95. številka. . / t Trst, v ponedeljek 28. aprila 1902. Tečaj XXVII .»Bdtaoat" h »1» ukrit aa 4aa. račun ■•d*«} Vb rttclkoi. ob 4. ari trečet. Ncr«iil»t umit: s« celo leto........M krom pol let«.........IS » 7. fetrt leta........ 1 za < ■ mesec ........ S kroni • tročnino je plačevati naprej. H« na-' čte bre« rrilr.tsre nurnćnine aa »ora-vs s« '■•tira. _ c c tobakarnah ▼ Trstu ee prodajajo taoassne številke po A stotink f3 «tcj; ;tTea Tr-tta pa po 8 «u>tink (4 avč.) Telefoa ItT. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T eilMitl Je ■•!! OflMl «e račaaaio po vrstah v petitu. Za *eč~ kiatao »ročilo • primernim popui.tom Poslana, osmrtnice in javne sabvaln do- w»čt Oglasi itd. se računajo po pogodb« Val dopisi naj ae pošiljajo ureialitra Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Bokopiai se ne vračajo. naročnino, reklamacije in oglasa spre* t srn iprtTilitT«. Naročnino in oglase plačevati loco Trat. Lre4alltTo In tilkarua ee nahajata v aiicl Oariutia Siv. 11*. Upravatllvo, to •prejemanje tnseratov v ulici Molil liczoio 5tv. 3, II. iiK«ihU. laJajatelj in odgovorili urednik F ras Godnik. I^aatnik kocaorcij liata Maect" Nadasiia tiskarna kcnaorcija liata „Edinost" v Trst Interpelacija poslanca S p i n 6 i <5 a do njegove ekecelence gospoda ministra za pravosodje. I)ne 21. aprila t. 1. je bila na c. kr. deželnem sodišču v Trstu kakor kazenskem sodišču porotna razprava proti znanemu ita-lijanakrmu agitatorju dru. Krstiču radi Kaljenja na časti, storjenega po žaljivem članku proti nekemu nekdanjemu orožniku v listu « Prava Nafa Sloga«, služečem italijanski stranki, in je bil dr. Krstić po izvedeni raspravi obsojen v trimesečen zapor, poojstren z enim postom na teden. Zastopnik privatnega tožitelja, dr. Stanič, je začel svoj govor v slovenskem jeziku, izjavil je pa ob enem, da je pripravljen govoriti trcdi v drugem v deželi navadnem jeziku, ako porotniki ne umejo slovenskega jezika. Na to je predsednik razpravi, deželnega sod-šča svetnik Pederrolli opazil, daje zastopniku privatnega tožitelja pač dovoljeno govoriti slovenski, hrvatski in eveatuveioo tudi nemški, ali to le potem, ako je na razpravo pozvan sodni tolmač, kajti razpravni :ezik na deželnem sodišču v Trstu je izključno italijanski. Ta, predpisom zakonov in naredeb in tudi naravnim zahtevam, danim v interesu pravičnega in primernega izvajanja kazenskih razprav, nasprotujoča enuncijacija predsednika, deželnosodnega svetnika Pederzollija, ki se očevidno ne zna brzdati v službi svoji narodni strasti, je v krogih Slovencev in Hrvatov vsega Primorja provzročila umevno veliko razburjenje, na drugi strani pa je v listih, ki izhajata v Trstu na italijanskem jeziku, »II Piceolo« in »L' Indipendente«, dobila komentar, ki kaže povsem opravičenim zaključek, da gre v danem slučaju za čine zavestnega kršenja jezikovnih pravic Slovencev in Hrvatov Primorja in za provokacijo. Noben zakon, nobena naredba ne določa, daje v Trstu oziroma v Primorju italijanski jezik edini razpravni jezik na sodiščih. Taka norma bi bila nezmisel, kajti v Primorju tvori slovensko in hrvatsko prebivalstvo večino in spadajo sosebno v območje eželnega Bodiš?a v Trstu štirje čisto slovenji, oziroma hrvatski okraji (Sežana, Komen, Podgrad, Volosko) in trije jezikovno mešani <:raj; (Trst, Koper, Piran), v katerem po- Flednjem je prebivalstvo na deželi izključno slovensko, oziroma hrvatsko. Kako naj bi imelo torej deželno sodišče, obsezajoče štiri cisto slovenske, oziroma hrvatske okraje in tri jezikovno mešane okraje italijanski jezik kakor edini razpravni jezik? To bi bilo nezmiselno. Sicer pa obstoji na rečenem deželnem sodišču, in sicer v oddelku za civilne pravdne stvari, poeeben senat (senat II), ki v pretežnem številu slučajev razpravlja v slovenskem in hrvatskem jeziku. Tako je tudi na okrajnem in trgovskem sodišču. To je torej izjava, protivna zakonu in pravici in tudi prepričanju, danem za vsakogar vsled obstoječih razmer na deželnem sodišču v Trstu, če je deželnosodni svetnik 1 ederzolli enunciral, da je v Trstu sodni razpravni jezik edino le italijanski! Mi moramo najenergičneje protestirati proti taki izjavi in zahtevamo, naj se dežel-»osodnega svetnika Pederzollia prisili na naj-odločneji način, da lx» spoštoval obstoječe zakone in pravice in da se v izvrševanju svoje službe ne bo kazal narodno nestrp-! nega. Stavljamo torej do njegove ekecelence ■ vprašanji: 1) Je-li opisani slučaj znan njegovi ck-' eeelenci ? 