številka 14 / letnik 61 / Ljubljana, 11. april 2002 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije Reprezentativnost sindikatov in delodajalcev urediti na novo ^akon o kolektivnih pogodbah bo v kratkem ^ °Va v parlamentarni proceduri. Predsedstvo i; ''“S je ta teden obravnavalo besedilo, priprav- lieno za drugo branje, in nanj oblikovalo več amandmajev. ^ vi spreminjevalni predlog je, da bi zakon na-esto o delojemalcih govoril o delavcih. To je smi-ao, ker pri nas ni prišlo do delitve zaposlenih ki aalavce in uslužbence. Po drugem predlogu m°ralo v zakonu pisati, da država ne more pegati v sklenjene kolektivne pogodbe. Njeni po-lek*'dovoljeni le, če bi izvajanje ko-lvnih pogodb rušilo gospodarsko in socialno "odh V’ ^e'0 še več, prejemanje »socialnega do-žaij^ za delo v rednem delovnem času je tudi niki i° Za zaposlene. Poskusi, da bi s predstav-nje Podajalcev modificirali določila seda-noVe ektivne pogodbe na temeljih predloga l°da^? Pečnega modela, so zaradi trditve de-P°n t-V’ da Je odprtih še preveč vprašanj, jal^i^kratnih pogajanjih propadli. V pogajalci ' skuP'n‘ sindikata menimo, da deloda-nitevV,Ses*<0zl niso kazali prave volje za skle-POfia'^0®0vora' Predstavniki delodajalcev so Umja vsesk°zi zavlačevali in s tem krši-Voriii^?1 Poslovnik, v katerim smo se dogo-4 (1,,’j a bodo pogajanja predvidoma vsakih Član' p°gaj 1 Pogajalske skupine delodajalcev so na Uskiajl,nja Pohajali nepripravljeni in tudi ne-Zavt;,'!61?.1' ^sc predloge sindikalne strani so Zali so'l|!' syoj‘h pa v glavnem niso imeli. Ka-nikov xSkraino Ignorantski odnos do predstav '^uspelih pogajanjih o novem plačnen modelu smo jim predlagali, da bi za prehodno obdobje sklenili aneks h kolektivni pogodbi, s katerim bi se dogovorili za izplačilo korekcijskega dodatka k plači. Ta naj bi predvsem razvrščenim v najnižje tarifne razrede do sprejema novega plačnega modela in do sklenitve nove kolektivne pogodbe olajšal težak socialni položaj. Sindikat je predlagal, naj bi korekcijski dodatek za I. tarifni razred znašal 9000 tolarjev, za II. tarifni razred 7500, za III. tarifni razred 6000, za IV. tarifni razred 4500 in za V. tarifni razred 3000 tolarjev. O korekcijskem dodatku za višje tarifne razrede se predstavniki delodajalcev niso bili pripravljeni dogovarjati, ker so trdili, da zaposlene v teh tarifnih razredih plačujejo bistveno več, kot je to opredeljeno v tarifni prilogi kolektivne pogodbe. Uveljavitev korekcijskega dodatka bi v praksi povzročil dvig mase plač v podjetjih v povprečju za dobre tri odstotke. Na korekcijski dodatek so načeloma pristali tudi predstavniki delodajalcev, čeprav so pri dogovarjanju o njegovi višini zagovarjali stališče, daje 4500 tolarjev za prve tri tarifne razrede in 3000 tolarjev za IV. in V. tarifni razred največ, kar še prenese poslovanje v podjetjih. Menili so tudi, da bo to povečanje povzročilo dodatno zmanjševanje števila zaposlenih v najnižjih tarifnih razredih. To stališče in ponudbo predstavnikov delodajalcev je pogajalska skupina predstavila republiškemu odboru Sindikata KNG Sloveni- je. Taje ocenil, da so ponujeni zneski sramotno nizki, vendar naj bi pogajalska skupina aneks kljub temu podpisala. Z aneksom naj bi se namreč tudi dogovorili, da se bodo pogajanja o novem plačnem modelu pričela v drugi polovici septembra. To stališče smo sporočili tudi delodajalski strani. Ker sta bila pripravljena tako aneks kot tudi njegova obvezna razlaga, smo se dogovorili za svečani podpis, ki naj bi bil 3. aprila v prostorih gospodarske zbornice. Žal pa se je zopet izkazalo, da pogajalci delodajalcev nimajo resnega namena podpisati kakršnega koli dogovora. Pred podpisom aneksa so namreč zahtevali črtanje razlage, kije predvidevala, da se mora delavcem, ki v skladu z zakonom o minimalni plači prejemajo doplačilo do minimalne plače, korekcijski dodatek izplačati na izplačano minimalno plačo. To za sindikat ob že tako nizkih dogovorjenih dodatkih nikakor ni bilo sprejemljivo, saj bi v praksi zaposleni, ki prejemajo doplačilo do minimalne plače (torej najbolj socialno ogrožene kategorije delavcev), ne bi dobili niti tolarja več kot sedaj. Zaradi vztrajanja delodajalcev je pogajalska stran sindikata zapustila pogajanja. Predsedstvo Sindikata KNG je obravnavalo nov položaj in v skladu s sklepi republiškega odbora pričelo obveščati članstvo in javnost ter priprave na splošno opozorilno stavko v panogi. Janez Justin, predsednik Piše: Pavle Vrhovec Zakaj je Italija pred veliko stavko Proti krčenlu delavskih pravic v zameno za denar Kot vse kaže, so tri italijanske sindikalne konfederacije, CGIL, CISL in UIL trdno odločene, da splošno osemurno stavko, napovedano za 16. april, tudi izpeljejo. Minilo je skoraj dvajset let, ko je bila v Italiji organizirana takšna splošna stavka, ko so vse tri centrale stavkale proti takratni odločitvi delodajalcev, da se odpravi sistem usklajevanja plač z življenjskimi stroški. Poznavalci zatrjujejo, da bo aprilska stavka zagotovo uspešna: vse tri centrale imajo skupaj 11 milijonov članov, kar je več kot polovico vseh zaposlenih v državi. Znane so tudi organizacijske sposobnosti italijanskih sindikatov, da mobilizirajo svoje članstvo. Če se sindikat odloči za stavko ali protestni shod, potem skorajda ni člana, ki ne bi sodeloval - gre za velik občutek pripadnosti, ponos in čast. Nazadnje je to pokazal CGIL, ki mu je v Rimu prejšnji mesec uspelo zbrati tri milijone ljudi. Če je na dan velikanskega protestnega shoda v Rimu, ki gaje samostojno organiziral CGIL, še kazalo, da ima predsednik vlade Berlusconi na svoji strani drugi dve sindikalni centrali, pa le nekaj dni kasneje ni bilo več tako. Berlusconi in njegovi ministri so tudi drugi centrali z žaljivimi besedami pripravili do tega, da sta skupaj z CGIL napovedali splošno stavko. Sindikate so najbolj razkurili namigi ministrov, da so člani Rdečih brigad, ki so umorile svetovalca ministrstva za delo Marca Biagi-ja, pravzaprav otroci italijanskih sindikatov in s tem posredno obtožili sindikate za njegov umor. Dodatno pa jih je podžgal še Berlusconi, ki je za shod CGIL v Rimu dejal, da ni uspel, saj naj bi se na njem zbrali le ljudje, ki sojih zastonj pripeljali v Rim, da bi si ogledali muzeje. Te izjave so tudi povzročile, da ni prišlo do napovedanega sestanka med vlado in sindikati. Zlasti CISL je vztrajal, da mora vlada javno izraziti svoje prepričanje, da ni povezave, pajdaštva ali dvoumnosti v odnosih med sindikati in terorizmom. Največji vzrok za napoved stavke je seveda namera Berlusconijeve vlade, da spremeni 18. člen »Delavskega statuta«. Ta zakon, kije star več kot trideset let in ima 32 členov, je za delavce in sindikate zelo pomemben, saj so v njem določila o zaščiti svobode in dostojanstva delavcev, sindikalne svobode in sindikalne dejavnosti na delovnih mestih ter predpisi o nameščanju delavcev. Statut ureja proces stopanja na tržišče dela, ki obvezno poteka prek javnih zavodov za zaposlovanje. Ti imajo spiske nezaposlenih in tistih, ki iščejo zaposlitev. Poimensko zaposlovanje je načeloma prepovedano. Podjetje mora povedati, kakšne strokovnjake in delavce potrebuje, zavod pa te delavce pošlje v podjetje na podlagi svojih spiskov in prednostnih lestvic. Podjetje ima sicer možnost, da delavca zavrne, vendar le, če ugotovi neskladje z zahtevanimi poklicnimi in strokovnimi pogoji. Diskriminacija na osnovi političnega prepričanja, vere, spola ali narodnosti se kaznuje. Na to področje se vključuje tudi delovno sodstvo, ki sme odpuščenega ali zavrnjenega delavca vrniti na delovno mesto, kljub nasprotovanju delodajalca. »Sporni« 18. člen pravi, da lahko sodnik z razsodbo, s katero je ocenil, daje delodajalec odpustil delavca brez pravega razloga oziroma upravičenega motiva, naloži delodajalcu, da mora delavca ponovno sprejeti v delovno razmerje. Delavec ima pravico do povračila škode, ki jo je utrpel zaradi odpusta, ki ne more biti nižja od petih mesečnih plač. Delodajalec, ki se ne podredi razsodbi in delavca ne sprejme nazaj na delovno mesto, mora delavcu izplačati plačo, ki mu pripada iz delovnega razmerja, od datuma razsodbe pa vse do ponovne vključitve delavca v delovno razmerje. Berlusconijeva vlada spremembo te- ga člena utemeljuje z željo po bolj fleksibilnem trgu delovne sile in ustvarjanju novih delovnih mest. Sprememba naj bi delodajalcem ne več nalagala, da morajo neupravičeno odpuščene delavce sprejeti nazaj v službo. Poleg tega je Berlusconi sindikatom ponudil, da naj bi odškodnina za neupravičeno odpuščenega delavca znašala 24 mesečnih plač. Ti so njegov predlog z ogorčenjem zavrnili, saj je njegov predlog v nasprotju z ustaljenim načelom, da