53,77, «. Pelen (Francija) 1:53.90. 7. Dornig (Jugoslavija) 1:54,77, 8. Konzett (Liechenstein) 1:55.14. 9. Fischer (ZDA) 1:55,32, 10. Fabre (Francija) 1:55,36, 11. McKin-ney (ZDA) 1:55,46. 12. Frigo (Italija) 1:55,47, 13. Haecher (ZRN) 1:55,66, 14. Magoni 1:56,22. 15. Marciandi (obe Italija) 1:56,29, 16. Blažič 1:26,37, 17. Pehare (obe Jugoslavija) 1:57,04. Svetovni pokal — ženske — 1. Nadig 136, 2. Serrat 83, 3. Hess 65, 4. Pelen 64. 5. I. Epple 60. 6. Kreiner in Kinshofer 36, 8. Hass 34. 9. Cooper 30. 10. Solkner in Zini 28 . . . Dornig 9. MOŠKI - 1. Mtiller in Stenmark 50. 3. Spiess 38. 4. Stock iriPod bo rs k i 36. 6. Križaj 26. 7. Read 25, 8. Enn 23. Razveseljiv nastop mladincev S tekmo za OPA pokal mladincev v Passo Rolle se je tudi uradno začela sezona mednarodnih smučarskih tekmovanj. Na tej tekmi je sodelovalo tudi naših 8 mladincev, članov B reprezentance, ki so dosegli doslej enega največjih uspehov mladih smučarskih skakalcev na mednarodnih tekmovanjih. Na dobro tretje mesto se je uvrstil Urbančič. sicer doma iz Logatca. Po prvi seriji je bil s skokom 63 metrov drugi in je za kusnejsim zmagovalcem Vetorijem iz Avstrije zaostal le za meter. Šinkovec je bil po prvi seriji peti. drugi skok pa se mu ni povsem posrečil in je pristal na desetem mestu. Pa tudi ostali so se dobro odrezali in pristali v prvi polovici nastopajočih. Rezultati: I. Vetori (Avstrija). 64, «0. 227.3. 2. Wegscheider (ZRN) 63. 61. 226.7. 3. Urbančič (Jugoslavija) 63. 59 221.7. 4. Werberger (ZRN) 62. 58.5. 217.5. 5. Pooll (ZRN) 61.5. 60. 216.8. 6. Schlich (ZRN) 60. 59 215.5. 7. Kaizer (Avstrija) 59.5. 59. 215 0 10. Šinkovec (Jugoslavija) 60.5V2I2.3.... 17. Suzič (Jugoslavija) 58. 58. 205.8. 18. Žagar (Jugoslavija) 58 5 54.5 201.5. 21. Gaspirc (Jugoslavija) M. 55 5 199.7. 24. Pire (Jugoslavija) 57. 55. 196 6 28. Novak (Jugoslavija) **•■*<** 194 9. 34. Ferlan (Jugoslavija) 54, 54. 82.5: Uspeh je razveseljiv. Naslednja tekma za OPA pokal bo v Planici in tudi tam lahko pričakujemo dobre uvrstitve. A. Tom in PD KRANJ Organizira skupinski odhod na II. SPOMINSKI POHOD NA JAVORNIK v počastitev padlih borcev CJradnikove brigade, ki ho v nedeljo. 21. decembra 1980. Odhod iz Kranja s posebnim avtobusom bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave in dodatne informacije: PD Kranj do 18. 12. 1980. MUBMANA - V četrtek je bila v Ljubljani v prostorih pokrovitelja 2. cerkljanskega smučarskega teka DO Delta tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki Športnega društva »Krvavec« Cerklje seznanili predstavnike tiska in radia o dosedanjih pripravah na 2. cerkljanski množični rekreativni smučarski tek. ki bo na sporedu že čez 18 dni in bo prva množična tekaška prireditev v letu 1981. Pričela ««• bo 4. januarja ob 10. uri. Organizator pričakuje od 1500 do 2000 tekačev obeh spolov, ki bodo nastopili v osmih kategorijah. Prijavnice je potrebno oddati organizatorju ŠD Krvavec. 64207 Cerklje do 24. decembra letos. Tekaška proga je ena od najlažjih pri nas in je bila deležna številnih pohval od tekmovalcev. Je dolga 25 km, trim proga ter pionirska pa 7 km. Ženski tek na 25 km je eden od tekov, ki bo štel za akcijo »Kaveljc-korenina«. V imenu pokrovitelja je spregovoril Vasja Herbst, ki je med drugim poudaril namen sodelovanja s ŠD Krvavec in dejal, da je njihova DO DELTA že računalniško spremljala velika Športna tekmovanja med drugim »Zlato lisico« na Pohorju, v Planici smučarske skoke, itd. Sodelovanje se kaže na vsakem koraku. Tako se je uspešno vključilo v organizacijo tekmovanja tudi pet krajevnih skupnosti pod Krvavcem, osnovna šola in Turistično društvo Cerklje, ki je prevzelo sopokro-viteljstvo skupaj z Glasom in Murko. Prvi pa so na pomoč priskočili razen 100 obrtnikov cerkljanskega območja tudi kranjski obrtniki. Omenimo naj. da bo ta tekaška prireditev v Cerkljah uvodna prireditev v praznovanje 30-let niče uspešnega delovanja ŠI) Krvavec. Prva skrb organizatorja teka pa bo, da bi se vsi tekmovalci v Ct-kljah dobro počutili. •I K u hm Na gorenjskem sklenili nogometno sezono Zaradi snega se je na Gorenjskem prekinilo nogometno tekmovanje 1980/81. V rekreaciji so imeli pionirji na sporedu se nekaj zaostalih tekem. Le te bodo odigrane prihodnjo pomlad. Pionirska tablica pa je do spomladi 1981 naslednja: Bled Bohinj Lesce Jesenice Tržič 6 5 1 0 42: 2 11 8 5 0 3 27:17 10 7 1 1 5 4:25 3 I 1 0 3 4:15 2 II 0 3 4:15 2 V tekmovalnem sistemu so kadetje tudi prekinili z letošnjo nogometno sezono. Zaostale tekme se bodo odigrale spomladi 1981. Trenutno pa je lestvica naslednja: Sava Britof Tržič Bohinj Jesenice Alpina 50:11 1 1 26: 8 15 11:14 13:32 8:29 11:25 » Novak Proslava v Avstriji TRŽIČ - Prizadevni delavci kluba »Triglav«, kluba naših delavcev na začasnem delu v Avstriji, so v počastitev Dneva republike pripravili športna srečanja v namiznem tenisu, kegljanju in šahu. Tekmovanj se je udeležilo Sest ekip naših delavcev na začasnem delu v tujini in ekip iz Slovenije. Tekmovanja so bila odlično organizirana, vsi sodelujoči pa so se strinjali, da se hod9 na podobni prireditvi srečali spet 1. maja v počastitev praznika dela. Največ uspeha so imeli predstavniki Tržiča, ki so osvojili dve prvi in eno tretje mesto, poleg tega pa so se odlično odrezali tudi med posamezniki. Rezultati: kegljanje — 1. Ljubljanske mlekarne, 2. Triglav — Celovec, 3. Tržič, 4. Prevalje, 5. Slovenske Konjice, 6. Beljak. Med posamezniki je bil najboljši K odela (Prevalje), drugi pa Jarc (Tržič); namizni tenis - 1. Tržič, 2. Triglav — Celovec, 3. Ljubljanske mlekarne 4. Prevalje. Najboljši posameznik je bil Vračič (Ljubljanske mlekarne) pred Man-dičem (Tržič); šah - 1. Tržič. 2. Slovenske Konjice, 3. Triglav — Celovec. 4. Beljak. 5. Ljubljanske mlekarne. Andrej Loc (Tržič) je bil najboljši posameznik. ■ I Klkel Šahisti se zbirajo v Komendi KOMENDA - Na rednih občinskih hi tropoteznih turnirjih, ki jih prireja Šahovski klub Komenda, se zbira vedno več ša-histov iz kamniške in domžalske občine. Šahisti organizatorja so uspešni, kar še posebej velja za Koheka in Poglajena, med članicami pa redno nastopata Pavla Košir in Vilma Lap, ki sta z ekipo Komende osvojili na državnem prvenstvu izredno četrto mesto. Na turnirju 16. novembra je sodelovalo 16 šahistov, zmagal pa je domačin Kohek. Sledijo Oberč, Osolin. Bavčar, štrajhar in Kern. Na klubskem brzoturnirju v počastitev dneva republike pa je igralo 18 šahistov. Zmagal je Križelj pred Kohekom. Drešarjem, Pavlo Košir, Kernom in Zidan čem. Največ zaslug za uspeh tirnirjev ima izredni organizator Marjan Žnidar. ZMAGAL IVAClC KOMENDA Na velikem šahovskem hitropoteznem turnirju v počastitev dneva republike se je zbralo nad 30 šahistov. Zaradi velikega števila nastopajočih se je zbralo nad 30 šahistov. Zaradi velikega števila nastopajočih so bili le-ti razdeljeni v dve skupini, iz katerih je bila izbrana finalna in tolažilna skupina. V finalni skupini je zmagal Ivačič. Sledijo mu Kohek. Karner. Vavpetič, M. Osolin. Zupančič. Bavčar