2) Kaj misli njegova ekscelenca ukreniti, da se na deželnem sodišču v Trstu ne do-,' godi več takov siučaj ? Dunaj. 23. aprila 191)2. S p i n č i Č, Robič, dr. ZiCček, Biankini, dr. Ferri, Perič, Berks, dr. Zatlron, Pogačnik, Kaftan, Hovorka, dr. Fiedler, dr. Pac£k, Šupuk, Sokol, Heimrich, dr. I včević, Avgust Sehnal, Pfeifer, dr. Klad, Borčid, Povše, dr. BrzonCd, Žičkar, dr. Ploj. Politični pregled. T Trsta, 28. aprila 1902 Akcija Vienemcev x& u zakon je nje nemščine državnim jezikom. Ves bižji svet, v kolikor ni stlačen v ograjo blagopokojne nemške gemeinburgschafc, do katere mej pega Schonererjev bič, jemlje to akc-jo Nemcev — v kolikor smo se mogli informirati iz glasov v novinah—zgolj od nje — humoristične strani. Sodba vseh, ki morejo govoriti naravnost in brez strahu pred Jurijem Schonererjem, je ta, da Yrsenemci niso resni politiki in da bi bila zgolj potrata, ki bi si ne dala opravičiti, ako bi hoteli resno reagirati na takov nezmisel, na tako skrpucano delo. »Reichs\vehi« povdarja, da o »zakonskem« načrtu Vsenemcev je možno govoriti le se stališča namerjane demonstracije. To je razvidno že iz tega, da je Sehčnerer nalašč izbral naj neprimerne j i čas za začetek take akcije. Će se nemške stranke uklonijo pred tem Gesslerjevim klobukom, dobro, potem pride do razdraženja mej Vsenemci in do parlamentarnih eksplozij, kakoršnjih ravno potrebuje Schonerer. Će se pa nemške stranke ne upognejo pred diktatom Schooe-rerjevim, pa jih bo tem lagije proglašal za »nenemške« in izdajice. In na tem lovu mu utegne pasti v roke še marsikak — nov mandat, kar je zopet glavni cilj Schonererjev. To torej ne bi bilo nič druzega, nego demonstracija, katere namen je prozoren. »Information« meni, da načrt Vsenemcev dela vtis, kakor da -so njega avktorji zadnjih 20 let avstrijske zgodovine — prespali. Razun v kaki dijaški beznici se ne more nikjer resno razpravljati o tem načrtu. Ta list je uverjen, da načrt ne bi našel v zbornici niti navadne, kamo-li dvotretjinske večine, ki je potrebna. Jako zgovorno, ali za iskrenost tega lista jako simptomatično kritiko je podala »Neue Freie Presse« s tem. da — molči. V zadnji številki prinaša članke o Ketbo veno vem spomeniku, o — Sijamu in raznih druzih bolj ali manje — eksotičnih stvareh. Ali o ne-stvoru nje lastnih gojencev so jej usta zaprta. Po razlogu ni treba mnogo vpraševati. Je tisti, ki tišči vse nemške stranke. Vse priznavajo, da je načrt Vsenemcev neizvedljiv', vse so prepričane, da je za vsemi takimi načrti frivolnost Schonererjeva, š katero tira mož z namišljenimi interesi nemškega naroda čisto navadno spekulacijsko politiko. Wolf gre v svojem glasilu celo najdalje v strogosti kritike ter pravi, da ves ta načrt ni druzega, nego »hlapec«, ki služi za sezu-vanje čevljev, narejen v obliki revolverja. Tak revolver pa se ne sproži nikdar!! Ob intimnem sovražtvu, ki je na vstalo sedaj med Schonererjem in \Volfom, in sicer zopet iz zgolj osebnih sebičnih namenov, je strogost \Volfova umij iva. No, nas zanima to, da priznavajo vsi, da imamo tu posla s prazno demonstracijo brez vsake nade do vspeha. Tem bolj se mora gabiti človek-i, ko spoznava že iz dosedanjih izjav, da druge nemške stranke vendar-le — PODLISTEK 8* Vladimir. Hrvatski spisal Avgust Šenoa, prevel M. C-t-č. V. Deklica se je prebudila, odprla očesi, potegnila z roko preko čela. Skočila, ogle-iala ee, zavpila. Noga jej jc zadela ob nekaj ; pogledala je na tla, pogazila bele rože. V sobi ni bilo nikogar. In zopet je zavpila. »Kaj je, za božjo voljo, gospica?!« je vprašala služkinja. »Kaj je? Kaj je? — Nič! — Nič !