se delavskih pravic ne sme krčiti v zameno za denar. Generalni sekretar CGIL Sergio Cofferati je Berlusconijev argument, da je italijansko tržišče dela preveč togo, zavrnil z besedami, daje resnica v tem, da so italijanska podjetja v preteklih letih premalo naredila za inovacije in kakovost dela in da sedaj nekateri mislijo, da je zamujeno možno popraviti s klestenjem delavskih pravic. Stavka pa ni napovedana le zaradi spremembe 18. člena Delavskega statuta. Berlusconijeva vlada želi uvesti tudi spremembe pri plačevanju prispevkov delodajalcev v pokojninsko blagajno - ti naj bi se znižali. Temu ostro nasprotujejo sindikati, saj so izračunali, da naj bi zaradi tega že čez štiri leta zmanjkovalo denarja za izplačevanje pokojnin. Nasprotujejo tudi spremembam davčne politike, s katerimi želi italijanska vlada doseči, da bodo bogati plačevali manj, srednji in nižji sloji pa več. V času Prodijeve vlade so v Italiji pričeli reformo šolstva, ki se je vse doslej uspešno izvajala. Berlusconi napoveduje novo reformo šolstva, ki bo po mnenju sindikatov šolstvo vrnila v prejšnje stanje in dajala prednost privatnim šolam, ne pa javnim. Naslednja sprememba, ki jo načrtuje vlada in proti kateri bodo stavkali sindikati, je ukinjanje pomoči nerazvitemu južnemu delu Italije zato, da bi se lahko kapital investiral v razviti severni del. Vlada želi spremeniti še zakon o imigrantih. Slednji je po mnenju sindikatov dober, saj omogoča razvoj multikulturne družbe, enakopravnost pravic ter onemogoča diskriminacijo, izključitev in ksenofobijo. Ob napovedi stavke pa italijanska vlada ne drži križem rok. Z vsemi mogočimi napadi skuša zmanjšati pomembnost stavke in staV' kovnih zahtev in napada sindikate na vsej črti-Generalnega sekretarja CGIL Sergia Coffo' ratija je na primer obtožila, daje rimski pr°' testni shod ter stavko organiziral le zato, d:1 bi se prebil na vodilno mesto sedaj razcepljen^ levice in strmoglavil vlado. Po mnenju polj' tičnih komentatorjev je v tem trenutku edini, ki bi res lahko združil levosredinske strani v enotno fronto proti Berlusconijevi vladi. San1 Cofferati, ki mu mandat generalnega sekretarja CGIL poteče junija letos, to zanika - pra' vi, da se bo vrnil na delovno mesto, ki gaj6 imel v družbi Pirelli pred prevzemom funkcije v sindikatih. Tudi politični analitiki menijo, da še ni dozorel čas za spremembe: c bi bile volitve jutri, bi ponovno zmagala Berlusconijeva »Naprej, Italija«. Spremembe PJ se obetajo, ko bo potekel mandat predsedn1 ka Evropske komisije pomembnemu in prl ljubljenemu italijanskemu politiku Roman1 Prodiju. Ni jih malo, ki so prepričani, da tandem Prodi - Cofferati dobil absolutno p0j-poro volivcev in popeljal Italijo v novo 0 dobje gospodarskega in socialnega razcvet1 Mednarodna konferenca trgovskih sindikatov Regulacija namesto liberalizacije obratovalnega časa prodajaln Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) je konec prejšnjega tedna pripravil problemsko konferenco z naslovom Kako naj S|ndikati milijo posledice liberalizacije obratovalnega časa Prodajaln. Udeleženci iz sedmih držav (Avstrije, Italije, Madžarske, ^rvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Slovenije) so sprejeli dve resoluciji. S prvo se zavzemajo za to, da bi se obratovalni čas v Evropski uniji enotno reguliral. Z drugo pa predlagajo socialni dialog | določanju obratovalnega časa. Uvodni referat je imel sekretar 9TS Sandi Bartol. V njem je orisal razmere v Sloveniji potem, ko je tunistrica Tea Petrin odpravila prejšnji pravilnik in je ustavno sodišče razveljavilo 17. člen zakona o trgovini. Po Bartolovih besedah je SDTS dosegel, d 0 v novem 17. členu zakona o trgovini pi da morajo delodajalci, ki podaljšujeji bratovalni čas v noč in na nedelje ter praz 'ke, obvezno zaposliti dodatne delavce. Do atek za delo ponoči in ob nedeljah naj bi si . 0 povečal na 100 odstotkov. Podaljševa Je obratovalnega časa naj bi dovoljevali blasti le na podlagi predhodnega mnenja rep rezentativnega sindikata in ugotovitev inšpek 'Je- Ce se delodajalci ne bodo udeležili seji Kapne strokovne komisije, ki pri ministrstvi ,a gospodarstvo pripravlja novo zakonsko ure Uev. bodo predlog za nadaljnjo obravnavi PnPravili brez njih. konferenci je sodeloval tudi generaln v.kretar ministrstva za gospodarstvo Jane; j. nj«>vec. V imenu odsotne ministrice Tee Pet pJe pojasnil nove rešitve takole: n Pied letom dni je ministrica dejala, da bi I redila vse potrebno, da bodo pravice zapos n ni'1 v trgovini spoštovane. Na pobudo eko 'Psko-socialnega sveta deluje pri ministr u tripartitno sestavljena skupina, ki namesti . Veljavljenega 17. člena pripravlja novo za vj n°dajno ureditev. Inšpekcija, ki je v trgo d .a‘1 opravila posebne preglede, je ugotovila J® med številom kršitev pravic delavcev ir v aljševanjem obratovalnega časa velika po dak?0st’ ^ teJ skupini so se že dogovorili Vol' °C'0 Prcc^aSal' rešitev, po kateri lahko do J1- hu ur, število dovoljenih nadur pa ^^akona ureja tudi kolektivna pogodba. Za 'la Predlagala tudi povečanje dod; p^0^0 in nedeljsko delo na 100 odstotl g0^°j za izdajo dovoljenja bo tudi to, da ee spoštuje delovnopravno zakonoda Ho Smo na ministrstvu za gospodarstvo di '0t ()čeni, da bo treba to novo ureditev 'nšn*X)mo za nadzor zadolžili kar i ^koiji-delovno in tržno. Sindikat naj i tudi°St' da takšno predlagano uredi ^uve|javi ” je zaključil Šinkovec. StaVn'k avstrijskega sindikata G 1 Predstavil takole: Najboljše evropske rešitve je predstavil Granegger Gunteer iz Avstrije. V Avstriji so dolgo vztrajali pri klasičnem obratovalnem času, pred nekaj leti pa je prišlo do spremembe. Sedaj so trgovine ob delavnikih lahko odprte od 6. do 19.30, ob sobotah do 17. ure. To ureditev smo sindikati sprejeli, ker so nam dokazovali, da izven tega časa Avstrijci nakupujejo v tujini in da zato trgovina v tej državi izgublja in da bodo kmalu ogrožena tudi delovna mesta. Ker smo se te nevarnosti zavedali tudi v sindikatu, smo pristali na novo ureditev. V zameno za to pa smo sklenili novo kolektivno pogodbo in v Avstriji je obratovalni čas urejen najboljše v Evropi. Vse delo v podaljšanem obratovalnem času je plačano veliko boljše. Nova ureditev pa ni povečala števila delovnih mest, več je zlasti zaposlitev za polovični in skrajšani čas. Odstopanja od splošnih pravil so zlasti v decembru, ko so trgovine ob sobotah lahko odprte do 18. ure. Vendar so na teden trgovine lahko odprte skupaj največ 66 ur. Čeprav je 8. december državni praznik, so trgovine na ta dan odprte, vendar imajo delavci pravico delo zavrniti brez utemeljitve. Na dan pred božičem so trgovine lahko odprte do 14. ure, na Silvestrovo pa do 17. ure. Ta ureditev je zapisana v zakonu, ki gaje parlament sprejel brez soglasja sindikatov. Deželni glavarji imajo na podlagi zakona pravico določiti drugačen obratovalni čas v turističnih krajih. Tam so trgovine med tednom lahko odprte do 21. ure, ob sobotah do 18. ure in ob nedeljah do 21. ure. Omejen je le skupni tedenski obratovalni čas, ki znaša največ 75 ur. Trgovine so ob nedeljah in praznikih odprte le, če je to res nujno. O obratovalnem času morajo trgovci v turističnih krajih pridobiti sindikalno soglasje. Izjema so tudi družinske trgovine, ki so lahko odprte od ponedeljka do sobote od 5. do 20. ure, in kraji, iz katerih se veliko ljudi vozi na delo drugam. V teh krajih so trgovine odprte do 8. ure zvečer, vendar največ 66 ur na teden. Po zakonu znaša delovni čas 40 ur na teden, po kolektivni pogodbi pa 38 ur in pol, vendar za poldrugo uro podaljška delavcu ne pripada dodatek. Normalni dnevni delovni čas je devet ur, z nadurami pa uro več. V podjetjih je mogoče skleniti participacijski sporazum, po katerem se tedensko lahko dela 44 ur, vendar se mora to z letnim delovnim koledarjem uravnati na povprečje 38 in pol ure. Nadure je dovoljeno odrejati le, če dela ni mogoče opraviti v rednem delovnem času. Za nadure pa delavcem pripada 50-odstotni dodatek. Za nočno in nedeljsko delo je 100-od-stotni dodatek. Če traja delo šest ur, ima delavec pravico do polurnega neplačanega odmora. Odmor med dvema delovnima dnevoma mora znašati najmanj 11 ur, tedenski odmor pa 36 ur. Če je delavec dolžan delati ob nedeljah, ima med tednom pravico do prostega dne. Če mora delavec ob sobotah delati po 13. uri, mora biti naslednji dve soboti prost. Za delo od 18.30 do 19.30 pripada zaposlenim 70-odstotni dodatek. Dodatek za delo ob sobotah od 13. do 17. ure je 50 odstotkov. Dodatek za delo po 19.30 je 100-odstoten in pripada tudi tistim, ki niso zaposleni za poln delovni čas. Če med trgovci in zaposlenimi ne pride do soglasja, probleme obravnavajo deželne