in B. Osolin. V tolažilni skupini pa je zmagaj Poglajen. Drugi je bil Bojan Osolin. tretja Pavla Košir, četrti in peti pa sta bila Ogriner in Vuksanovič. < i ■I Kllllu\.c Dvanajstič za pokal »Mrtvega bataljona« Prehodni pokal tekačem Olimpije POKLJUKA, 13. DECEMBER - V organizaciji Partizana iz Gorij se je tudi tokrat na Pokljuki zbralo veliko Število smučarskih tekačev iz vse Slovenije. Tokrat so se že dvanajstič zapored pomerili za prehodni pokal »Mrtvega bataljona«. Na startu letošnje prireditve jih je bilo 150 iz petnajstih slovenskih smučarskih kolektivov. Nastopali so v desetih kategorijah. V odlično pripravljeni smučini je teklo res veliko tekmovalk in tekmovalcev, med njimi tudi mlajši pionirji, ki so si letos na tem tekmovanju prvič pripeli tekmovalne smuči. Vreme za tekmo je bilo izredno lepo, skoraj idealno, in tudi smučine, ki jih je naredil teptalni stroj Triglava iz Kranja, so bile take kot morajo biti. Se enkrat seje pokazalo, da je teptalni stroj, ki so tekači Triglava dobili v marcu, dobra naložba. V moštveni konkurenci za prehodni pokal »Mrtvega bataljona« so tokrat slavili tekači ljubljanske Olimpije. Bili so hitrejši od tekačev Gorij in kranjskega Triglava. Vrstni red: 1. Olimpija 90:32,5, 2. Gorje 93:09,8. 3. Triglav 96:21.8. V vseh posameznih tekih je bilo razburljivo do konca. Med člani je tokrat slavil Cvajnar iz ljubljanske Olimpije, saj je zmagal v odsotnosti Iva Carmana iz Triglava, ki je na tekmah tekaškega svetovnega pokala. Cvajnar je na 14 km dolgi smučini tokrat tekel odlično, a dobro so se mu v borbi za prvo mesto upirali Gorjanc Cveto Podlo-gar in Mojsterčan Tone Djuričič ter Maks Jelene iz Triglava. Toda Cvajnar je imel največ moči in zmagal. Pri članicah je Metka Munih spet dokazala, da je za to sezono dobro pripravljena, saj je ponovno obračunala z Jeli Jelovčan iz Triglava. Jana Mlakar iz Kranjske gore je prepričljivo zmagala piri mladinkah. Vendar tudi ostale naše mlade nadarjene tekačice niso razočarale, saj so Vrhovčeva, Krničarjeva in Smolnikarieva pokazale, da bodo dobre tekačice. Dolan Klemenčič je že drugič slavil na Pokljuki. Prvič je bil pri starejših mladincih prvi na pregledni tekmi, drugič pa je bil zmagovalec v soboto. Tudi mlajši mladinci so od pregledne tekme naprej napredovali. To je pohvalno. Zmagal je Pu-stovrh iz Olimpije, vendar so mu bili Kranjskogorci Kustec, Mašovič, Gracer in Terstenjak tesno za petami. Rezultati - člani (14 km) - 1. Cvajnar (Olimpija) 35:41,7, 2. C. Pod logar (Gorje) 35:58,4, 3. T. Djuričič (Mojstrana) 36:33,9, *. Jelene (Triglav) 37:07,8, 5. Ivančič (Olimpija) 37:26.3, 6. Piber 37:40,8. 7. Po-klukar (oba Gorje) 37:47.6, 8. D. Podlogar (VP 1Q98) 38:13,9. 9. Kopač (Triglav) 39:02,7, 10. Rodman (Gorje) 39:03,2; st. mladinci (7 km) - 1- Klemenčič (Dol) 17:16,0, 2. Kršinar (Olimpija) 17:27,2, 3. D. Djuričič (VP 1098) 18:09,0. 4. Sušnik (Kamnik) 18:53.2, 5. Lebar (Kranjska gora) 18:54.3; ml. mladinci (5 km) - 1. Pustovrh (Olimpija) 17:52.6. 2. Kustec 18:12.4. 3 Mašovič 18:18,0, 4. Gracer 18:50.9. 5. Trstenjak (vsi Kranjska gora) 19:15.4; »t pionirji (3 km) - 1. Slabanja 10:07.6. 2 Flere 10:35.7. 3. Šimenc (vsi Dol) 11:#2.7. ml. pionirji (2 km) 1. Raisp (Pohoor 7:26,2, 2. Kordež (Triglav) 8:15.2. 3. Zupan (Gorje) 8:50,7; članice (7 kn) - 1. Manili (Olimpija) 20:59.1, 2. Jelovčan (Trigia* 21:47,4, 3. Hribar (Ihan) 29:20,2; mladiake (5 km) - 1. Mlakar (Kranjska gora) 20:15,7, 2. Vrhovec (Olimpija) 20:36.6. J Smolnikar (Kamnik) 20:50,8. 4. 5a*ias 21:03,9, 5. Čebulj (obe Olimpija) 21:M.s. * Krničar (Triglav) 21:30.1; st. pionirke [i km) - 1. Smrek ar (Dol) 11:48,0. 2. K. Raisp 12:04,8, 3. Kline (obe Pohorje) 12:59.8; ml pionirke (2 km) - 1. Bešter (Trigfan > 8:57,0, 2. Ferjan (Gorje) 9:00.1. 3. Lapajc* (Gorje) 9:03.8. Drugi dan spominskih tekmovasi »Mrtvega bataljona« so se v idealnih pogojih in sončnem vremenu v dobro pripravljenih smučinah pomerili še slovenski smučarski tekaški rekreativci. Na starta jih je bilo v vseh starostnih skupinah sad tristo. Vsi so pokazali, da so za letešajr maratone in množične tekaške prireditve dobro pripravljeni. Vrstni red — moški do 35 let (15 km) -1. Sedušak (Kamnik), 2. Kalan. 3. laaaa (oba Gorje); nad 35 let — 1. Kobilica (čor-je), 2. Baloh (Žiri), 3. Kunaver (Dol): »•* 50 let - 1. Pogačnik (Jesenice), 2. Niko** (VP 1098); ženske (7.5 km) - 1 Modu (Brdo), 2. Bešter (Jamnik). 3. Šimenc (Brdo). D Hun** Šesti množični tek Po poteh Kokrškega odreda Duplje '80 Pričakujemo 3500 tekačev! KRANJ - Organizatorji šestega množičnega smučarskega teka Po poteh Kokrškega odreda, ki ga bodo Dupljanci organizirali 18. januarja, so v prostorih občinske skupščine pripravili novinarsko konferenco, na kateri so javnost seznanili s pripravami na množično smučarsko tekaško manifestacijo. Predsednik organizacijskega odbora predsednik skupščine občine Kranj Stane Božič je orisal herojsko pot in borbo partizanov Kokrškega odreda. Prav zaradi njihove herojske vloge v drugi svetovni vojni, odred je operiral na Gorenjskem, so v njihov spomin organizirali to tekaško prireditev. Od prvega teka, takrat se ga je udeležilo le štiriindevet-deset tekmovalcev in tekmovalk, lani na petem pa jih je teklo že nad 2100, 18. januarja v Dupljah pričakujejo že nad 3500 udeležencev iz vse Slovenije in tudi zamejstva! Skrbno se pripravljajo organizatorji v Dupljah na januarsko prireditev. Zavedajo se namreč, da morajo ohraniti ugled dobrih organizatorjev, ki so si ga pridobili na prejšnjih petih tekmah. Lani je na primer na dan prireditve ves organizacijski odbor štel nad tristopetdeset ljudi. To je številka, ki pove, kako morajo vsi bdeti da taka prireditev sploh uspe. Sestal se je že tudi Častni odbor, ki ga vodi republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir. Vsi člani častnega odbora so obljubili, da bodo pomagali po svojih močeh, da tudi šesti tek uspe v vseh pogledih. Pokroviteljstvo je spet prevzela delovna organizacija Slovenijales. V sporedu letošnjega šestega množičnega teka Po poteh Kokrškega odreda so discipline: tek na 30 km za moške in ženske, trim tek za obe kategoriji na 15 km, na tej progi bodo tekli tudi vojaki in pripadniki milice, za pionirje in pionirke bodo pripravili sedem kilometrov dolgo progo, enako dolgo smučino bo imel tudi družinski tek. Ne smemo pozabiti, da bodo na 30 km tekli tudi kmetje. Novost januarskega množičnega teka je, da bodo progo podaljšali od 25 na 30 km. Vse proge namreč potekajo ob pomnikih NOB. Na željo tekmovalcev in borcev so 25 km dolgo smučino na novo trasirali in bo na šesti tekmi merila 30 kilometrov. Na tej bodo tekli lahko vsi, ki se bodo za to progo prijavili. Kategorizirane tekmovalce bodo a« Šestem teku uvrstili v svojo kategorijo. Želja organizatorjev jt. da naj bi vsi tekli res samo na tistih progah, za katere se bodo prijavili. Le tako ne bo napak glede uvrstitev. Obdelava rezultatov je namreč računalniška Tako kot že vsa leta nazaj so po kranjskih osnovnih šolah tudi ss šesti množični tek razpisali as temo boja Kokrškega odreda Drsanje 9pisov in oblikovanje likovnih del. Najboljše bodo aa-grajene s knjigami. Startni na za odrasle bo 154,» pionirje pa 20 dinarjev. Za vae tiste, ki so vkjučeni v Smučarsko zvezo, bo startnina 100, pionirji pa bodo prispevali 10 dinarjev Rok prijav je 5. januar. D Humer Nastopilo 22 ekip Strelska družina Janez Mrak Dovje-Jloj-strana vsako leto organizira tradiciomaia* strelsko tekmovanje v počastitev Daeva republike, praznika krajevne skupnost: Dovje-Mojstrana in 22. decembra - Daev* JLA. Tudi na letošnjem tekmovanju vstre-Ijanju z zračno puško, ki je bilo v f«^Dto. 6. decembra, je bila množična ud(la»s ekip. Skupaj je nastopilo 22 ekip krajevni* družbenopolitičnih organizacij m draOtev delovnih organizacij * območja krajeva« skupnosti. Postaje milice Jesenice in k« ravle Belca. _^_. . REZULTATI: člani ekipno: 1. Mrataft* družina Janez Mrak 2«« krogov. 