« je jecljala Lucija, pritisni vsi pest na levo sence, 2 de?no pa grabeča se za srce. »Nič! Ali čakaj ! Čakaj ! Je-li bil kdo tukaj ?« »Se\ eda.« »Kdo, reci, Kdo?!« »Nu, Vaš zaročenec, gospica i« »Moj zaročenec!« je sopela Lucija in flava jej je omahovala, »da, da, ah, da Moj zaročenec ! Sedaj vem ! Idi! Dobro je! Idi!« Služkinja je pogledala Lucijo začudeno -a orjila. Lucijin obraz je pordečel temnim žarom očesi sta jej igrali v ognju, kakor da jej hočeti skočiti iz-pod trepalnic. Stiskala je zobe, stiskala ustnici, stiskala s pestmi srce svoje, po vsem telesu jo je tresla mrzlica. »Ob! Oh! Oh!« je zaječala iz dna duše. »Prevara, zavratnost. Da, da, da! Lucija ! Lucija !« spustila se je v glasen jok in ! pokrivši si obraz z rokama je padla na tla v nezavesti. Ko se je gospa Klara povrnila' j domov, je našla hčer v postelji, kjer je ža- j rela od vročinice. Slnžabništvo ni vedelo druzega, nego da je gospod Topolkovič prišel in skoro odišel. Zastonj je vpraševala hčer. i Lucija je samo zamahnila šepetaje: »Nič! Nič! Zlo!« Dobra nič je grenko jokal v svoji sobi, Klara ga ni pustila k bolnici. Bilo mu je,; da znori. Gospa je mračnim licem ogledovala ♦ Lucijiao sobo. Zapazila je pogažene rože. Strašna misel jej je šinila v glavo in po- j kleknila je pred posteljo ter rotila hčer, naj govori, kaj jej je, ali Lucija je pogledala na to mater toli srdito, toli strahovito io za-, škripala : j »Mati! Ti si me ubila! Ne vprašuj me! Pojdi ! Prosim te, pojdi mi iz-pred oči !« Tri dni ni bilo zaročenca, četrti dan je prišel. Klara ga je pozvala v Bvojo sobo. Tu sta govorila na samem dolgo in dolgo. Odhajaje je bil Topolkovid nenavadno bled. Lucije ni videl, niti je ni smel videti. Lucija je zopet šla za svojim opravilom, ali bila je topa, kakor mrtva. Ni vpraševala, kaj se godi okolo nje. niti kaj se po svetu dela. Govorila ni skoro nič, ali lici sta se jej skoro popolnoma spremenili. Neka mračna resnost se je pojavila na njiju, niti v spanju ni bilo okolo teh ustnic smeha, stiskala jih je kakor da so iz železa, gledala je pred-se kakor kip od kamena; samo v tihi noči je jokala in jokaje je šepetala v temo : »Oče moj ! Vsprejmi to žrtev od hčere svoje !« Mati jo je tolažila, ali ona ni slušala matere. Ustnici sti jej zadrhteli od zaničevanja in rekla je hladno : »Molčite, mati! Ne treba mi tolažbe. Glejte, da se skoro omožim.« Eden edinkrat je bila s Topolkovičsm podpišejo Schonererjev predlog! Tu imamo torej zopet slučaj, ko se politiki, ki hočejo bit'* resni, pridružujeio prazni demonstraciji, v polni zavesti, da je prazna demonstracija!! Da, jeden nemških politikov je izrekel te dni, da bi bilo odločenje Dalmacije in Galicije celo zelo nevarno za nemško stvar, ker to da bi bil začetek novi jugo-slovaški in poljski državi. Nemci govore vse to, prigovarjajo Schonererju, ali slednjič ga ni predloga, je ni frivolnosti, je ni provokacije, katere ne bi podpirali, ako je prišla od Vsenemcev. Potem pa nam še govore, da niso bili oni tisti, ki so degradirali parlamentarizem, pač pa da so oni tisti, ki žrtvujejo, da bi ga vBpostavili! Hvala Schonererju na njegovem načrtu. Nemške hinavce je pognal zopet v zadrego in svet bo zopet gledal prizor, ki bo pričal, kako daleč sezati nemožatost in nemorala nem-1 ških politikov. Poljaki in trozveza. Praška »Politik« se bavi v sobotni številki jako obširno z znano izjavo načelnika poljskega državno-zborskega kluba, vit. Javvorskega, da odklanja eventuvelno izvolitev predsednikom avstrijske delegacije. »Politik« pravi, da bi ta odklonitev z ozirom na visoko starost Ja\vor-skega sama na sebi ne bila tako važna, veliko važnost pa je zadobila vsled utemeljevanja te odklonitve v oflcijelnem organu poljskega »kola«, v lvovskem listu r^Gazeta Narodo\va«. Iz tega utemeljevanja — ki smo je že priobčili tudi v »Edinosti« — je sklepati, da se je v vsem poljskem narodu navdušenje za trozvezo močno ohladilo. »Politika« izvaja nadalje, da je to ohlajenje popolnoma naravno, ker nemška država postopa tako, da si mora v Avstriji obsovražiti ne le vse slovanske in druge nenemške narodnosti, temveč