arbitraže. Kolektivna pogodba določa minimalno plačo za trgovce. Za razporejene v 2. skupino znaša skupaj z dodatkom za pet let delovne dobe 1050 evrov. Delo ob nedeljah so izsilili veliki trgovci kljub nasprotovanju sindikatov, cerkve in še koga. Če se temu delu ni bilo mogoče izog- Nadaljevanje na naslednji strani Na Madžarskem so po besedah doz-sefa Salinga vse trgovine zaprte le ob praznikih. niti, smo zahtevali, naj bo čim bolj drago. Delovna inšpekcija je pristojna le za plačilo rednega dela, za dodatke je pristojen le sindikat. Zaposlenih za skrajšan delovni čas, in teh je v trgovinah, ki so podaljšale obratovalni čas, največ, niso socialno povsem zavarovani, nimajo se niti pravice prijaviti na uradu za delo. Zato vztrajajte, da morajo trgovci na novo zaposlovati za poln delovni čas,” je kolegom svetoval predstavnik avstrijskega sindikata G PA. Dr. Jozsef Saling, predstavnik sindikata madžarskih trgovcev, je najprej izrazil zavist do kolegov iz Avstrije za njihovo ureditev. V 1 2 3 madžarski trgovini je velika konkurenca, ki jo povečujejo tudi tuje trgovske verige. Kljub temu pa cene niso različne, saj so se trgovci zanje dogovorili v svojem kartelu. Obratovalnega časa ne ureja noben predpis in je popolnoma liberalen. V sindikatu so prepričani, da morajo to vprašanje rešiti, da morajo biti trgovine ob sobotah popoldne in nedeljah zaprte, vendar pri tem dosedaj niso bili uspešni. Problem bodo lahko rešili le povezani sindikati, sedaj so preveč razdrobljeni. Z delodajalci se ni mogoče ničesar dogovoriti, država pa je bolj na strani kapitala. Trgovine so tako odprte brez vseh omejitev, le ob 12 praznikih morajo biti po zakonu zaprte. Večina trgovin je od ponedeljka do sobote odprta do 20., 22. ali celo 24. ure. Ob nedeljah so odprti le veliki trgovski centri (hipermarketi), supermarketom do 20.000 kvadratnih metrov površine pa se to ne splača in so zaprti. Tedenski obratovalni čas lahko znaša tudi več kot 100 ur. Zaposleni v trgovini zaslužijo nekoliko slabše (v povprečju 80.000 forintov bruto, forint je vreden približno toliko kot tolar) kot drugi delavci v gospodarstvu (povprečje 100.000 forintov). Za delo v podaljšanem času ne prejemajo dodatkov, enako velja za nedeljsko in nočno delo. Madžarska je kot kandidatka za polnopravno članstvo prevzela direktivo EU o delovnem času. Normalni čas je osem ur dnevno. Do 12 ur naj bi delo trajalo le med dežurstvom ali v družinskih podjetjih. Delovni čas je lahko Deklaracija za socialno pravičnost na delovnem mestu in ohranjanje socialnopartnerskih načel pri določanju obratovalnega časa prodajaln. 1. Pojav liberalizacije obratovalnega časa prodajaln grobo posega v temeljne pravice zaposlenih. Delovni teden, ki traja od ponedeljka od 8. ure zjutraj do nedelje ob 17. uri popoldne, poslabšuje kakovost življenja zaposlenih v trgovinah, posega tudi v njihovo družinsko življenje in vzgojo otrok. 2. Udeleženci mednarodne problemske konference se zavedamo, da ima socialno partnerstvo pri urejanju obratovalnega časa trgovin v državah Evropske unije bogato tradicijo. Na njegovi podlagi so se oblikovale vrednote, ki so v večini članic EU trdno vgrajene v urejanje obratovalnega časa. Zaposlenim omogočajo zakonsko opredeljen dnevni, tedenski in letni počitek. Za delo v večernem in nočnem času, še zlasti pa ob nedeljah in praznikih, prejemajo zaposleni primemo povečano plačo. 3. Ker je ministrica za gospodarstvo Vlade Republike Slovenije dr. Tea Petrin brez posvetovanja s socialnimi partnerji objavila najbolj liberalen pravilnik o obratovalnem času prodajaln v Evropi, je povzročila enormne kršitve pravic zaposlenih v dejavnosti trgovine Slovenije in širitev liberalizma pri odločanju o obratovalnem času tudi v sosednje države. 4. Ker ni mogoč učinkovit inšpekcijski nadzor izredno velikega števila trgovin, prihaja zaradi podaljševanja obratovalnega časa prodajaln do podaljševanja delovnega časa zaposlenih, ki ni ustrezno plačan. 5. Obratovalni čas prodajaln naj se razdeli na redni in dežurni. Redni obratovalni čas je od ponedeljka do sobote, do denimo 21. ure. 6. Zavzemamo se, da se v dežurnem obratovalnem času prodajajo le nujni prehrambeni proizvodi (kruh, mleko ...). Delavci, ki delajo v dežurnih prodajalnah, naj dobijo stoodstotni dodatek na osnovno plačo. 7. Prepričani smo, daje potrebno obratovalni čas prodajaln določiti na podlagi socialnega dialoga. Dovoljenje za dežurne trgovine naj dobijo le delodajalci, ki ne kršijo pravic delavcev. Pri izdaji dovoljenj naj sodelujejo inšpekcije in reprezentativni sindikati. 8. Prepričani smo, daje le z demokratično razpravo socialnih partnerjev v ekonomsko-so-cialnih svetih posameznih držav mogoče zagotoviti dobre normativne rešitve tudi za zagotavljanje in ohranjanje pravic delavcev v trgovinah. Z deklaracijo in predlaganimi rešitvami želimo uveljaviti vrednote socialne pravičnosti in uravnotežiti interese dela in kapitala. Deklaracija o ureditvi delovnega časa v trgovini: 1. Sindikati ugotavljamo, da se predpisi o delovnem času vse bolj liberalizirajo, zaradi česar se položaj zaposlenih v trgovini poslabšuje. 2. Brez kakovostne in čvrste regulative sindikati ne moremo učinkovito zaščititi pravic svojih članov. Delo ob nedeljah, prazničnih dnevih in ponoči ogroža temeljne človeške pravice zaposlenih v trgovini. 3. Od mednarodne sindikalne zveze UNI zahtevamo, da se pri Evropski uniji in pri Evropskem parlamentu zavzame za sprejem kakovostnih predpisov, ki bodo omejevali liberalizacijo delovnega časa v trgovini. 4. Delovni čas v trgovini naj bo določen enako za vso državo, izjeme so mogoče samo na turističnih področjih. Odločitve o delovnem času ne morejo sprejemati posamezni kraji, občine ali delodajalci, ampak vlada ali parlament. 5. Evropska unija in Evropski parlament si morata prizadevati, da se zakonodaja o delovnem času v trgovini čim bolj izenači, kar bo preprečilo migracije potrošnikov iz ene države v drugo. neenakomerno razporejen, vendar ga je tre-ba izravnati v dveh mesecih (če tako določa kolektivna pogodba, pa v štirih mesecih). Urejena je tudi pravica do počitka, med dvema delovnima dnevoma traja 11 ur, med dvema tednoma pa 48 ur. V Italiji imajo dežele precej pristojnosti pn določanju obratovalnega časa prodajaln, je povedal Danilo Margherita. predstavnik CGIf Furlanije - Julijske krajine, in zato predstavil zlasti ureditev v svoji deželi. Sandi Bartol je v uvodnem referatu poudaril, da se eno-stranska odločitev o liberalizaciji obratovalnega časa ne snie ponoviti. V Italiji so leta 1999 sprejeli spremembe za-kona o obratovalnem in delovnem času. Z njim s° določili, da so trgovine lahko odprte v de-Cenibru in še osem nedelj v letu. Dodatne ne-llelje lahko po sporazumu s socialnimi part-nerji določijo tudi občine. Vse nedelje v letu trgovine lahko odprte v turističnih krajih, Pa so določeni z zakonom. Letni koledar |riot'a biti določen za celo leto vnaprej, da de-uvyi vedo, kdaj ne bodo prosti. Z zakonom s° želeli narediti red, saj so veliki trgovski cen-tr' želeli uničiti male trgovce. Veliki trgovski j-entri želijo biti odprti čim dlje, da bi tako izčistili svoje prednosti, dnevni obratovalni čas je od 6. do 22. ure, Vetidar največ 10 ur dnevno in največ 50 ur J111 teden. Ker je v Benečiji dovoljenih 60 ur žensko, je prišlo med potrošniki do manjše žl,tede. haloga sindikata v Italiji je, da sodeluje if1 določanju obratovalnega časa. Za nedelj-. in nadurno delo pa si sindikat prizade-,a’ da bi bilo primerno plačano. Za decem-rske nedelje je dodatek 60 odstotkov k os-0vni plači, za druge nedelje pa pogajanja še niso končana. Sindikati v velikih centrih (primer je UPIM) so dosegli, da je dodatek za delo ob nedeljah tudi 130 odstotkov, v nekaterih podjetjih pa je dodatek le 30 odstotkov. Po zakonu lahko delavec dela le šest dni v tednu, sedmi dan pa počiva. Zaradi obratovalnega časa so prizadete zlasti ženske in njihovo družinsko življenje trpi. Čeprav so trgovine odprte, druge dejavnosti na to niso naravnane. V Italiji je med trgovskimi centri in malimi trgovci kar velika razlika. Prvi so odprti ves dan, običajno 10 ur, delavci imajo med tem enourni odmor. Mali trgovci pa imajo še vedno deljen delovni čas in zato so trgovine med 12.30 in 15. uro zaprte. Znajti se morajo v okviru 50 ur, določenih z zakonom, in zato imajo zaprto tudi po dva poldneva. Delovni teden za zaposlene je 40 ur, efektivno pa 38 ur. Delo za krajši čas določata sporazumno delodajalec in delavec. Lani sprejeti zakon je pri tem omogočil več fleksibilnosti. Zaposleni s krajšim delovnim časom imajo pravico odkloniti delo ob nedeljah. Povprečna plača za trgovca v Italiji je 900 