2. Postaja milice Jesenice 231. 3. Krajevna »fgaaias-cija ZRVS Dovje-Mojstrana »ekipa lsX članice ekipno: 1. Krajevna SZDL 121. mladinci ekipno: 1. Alpiajameai odsek PD Dovje-Mojstrana ekipno: Kulturno društvo Dovje-«©»attaas 126 Posamezno je bil med moškimi ekipaav najboljši Slavko Rabič. med ženskami pa Dora Potočnik. ^ ^ Gorenjci uspešni NTK Sava iz Kranja je organiziral I. B lige S RS - zahod v namiznem * Ekipi Save in Jesenic sta prijetno pt tili in to predvsem med najmlajšim' udeleženci. Zmagala je ekipa Goreajak* III, za katero je igrala kranjska Sava. Ste-dijo Obala Izola. Gorenjska II - Jeaeaice. Dolenjska Novo mesto, Ljubljana - ZNTK. Obala Piran, Domžale - Kamnik ia Notranjska - Logatec. Gorenjski namiznoteniški igralci so ar udeležili tudi članakegs »elekcijskega turnirja, na katerih niso igrali slovenski najboljši igralci. Bili so na zveznih selekcijskih turnirjih. Člani so igrali na Ravnah. V prvi skupini je bil Jovič iz kranjskega Triglava enajsti, v drugi skupini pa Tri glavač Jauh četrti. Članice so igrale v HraaOuks. Savčanki Blazičeva in Meščeva sta bih v prvi skupini osma in deveta, v drugi skupini pa je bila Strumblova (Jesena) draga, njega klubska sotekmovalk« Zalokaoevm pa peta. 16 DECEMBRA 1980 "osojilo za dolgove . TkM-i r> • L u x i v delovali značke, med večjimi doUv.ni Uho stoječo obrt je Milan tiesnik sRusal rese- pa je tudi doig v višini 104000 din V s posojili, s katerimi pa je le deloma plačeval °^J»^k?1%5ZZ i dolgOVe, kaj Šele nOVe — DolgOV ZO Okoli presegla vse meje. Resnik pa je na n din — Osumljen več goljufij 11. STRAN G L, A m a ■pva javne varnosti K rani ie Hb temeljnemu javnemu tožil-navadbo zoper Milana Resnika. Na 23 let. doma iz Rodin pri mmki.. Resnik je leta 1978 v l# pri Medvodah odprl obrt /a ptaanje značk. lani pa je obrt v Lesce: v začetku tega leta analno obrt cxlprla tudi njegova H. Tako sta imela dve obrti. hk pa je bila vse skupaj dejan-»kena. Posli pa niso tekli, kot bi aMba. V delavnici je bil le polir-iW} in ročni »kraker«. tako da so 1% značke le polirali in opremljali vftami. Značke sta namreč obrt-u dajala v izdelovanje drugim 'mikom. Zaradi tega je bil zaslu-*tTudi kaj pičel, saj je bilo v knji-Jea letošnje leto le okoli 4000 din '»dohodka. Zaradi tega Resnik H mogel plačati dveh pri njem Jpdenih delavcev, ki jima je ostal %» osebni dohodek, vsakemu po dlfao 22.900 din. Dolgovi so rasli 4tt drugih straneh, kopičili so se bilteni računi. Da bi se nekako iz-iz zagat, si je maja letos skušal izposoditi večje vsote . Za posojilo je sprva nago-oekdanjega sodelavca iz Nove Ifsbljani. ki mu je res posodil din. drugi sodelavec pa mu je 55.000 din. Resnik je obema da potrebuje denar za nakup strojev za svojo obrt. Ko „ovorjenem času Resnik ni denarja, sta ga seveda oba večkrat terjala, eden od njiju jemal ga je celo poiskal v Splitu, kjer je Resnik nekaj časa dlje rasa bival in je tudi še sedaj, vendar pa Resnik ni premogel niti dinarja, kaj šele sto novih tisočakov. Ker so ga dolgovi pritiskali, je Resnik na vso moč iskal izhod iz zagate. Drugačne ni našel, kot da se je spustil v novo goljufijo. Pri Beograjski banki je sicer zaprosil za kredit, vendar pa ga ni dobil. Zato je nagovoril v juniju fotografa iz Kopra, naj mu posodi 150.000 din. Denar naj bi menda potreboval za velik posel, saj bi izdeloval značke za plavalca Veljka Rogošiča. Fotograf mu je resnično posodil denar, pri tem pa je zahteval tudi garancijo. Resnik je pri tem uporabil potrdilo o zavarovani hiši, ki pa ni bila njegova niti še ni zgrajena, saj obstaja le na načrtu. Denar je Resnik porabil za vračilo nekaterih dolgov ter seveda za preživljanje in bivanje v Splitu. Tudi tako veliko posojilo pa ni kaj dosti zmanjšalo skupne vsote dolgov, ki jih je naredil ta obrtnik. Ko so namreč avgusta letos pri njem opravili preiskavo, se je izkazalo, da je samo računov za okoli 700.000 din. Resnik ni namreč ostal dolžan le zaposlenima delavcema, pač pa tudi ni plačeval prispevkov skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstveni skupnosti, tudi ni vrnil dolga v višini 103.000 din Ljubljanski banki, neplačani so hotelski računi, računi obrtnikov, ki so mu po naročilu iz- pa j t nova posojila, čeprav je vedel, da nikakor ne bo mogel vraćati. Zaradi tega je osumljen več kaznivih dejanj goljufije. Sicer pa je Resnik še vedno v Splitu, kjer goji upe. da bo dobil v banki veliko posojilo, okoli 1 milijona novih din. s čemer naj bi poplačal vse stare dolgove in znova začel z izdelovanjem značk. L. M. NESREČE SOPOTNIK UMRL Jesenice — V četrtek. ob 23.40 se je na ll.de-magi-pripe- imen java vozniških dovoljenj Ul decembrom letos poteče veljavnost vsem tro-im vozniškim dovoljenjem ne glede na datum ie '-»menjava starih vozniških do-|*j poteka že od leta 1977, do tega leta pa naj bi bila vsa dovoljenja že nova. Po no-bodo torej miličniki ob prevozniških dokumentov poleg povprašali tudi o tem, če voznik tudi predpisano novo ko dovoljenje. Seveda pa bo fpo novem letu še nekaj vo*z-ci jim iz takih ali drugačnih ne bo uspelo do roka za-starih trodelnih dovoljenj z W- vendar pa bodo na oddelkih in je zadeve pri občinskih lah upravičene izjeme še »upoštevali in zamenjavali do- voljenja tudi po novem letu. Takšne izjeme (na primer daljše bivanje v tujini) pa pri samenjavi starega vozniškega doboljenja za novega predvideva že tudi sam predpis. V nekaterih občinah so zariie-njavanje vozniških dovoljenj izpeljali tako. da imetnike vozniških do-boljenj vabijo, da se določenega dne oglase na oddelku za notranje zadeve. S seboj je treba prinesti tudi dve sliki, ne starejši od pol leta, in osebno izkaznico; vozniki starejši od 60 let pa morajo prinesti s seboj še zdravniško spričevalo^ ne starejše od dveh mesecev. cembra. oo se stralni cesti na Jesenicah tila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Said Čučuk (roj. 1956) z Jesenic je vozil od Kranjske gore proti Bledu. Ko je pripeljal v levi nepregledni ovinek pri železniškem nadvozu ga je zaradi sunkovitega zavijanja in zaviranja zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v