tudi vse Nemce razun nemških nacijonalcev in Vsenemcev. Posebno vrešenska afera in izganjanje avstrijskih podanikov slovanske narodnosti iz Nemčije je premagalo tudi poljsko potrpežljivost. »Politik« dokazuje potem, da bo eventuvelna ponovitev trozveze popolnoma brez vsake reelne koristi, ker jej je večina avstrijskih narodov nasprotna in bi Nemčija v kritičnem trenotku ne mogla z gotovostjo računati na tako nezanesljivo zaveznico, in to v bodoče še .toliko manje, ker so se tudi na Ogrskem, katero prišteva Nemčija stebrom trozveze, pričeli vedno pogosteje oglašati resni možje, ki so prepričani, da se Nemčija drži trozveze samo radi tega, da more Avstro-Ogrsko politično in gospodarsko zkoriščati. na samem. Zaročenec se je hotel umakniti za Klaro, ali Lucija ga je zaustavila : »Gospod Topolkovič!« je vskliknila, »ostanite tu !« »Kaj želite, Lucija?« »Vi me vzamete«, je rekla deklica uprši roki. »I, seveda Lucija! Ćemu to vprašanje ?« »Dobro. Da niste moj zaročenec, rekla bi Vam, da ste zločinec.« »Ali — moja strastna ljubezen — oprostite, angelj moj !« »Molčite ! Ne treba mi govoriti. Odgovarjajte samo !« »Bom-« »Kedaj bo najina poroka?« »Kedaj? — Za mestc dni.« »Dobro. Vi zapišete meni svoje imetje za slučaj, ako umrete prej, nego jaz, kaj ne?« »Da, ali — — kako Vam je prišlo to na misel ?« »Tako. Ali kaj bo, če jaz prej umrem ?c »To ni mogoče.« »Odgovorite! Kaj bo?!« (Pride še.) Madjarski liberalizem. 856, čitaj: osemsto petdeset in šest je novin, ki ne smejo na Ogrsko. Med novinami, katerim je zabranjeno |>ošiljanje po pesti, je največ romunskih, italijanskih in seveda — slovanskih. Ruskih je samo 6. Med zabranjenim« pa je tudi en madjarski časopis, ki pa izhaja v Ameriki! Imenuje se pa zdravi razum! No, temu se ne smemo čuditi, da se madjarski liberalci b>je, da bi jim kdo hotel pošiljati po pošti — zdravega razuma ! 2 5-letnica rusko-turike vojne. V petek je minolo 25 let, od kar je Rusija Turč ji najMjvedala vojno. V proslavo tega dne eo se slovanska društva Rusije pripravljala na svečanost, ali ker so bili sedaj pravoslavni velikonočni prazniki, se je proslava odložila na 30. dan t. m. »Novoje Vremja« piše : Rusija se je pred Z?5 leti odzvala vročim prošnjam Slovanov ter oduševljenju ruskega naroda ter je svojim sinovom zaukazala kreniti v Turčijo. In oni so prekoračili meje Turčije. Tedaj je Rusija slavila medene dni svojega zjedinjenja se Slovani. To historično gibanje ruskega naroda pred leti je našlo močan izraz v osvobojenju mladih bratov. Rusi s<> tedaj izvojevali križarsko vojno, da osvobode brate po krvi in veri. lijanščina raspravni jezik pred porotniki celo tedaj, če so ti poslednji vsi slovenske narodnosti. In do tega logičnega zaključka so seveda prišli tudi vsi italijanski listi, ki so z največim veseljem pozdravili, da je predsednik porotnega sodišča proglasil italijanščino izključnim razpravnim jezikom za poroto. Mogoče je, da g. Pederzolli res ni hotel tako daleč iti, in upamo, da mu Lo še priložnost dana, da nas prepriča o tem. Na vsak način moramo pa najodločneje protestirati proti temu, da se o tako kočljivih vprašanjih govori tako — recimo — neprevidno že sama nepremišljenost je v takih slučajih krivda, za katero odgovarja izlasti tako dober pravnik, kakoršen je g. Pederzolli. Gospod Pederzolli je \ žival do sedaj tudi mej Siovenci najbolji glas kakor nepristransk sodnik in voditelj kazenskih razprav in zato bi mi obžalovali tem bolj, ako bi morali spremeniti svojo sodbo o njem. Najbolji sodnik •je v sedanjih reenih časih t'sti, s katerim se politični listi najmanj bavijo. I>r. Valussi. Pišejo nam: »Slovenski Narod«, kakor omenja, posnema iz »Information« tudi naslednje: »Poteguje se za to mesto (goriškega kneza in nadškofa) tudi škof mogli misliti, da bo takov imeniten mož, kakoršen je g. Kopač, pristopen izgledom drugih ljudij, pa če tudi so ti poslednji morda slučajno — pametneji! Nekoliko manje jasno pa je, ako na človeka, pa naj se še tako zaveda svoje imenitnosti, ne naprav-jajo nobenega utiša, njega — lastne blamaža ! Ni pa izključeno in povsem možno je, da se g. Kopač niti ne zaveda tega, kar je naredil in dosegel v Nabrežini sv. Križu!! Ce se ne, pa bi bilo morda dobro, da se sam prepriča o tem. Tako, na dan 1. majnika, bi bila lepa prilika za to... ! Torej g. Kopač ostaja tudi po blamaži in po dobrih izgledih kakor: Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba ! Šel je torej včeiaj zopet plesat na led in pripravljat organizacijo... to je štrajk zidarjev — oh »vodstvo« na štrajkih, to je mana za g. Kopača! — na isti način kakor je . bil storil to v Križu in Nabrežini : s zasramovanjem pojma »domovine« in lista »E d i n o s t«. Glede našega lista je mož zdrsnrl tudi malce na polje — denuncijanstva, povdarjaje naše namišljeno rusofilstvo. G. Kopač je povedal zidarjem, da je »E Jinostc rusovska; blago- Tržaške vesti. (;. e. kr. dež. sod. svetnik Pederzolli nam je poslal popravek, ki smo ga objavili v sobotni številki. Ta popravek je znamenit le v toliko, v kolikor nam dokazuje, da je g. Peder/olliju njegova prepogumna izjava začela postajati neprijetna, sicer pa popravek ne menja nič na sivari. Pred vsem moramo narnreč konštatirati, da vkljul) popravku ne moremo popraviti niti ene besede na našem poročilu, kajti gospod Pederzolli je v resnici rekel, da je pred tržaškim porotnim sodiščem edino le italijanščina razprav ni jezik! Poročilo nam je prinesla takoj [h> razpravi oseba, ki je istej prisostvovala in o katere verodostojnosti ne moremo dvomiti. S cer p? nam absolutno resničnost našega poročila potrjuje še dejstvo, da so tudi laški listi soglasno v istem zmislu poročali in iz tega tudi izvajal i posled ice! Vendar se ne bo hotelo reči, da so vsi krivo umeli one besede ali pa da so laski listi prepisali iz »Edinosti« ? ! G. Pederzolli bi bil torej bolje storil ake bi bil izjavil, da je hotel kaj druzega reči in da se je le nesrečno izrazil! To bi mu bili naposled radi verjeli, ker smo ga do sedaj poznali za nepristranskega sodnika! S svojim popravkom pa je stvar le še bolj pokvaril, kajti proti njegovi izjavi moramo najodločneje protestirati tudi, če bi bila storjena v oni obliki, kakor jo je objavil v svojem popravku. Gosj»od Pederzolli pravi namreč, da raz-pravni jezik na »današnji« razpravi pred tem porotnim sodiščem, pred porotniki je italijanski. Tudi do take izjave ni imel g. Pederzolli nobene pravice in je ista tudi v tej obliki popolnoma nezakonita. Razpravni jezik se ne ravna po porotnik ih, ampak po vdeležnih stran-kah! Te pa v našem BluČaju niso bile niti na obtoženčev* strani italijanske na-rodnost*, kajti tudi dr. Krstić bi odločno protestiral, ako bi se ga hotelo označiti za Italijana. Da se je pred kazenskim sodiščem do sedaj tudi proti slov. obtožencem razpravljalo italijanski, je sodišče vedno opravičevalo s pozivom na laške obtožnice. Ta izgovor je sicer jako krivičen, ker je dolžnost e. kr. državnega pravdništva ravno ta, da slovanske Btranke v slovenskem jeziku toži! \ našem slučaju pa odpade tudi ta pretveza, ker je bila obtožnica hrvatski sestavljena!! Kaj je torej g. Pederzolli-ja opravičilo do njegove Čudne izjave ?! In izlasti: na podlagi katerega zakona je smel reči (kakor tudi sam pravi v popravku, da je razpravni jezik pred porotniki (torej pred porotniki sploh in ne samo na »današnji« razpravi) italijanski? Res je sicer in to žalostno dejstvo smo tudi sami konstatirali že večkrat, da se pred tržaško poroto vedno le italijanski razpravlja ; no, to je le razvada provzročena po krivični sestavi porotne klopi, katera pa ne daje nikomur pravice proglašati za pravno pravilo to, kar je le neopravičen usus. Tudi v »popravljeni« obliki dovaja k java g. Pederzollija do zaključka, da je ita v Tridentu, dr. Valussi, ki je tudi rodom i slovljeno njegovo ime, če Dašim zidarjem ni Goričan, po narodnosti pa Lah.