evrov neto. Po besedah Ane Kneževič, predsednice Sindikata trgovcev Hrvaške, je obratovalni in delovni čas v tej državi urejen najslabše. Obratovalni delovni teden je po zakonu omejen na 95 ur. Delovni teden zaposlenih je po kolektivni pogodbi določen na 40 ur, vendar je v praksi veliko daljši. Večina trgovin je odprtih do 22. ure in tudi vse nedelje. K temu prispevajo tudi tuje trgovske verige, na Hrvaškem jih je precej. Ena od trgovskih verig s 1500 zaposlenimi dela 24 ur dnevno in vseh 365 dni v letu. Na sindikatu seje oglasila delavka, kije delala šest mesecev brez dneva počitka. To je mogoče tudi zaradi velike - 22-odstotne brezposelnosti. Sindikat bo predlagal zakon, s katerim bi obratovalni čas ob delavnikih omejili do 20. ure, ob sobotah do 13. ure. Ob nedeljah pa naj bi bile odprte le dežurne trgovine z živili, manjše od 200 kvadratnih metrov. Ob praznikih naj bi bile vse trgovine zaprte. Kne-ževičeva pravi, da takšne spremembe pod- Drugi dan sta na konferenci sodelovala tudi Dušan Semolič in Ana Kneževič. Urad ne govori v imenu potrošnikov Udeleženci konference so pripravili tudi T^upno tiskovno konferenco. Na njej je San-.1 Bartol ugotovil, da so udeleženci s sprejet-Jeni dveh skupnih listin pokazali medsebojno solidarnost. Skupaj so ugotovili, daje enostran-s|da nekatere ženske bodo zlasti v j. enodncm obdobju pokojninske re-riT|e lahko izkoristile dodano dobo, ne da bi se to poznalo na višini pokojnine. Kot je znano, je namreč pokojninska reforma začela postopoma zviševati minimalno upokojitveno starost za ženske in hkrati tudi tako imenovano polno starost za ženske. V prehodnem obdobju pa sta za ženske obe enako visoki. Zato se ženskam, ki izpolnjujejo minimalno upokojitveno starost ni treba bati malusov zaradi upokojitve pred polno starostjo. Vi imate dokončan študij in torej izpolnjujete pogoj za priznanje dodane dobe. V letošnjem letu je mogoče za 12 mesecev študija dobiti zgolj mesec dni dodane dobe. To sicer ni veliko, a vam bo povsem zadostovalo. Za štiri leta študija ste namreč upravičeni do štirih mesecev dodane dobe. Vi pa potrebujete zgolj dva meseca in pet dni, da zberete 35 let in tri mesece, kar letos za ženske velja kot »polna« pokojninska doba. Letos pa boste stari tudi že 57 let, kar pomeni, da boste več kot izpolnili tudi minimalno upokojitveno starost za ženske s »polno« pokojninsko dobo. In ker za ženske s »polno« pokojninsko dobo letos velja polna starost 54 let, se ni treba bati malusov zaradi polne starosti. Pokojnina vam bo odmerjena za 35 let pokojninske dobe brez odbitkov. Polna starost in malusi zaradi nje je seveda tisto, kar pri pokojninski reformi najbolj občutijo moški. Ženske se bodo malusov začele bati šele po zaključenem prehodnem obdobju pokojninske reforme. 0 °vadbo, s katero so nekateri po-n‘.|"czniki (ali posameznik?) pristoj-to110|8anom ovadili bivšega direk-Ja.m člane nadzornega sveta, po-n ''iv podpis vsem delavcem. Očit-v udi sindikalisti sumijo, da so se Podjetju v preteklosti dogajale nc-<1r«V''n0Sti, k' T*'j'*1 pristojni državni iskani morali vzeti pod drobnogled poviti, ali obstajajo razlogi za p ho kazenskega postopka ali ne. $0 .° 'Mnenju sindikalnih zaupnikov Pol 0S'M P'cvee »P0 domače« raz-tudi s počitniškimi objekti tosJetja- Zato so predlagali, naj le-jij Prijavnice za letovanje razdeli-'ah p.avcern v vseh poslovnih eno-'ndikat podjetja terja, naj imajo prednost pri uporabi počitniških objektov zaposleni in upokojenci Emone Merkurja. »Delavci so zaskrbljeni, v podjetju pa vlada negotovost,« pravi Sitar. »To za delo in odnose v podjetju ni dobro. Delavci ne vemo natančno, kako se bodo problemi v podjetju razpletli. Se posebej so takšne razmere hude za tiste družine, kjer sta oba zakonca zaposlena v našem podjetju. V sindikatu si želimo, da bi novo vodstvo podjetja razmere čim prej saniralo in da bi delavci začeli redno prejemati plače, saj so te že tako in tako skromne in mnogi sicer ne morejo zvezati konca s koncem.« T. K. Sindikalna lista April 2002 Gospodarske dejavnosti Javni sektor' (temelj je SKP (nekdanje za gospodarstvo) negospodarstvo) SIT SIT Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.252,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.125,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.480,00 2. Kilometrina (od 30. 10. 2001 dalje) 50,58 50,58 (od 13. 11. 2001 dalje) 49,83 49,83 (od 11. 12. 2001 dalje) 49,26 49,26 (od 1. 1.2002 dalje) 49,68 49,68 (od 8. 1.2002 dalje) 50,46 50,46 (od 5. 2. 2002 dalje) 50,97 50,97 (od 19. 2. 2002 dalje) 51,42 51,42 (od 5. 3. 2002 dalje) 51,63 51,63 (od 19. 3. 2002 dalje) 53,76 53,76 (od 3. 4. 2002 dalje) 55,35 55,35 3. Ločeno življenje' 92.718,00 62.066,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 1. 2002) - po SKPGD (na delovni dan) 665,00 665,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 64.887,00 52.178,00 - za 20 let 97.331,00 78.266,00 - za 30 let 129.774,00 104.355,00 2. Odpravnina oh upokojitvi 463.592,00 679.191,00 oziroma dve plači oziroma tri plače delavca, če je to delavca, če je to zanj ugodneje zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči" - po SKPD - ob smrti delavca 139.078,00 104.355,00 - ob smrti v ožji družini 69.539,00 - 4. Minimalna plača (od 1.1. 2002) 94.675,00 94.675,00 5. Zajamčena plača (od 1. L 2002) 47.570,00 47.570,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 117.298,00 - ali največ 149.865,00 125.805,00 (70 % povprečne slovenske plače) * I. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. Minimalna višina letošnjega regresa za letni dopust še ni določena. Če bo obveljalo, da je dovoljeno izplačati največ 70 % povprečne plače, bi po zadnjih znanih podatkih regres znašal 163.896 tolarjev. Strokovna služba ZSSS Letna seja območne organizacije ZSSS Domžale Pomagali smo si z vztrajnostjo in tudi trmo Kot vsako leto smo tudi na začetku letošnje pomladi organizirali letno sejo. Posvetili smo jo inventuri svojega delovanja in tudi druženju, spoznavanju in izmenjavi izkušenj. Obravnavali smo tudi rezultate ankete o položaju zaposlenih žensk na domžalskem območju. Na seji je sodelovala tudi Romana Oman, predsednica odbora za enake možnosti pri predsedstvu ZSSS. OSEBNA IZKAZNICA KDO: Območna organizacija ZSSS Domžale KJE: Domžale, Ljubljanska 70 OSNOVNI PODATKI: povezuje delovanje sindikatov dejavnosti na območju občin Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče OSNOVNI KAPITAL: 3300 članov OSNOVNA DEJAVNOST: v največji možni meri poskrbeti za člane OSNOVNA EKIPA: majhna, a z velikim srcem Sekretarka območne organizacije ZSSS Domžale Justi Arnuš je v uvodnem poročilu poudarila, da postaja delovanje sindikata čedalje bolj pomembno in zahtevno, zlasti zaradi interesov in zahtev organizacij in posameznih članov, ki se na izzive različno odzivajo. Vsak dan in na vsakem koraku mora sindikat še vedno dokazovati, da je sindikalno delovanje odgovorna dejavnost za zaščito pravic in interesov delavcev. Klici za pomoč iz delavskih vrst so vse glasnejši. Na domžalskem območju se ZSSS srečuje s problemi tekstilne in usnjarske industrijske panoge, ki sta v krizi. Prav v teh dveh dejavnostih je mogoče pričakovati še nova odpuščanja presežnih delavcev. Drugi problem je pomanjkanje novih delovnih mest. Pred leti je domžalsko območje veljalo za najbolj razvito in najbolj poslovno uspešno, sedaj žal ni več tako. Na domžalskem območju je 17.525 delovno aktivnih prebivalcev, od tega 15.602 zaposlenih in 1913 samozaposlenih. Decembra lani je bilo registriranih 1566 brezposelnih oseb. Med brezposelnimi je kar 51,5 odstotka žensk, 40,1 odstotka jih je brez izobrazbe, 21,7 odstotka starih od 40 do 50 let in 31,4 odstotka starih nad 50 let. Domžalsko območje zaostaja tudi pri plačah. Leta 1999 so bile te še višje od slovenskega povprečja, po podatkih iz preteklega leta pa za njim že zaostajajo. Velika večina podjetij sicer izplačuje plače po panožnih kolektivnih pogodbah, nekaj je tudi izjem. Vendar so plače po kolektivnih pogodbah nizke. Zaradi nizkih izhodiščnih plač že skoraj vsi delavci do četrtega tarifnega razreda prejemajo minimalne plače. V številnih podjetjih z nizko kvalifikacijsko strukturo zaposlenih je zavladala uravnilovka, ki delavcev ne motivira za dobro delo. Območna organizacija daje svojim članom nasvete in informacije, nudi jim tudi pravno in materialno pomoč in druge ugodnosti. V preteklem letuje strokovna služba območne organizacije pregledala več kot 150 pogodb o zaposlitvi, preko 350 plačilnih list, pripravila preko 400 vlog za sodišče in organe upravljanja, sodelovala v stavkovnih opravilih v podjetjih Induplati, AS, Mlinostroj, Univerzale, sodelovala