drog javne razsvetljave in nato še v zgradbo doma TVD Partizan, nakar se je avtomobil vnel. Voznik Čučuk in sopotnik Goran Konjevič sta bila v nesreči hudo ranjena. Konjevič je kmalu po prevozu v Klinični center tudi umrl. Lažje ranjen pa je bil sopotnik Hasan Hegič z Jesenic, ki je voznika in potnika tudi potegnil iz gorečega avtomobila. Ogenj so pogasili jeseniški gasilci. Škode na avtomobilu je za okoli 80.000 din. NI VIDEL PEŠCEV Kranj — V petek, 12. decembra, nekaj po 22. uri se je na regionalni cesti v Britofu pripetila prometna nezgoda. Pešca Anton Oblak (roj. 1948) iz Britofa in Rudi Klemene sta hodila po levi strani ceste od gostilne Johanca proti samopostrežni trgovini. Za njima je pripeljal voznik osebnega avtomobila Djulaga Kapic (roj. 1958) iz Milj. ki je oba pešca prepozno opazil in kljub zaviranju zadel Antona Oblaka. Ta bil v nesreči le lažje ranjen. i t Kdo bo hitrejši? — Ko se je v petelipopoldne na križišču na Zlatem polju r Kranju spet zeleno zasvetilo v semaforju, sta bela stoenka in težki prikoličar z vso silo pohitela v križišče in zavila proti Gorenjski. Pa se je zataknilo. Tovornajk je s strani zapel stoenko tako. da se mu je dobesedno prilepila ob bok. Pošteno so morali zgrabiti, da soju spet spravili narazen. Tovornjaku se seveda ni nikjer nič poznalo od tega »tesnega srečanja«, stoenka pa po desni strani ni bila več tako ne dolžno bela ... — Foto: D. Dolenc 23 mrtvih v železniški nesreči Preiskava o vzrokih hude železniške nesreče na progi med Bosanskim Novim in Bihaćem še ni zaključena, vendar pa je zdaj že jasno, da je nesrečo zakrivilo kršenje predpisov O Z < X < I C z < o 3 I S ■8 C 6 aa e # 82 t. Sf6+!» Crni se je vdal. Nasprotnik je ovrgel; njegovo kombinacijo. Na I. ... Lf6: sledi 2. Kh2. Dh6+ 3. Kgl in na 1. . . . Kh8 2. Kh2: Dh6+ 3. Sh5! z odločilno materialno prednostjo za belega. NA NAPAKAH SE UČIMO Napake niso prav nič neprijetne, dokler jih nasprotnik ne obrne v svoj prid in v našo Škodo. Pa tudi v tem primeru nam izkušnja, čeprav trpka, lahko koristi za naslednje boje. Menda je Capablanca trdil, da se več naučimo iz enega poraza kot iz sto zmag. Vendar pa to ni razlog, da v igri ne bi bili kar se da pazljivi, niti ni dobra tolažba, češ, vsakdo greši. V partiji mora tekmovalec stalno preverjati vse svoje znanje in izkušnje v težnji k novi zmagi. V 17. partiji dvoboja za naslov svetovnega prvaka TALJ _ BOTVINNIK (1960) je po 39. potezi izzivalca nastal položaj na diagramu 148. Beli je igral v tej partiji po svoji navadi napadalno in iskal taktične možnosti za uspeh. Črni si je doslej uspešno krčil pot, v nastali poziciji pa je popustil. 1.....Dd5?? Huda napaka, spregledavšči-na. Moral bi igrati 1. . . . Ka8 in ohranil bi možnosti za zmago, npr. 2. c6 Tc6: 3. Tb7: Tel +! itn. 2. Ta6: + !! Kb8 Ali 2. 4. Da6: -t 3. Da4 Črni se je vdal. Na 3. . . Kc7 bi sledilo 4. Da5+ in mat v naslednji potezi. Res je, da se na napakah učimo, toda šampion je z njimi ob primat. . . ba6: 3. Db6+ Ka8 in nato Dc8: mat. k ■*1 •V OHO 11 Ji n B 1 Diagram 148 NEVERJETNA SPREGLEDA VSČINA Nemalokrat se nam dober načrt igre ponesreči zaradi ene same netočne poteze. Včasih je vzrok za to nezadostna ocena nasprotnikovih možnost«, včasih pa gre za grobo spre-gledavščino. Slednje se dogajajo predvsem v časovni stiski, ko smo prisiljeni igrati hitro. Če tedaj popusti naša zbranost, ne moremo obvladati položaja in nesreča je tu. Na medeonskem šahovskem turnirju v Portorožu leta 1958 se je v partiji PETROSJAN -MATANOVIČ pojavil položaj na diagramu 149. Črni je na potezi in mora napadeno damo umakniti. TRČIL V DREVO Skofja Loka - V soboto. 13. decembra ob 2.30 se je na regionalni cesti med Skorjo Loko in Trebijo v Poljanah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Boštjan Možina (roj. 1953) iz Škofje Loke je na ravnem delu ceste zavozil v desno in trčil v drevo. Voznik je bil v nesreči huje ranjen, škode na avtomobilu pa je za 15.000 din. V OVINKU S CESTE Kranj — V ponedeljek. 15. decembra, nekaj minut po polnoči se je v Besnici pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Atanas Bečarski (roj. 1953) iz . Sp. Besnice je v ovinku zavozil s ceste na njivo, od tam pa po strmem bregu v grapo. V nesreči si je voznik Bečarski zlomil nogo. sopotnik Ratko Andreski pa je bil lažje ranjen. Škode na avtomobilu pa je za 30.000 din. L. M. Tok ga je ubil Žiri — V soboto, 13. decembra, je električni tok pri kopanju ubil Jakoba Podobnika (roj. 1930) v Novi vasi. Pokojni se je nameraval kopati, vendar pa je ugotovil, da pipa trese. Zato je odšel v klet. kjer je verjetno nameraval ozemljiti odtočno cev iz banje. Potem je znova stopil v kopalno kad, ko pa je prijel za tuš, ga je začelo močno tresti. Žena mu je skušala pomagati, vendar pa je tudi njo streslo. Komisija je ugotovila.• da je vzrok prebijanja elektrike v pretrganih električnih žicah nekje v napeljavi. Bos. Krupa — Nesreča se je pripetila v soboto, 13. decembra, ob 5. uri in 18 minut. Tovorni vlak, ki ga je vodil strojevodja Smail Arnautović je pri kraju Podvrana trčil v motorni potniški vlak, ki ga je proti Bosanki Novi upravljal Zvonko Hodak. Trčenje je bilo tako silovito, da se je lokomotiva tovornega vlaka dobesedno zarila v prvi vagon motorke. Med ponesrečenimi je bilo največ delavcev iz okolice Bosanske Krupe in Bosanskega Novega, ki so se z motorko peljali na delo. V razdejanem prvem vagonu je umrlo 23 ljudi, medtem ko je bilo okoli 10 potnikov ranjenih. Po zdaj znanih podatkih je lokalni motorni potniški vlak po voznem r^u vozil iz Bihaća proti železniški postaji Bos. Otoka. Hkrati je na postaji Basanska Otoka opravljal redno manever-sko delo tovorni vlak /. dieselsko lokomotivo: ta bi moral prepeljati prazne in polne vagone do postaj vzdolž . proge. Strojevodja tovornega vlaka Smail Arnautović in pomočnik Munib Mujadžić sla odpeljala lokomotivo s tremi vagoni proti sosednji postaji Bosanska Krupa, ne da bi v celoti končala svoje delo in tako grobo kršila predpise. Na tovornem vlaku tudi ni bilo vlakovodje in za vi raca. ki morata obvezno spremljati vlak. Zarati utemeljenega suma. da so povzročili železniško nesrečo, so strojevodjo vlaka Smaila Arnautovića, vlakovodjo Radovana Milakovića in odpravnika železniške postaje Otoke Esada Vranića priprli. Radovljica - Nasproti bencinske črpalke v Radovljici so delavci Splošnega gradbenega podjetja Gorenje iz Radovljice ttLTz^ćŠa pavanjem glavne ceste, kajti v Radovljici potekajo dela n h Zk n Radovljici radi čimprej poskrbeli za ustreznejše vodovodno L%,1 pohvalno pa je tudi to, da so na dela na eeati^^^^Jnli^Si Zamašene struge potokov Pogorela baraka Kranj - V četrtek. 