« To notico pomagano S tem, potem jim ni več poje posnela tudi »Soča«. Jaz mislim, da »Go- moči ! ! rica«, pri kateri dobro poznajo dr. Valussija, j O pojmu »domovine« — o tem, kar popravi to vest v toliko, da Valussi nt človeku nudi domovina in o tem, kar je človek Goričan. Kolikor jaz vem, je on iz Italije, dolžan zemlji, iz katere je izrastel — se ne iz Vidma doma. On je prišel na Avstrijsko* bomo prepirali z gospodom Kopačem. V dočim je njegova rodovina ostala na sedanji I prvo mož nima tiste mehanike v gl»vi in v italijanski zemlji. Dr. Valussi je knezoškof v — srcu, ki je potrebna, da človek sploh Tridentu in je bil imenovan na isto mesto Iz more s kom razpravljati o takih stvareh. V Gorice, kjer je bil najprej profesor bogo- drugo pa se nam zdi, da bi prcfanirali tisto slovja v semenišču, potem, za pok. proštom domovinsko čutstvo, Čut tiste udanosti do Codellijem, prost. V Gorici je vodil laški list kraja, kjer smo začeli živeti in ki ga kaže celo »L' Eco del Litorale« in je sam pisal uvodne žival na ganljiv način, ako bi se prepirali o članke. Ko je bil državni poslanac kakor za- tem s človekom, ki je že o neštevilnih prili- stopnik Furlanov ali Lahov, je vedno sam kah brutalno profaniral ta čutstva. Ne, v najbolj polnil svoj list. Pisal je tako klasično višine idejalnega mišljenja ne bomo vabili g. italijanščino, da so tudi laski liberalci čitali Kopača... Pribiti pa hočemo tu dogodek iz radi ta list že samo radi jezika. Dr. Valussi vsakdanjega praktčnega življenja, iz borbe je bistroumen, naobražen in jako prebrisan za ljubi kruhek, ki se je pripetil ravno te prelat, in radi njegovega zvitega uma so se ga dni in ki se čita, kakor udarec z loparjem bali izlasti med Slovenci. On je znal vplivati preko ust gospoda Kopača, in pridobivati na svojo stran tiste, ki so bili Kopač je gromel včeraj, da delavec ne nad njim. Mož je po svojem vedenju mož pOZDa domovine, njemu je domovina ves svet. salona; da je bil v obližju Vatikana, postal Povsodi po svetu naj si svobodno išče je bil najbrže kak nuncij. O jednem njego- kruha.... Zaključek iz tega internacionalnega vih bratov sem bil slišal, da je protiavstrij- gr0raenja more biti torej logično le ta, da on, skega mišljenja. Ko bi povzdignili dra. Va- }Copač, nima nić proti konkurenciji, ki jo lussija na knezoškofijski stol Goriški, bi vse italijanski podaniki delajo tu domaćemu de- plesalo, kakor bi hotel on, in niti italijanski facu, (}a s socialističnega stališča ni jnif/o- zvijačniki bi ga ne prekanili. Da bi pa on cora temu, da italijanski podaniki domačinom zanemarjal Slovence na korist italijanskim tržejo kruh i z-pred ust in da isti doma- svečenikom in italijanskemu prebivalstvu, to j.; mora plačevati tu davke in nositi je, ako sodimo po vsej prošlosti njegovi, več bremena, ki torej oplođuje domače gospodar- nego gotovo. « > n ne zne čisto nič življenje in s tem splošno blaginjo (a bi slovenskega, da-si je imel več let pri- jQ še ^olj, če bi mil tisti »brat« iz Ital-je ne liko seznaniti se s tem jezikom. j kratil zaslužka), da isti domačin mora torej Star Primorec. še vrim vsega gledati, kako »brat« ves svoj Zopet se oglaša! Zadnjič je bil govoril na shodu pekov. Govoril pa tako, da je ogorčilo mnogo njih cel6 iz teh krogov, ki zaslužek pošilja v druge kraje in fo kapitali, ki bi, ako bi ostajali tu, prihajali vsem na korist, in h katerim mora prispevati tudi isti so v narodnem pogledu najbolj mrtva ['last nas že na zaslužku- prikrajšani delavec, iz-našega življa v Trstu. Ali iz podatkov, ki so gubljeni za naše kraje, torej tudi za našega nam jih očevidci, došli v uredništvo takoj naslednjega dne, podajali v vidnem ogorčenju, smo posneli tudi, da mož ni govoril le, kakor ne govori oni, ki ni še pogazil vsega, kar je njegovi krvi drago in sveto, in ki se ni še odioČil, da bo pljuval v svojo lastno skledo, kakor torej ne govori oni, ki ni odrekel svojemu rodu zvestobe in se postavil v službo tujin it va, ampak da je mož govoril tudi skrajno — neumno, kakor človek, ki hoče pomanjkanje svoje lastne spodobnosti prikrivati in zakrivati s psovkami na druge. Ta slavni mož je star znanec naš, — sedanji generalissimus slovenskih nazovi so-cijalistov v Trstu in ob enem hlapec hlapca tržaške camorre, gospoda Ucekarja... ta mož je naš