pri normativnem urejanju pravic v podjetjih Grasto, Vele, Tosama, Mlinstroj, As, Univerzale in Farma Ihan ... Nenehna prisotnost sindikalnih funkcionarjev, argumentirano vztrajanje, in če je bilo potrebno tudi trma, so v preteklem letu rodili sadove, ki se kažejo v konkretnih pravicah skupin članov ali posameznikov. Večinoma je šlo za plače, regrese, jubilejne nagrade, nadomestila, dodatke. Članom smo nudili tudi ugodne počitnice v objektih območne organizacije’ V razpravi so sodelovali: Jernej Resnik, Janez Breceljnik, Danica Avbelj, Marjan Slatnar, Andrej Testen, Vinko Kepec, Jožica Kramar, Čedo Arsenovič, Roman Cimerman. Govorili so zlasti o problemih in aktivnostih, pd katerih je uspešno delovala ekipa območne organizacije. Posebej so poudarili, daje dC' lovanje sindikata v podjetjih čedalje težje. Sindikalni zaupniki imajo res delovnopravno imU' niteto, ki pa se v praksi kaže bolj kot pravica na papirju. Velik problem sindikata je tudiv tem, da sindikalni zaupniki nimajo dovolj avtoritete. Območna organizacija bo tudi v prihodnje sodelovala z vodstvi sindikatov podjetij in zavodov. Še bolj bo poglobila kontakte in sodelovanje s sindikalnimi zaupniki in dragimi sindikalnimi funkcionarji in tudi s člani. Območna organizacija ZSSS Domžale bc tudi v prihodnje zastopala, usmerjala, usklajevala in povezovala interese članov. Svoje delo bo gradila na lastni zakladnic' znanja, vpetosti v delovanje ZSSS in vseb njenih sindikatov dejavnosti. Gradila bo verodostojno sindikalno organizacijo. Da bi bil2 pri tem uspešna, bo razvijala različne obli" ČLANI V DOMŽALSKEM OBMOČJU 0B RT fi CRC8N0 GOSPODARSTVO KŽI 3<4«% PROMETU ZVEZE 194% TRGOVKA S ,22% Rezultati Zenske pravice aakete s0 človekove pravice Vodstvo območne organizacije ZSSS Domžale je v marcu ob prazno-vanju dneva žena izvedlo tudi anketo o pravicah žensk, zaposlenih v podjetjih ln zavodih domžalskega območja. Območna organizacija je prejela vrnjenih 731 anketnih listov. Anketo so izvedli v naslednjih sindikatih podjetij j*- zavodov: Helios KT Domžale, Helios PS Domžale, Helios TBLUS Količevo, Univerzale Domžale, LIP Radomlje, Induplati Jarše, File Mengeš, osama Vir, Vele Domžale, 1SCG Domžale, Rašica Moravče, OŠ Dom-zale, Vrtec Urša Domžale in Vrtec Trzin. Rezultati so takšni: *• Kako se počutite na delovnem mestu? dobro 494 slabo 172 67,6 % 23,5 % Pri odgovoru, da nimajo možnosti za napredovanje, so navedle: nimam (ustrezne) izobrazbe, ne vem, sem prestara, slaba organizacija dela, ni možnosti, nimam “vez”. 7. Ali so vam na delovnem mestu že bile kdaj kršene pravice? ne 447 61,1 % da 230 31,5 % niso odgovorile 54 7,4% Na koga bi se obrnili, če bi vam neupravičeno prekinili delovno razmerje ali bi vam bile kršene pravice iz pogodbe o zaposlitvi? sindikat 266 36,5 % direktorja 57 7,8% varuha človekovih pravic 50 6,8% inšpektorja za delo 94 12,9 % drugo 31 4,2 % niso odgovorile 12 1,6% več odgovorov 221 30,2 % Anketiranke, ki se počutijo slabo, in tiste, ki niso odgovorile ali so obložile oba odgovora, so kot razlog za slabo počutje navedle preobreme-'Denost, slabe medsebojne odnose, neustrezne pogoje dela, slabo plačo, Pfedolgo odprte trgovine, slabo razporeditev dela, psihični pritisk. 2. Kaj bi spremenili na svojem delovnem mestu? nic 124 17,0 % organizacijo dela 175 23,9 % delovne pogoje 175 23.9 % normo 43 5,9% drugo 45 6,2% ^ V rubriki drugo so anketiranke navedle, da bi spremenile medsebojne ^ dnose, zamenjale vodstvo, spremenile odnose vodstva do podrejenih, de- ‘' Kakšno delovno razmerje imate sklenjeno? za določen čas 70 za nedoločen čas 659 niso odgovorile 2 Ali ste dovolj stimulirani za svoje delo? ^ 261 ne 432 ' Kakšno neto plačo prejemate? do 60.000 tolarjev nad 60.000 do 85.000 tolarjev nad 85.000 do 110.000 tolarjev nad 110.000 do 150.000 tolarjev nad 150.000 tolarjev 104 308 178 80 53 6. Ali imate možnost za napredovanje? da ne niso odgovorile 166 510 55 9,6% 90,1 % 0,3 % 35,7 % 59,1 % 14,2 % 42,1 % 24,4 % 10,9% 7,3% 22.7 % 69.8 % 7,5 % V rubriki več odgovorov jih je največ odgovorilo, da bi se obrnile na sindikat in inšpektorja za delo oz. na sindikat, inšpektorja za delo in varuha človekovih pravic. 9. Ali so vas na delovnem mestu že kdaj spolno nadlegovali? da 22'> I nR0% ne 703 96,2 % 10. Kaj bi moral vaš sindikat narediti za bolj učinkovito delo? bolj bi moral upoštevati predloge in stališča delavcev 275 37,6 % poskrbeti bi moral za boljšo obveščenost o pravicah delavcev 190 26,0 % boljše bi se moral organizirati 64 8,8 % drugo 39 5,3 % niso odgovorile 27 3,7 % več odgovorov 136 18,6% Pod drugo so navedle: poskrbeti za plače, bolj zastopati delavce in manj delodajalce. Kar nekaj anketirank pa je menilo, daje njihov sindikat kar v redu in da nimajo pripomb. 11. Ali so po vašem mnenju ženske in moški v vašem podjetju enakopravni? tla 350 47,9 % ne 365 49,9 % niso odgovorile 16 2,2% 12. Ali ste pripravljeni aktivno sodelovati v sindikatu? da 361 H 49,4 % ne 345 47,2 % niso odgovorile 25 R 3,4 % Veliko anketirank je pripomnilo, da bi rade aktivno sodelovale, vendar nimajo možnosti, ker so vedno isti ljudje na funkcijah oz. ne bi sodelovale s sedanjim vodstvom sindikata. Nekatere bi želele, da jih kdo “povabi” v sindikat. ^ 'zobraževanja. Stabilna in verodostojna ob-ja . nJt organizacija bo pomagala tudi pri ure-j J” Pogojev za delo sindikalnih funkcionar-tu,V P°djetjih in zavodih. Urediti je treba sta-Poklica sindikalist in tudi sindikalnih i(1 °Kovnjakov. Sodelovanje z vodstvom ZSSS ^V°dstvi sindikatov dejavnosti bo potrebno poglobiti in se dogovoriti za boljše medeno sodelovanje. predstavitvi programa aktivnosti za na-ciie C del°Je sekretarka območne organiza-vis Poodarila, daje uresničitev programa od-sa vseh, ki so se prostovoljno odločili |ii()pri\jem funkcij v sindikatu. Uresničitev ijivjfarna je seveda odvisna tudi od razpolož-§a denarja. Tega v sindikalni organiza- ciji ni malo, vendar gaje potrebno ustrezneje razporediti. Obravnava rezultatov ankete je pokazala, da so odgovori dobra podlaga za načrtovanje aktivnosti sindikata na različnih področjih. V sindikalnih organizacijah, ki so izvedle anketo, bi bilo prav, da bi obravnavali njene rezultate in se dogovorili o aktivnostih za izboljšanje položaja žensk v podjetjih in zavodih. Razprava je pokazala, da bodo rezultati ankete dobra podlaga tudi za nadaljnje delo odbora za enake možnosti pri predsedstvu ZSSS. V razpravi je bilo slišati, daje biti ženska lepo, ni pa lahko. Zenske so marsikje še vedno zapostavljene in podvržene vsakovrstnim zlorabam. Te se začnejo že znotraj družin, kot različne oblike nasilja, nadaljujejo pa se na delovnem mestu. Zato je pomembno, da ženske spoznajo svoje pravice, saj jih sicer ne morejo uveljaviti. Dobro je tudi vedeti, da imamo pri nas kar nekaj institucij, kamor se ženske lahko obrnejo, če so jim tako ali drugače kršene pravice. Med temi je tudi odbor za enakost pri predsedstvu ZSSS. Konferenca predlaga odboru za enake možnosti pri predsedstvu ZSSS, naj sprejme enotne projekte za izboljšanje položaja žensk in z njimi seznani vse sindikalne organizacije. Odbor za enake možnosti pri predsedstvu ZSSS naj se čim prej opredeli o predlogu ukinitve pravice do brezplačnih letnih ginekoloških pregledov. Pripravili Justi Arnuš in Romana Josič Anketa Evropske fundacije o zdravju na delovnem mestu Slovenski delavci nekje med vzhodom in zahodom Evrope Evropska unija se resnično intenzivno pripravlja na čas, ko bodo države kandidatke postale njene polnopravne članice. Evropska fundacija za izboljševanje življenjskih in delovnih razmer iz Dublina je zato lani svoje tradicionalne raziskave delovnih razmer pričela širiti tudi v države kandidatke. Dublinska fundacija namreč vsakih pet let anketira v vsaki državi članici nekaj tisoč delavcev o tem, kaj jih na njihovem delovnem mestu zdravstveno najbolj obremenjuje. Zbrani podatki kažejo, kako se spreminja narava dela in zato zdravstvene obremenitve, zaradi katerih delavci pri delu trpijo. O tem pa ne sprašujejo delodajalcev ter pooblaščenih zdravnikov in varnostnih inženirjev, ampak delavce same. Mislim, da bi se s takim pristopom strinjal vsak sindikalist! Anketa je dragocena podlaga za sprejemanje politike Evropske unije na področju varnosti in zdravja pri delu. Zadnjič so to reprezentativno anketo delavcev v državah EU opravili leta 2000. Lani pa so anketo z enakim vprašalnikom opravili tudi v državah kandidatkah: Estoniji, Litvi, Latviji, Poljski, Češki republiki. Slovaški, Madžarski, Romuniji, Bolgariji, na Cipru, Malti in v Sloveniji. V Sloveniji so anketirali 1000 delavcev iz različnih krajev. Delavci so bili vprašani, katerim