11. decembra, ob 11.20 je začelo goreti v leseni baraki DO Merkur, tozd Trgovske storitve na Gorenji Savi. V baraki sta delavca zjutraj zakurila peč na drva. Ko sta se vrnila z malice, sta opazila, da se iz barake močno kadi. Odprla sta vrata, tedaj pa je ogenj zajel vso barako Požar so pogasili poklicni gasilci iz Kranja. Ogenj je uničil vso barako, poškodovana pa je tudi tehtnica. Škode je za okoli 50.000 din. Leta 1968 je kranjska občinska skupščina sprejela odlok o določitvi manjših potokov in jarkov in obveznem čiščenju strug. Odloka v 12 letih po sprejemu še nihče ni začel izvajati. Se več. Nihče od lastnikov zemljišč ob teh strugah ne seka drevja in vej pretežno jelš in vrb, ampak se v strugah celo najde trebež in druga navlaka, ki je občanom odveč, Čeprav bi jo lahko po nižji ceni vnovčili. Narasli potoki odnašajo vse, sami sebi mašijo struge z navlako, ki se ustavlja ob koreninah in vejah, štrlečih v vodo. Zajezitve so vzrok za poplave, za zlivanje vode po travnikih in okoliških njivah, za spodjedanje zemlji in padam mu ob pri tpdalno ' * strugo, kar •'; .a pj »tel --ode Na ta odlok, pozabljeni bi lahko rekli, sem se spomnil pogledu na zamašene struge betonskem mostičku čez potoček Sevnek, prek katerega >elje krajevna cesta z Golnika proti Leten-cam. Zajezitev z dračjem je ob zadnjem deževju večji del potoka usmerila po tej cesti, ki je bila na tem delu že pred tem precej gra past a. Voda je s cestišča odnesla pesek in ga na posameznih krajih pustila tudi po več prstov debelo. Prav tako pušča narasla voda posledice po bližnjih travnikih: s iladi in poleti je treba odstrai. ostanke poplav, kvaliteta je slabv pa ostaja kup mi >re sprati in osta . na travki jo dež ilna nad-K. B. Utrinki z novoletnega sejma v Kranju V paviljonu jeseniškega Fužinarja na novoletnem sejma v Kranju so pripravili za zaključek leta bogato izbiro bele tehnike. Med ostalim lahko kupite pomivalne stroje, hladilnike, zamrzovalne skrinje, oljne peči in še marsikaj drugega. Seveda pa vam je vse to na voljo tudi na potrošniško posojilo. 21. novoletni sejem v kranju 12.-21.dec. Kljub splošnemu pomanjkanju blaga razstavljavci nudijo dokaj dobro izbiro. Pohvale vredna je tudi prisotnost nekaterih gorenjskih proizvodnih delovnih organizacij na sejmu (Alpina, Planika, Elan .. .), največ zanimanja pa vzbuja razstavljeni nov izdelek Crvene zastave Jugo 45, za katerega tudi sprejemajo na sejmu predplačila. Na Novoletnem sejmu v Kranju, MERKUR Kranj razstavlja in prodaja številni zanimive proizvode za dom in gospodinjstvo, zlasti belo tehniko za opremo kuhinj, razne električne gospodinjske aparate, sesalce, akustične aparate in kotle za centralno kurjavo. Možnost nakupa praktičnih novoletnih daril! Blago prodajajo po sejemskih cenah, odobravajo potrošniške kredite, kupljeno blago dostavljajo na dom! Veliko truda so vložili -r-«*^rji v pj^^^^— katerem kranjska Planika po dolgem easu n predstavlja celotni proizvodni program.___ Predelava plastičnih mas termo 64225 Sovodenj telefon: (064) 69-012 IZDELUJEMO r torbice za kasete albume za kasete — velike in male albume za plošče — velike in male albume za značke — velike in male albume za kovance albume za diapozitive albume za slike, albume za vizitke razne vrste map: IVO. BLED, AGENT, REKLAM itd budimo vam za ogled in dober nakup lepe izdelke ki so onmerni tudi za darilo" Obiščite nas na 21 novoletnem sejmu v Kranju od 12 do 21 12 1980 SREČNO 1981' k Paviljon murba na 21. novoletnem sejmu v Kranju od 12.21. XII. Ugoden nakup pohištva, gospodinjskih strojev, gradbenega materiala, dekorative r rt OBIŠČITE PAVILJON MURKA ■ ali sn INDUSTRIJSKI BIRO Ljubljana Iščemo možnost gradnje ali adaptacije za počitniški objekt na Gorenjskem (zlasti: Bohinj, Gozd Martuljek, Kranjska gora, Gorje, Pokljuka). Informacije o ponudbah pošljite na naslov Industrijski biro, Ljubljana, Titova 118 ali telefon 340-661 -splošni oddelek. Marcator Rožnik TOZD Preskrba Tržič opravičujemo se zaradi napake v oglasu, objavljenem v petek. 12 12 80 ENTRAL KRANJ TOZD dalikataaa v prodajalnah TOZD DELIKATESA — Delikatesa Kranj, Maistrov trg 1 1 — Dalikataaa Tržič, Trg svobode 20 — Naklo, Naklo 4 — Na Klancu, Oprešnikova 84 — Hrib, Preddvor — Kočna, Zg Jezersko — Krvavec Cerklje — Dom, Srednja vas — Na vasi, Šenčur — Klemenček Duplje vam nudimo za praznike pestro izbiro darilnih zavitkov, bonbonier in ostalih daril Obveščamo vas tudi, da lahko naročite oziroma kupite razne delikatesne specialitete — iz kuhinje Delikatese v Kranju in Tržiču; — pečene piščance, kareje, ribji tile, biftek, razne solate, žolica, pripravljamo po želji tudi narezke in obložene kruhke Priporočamo se za obisk in nakup v prodajalnah TOZD — DELIKATESA, Maistrov trg 11. ft/lercator MERCATOR ROŽNIK LJUBLJANA TOZD PRESKRBA TRŽIČ POTROŠNIKI! Ko boste obiskali letošnji novoletni sejem od 1 2 do 21. decembra 1980 v Kranju, obiščite tudi razstavno prodajni paviljon MERCATORJA v hali A. V PAVILJONU MERCATORJA SI BOSTE LAHKO NABAVILI PO SEJEMSKIH CENAH — pohištvo spalnice, dnevne sobe, kuhinje, sedežne garniture, garderobne omare, in posamezno kosovno pohištvo, — stroje za gospodinjstvo, — smučarsko opremo smuči za vse vrste zimskih športov, sanke, drsalke, smučarske čevlje, smučarsko okovje in hokejske palice. Pri nakupu vam nudimo tudi potrošniško posojilo brez porokov in z dostavo blaga brezplačno na dom do 30 km KUPUENO BLAGO VAM NA VAŠO ŽELJO TUDI PRIMERNO ARANŽIRAMO. Ob tej priliki vam cenjeni potrošniki priporočamo nakup blaga tudi v ostalih MERCATORJEVIH prodajalnah v Tržiču in njeni okolici, kakor tudi v naši prodajalni v Kranju NASE PRODAJALNE VAM NUDIJO ZA NOVOLETNO RAZPOLOŽENJE LEPA IN KJ PRIMERNA DARILA Ob zaključku leta 1 980 se ob tej priložnosti zahvaljujemo vsem zvestim potrošnikom za izkazano zaupanje, obenem pa vam želimo v novem letu 1 981 obilo sreče in osebnega zadovoljstva pri nakupu blaga v dobro založenih prodajalnah MERCATORJA SREČNO! gorenje Vabimo vas, da nas obiščete na našem razstavnem prostoru na novoletnem sejmu v Kranju od 1 2. do 21. decembra 1980 gorenje gorenie Razprodaja: vlažilcev zraka Vse dni bo na sejmu naš svetovalec za opremo kuhinjskega prostora, kateremu boste lahko osebno zaupali svoje želje in potrebe ali ga poklicali po 'telefonu: 28-590 in aparatov za auianje perila Za stanovanje je potrebno varčevati Skoraj ni družine, ki bi lahko z lastnimi sredstvi kupila stanovanje ali zgradila hišo, zato bi vas želeli seznaniti z možnostmi namenskega varčevanja za stanovanje pri temeljnih bankah združenih v Ljubljansko banko. Varčujete lahko z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom. Varčevati je potrebno vsaj dve leti. Pravico do posojila za stanovanje si lahko pridobite tudi s prodajo prihranjenih deviznih sredstev in vezavo njihove dinarske protivrednosti ali z vezavo dinarjev. Če se odločite varčevati za stanovanje ali hišo z rednimi mesečnimi pologi, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 200 % posojila in še 40 % za ohranjanje realne vrednosti hranilne vloge. Na vsa vprašanja o varčevanju vam bodo odgovorili v vaši banki. /o ljubljanska banka OBRTNIK SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST občine Skofja Loka Enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom obvešča interesente, da ima za potrebe (»hrti ali trgovine v Škofji Loki. Podlubnik (ob trgovskem centru)prost »KIOSK« v izmeri 4 kv. m Kiosk je namenjen za potrebe drobne prodaje, servisne ali uslužnostne dejavnosti. Vse interesente prosimo, da svoje ponudbe pošljejo na naslov Delovna organizacija Obrtnik, Knota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Blaževa ulica 3, Skofja Loka, do 1. januarja 1981. . Ponudba naj obsega: - navedbo dejavnosti, ki jo želi ponudnik opravljati, — kolikšno najemnino za kiosk bi plačal mesečno Najugodnejšega ponudnika bo izbrala komisija, imenovana od Odbora za gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Interesenti bodo o izboru pismeno obveščeni. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA KRANJ Kmetovalce vabimo na predavanje: v sredo. 1 7. 12. 1980, od 15. do 17. ure POGODBENA VZREJA PLEMENSKIH TELIC IN EKONOMIKA VZREJE. v sredo. 17. 12. 1980, od 17. do 19. ure KAKO PRIDELATI ClM VEC PŠENICE NA SEDANJIH POVRŠINAH v petek. 19. 12. 1980. od 15. do 19. ure ČUVANJE KMETIJSKIH STROJEV IN VARSTVO PRI DELU Udeležite se. ostala predavanja obiskujte po programu, ki je objavljen v KMETOVALCU, novembra 1980. Predavanja bodo v dvorani ZD Primskovo. AVTO MOTO DRUŠTVO Bled proda na javni licitaciji, ki bo 23. 12. 1980 ob u. ari na sedežu AMD Bled, Grajska cesta 24. OSEBNI AVTOMOBIL ZASTAVA 750 LLX letnik 1978, izklicna cena 30.000 din OSEBNI AVTO ZASTAVA 750 LUX, letnik 1978, izklicna cena 28.000 din Ogled od 15. ure dalje. Pred pričet kom licitacije je potrebno plačati 10- stotno varščino. IVII-A Kranj OBIŠČITE NAS NA NOVOLETNEM SEJMU v Kranju od 12. do 21. decembra Veletrgovina Živila Kranj Kranj Obveščamo kupce, da bodo naše trgovine v decembru 1980 odprte: sobota. 20. dec. 1980 do 17. ure sobota, 27. dec. 1980 do 17. ure sreda, 31. dec. 1980 do 13. ure Priporočamo se za obisk! Kranj, Maistrov trg 1 Na zalogi imamo še: • razne vrste rokovnikov, planerjev, žepnih, namiznih in stenskih koledarjev. • ves ostali pisarniški material • računske stroje OLVMPIA in DIOITRON ter registrske blagajne Se priporočamo! B Veletrgovina TOZD MALOPRODAJA, n.sol.o. BLED Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge vodje gostinske enote I Pogoji: - poslovodska šola gostinske smeri oziroma gostinski šola. — .'{oziroma 5 let delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo svoje prijave v 10 dneh po objavi na naslov Veletrgovina Speeerija Bled. TOZD Maloprodaja Bled, Kajuhova 3. Kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim rokom. Stanovanje je zagotovljeno. PLESNA ŠOLA MODRINA razpisuje začet niški ni nadaljevalni tečaj za UČENCE VlS.MII RAZREDOV osnovnih šol s pričet kom v torek. lfi. 12. 1980 ob H. uri dopoldan in v torek 23. decembra I9fl0ob8. uri dopoldan in ob lr). Uri popoldan. Vpisova-nje je pol me pred pričet k oni tečaja. za ODRASLE pričetek začetniškega tečaja bo 20. 12. 19H0 ob l«. uri. Vpisovanje je uro pred pn retkom tečaja. Vsi tečaji se vršijo v prostorih Delavskega doma, vhod št. 6. Vse informacije dobite na telefon: 21-444. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ \/el'ka ra nain0V/el Kril v Vrani Sin ah SKUPŠČINA OBČINE SKOFJA LOKA Delovna skupnost skupnih služb Upravnih organov objavlja prosta dela in naloge STROJEPISKE Pogoj: - končana poklicna administrativna šola in fi mesecev delovnih izkušenj Kandidati morajo biti moralnopolitično neoporečni in družbenopolitično razgledani in aktivni. Prijave / dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom naj kandi-. dati pošljejo v 15 dneh po objavi oglasa na naslov Skupščina občme skofja Loka. skupne službe. Poljanska 2. Nepopolnih prijav komisija ne bo sprejemala. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po prete-J ku veljavnosti oglasa.__ telefon 23-341 10DAM prodam domače rdeče VI-ander. Kokrica. Dežmanova *agi) 10318 m PRAŠIČA za zakol. Sp. ■T*3* 10319 Nttn KRAVE po izbiri. Kokalj. [*priTržiču 41/a 10329 Nam GRAMOFON HI-FI ger- ■ zvočne OMARICE, z garan-Majcen, Tončka Dežmana 8. 10331 ["1<«ni original Vilerov GOBE-»Tajna večerja«, dimenzije % cm. cena ugodna. Informa-dan od 15. do 19. ure po 26-911 10461 več PRAŠIČEV, primerijo, težkih od 20 do 40 kg. * -Jurij, Log 9, .Skofja Loka ■J8T515 - tuner. SANYO -sevalec in PL — GB ojače l* 150 W. prodam. Knoll Bo-J*feva 5, K ran j 10495 "hm PRAŠIČE, težke od 40 do (fin mladega PSA volčjaka. Po-tf.Podnart 10496 . dva mlada PSA šarpla-hrtič. Dol 4, Medvode *^am starejšo KRAVO, z mle-^Gaiperin, Žirovnica 13 10498 ijam brejo KRAVO, pri-za zakol. Jagodic. Lenart 2, 10499 letošnji domač jedilni FI-• Uhovče 60, Cerklje 10500 lahke SANI za konjsko Poizve se v trafiki Cerklje 10501 ohranjeni starinski PO-v masivnem furnirju in komplet z vložki in nočni-MDaricama, ugodno prodam, tudi STREŠNIK bobrovec. iie po tel. 064-75-266 10502 ■ 400 kosov STREŠNI N'ovoteks, sive barve. Prista- študenčice 12 10503 Prodam JABOLKA za ozimnico, po 7 din; ter OKNA. 160 X 160 cm in 120x 140 cm z roleto. Ferjan. Ribno 19, Bled 10504 Prodam mlado brejo KRAVO. Prešernova 5/b, Bled 10505 Ugodno prodam malo rabljen električni SUSlLEC za perilo TOBI. Ogled popoldan. Tekstilna 4. Kranj 10506 Prodam TRAKTOR ursus 355. 850 delovnih ur. Naslov v oglasnem oddelku. 10507 Poceni prodam OTROŠKE SMUČI. 80 cm. Tel. 064-26-979. Jezerska c. 42. Kranj 10508 Prodam dve termoakumulacijski PEČI: 3 in 5 kW. Mlaka 29. Kranj 10509 Prodam dve jalovi KRAVI. Sv. Duh 41. Skofja Loka 10510 Prodam črnobel TELEVIZOR. Oglasite se v petek in ponedeljek od 13. do 15. ure. Prinčič Cvetka. Kranj, Valjavčeva34 10511 Prodam ZLATO za zobe. Kavčič. Gradnikova 119. Radovljica 10512 Zamenjam ali prodam 6 tednov staro TELIČKO Arh. Mače 5, Preddvor 10513 Po ugodni ceni prodam črnobel TELEVIZOR. Dolinšek. Planina 35, Kranj 10514 Poceni prodam PRALNI STROJ. Telefon 064-26-050 10515 Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA. Šivic. Loka 2, Tržič 10516 Prodam dva PRAŠIČA, težka nad 160 kg. Voklo 66. Šenčur 10517 Prodam ZIMSKA JABOLKA. Andolšek. Pod rebrom 24, Bohinjska Bistrica 10533 Prodam mlado KRAVO, v osmem mesecu brejosti in VOLA. težkega 400 kg. Zasip - Stagne 27. Bled 10534 Prodam dve GOSI i„ tri RACE Hntof 111. Kranj logjfj 15.stran gla kupim Kupim BCS. 127 naslov: Mramor 61292 Ig motorno cm greben KOSILNICO Ponudbe na Janez. Brest 16. 10522 JANEZ GRČAR IN SIN Dragomelj 11 DOMŽALE Obveščamo cenjene stranke, da ne sprejemamo v strojenje kož od velikih živali, telečje pa do 10 kg surove teže. Odprto od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 15. ure. V nedeljah in praznikih je delavnica zaprta. ti OBVESTILO! Cenjene potrošnike obveščamo, da bodo prodajalne trgovske KŽK KRANJ TOZD Agromehanika telefon 24-786 KMETOVALCI! V trgovini na Koroški cesti 25 v Kranju nudimo rezervne dele za: Škropilnice AG 200, 300, 400 litrov in za atomizerje traktorjev TOMO VINKO-VIĆ 730 Rezervne dele za vse tipe traktorjev TOMO VINKO-VIČ. UTB. URSUS-C 330. IMT 533. kosilnice BCS in Gribaldi. Traktorske gume in akumulatorje. Snežne verige za traktorje in avtomobile. DO KOKRA KRANJ, TOZD Detail v Kranju, in sicer: TINA, Tekstil, Gorenje, Ključ, Mojca in Dekor V mesecu decembru odprte tudi ob sobotah popoldan, tj.: 20. in 27. decembra do 17, ure. Prodam ZASTAVO 101. letnik 1976. Sp. Brnik 90. Cerklje 10368 Prodam VW 1303. letnik 1975. prva registracija 1976. Ogled vsak dan popoldan. Polajnar. Binkelj 13, Skofja Loka. tel. 064-61-420 10435 Prodam avto FORO ESCORD. dobro ohranjen, po ugodni ceni. Grilc, Studenčice 13, Lesce 10520 Prodam ZASTAVO 750 S. letnik 1978. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Zima, Kurirska pot 11. Mojstrana 10521 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, registrirano do konca decembra 1980. .Štrukelj. Bistrica 34. Tržič 10523 Iščem zazidljivo PARCELO ali starejšo HIŠO na Gorenjskem najraje v bližini Bleda. Plačam v gotovini. Telefon 061-342-068 10394 OBVESTILA^ VOZILA Prodam nove prednje LUČI za starejši letnik VW - HROŠČ. Informacije: 061-611-383 10518 Ker nujno rabim denar, ugodno prodam MINI MORIŠ, starejši letnik, registriran do novembra 1981. Ogled po 15. uri. Ilenič Polde, Zg. Bitnje 220 — dvojček pri puškami 10519 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata, tasta in strica PAVLA KRAJNIKA upokojenca iz Šenčurja se zahvaljujemo dobrim sosedom, zdravstvenemu osebju Travmatološkega oddelka ljubljanske klinike, gasilcem ter g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat lepa hvala! Vsi njegovi! Šenčur, 6. decembra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCETA DRUŽNIKA z Blejske Dobrave .ahvaliujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za darovano cvetje, izraženo soža ae iskreno z ^ zadnji poti. Posebno zahvalp smo dolžni stanovalcem v hiši št. 50 za njihov« Ije in ^>remomoC ter govorniku Dušanu Staretu za poslovilne besede. Iskrena zahvala tudi jese nesebično p qq§ Promet ZJ, Društvu upokojencev, delavcem TOZD Planike in Iskre ter g. žup niškim pevce . ^ 0pravljeni obred. ^a*« žena Helena, sin Marjan, hčerki Helena in Erika ter Danica in Janez z druži Žalujoči: jn jpjgjj sorodstvo nami. sestre Markič Katarina IZDELOVANJE COPAT Bečanova 1 64290 TRŽIČ tel.: (064) 50366 na novoletnem sejmu v Kranju — moške, ženske in otroške copate — bogata izbira OBIŠČITE NAS V HALI A GRADBENIKI! Iščem izvajalca za gradnjo stanovanjske hiše z lastnim materialom Ponudbe pod šifro: »pomlad'81 10528 Ne sprejemam novih naročil i popravilo pralnih strojev. Veljajo se naročila sprejeta do 15. 12. 1980 in tudi eventuelne reklamacije dosedanjih popravil. Zupan Janko, SERVIS, Jezerska c. 17. Kranj 10529 Termoakumulacijske peči. MONTIRAM. ČISTIM IN POPRAVLJAM. Telefon 061-737-466 10530 PRIREDITVE SKUPINA MODRINA, prične v nedeljo, 21. 12. 1980, ob 17. uri z rednimi MLADINSKIMI PLESI v Delavskem domu v Kranju. VABLJENI- 10532 ZAPOSLITVE! Na dom vzamem ročno delo, v popoldanskem času, kovinar. Telefon 064-23-396 10526 Dekle išče zaposlitev v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 35 Pričetek ROCKNROLL TE CAJA za učence osnovnih šol. vsak torek, ob 10. uri za popoldansko in ob 17. uri za dopoldansko šolsko izmeno v štorih Delavskega doma nju s pričetkom v torek, cembra 1980 pro-v Kra-16. de- OSTALO STANOVANJA Matematiko INSTRUIRAM v Kranju, za vse šole. Telefon 27-329 10535 . Na relaciji Kranj-Preddvor, išče STANOVANJE tričlanska družina. Šifra: Redna plačnika 10524 Na stanovanje vzamem fanta. H rast je 73. Kranj 10525 1 POSESTI Oddam GARAŽO, in prodam dvotanfni trofazni ŠTEVEC. Naslov v oglasnem oddelku. 10531 Izdaja CP Glas, Kranj. Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, LJubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31099 - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-860. komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. 17. decembra 1980 minevata dve leti od smrti našega moža. očeta in brata IVANA PIVKA Naš dom je prazen, odkar ga ni več med nami. Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujejo njegov grob in mu prinašajo cvetje in sveče. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki se ga v mislih spominjajo. Zena Mara. sin Marjan in hčerka Ivica z družinama, brat in sestre z družinami! Skofja Loka, 16. decembra 1980 Sooročamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustil mož, oče, brat. stari oče ^F in stric AVGUST SODNIK st. kleparski mojster v pokoju r-iA n iet?a se bomo poslovili v torek, 16. decembra 1980, ob 14.30 izpred hiše žalosti — w nj * ' Zalog št. 55 na pokopališče v Cerkljah •» *oČi: žena Francka, sinova Avgust in Peter, hčerke Cilka, Štefka in Fani z druži Žaluj • bratje in sestre ter drugo sorodstvo! Zalog, 14. decembra 1980 nami. Sporočamo žalostno vest, da je v soboto. 13. decembra 1980 tragično preminil naš dolgoletni sodelavec JAKOB PODOBNIK iz Nove vasi pri Zireh Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu! DPO in KOLEKTIV ALPINE ZIRI! r VELIKO VANJE CENA VSTOPNICE 350 DIN Ansambel VILIJA PETRIČA s pevko Majdo Renko Na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju Prodaja vstopnic v komerciali Gorenjskega sejma na razstavišču Vsak gost dobi: — aperitiv — vstopnico za sejme v letu 1981 — priložnostno spominsko značko c NAŠA ANKETA Oskrba s premogom zaskrbljuje J Premog, črno zlato. Letos za marsikoga pomeni res pravo zlato; tako za tiste, ki ga že imajo in se z njim grejejo od zgodnjega mraza naprej, kot za tiste, ki upajo, da ga bodo čimprej dobili in se rešili odvečnih, predvsem mrzlih, nadlog. Občani, ki vse bolj pogosto in vse bolj zaskrbljeno sprašujejo, kdaj vendar dobijo ta - v večini primerov naročeni in plačani — premog, so prav gotovo v nezavidljivem položaju. In menda jih niti ni tako malo. Samo v jeseniški občini čaka na premog okrog 700 naročnikov. Med njimi je 22 občanov, ki so naročili premog v Kranjski gori. Tod je pred dnevi mraz še posebno neusmiljeno pritiskal. Tudi naročeni gostje že prihajajo na smučanje, a kdo bo hotel v nezakurjeno sobo pri zasebnikih! Te in druge probleme smo imeli v mislih, ko smo v našem največjem zimskem turističnem kraju poiskali nekaj občanov s seznama za naročilo premoga. Poprašali smo jih za njihovo mnenje o oskrbi s premogom in se zanimali, kako rešujejo svoje težave zaradi pomanjkanja goriva. V kranjskogorski trgovini Oprema jeseniške Zarje smo pozvedeli vse o naročanju premoga letos. Pri jeseniški poslovalnici Kurivo kranjskega Merkurja smo poiskali odgovor na vprašanje o sedanji oskrbi s premogom. Zavedamo se, da ta zapis ne bo rešil problema splošnega pomanjkanja premoga, prav pa je, da opozori, kako ga doživljajo nekateri občani! premog in bomo lahko zakurili tudi centralno kurjavo, saj se petčlanska družina v glavnem zadržuje v enem prostoru. Za prihodnje leto pa bom premog naročila takoj, ko bo mogoče.