dobri, znani sodrug Kopač! ! Mi smo mu tedaj skomponirali muziko, ki bi mu bila zvenela po ušesih, no, premislili smo se v nadi, da ga m«*rda malce streznijo: blamaža, ki jo je doživel zbok načina, kakor je »izvel« štrajk v Nabrežini-sv. Križu, in pa izgledi, ki jih dajejo našim nazovi-socijalistom veliko — pametneji Češki socijalni demokratje, ki so se (kakor so mogli čitatelji posneti iz poročil o državnem zboru) jeli povračati v nacijonalni tabor v toliko, da konferirajo z drugimi narodnimi strankami vsaj v tistih stvareh, ki se tičejo skupne narodne koristi in ki niso in ne smejo biti predmetom diferenciranja po strankah. Najivneii, ki smo! Kako amo vendar delavca. zbok česar je ta poslednji oškodovani udi na to stran in v drugič, kakor davkoplačevalec v denarju in krvi ! .' No... sedaj pa čujmo, kaj se je zgodilo te dni in o čemer hočemo nekoliko spregovoriti jutri. Delavci-okoličani na tržaškem tlaku, ti najvtči trpini, so prek in prek — in le redka bo izjema —: pristaši magistrata, naši politični nasprotniki. Teh gotovo ne vodi slovenski šovinizem. A veste, kaj so storili ti ljudje! Šli so na magistrat, kjer so uprizorili hrup in stavili dotiČnemu inženirju aut-aut: a?i italijanske podanike z dela, ali ho vrag j kakoršhjega še ni bilo! '! Altro che »bratje« ! ! Ali še ne u meje Kopač tega govora — želodcev, če že govora idejalov ne more umeti ?! Ne ne! Tudi od onega delavca našega, ki ne čuti narodno, ni smeti zahtevati, da ho si dal jemati kruh i z-pred ust le v ta namen, da bo kdo drugi sin ven sovoditelj takoimenovane socijalne demokracije !! Z Bogom, g. Kopač ! Toliko na naslov g. Kopača. Kar se pa dostaje organizacije naših zidarjev, * hočemo spregovoriti posebe — za danes kličemo le: čas bi že bil! Toda mi ne mislimo organizacije z jedinim namenom za Kopačeve štrajke, ampak z mnogimi drugimi nameni, potrebnimi v varstvo in negovanje interesov naših zidarjev. Osebna vest. Poljedelski minister je imenoval tehničnega vodjo državnih del za uničevanje trtne uši, Adolfa Posti-a v Trstu, vinogradniškim nadzornikom I. reda. Videant consules! V zadnjem volosko-opatijskem »Narodnem listu« čitamo nastopno »Očitovanje« : »Kocka je pala. Potem, ko je sv. Oče Lev XIII. presvetlemu nadškofu Stadlerju izjavil, da ni voljan in da noče v etvari Svetojeronimskeg* zavoda ničesar več spremeniti in je s tem storil vsemu hrvatskemu narodu — kateremu biti sin se ponašam tudi jaz — pretežko in k Bogu vpijoče žaljenje, izjavljam tu svečano in javno pred licem Boga in vsega hrvatskega naroda, da z današnjim dnem prehajam z vso rodbino svojo na Unijatsvo. Storil sem to, dobro premisli vsi, iz sledečih razlogov : 1. Ne eden, pa tudi ne vsi papeži blagoslovi, poslani narodu hrvatskemu, ne morejo izbrisati, in niti ne zmanjšati strašnega onega žaljenja, storjenega od sv. Očeta hrvatskemu narodu s preklieanjem »breve-ac »Pro gente croatica«. 2. Zgodovinski pregovor: Roma locuta, causa finita, bil je s tem činoin užaljen in pretvorjen — kakor je dobro pripomnil neki poslanec — v Roma locuta, sed sibi mentita. 3. Presvetli škof Flapp je bil nedavno od sv. Očeta odlikovan, ker je znal v svoji škofiji iztisniti iz cerkve glagolico, a uvesti latinizem. 4. K a p i t a 1 a r n i vikar Petro-n i o v T r s t u se ne drži prislovice : Nil inovetur, ampak proganja iz vseh cerkev hrvatski jezik, uvajaje italijanskega, spremi-njaje hram Gospodov v italijansko politično ognjišče. 5. S prehodom na Unijo nisem ni najmanje užalil ali o š k o d o -doval svojega katoliškega izvora in čutstva, ampak sem prišel do popolnega prepričanja, il a bom z verskim žarom še bolj negoval tudi narodnega. Da bom sedaj — ko mi Rim in vsi Iatinaši ne bodo mogli več nič zapovedovati v tem — sluša 1 besedo božjo in molil Boga tako, kakor me je moja mati naučila, a ne tako kakor bi se hotelo fanatičnim muham nekih poglavarjev italijanskih svečenikov. Na Reki dne 13. aprila Za-se in svojo rodbino Nikola Turat o, ljekarnik«. Videant consules! Ne kličemo tako radi koraka, ki ga je storil g. Turato, ker ni storil