fizičnim tveganjem so izpostavljeni pri delu (hrup, vibracije itd.), v kakšnem delovnem času delajo (število dejansko opravljenih ur, izmenskost dela, nočno delo), o organizaciji dela (vsebina dela, tempo dela, samostojnost pri opravljanju dela), ali so na delu deležni svetovanja in podpore ter o zdravstvenih posledicah dela (bolečine, stres). Z anketo pridobljeni podatki so že zbrani in obdelani. Toda pri skupnih podatkov za vse države kandidatke je treba upoštevati, da imajo skupaj 105 milijonov ljudi, od tega Poljska 38, Romunija 22 milijonov. Ti dve državi zato močno vplivata na skupne rezultate. Slovenija se med kandidatkami ni najslabše odrezala, je nekje v zlati sredini. Zdi se, da podatki kažejo, da so v nekdanjem socializmu (katerega vpliv se na organizacijo dela v državah kandidatkah še pozna) sicer načelno prisegali, da je delavec najpomembnejši, v resnici pa so varčevali na račun njegovega zdravja. Seveda pa so posebej obdelali tudi odgovore slovenskih delavcev in jih primerjali s povprečjem odgovorov v EU in v državah kandidatkah. Po nekaterih podatkih bolj sodimo na vzhod, po drugih podatkih pa bolj na zahod Evrope. Raziskave dublinske fundacije smo lahko veseli, saj v Sloveniji doslej še nihče ni z znanstvenimi metodami raziskal, kako svoje delovne razmere doživljajo slovenski delavci. Raziskava je pokazala, koliko v EU bolj široko kot pri nas razumejo, kaj vse vpliva na dobro počutje pri delu. Varnost in zdravje pri delu zanje ni le tehnično in zdravstveno varstvo, ampak tudi organizacija dela, sistem plač, delovni čas, usposabljanje itd. Cilj ni le preprečevanje poškodb pri delu in ohranjanje zdravja, ampak korak več - izboljševanje zdravja delavcev. V državah kandidatkah je večji delež delavcev kot v EU zaposlen v kmetijstvu in bistveno manjši kot v EU v storitvah. Manjši kot v EU je delež delavcev v kategoriji visokok- valificiranih. Zato pa je v državah kandidatkah bistveno večji delež delavcev s plačami iz najnižjih tarifnih skupin. V državah kandidatkah je v službi več ljudi, starejših od 55 let, kot v EU! (Zanimivo: v času pokojninske reforme nam je slovenski minister za delo zagotavljal ravno nasprotno!) Delo v državah kandidatkah je v primerjavi z EU manj osredotočeno na kupca oziroma stranko. V EU delavci namreč pogosteje delo razporejajo glede na pričakovanja kupcev, v državah kandidatkah pa glede na pričakovanja šefa. V državah kandidatkah imajo delavci manj samostojnosti in odgovornosti pri delu oziroma organizacija delaje bolj centralizirana. Od delavcev se veliko pričakuje, sami pa imajo malo besede o tem, kako se bo delo opravilo. Dejansko število opravljenih delovnih ur je večje kot v EU. (Tu je Slovenija svetla izjema!) Manj delavcev je deležnih usposabljanja in delo ne nudi veliko priložnosti za pridobivanje novih znanj! (Tudi v tem se je Slovenija pokazala kot svetla izjema!) V kandidatkah je med zaposlenimi 47 odstotkov žensk, v Evropski uniji pa le 42 od-stoikov. Zenske ne delajo s krajšim delovnim časom enako pogosto kot v EU. Razlike pn delitvi dela v službi in doma v gospodinjstvu pa so med spoloma v državah kandidatkah manjše kot v EU. Najbrž zato, ker so ženske zaposlene za poln delovni čas. Toda ženske so poleg službe še vedno bolj kot moški obremenjene z gospodinjskim delom doma. Nismo presenečeni, daje anketa pokazala, da delo v državah kandidatkah delavce bistveno bolj izčrpava kot v EU. V državah kandidatkah je bistveno več ljudi prepričanih, da je zaradi dela ogroženo njihovo zdravje in varnost: tako meni 42 odstotkov delavcev v kandidatkah in le 27 odstotkov delavcev v državah članicah! Delavci v državah kandidatkah pogosteje poročajo o zdravstvenih težavah, p°j vezanih z delom. Zlasti opazna je razlika pr' vsesplošni utrujenosti in pri mišično-kostnih težavah. O vsesplošni utrujenosti poroča kaf 41 odstotkov delavcev v državah kandidatkah, o bolečinah v hrbtu 34 odstotkov, o stresu 29 odstotkov in o bolečinah v vratu in ramenih 23 odstotkov. V državah kandidatkah so zaposleni bolj izpostavljeni dejavnikom tvega' nja, kot so hrup, prisilne drže itd. Kdaj drugič pa bomo poročali še o tem, kaj so pokazali podatki o strukturi plač (države se zelo razlikujejo po tem, koliko denarja delavci prejmejo za delo v neugodnem delovnem času, za stimulacijo itd.), o razporeditvi deloV' nega časa, o tradicionalni organizaciji dela in o različni naravi dela. Lučka Boh'1' & Miha Grah Vladu Dimovskemu: “Mislim, da mi ob predaji predsedniške fu-' cije nisi dal vsega, kar potrebujem za uspešno vodenje ekonomsko-soc * alnega sveta.” V Sloveniji za stanovanje varčuje že 55.000 zaposlenih V Sloveniji varčuje po nacionalni stanovanjski varčevalni shemi 55.000 ljudi. Anketa, ki J°je izvedel republiški stanovanjski skladje Pokazala, da namerava več kot 50 odstotkov varčevalcev stanovanje kupiti v Ljubljani, osem odstotkov pa v Mariboru. Zato, da leta 2004, ko se bo razvezal prvi paket nacionalnega sta-oovanjskega varčevanja, ne bi poskočile ce-ne stanovanj, si ministrstvo za okolje in prostor skupaj s stanovanjskim skladom prizadeva zagotoviti na trgu čim večje število stanovanj. Zaradi tega so pred dnevi v Mariboru Predstavniki ministrstva za okolje in prostor, oiestne občine ter republiškega in mestnega stanovanjskega sklada že podpisali pismo o nabori sodelovanja pri zagotavljanju stanovanj ln spodbujanju cenejše in kakovostnejše grad-nje stanovanj na območju mestne občine Maribor. Vanj so zapisali, da bodo v Pristanu in na Poljanah v Mariboru do leta 2004 zgradili 135 stanovanj, namenjenih neprofitnemu najemu in potrebam nacionalne stanovanjske varčevalne sheme. Kakor je ob podpisu pisma o nameri dejal direktor republiškega stanovanjskega sklada Edvard Oven, je ta sklad že doslej veliko storil za to, da bi se cene stanovanj znižale. Poleg tega pa je v minulih desetih letih 34.000 prosilcem odobril 60 milijard tolarjev kreditov za rešitev stanovanjskega problema. Poleti 2004 se bo po razvezi prvega paketa nacionalne stanovanjske varčevalne sheme za nakup stanovanj v Sloveniji sprostilo kar 125 milijard tolarjev. Da bi takrat povečali ponudbo stanovanj na trgu, seje sklad odločil za soin-vestitorstvo pri gradnji stanovanj v slovenskih mestih in občinah, kjer imajo za gradnjo pripravljeno vso dokumentacijo. V Mariboru že danes močno občutijo po- Sindikata v celjskem Klasju se strinjata z začasnim znižanjem plač Matjaž Pavčič, predsednik uprave Klasja ^elje, je v preteklem tednu sindikalnim pred-Jivrukom predlagal 15-odstotno začasno zni-Zanje plač za vse zaposlene. S tem bi mesečno ^'hranili 15 milijonov tolarjev, do konca leta Pa 134 milijonov. Po razmisleku sta Sindi-.,at Pekov Slovenije in Sindikat kmetijstva in lv'lske industrije Slovenije sprejela predlog j^dsednika uprave, saj je usmerjen k ohra-'tvi delovnih mest zaposlenih in ohranjanju abilnosti podjetja. Z upravo družbe Klasje Plač Podpisala dogovor o začasnem znižanju Za 12 odstotkov za tri mesece. Soglasje J Podpisala Anton Borlak za Sindikat pe-^ Slovenije in Srečko Čater za Sindikat ^etijstva in živilske industrije Slovenije. 1^ 0 treh mesecih bosta sindikata analizira-s, rezultate predvidenih sanacijskih ukrepov c'jo :aPaj z učinki dezinvestiranja in koncentra- UPtH’ nitvi Proizvodnje, ki jih je predlagal predsednik ve, in se odločala o podaljšanju ali uki-1 soglasja. ^ Neizplačani del plače se bo mesečno evi-. nbrai kot terjatev delavcev. O načinu po-e,la bosta sindikata odločala po končani aciji, ko poplačilo ne bo več ogrožalo ob- stoja družbe. Če sanacija Klasja ne bo uspešna, bosta oba sindikata preko nadzornega sveta zahtevala odgovornost predsednika uprave. »Prepričani smo, da to dejanje sindikatov predstavlja trden kamen v mozaiku prizadevanj za sanacijo podjetja Klasje Celje d. d.,« je ob podpisu sporazuma dejal predsednik uprave Matjaž Pavčič. D. J. NAJ SE VE... Delodajalec mora vnaprej določiti postopek ukrepanja (akcijski načrt) za primer, da pride do nezgode ali nevarnega pojava zaradi nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu. Ti ukrepi morajo obsegati tudi praktične varnostne vaje, ki se morajo redno izvajati. Zagotovljena morajo biti tudi ustrezna sredstva za prvo pomoč. Vir: Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Uradni list RS, št. 100/2001) SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI Vse kar mora vedeti Slovenec - jutrišnji državljan EU Kaj vse najdemo na podatkovni bazi EUR-Lex? A sLoventja > / i rupt Odgovor: Podatkovna baza EUR-Lcx (http://curopa.eu.int/cur-lex/l ie brezplačna zbirka pravnih Okujnentov, namenjena najširši javnosti. Vsebuje vse tekste, objavljene v uradnih listih