« Jesenicah mu je pred dnevi uspelo dobiti okrog 4 tone premoga zame. sicer ga še vedno ne bi imeli. Pošteno bi nas zeblo. Prej smo kurili samo z drvmi, ki jih sami naberemo, premoga pa že lani nismo imeli. Kurivo, tudi drva je težko dobiti, potrebujemo predvsem za ogrevanje kuhinje. Naša petčlanska družina skromno živi v mali hiši sredi hotelov, kjer kljub želji niti pomisliti ni moč na širjenje in posodabljanje stanovanja.« Betka Rauhekar, bančna delavka iz Kranjske gore: »Tri družine živimo v naši hiši. Centralno kurjavo ogrejemo le zvečer. Dobro je, da imamo nekaj drv, od premoga pa so samo še ostanki. Preskrba s premogom je zares problematična. Za letos smo ga aprila naročili en velik kamion boljše kvalitete. Kljub prizadevanjem poslovodje v trgovini, kjer smo ga naročili, ga še nimamo vsi. Upamo, da ga čimprej dobimo. Če ne bo drugega, bomo morali pristati tudi na lignit. Za drugo leto bomo premog naročili takoj. Pričakujemo boljšo oskrbo z njim, sicer se bo treba usmeriti bolj na drva.« Olga Klofutar, natakarica iz Kranjske gore: »Aprila letos sem naročila okrog 6 ton kvalitetnejšega premoga. Od premoga, ki sem ga lani pravočasno dobila, je ostalo le toliko, da lahko zmerno kurimo trajno gorečo peč v kuhinji. Na srečo imamo v delu hiše peči in v njih kurimo drva. ki jih sami pripravimo. Kuriti moramo Že zato. ker prizidek k hiši pravkar urejujemo, delavcev pa ne more zebsti. Dolgo ne bo šlo »«kn Upam, da bomo kmalu dobili Rezka Uderman, upokojenka iz Loga pri Kranjski gori: »Januarja sem v trgovini naročila 7 ton premoga za centralno kurjavo, ki jo imamo napeljano v dveh stavbah. Do danes ga še nisem dobila. Ker je od štirih ton premoga od lani ostalo le malo. zmerno kurimo in zapiramo radiatorje. Tudi drv nimamo dovolj. Dokler je naša tričlanska družina sama doma, še lahko varčuje, vendar imamo za zimsko sezono oddanih osem postelj za turiste. Ce premoga ne bo kmalu, tudi gostov ne bom mogla sprejeti. Mislim, da bi Kranjsko goro morali bolje oskrbeti z gorivom že zaradi turizma!« naročajo premog pri nas. Mi smo pravzaprav samo posredniki: naredimo seznam naročnikov, z jeseniškim Merkurjem se dogovorimo za prevoze, zberemo denar in ga pošljemo na Jesenice. Gre za delo brez zaslužka, ki ga opravljamo zaradi lajšanja oskrbe krajanom. Do aprila letos smo sprejeli prek 40 naročil, povečini za okrog 6 ton kvalitetnejšega premoga. Vse skupaj, do septembra, je bilo prek 80 naročil zasebnikov. Od maja naprej dobivamo naročeni premog. Doslej smo ga priskrbeli za 02 občanov in za razne delovne organizacije z našega področja. Glede količine ni težav, zatika pa se pri željeni kakovosti. Ze mesec dni nismo dobili kamiona boljšega premoga. Tudi dostava ni mogoča povsem po vrstnem redu naročil zaradi ponekod slabšega dostopa do objektov. Na premog čaka še 22 naročnikov. Ne moremo jim zagotoviti, kdaj ga bodo dobili, ker ni odvisno od nas. V prihodnje bo morala potekati oskrba s premogom drugače.« Vaso Tepina, oddelkovodja jeseniške poslovalnice Merkur iz Kranja: »Osnovni problem je. ker premoga ni dovolj. Poraba se je namreč od lani močno povečala. Februarja in marca smo sprejeli največ naročil. Sedaj vozimo kvalitetnejši premog tistim, ki so ga naročili aprila, slabšega pa za poletna naročila. V jeseniški občini je okrog 700 letošnjih naročnikov, ki še niso dobili premoga. Če bi premog normalno prihajal na Jesenice, bi ta naredila lahko izpolnili v dobrem mesecu. Zaradi pomanjkanja premoga te naloge ne bo moč opraviti pred februarjem. Ob tem že sprejemamo naročila za prihodnje leto.« Besedilo in slike: Stojan Saje Izredni vlaki za delavce iz tujine Od sredine decembra pa tja ia konca letošnjega leta se bo moča« povečal promet preko mejnih prehodov tako po cestah kot po železnici Letošnja zima je prinesla bolj kot prejšnja leta veliko ovir na cestah, tako da je pričakovati, da se bo več delavcev na začasnem delu v tujini odločalo za pot v domovino z vlaki Razen tega. da bodo redni vlaki, okrepljeni, pa samo Železniško gospodarstvo Ljubljana načrtuje 57 izrednih vlakov iz ZR Nemčije. A v strije in Švice. Tako bo iz Švice preko mejnega prehoda Jesenice pripeljalo 10 izrednih vlakov s skupaj okoli 8300 potniki. Iz Avstrije bodo preko Jesenu pripeljali 3 izredni vlaki s približa© 2600 potniki. Za prevoz delavcev iz ZR Nemčije je predvidenih 34 urednih vlakov, ki naj bi pripeljali k na» 32.000 potnikov. Če pa bo to število še premajhno, so v načrtu še štirje izredni vlaki, medtem ko je za okrepitev rednih vlakov predvideno iS vagonov. Samo iz ZRN naj bi vlaki preko naše meje prepeljali do 4-potnikov. Tudi čez mejni prehod v Šentilju bosta v zadnjih dneh decembra « Avstrije pripeljala dva izredna vla-. ka, za okrepitev rednih pa je predvideno 30 vagonov; iz ZRN pa bodo1 pripeljali 4 izredni vlaki, okoli 30 vagonov pa bo dodano rednim vlakom Medtem ko je prvi prometni vai( minil konec prejšnjega tedna, paf pričakuje, da bo drugi prometni zdomcev med 19. in 22. decembf Da bo kar najmanj čakanja na jah. bo carinska služba delala ti na vlakih med Jesenicami in Lji Ijano in Šentiljem in Mariborom. V januarju in februarju pa bo žilo v nasprotno smer. to je iz dc vine nazaj na delo dosti manj ii nih vlakov, saj se navadno čas čanja zdomcev raztegne na dva seca. Andrej Jakelj, upokojenec iz Kranjske gore: »V trgovini, kjer smo marca naročili pol tovornjaka premoga, so nas sprva nekako izgubili i/, seznama naročnikov Zato sem premog naročil še pri Vinku Omami v Podkorenu, ki skrbi v glavnem za preskrbo upokojencev. Na Franci trgovine Kejžar, Oprema gori: »Občani, ki preb tuljka do Podkorena poslovodja v Kranjski ivajo od Marže več let Privržence pohodov na smučeh čaka konec tedna prva letošnja resnejša preizkušnja vzdržljivosti — množični tek na Blokih Za večino udeležencev pn na stopu ne gre za pravo tekmovanje, temveč ta preverjanje lastne zmogljivosti, neposredno doživljanje narave, krepitev in utrjevanje zdravja ter novih srečanj z smučarji — prijatelji DanaSn/ega sporočila odbora za rekreacijo ZTKO in zbora učiteljev smučanja Kranj se bodo zagotovo razveselili številni obiskovalci smučarskih pohodov Tudi letos nameravamo organizirati skupne avtobusne prevoze v vse oddalnejše kraie prireditev Bloke. Crni vrh Logarska ZBOR UČITELJEV SMUČANJA KRANJ Na prvo tovrstno pot vas vabimo v M l|0 21 12 80 - Bloški teki m naslednjo nedeljo 28 1 2 80 na TmcMtJ tek Za prevoz in sedež v avtobusu za obe po* se lahko prijavite v pisarni Plaronjfc«g» društva v ponedeljek, torek, sredo oi 8—11 ure m četrtek, petek 13—17 ure. kjer poravnate tu* •* prispevka za strošek prevoza v vdim 100,00 din Odhod iz Kranja na dan prireditve je ob 6 1 5 izpred hotela Crema. povratek pape razglasitvi rezultatov predvidoma 0* 13 uri Za nastop na vseh proga* 7 — 15 — 30 km sde lahko prijavite še •»» dan tekmovanja uro pred startom Več teči dlje boš živel' kovinotehna TOZD TEHNIČNA TRGOVINA BLAGOVNICA FUŽINAR - Jesenice na 21. novoletnem sejmu v Kranju od 12. do 21. 12. 1980 hala A bela tehnika akust'ka drobni nosno* jparat POTROŠNIŠKO POSOJILO KOTLI IN RADIATORJI ,ZA CENTRALNO OGREVANJE LUČKE ZA NOVOLETNO MLKO 2% NOVOLETNI POPUST PRIPOROČA Sf BLAGOVNICA FUŽINAR* J ji