ev-. Pskih skupnosti serije L (zakonodaja) in serije C (informacije in obvestila). EUR-Lex ponu-s udi dostop do evropskih sporazumov, zakonodaje v pripravi ter pravne prakse Evropskega oh'' ■ ' Dokumenti so dostopni v vseh enajstih uradnih jezikih Unije, vendar le do 45 dni po Javi. Po izteku tega roka jih je mogoče poiskati v plačljivi bazi Celex ali v bazi EUDOR. V’ publikacija Informacijskega centra delegacije Evropske komisije v Sloveniji manjkanje stanovanj, saj je mestni stanovanjski sklad v minulih desetih letih pridobil 600 novih stanovanjskih enot, medtem ko je lani prejel 1200 prošenj za dodelitev neprofitnih stanovanj in več kot 2000 prošenj za dodelitev socialnih stanovanj. Sicer pa nameravajo v Mariboru do leta 2009 zgraditi 1200 neprofitnih stanovanj in stanovanj za potrebe nacionalne stanovanjske varčevalne sheme. T. K. Delavke Valida na materinski dan na zavod Ob uvedbi stečajnega postopka za invalidsko podjetje Valido s Ptuja so delavkam obljubljali, da bodo lahko vsaj določen čas še naprej delale v enem od hčerinskih podjetij novomeškega Laboda. Zato smo se pozanimali, kaj in kako je zdaj z njimi. »Delavke podjetja Valido, kije moralo v stečaj 18. februarja, so zdaj dokončno brez dela in zaposlitve,« pravi sekretar območne organizacije ZSSS na Ptuju Boris Frajnkovič. »Ob uvedbi stečajnega postopka je sicer z njimi sklenilo delovno razmerje za določen čas invalidsko podjetje novomeškega Laboda LA-1N. Po naključju so imele delavke sklenjeno delovno razmerje natanko do 25. marca, ki velja za materinski dan. Tako jim je delovno razmerje prenehalo ravno na materinski dan. Žalostno, vendar resnično! Zdaj so vse delavke prijavljene na zavodu za zaposlovanje kot iskalke zaposlitve.« Ob pomoči službe pravne pomoči pri območni organizaciji ZSSS na Ptuju je 60 bivših delavk Valida že prijavilo terjatve v stečajnem postopku. »Skupno so delavke prijavile za 35 milijonov tolarjev terjatev. V kakšnem odstotku pa bodo poplačane, je danes težko reči. Zagotovo poplačilo ne bo veliko, saj Valido ni imel veliko premoženja,« pojasnjuje Frajnkovič. Majhno možnost za to, da bi ohranile zaposlitev, ima samo 25 delavk, ki so pred časom delale v Labodovi enoti na Ptuju. »Leta 1996 je namreč Labod po sporazumu z Validom v to podjetje prerazporedil okoli 120 svojih delavcev in delavk. V sporazumu piše, da bo Labod vzel delavke in delavce nazaj, če bi moral Valido v stečaj,« pravi Frajnkovič. »To vprašanje, ki je še odprto, proučujemo s pravnimi strokovnjaki. Morda bi bilo mogoče na podlagi sporazuma doseči, da bi Labod vzel 25 delavk nazaj. Od 120 prerazporejenih delavk in delavcev jih je namreč ob stečaju delalo v Validu samo še 25. Vendar pa delavkam ne bi rad zbujal lažnega upanja. Vse je odvisno od tega, kaj bodo rekli strokovnjaki. Oni morajo tudi povedati, ali je to vprašanje smiselno odpreti ali ne.« Sicer pa je brezposelnim tekstilnim delavkam na Ptuju po Frajnkovičevih besedah zelo težko najti delo in zaposlitev. To še zlasti velja za nekdanje delavke Valida, ki so v glavnem starejše in brez poklicne izobrazbe, nekatere pa so tudi invalidne. »To so v sedanjih gospodarskih razmerah na našem območju pravzaprav najtežje zaposljive iskalke zaposlitve,« pravi Frajnkovič. T. K. »Fantje, ali ste videli, kakšno letalo bo dobila naša država?« je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi povprašal rezkar Vili. »Povem vam, to bo avionček in pol. Z njim bodo lahko Slovenci tako rekoč čez noč brez postanka poleteli v Ameriko!« »Tisti Slovenci, ki se bodo vozili v novem letalu, imajo Ameriko že v Sloveniji,« je nejevoljno dejal skladiščnik Rudi. »Ne vem, zakaj se naši pomembneži ne bi mogli voziti v Ameriko z rednimi letalskimi linijami.« »Le zakaj ?« se je zasmejal Vili. »Zato, ker želijo z novim letalom Ameriki in celotnemu svetu nazorno pokazati, da imamo tudi v Sloveniji že Ameriko oziroma ameriški standard.« »No, ta je pa dobra,« se je v pogovor vključil mizar Tone. »Nekaj posameznikov v Sloveniji zares živi tako kot ameriški bogataši. Standard večine ljudi pa še vedno bolj kot na Ameriko spominja na kakšno azijsko-afriško državo. Samo poglejte, kakšne plače imamo, da o zmanjševanju pravic na področju zdravstva, šolstva, štipendiranja in sociale niti ne govorimo.« »Zares me čudi, zakaj je morala država kupiti drago letalo ravno v času, ko javnemu sektorju najbolj primanjkuje denarja in ko se pravice delavcev in državljanov iz. meseca v mesec krčijo,« je odkimala z glavo Sonja iz računovodstva. »Če državi primanjkuje denarja, bi morala začeti varčevati pri sebi, ne pri drugih!« »Zakaj pa je naša država pravzaprav kupila ta avion ravno zdaj, ko javnim uslužbencem najbolj zateguje pas?« je povprašal kurir Peter. »Zato, ker je menda nov avionček zdaj dobila strašno poceni,« se je zarežal Vili. »Če bi država z. nakupom počakala še kakšen mesec, bi se menda strašno podražil.« »Vili, nehaj pripovedovati pravljice za majhne otroke,« se je razburil strugar Lojze. »Od takšnih pravljic me bolijo ušesa že doma, kadar si žena kupi nov kostim. Povej raje, kako poceni je bil novi avionček!« »Ne boste verjeli,« seje zakrohotal Vili. »Naši državi ga je uspelo dobiti strašno poceni. Zanj so dali samo 35 milijonov dolarjev, brez davka na dodano vrednost seveda!« »Sramota!« je vzkliknil Tone. »In ti se temu smejiš, Vili? Medtem, ko nekateri delavci več mesecev ne dobijo plač, ko se število revnih povečuje in ko delavci z. minimalnimi plačami ne morejo več preživljati družin, si država privošči tako drago letalo, ki ga ho uporabljalo samo nekaj izbrancev!« »Tone ima prav!« je odločno dejal Lojze. »Samo to nam še povej, Vili, kdo je pravzaprav kupil novi državni avion? Je bil to morda predsednik države?« Iz dnevnika delavca Jožeta Krivo je ljudstvo ral nakup novega aviona. Rekel je sicer, da Slovenija potrebuje nov avion, vendar pa ne tako velikega in dragega.« »Potem ga je verjetno kupil predsednik vlade, ali ne?« je vrtal naprej Lojze. »Kje pa,« je odvrnil Vili. »Sam sem predsednika vlade videl po televiziji, ko je dejal, da je vlada poskušala novi vladni avion zamenjati za kakšnega cenejšega, vendar so na koncu ugotovili, da bi pri tem preveč izgubili. Predsednik vlade je pojasnil celo, da vlada aviona pravzaprav ne bo veliko potrebovala, zato ga bo rade volje posojala menedžerjem in letalskim prevoznikom.« »Aha, potem pa je pri nakupu tega aviona zagotovo imela prste vmes gospodarska zbornica!« je vzkliknil Lojze. »Ne!« je dejal Vili. »Mnogi predstavniki gospodarske zbornice so nakup dragega aviona že kritizirali. Naša podjetja imajo premalo denarja, da bi si lahko privoščila najem takšnega letala, zato se gospodarstveniki z. njim ne mislijo voziti.« »Madonca, kdo pa je potem kupil novo vladno letalo?« je obupano povprašal Lojze. »Očitno nihče drug kot minister za promet!« »Ah, ne govori kozla rij,« je zamahnil z. roko Vili. »Naš minister za promet je bil v času, ko so kupovali vladno letalo, na bolniškem dopustu -zaradi težav s hrbtenico!« »Meni se zdi, da so imeli pri nakupu tega vladnega letala mnogi ministri in drugi politiki težave s hrbtenico - in jih še imajo,« je odkimal Lojze. »Samo to me zanima, kdo je odgovoren za nakup novega vladnega letala. Ta od mene na volitvah nikoli ne dobi več glasu!« »Lojze, nehaj se sprenevedati, saj je vse jasno!« je energično dejala kuharica Špela, ko je prišla iz. kuhinje s polno skledo ričeta. »Saj je Vili vse lepo povedal in pojasnil!« »Špela, ne razumem, kaj hočeš povedati. Potem pa nam ti pojasni, kdo je potemtakem najbolj odgovoren za nakup vladnega aviona,« je presenečeno povprašal Lojze. »Vili je lepo povedal, da nakup novega superdragega vladnega aviona kritizirajo vsi: predsednik države, predsednik vlade, ministri, predstavniki gospodarske zbornice, menedžerji podjetij in vsi drugi pomembneži, ki se bodo s tem avionom vozili po svetu. Kdo nam potem v tej državi še ostane? Ostanemo samo še preprosti ljudje, ki se s tem avionom ne bomo nikoli vozili, temveč ga bomo samo gledali navzgor, kako leta nad našimi glavami,« je energično dejala Špela. »Zato je vse jasno: za nakup novega vladnega aviona je najbolj odgovorno in krivo ljudstvo, ki venomer »Ali si nor!« je vzkliknil Vili. »Predsednik države je po televiziji kritizi- samo gleda navzgor in se pusti vleči z.a nos ter nič ne ukrene!« Molčeča mamica »Čigav pa si ti fantek?« »Midva z očkom ne veva, mamica pa noče povedati!« Poroka »Zakaj pa pišeš sam na pisalni stroj?« vpraša prvi direktor drugega. »Tajnica se je poročila!« »Res? S kom?« »Z mano!« tara narave »To pa je res čudno: fantki se radi igrajo z vojaki, deklice pa s punčkami.« »Kaj je v tem nenavadnega?« »Ko odrastejo, je ravno obratno!« Naj lepša obleka »Gospodična, s katero obleko ste imeli pri moških največ uspehov?« »Vedno s tisto, ki sem jo odvrgla!« Starejši direktor se je želel izkazati pri mlajši tajnici. Zato si je kupil tabletko viagre in prosil natakarja, naj mu jo vrže v juho. »Oprostite,« mu je rekel pri kosilu natakar, »juhe vam nismo mogli skuhati, ker so se rezanci zravnali in štrlijo ven iz sklede.« Skok čez plot »V čem je pravzaprav razlika med džogingom in skakanjem čez. plot? Pri obojem se človek dobro rekreira.« »O diogingu vsi govorijo, vendar se z. njim le redki ukvarjajo. Čez plot pa skačejo skoraj vsi, čeprav o tem le redki govorijo.« Spanje »Doktor, prosim, pomagajte mi. V spanju govorim!« »Ali ženo to moti?« »Ne! Samo v pisarni se mi vsi smejijo!« Prepozen obisk »Oprostite, gospod, zgrešila sem sobo,« je rekla brhka mladenka, ko je vstopila v hotelsko sobo poslovneža. »Sobe pravzaprav niste zgrešili, samo petindvajset let prepozno ste prišli.« Muhe »Ata, kako lahko ločiš, katera muha je moškega in katera ženskega spola?« »Mhm... enske muhe se rade zadržujejo na ogF' dalu, moške pa na moštu.« Plašč »Včeraj so mi v gostilni zamenjali plašč.« »Kateri norec je vzel tvojega, ki je bil že star i" ponošen?« »Ne vem. Odšel sem prvi!« Ločitev »Si še vedno srečno poročen ?« »Ne! Sedaj sem srečno ločen!« Nostalgija »Dragi, tokrat pa bova silvestrovala zopet M,,,’ kot pred dvajsetimi leti!« »Kje pa sva bila takrat?« »Kako naj vem zate, saj se še nisva pozna'0' ‘ Uživanje na dopustu »Zelo sem zaskrbljen!« »Zakaj?« . *la »Sin je na počitnicah na morju, žena pa Je ‘ .v prijateljicami na oddih v tujino.« »In kaj te skrbi?« i »Za sina me skrbi, da ne bi užival premalo, ■ je že dovolj star, za ženo pa me skrbi, da ne bi čela preveč uživati!« ;aenotnosi SEDEMDNIV SINDIKATIH št. 14 / 11. april 2002 Spomin in opomin (V.) Desetletnica prve splošne stavke v Sloveniji Ob deseti obletnici prve splošne stavke v samostojni Sloveniji -18. marca 1992 sojo organizirali Svobodni sindikati Slovenije - je ZSSS izdala posebno brošuro. V njej avtor Pavle Vrhovec opisuje dogajanja pred desetimi leti. Dogodke ilustrira yeč kot 30 fotografij in drugih dokumentov o stavki, v kateri je sodelovalo 400.000 članov Svobodnih sindikatov Slovenije. V nadaljevanjih objavljamo odlomke iz brošure. Žc med pripravami prve splošne opozoril-ne stavke je prišlo do njene izjemne politiza-L'je- Vse politične stranke, tudi izvenparlamen-tarne, so začutile, da morajo do nje javno iz-'aziti svoje stališče. Po pričakovanju so leve 111 sredinske stranke sindikate in njihove za-ateve podprle, desne pa so jim nasprotovale, ^obodnim sindikatom Slovenije, ki so zelo Pazili na to, da ne bi sprožili politizacije stavke, Je po mnenju mnogih najbolj škodovala jav-na podpora Stranke demokratične prenove, saj so od takrat naprej iz desnega tabora de-Zevali očitki o političnosti stavke, češ da gre sPet za »rdeči teror«. Zaradi burnih odzivov na napoved sploš-ne opozorilne stavke je predsednik ZSSS n,afi. Dušan Semolič naslovil na državljan-.? tn državljane Slovenije pismo, v katerem ' l seznanja z razlogi, ki so privedli do na-P°vedi stavke, ter poziva k razumevanju in Podpori, Poleg desnih političnih strank je prvi splošni 0P°Zorilni stavki v Republiki Sloveniji najbolj nasProtovala KNSS - Neodvisnost in njen ^edsednik France Tomšič. V pismu, ki ga je »larca ! 992 poslal v objavo medijem, je bilo . e<‘drugim zapisano: »Splošna stavka, ki jo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije na-pedala z.a 18. marec, krši vsa načela orga-z,ranja stavk v zahodnoevropskih državah raZvito sindikalno demokracijo in je v po-"eli demokratičnemu načelu organiziranja Sl(n'k v sindikalnem pluralizmu, ki ga po padcu ^Partijskega sistema poznamo na ozemlju ^Publike Slovenije. Očitno je, da se vodite-ZSSS, ki izhajajo iz nekdanjega monopol-Sa sindikata Zveze sindikatov Slovenije, še d an° ne morejo znebiti kompleksa avantgar-°'ti in enoumja.« klepe o sodelovanju v splošni opozorilni h r ^»hodnih sindikatov Slovenije so sprejeli 1 nekateri drugi sindikati. Sprejela sta jih ft kranjskih sindikatov in Konfederacija sin-clat°v 90 Slovenije, pri čemer je slednja okr-'a Svobodne sindikate Slovenije, da so sklep , eJeli sami in s tem prisilili druge sindikate, Jh^delujejo v opozorilni stavki. Policijski sin-mF11 Slovenije je stavkovne zahteve Svobod-Po Slndikat°v Slovenije v celoti podprl in na-'ita^i' dodo člani tega sindikata na dan pr j, sfoje delo izvajali dosledno v skladu s tiv1 P‘S. ‘n or8anizirali določene sindikalne ak-Stavki so se pridružili tudi člani Ne-Znht'n^ s‘nd'l(ln'b sindikatov dodali še ne-jem ^ojeposebne zahteve o lastninjenju pod-alida mostno podporo zahtevam Svobod- nih sindikatov Slovenije je izrazil tudi republiški odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ), odločitev o sodelovanju v stavki pa prepustil sindikatom zavodov; mnogi od teh so se nato pridružili stavki Svobodnih sindikatov Slovenije. Dan pred splošno opozorilno stavko Svobodnih sindikatov Slovenije sta bili ločeni tiskovni konferenci predsednika KNSS - Neodvisnosti in predsednika Konfederacije sindikatov Slovenije - Pergam. Na njiju so javnost seznanili, zakaj oba sindikata ne bosta sodelovala vstavki. Predsednik Neodvisnosti France Tomšič je dejal, da »se ne bojujejo proti nekemu sindikatu in stavki, hočejo le opozoriti na napake, ki jih dela svobodni sindikat«. Dejal je, da stavke svobodnih sindikatov njegov sindikat ni pripravljen podpreti, saj naj bi šlo le za napenjanje mišic monopolnega sindikata, ki nasprotuje demokratizaciji sindikatov in interesom delavcev. Član predsedstva tega sindikata Rudi Klarič pa je dodal, da je stavka svobodnih sindikatov demonstracija moči in premoči starega sindikata nad težnjami novih sindikatov. Predsednik Pergama Dušan Rebolj pa je poudaril, da njihovi člani podpirajo splošne zahteve vseh sindikatov, ki so podlaga za sklenitev socialnega pakta in za stavko Svobod- nih sindikatov Slovenije. Dejal je, da so razmere v posameznih dejavnostih njihovega sindikata ugodnejše in da upajo, da bodo pogovori z vlado, direktorji in bankami kmalu obrodili sadove. Če bo potrebno, bodo splošno stavko morebiti napovedali naknadno. Oba predsednika sta bila očitno v zadregi, saj so nekateri člani njunih sindikatov želeli sodelovati v opozorilni stavki Svobodnih sindikatov Slovenije. Zatrjevala sta namreč, da se bodo tudi člani njunih sindikatov glede na razmere v posameznih podjetjih pridružili stavkajočim delavcem. Novinarji Delavske enotnosti so že pred tem napovedali, da bo opozorilna stavka Svobodnih sindikatov Slovenije med drugim dvignila na površje sindikalne demagoge. Ob tiskovni konferenci predsednika KNSS - Neodvisnost so zapisali, da so očitno imeli prav. Vodstvo tega sindikata se je odreklo sodelovanju v stavki, kar precej članov istega sindikata pa ne. Ena od največjih organizacij Neodvisnosti iz Železarne Ravne je na primer podprla stavkovne zahteve svobodnih sindikatov in jim predlagala začasno sodelovanje ob stavki. V stavki Svobodnih sindikatov Slovenije je sodelovala tudi večina članov Neodvisnosti v Beli krajini, razen njihovih vodstev. Tudi drugod po Sloveniji so se člani Neodvisnosti, predvsem v kovinski in elektroindustriji, pridruževali članom Svobodnih sindikatov Slovenije v splošni opozorilni stavki. Dne 17. marca 1992 so Svobodni sindikati Pomurja v Lendavi organizirali protestni shod brezposelnih. Na njem je več kot tisoč brezposelnih delavk in delavcev opozorilo na svojo stisko, saj je v letu in pol zaradi 22 stečajev podjetij ostalo brez dela 2.500 delavcev iz. Pomurja. Od izvršnega sveta so zahtevali, naj z učinkovitim ukrepanjem čim prej zaustavi plaz novih stečajev, ki grozi pomurskemu gospodarstvu, in s tem tudi množično odpuščanje delavcev. Zahtevali so tudi takojšnjo skupščinsko razpravo o problemu brezposelnosti. GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 14 (11. 4. 2002): 1:............................................ 2:............................................ 3:............................................ Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izreži^ in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikate' Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrad 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in davčnc številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedel.jk11' 22. aprila 2002. Pravilna rešitev gesel iz 12. številke Nove Delavske enotnosti: 1 ■ ^ LIPAN. 2. ZVONČKI. 3. ŠPANSKI BEZEG. 4. NARCISE. Nagrado 5000 t°' laijev prejme Lucija Andric, Koroška c. 40, 2366 Muta.