ničesar, kar ne bi bilo združljivo z vestjo katolika! Kličemo pa tako v prvo radi trpkosti in grenkobe, ki ti kipi iz te izjave; v drugo pa iz vzroka, da je »Narodni list« priobčil to »Očitovanje«. Storil je to sicer z opazko, da ne vsprejemlje zanjo nobene odgovornosti, razun one, ki mu jo nalaga zakon. Ali nam se zdi presimptoma-tično ravno to, da je list, kakoršen je ta, sploh priobčil to izjavo. Ta list je najodlič-neji branitelj katoliškega svečenstiva v Istri in vere katoliške. Če v takem listu morejo najti prostora take izjave, kakor je gori na-i vedena, potem je to nevarljivo znamenje, da so zbok grehov, ki so jih storili »konzuli«, stvari dozorele tako daleč, da je jel čut uža-' ljenja in ogorčenja prevladovati tudi najvstrp-i Ijiveje nravi, da je torej — mera polna ! Videant consules ! I. predstava »Dramatičnega društva«. Splošni utis sinočnje prve predstave našega novoustanovljenega »Dramatičnega društva« bil je najpovoljnejš', na čemer imajo veliko zaslugo prvič igralci sami (pod spretnim vodstvom g. Grebenca), drugič pa občinstvo, ki je kljubu skrajno neugodnemu vremenu v lepem številu prihitelo v gledališče, da na ta način novoustanovljenemu društvu koj o prvem njega nastopu izreče svoje simpatije. Razpoloženje občinstva je bilo kar najboljše in se je stopnjevalo vsporedno z razvojem igre. Občinstvo je bilo popolnoma zadovoljno z igralci, a tudi igralci so morali biti veseli občinstva, ki ni prav nič skopuharilo s pohvalo. Toliko občinstvo, kolikor igralci so včeraj z veselimi občutki zapuščali gledališče ter se živo željo do hitrega svidenja. Opereta »Čevljar-baron« je v svoji skupnosti izpala izvrstno in je vzbujala me<; občinstvom gromovite salve smeha, ki so bile gotovo najmočnejše ob zaključni sceni druzega dejanja, na kateri sceni ni bilo — prav nič več opažati diletantizma, temveč se nam je dozdevalo, da imamo pred seboj ru-tiniran gledališki ensemble. V tem prizoru, ki se je moral ponavljati, se je posebno odlikoval gospod Grebene, ki je karikaturo mojstra Podplata v maski in igri izborno pogodil ter g. -Jaka S'oka v ulogi dr. Kralja. Tudi prvo dejanje se je izvajalo jako točno, najmanje smo pa bili zadovoljni se zadnjim (tretjim! dejanjem, na čemer pa niso toliko krivi igralci, kolikor igra sama, kijev tretjem dejanju zelo šibka; s:cer bi pa bili z dobrim proizvajanjem labko zakrili to hibo igre same. Kar se tiče posamičnih oseb more se reči, da so bile vse glavne uloge v zelo dobrih rokah. Od ženskih ulof pohvaliti moramo posebno g.o Ponikvar, ki je, kakor običajno, kaj dobro igrala ulogo baronice Rt žičke. Zelo nam je ugajala g.a Štular v jako lepo čutstveno •'» pravilno prednašanem petju, pač pa bi bili pričakovali od nje nekoliko več topline v igri in toliko bolj, ker jo izza prejšnjih predstav poznamo kakor jako dobro igralko. G.a Kob a u je v maski naravnost izborno, a v igri prav dobro pogodila značaj ujedljive tete Zabeljnovke. Od m ozki h igralcev sta se posebno odlikovala gg. Grebene (Podplat) in Štular (Nagelj). O g. Grebencu bilo bi pač nepotrebna zgubljati besede; njemu je komika takorekoČ prirojena. V drugem dejanju je že sama njegova maska z obleko vred takoj o nastopu provzročila salve smeha in aplavza. G. Stular je igral jako dobro v lahkem operetnem tonu in je bila njegova živahnost popolnoma na mestu; v petju pa nam ni tako ugajal kakor pred par leti, ko smo ga bili čuli v tej ulogi. Glas se nam je dozdeval nekoliko hripav, no, upamo, da je bila ta hiba le hipnega značaja. G. Stoka Jaka je v ulogi dr. Kralja zelo napredoval ; ko smo ga zadnjič videli v tej ulogi, nam ni ugajal, ker je "pretiraval, sinoči pa se je držal v dovoljenih m»jah ter je popolnoma vspel v tej sioer zelo nehvaležni in čudni ulogi. Mnogo smflia so provzrričili jako lepo in simpatično zvonkim glasom peti kupleti gosp. Prunka (strežaj). Nikakor pa mu nismo mogli verjeti, da je tako star, kakor je hotel biti: obraz mu je bil premlad in noge preveč gibčne. V svoji drugi ulogi (Rafelj) pa ni vspel ; kriv pa ni na tem toliko on, kolikor uloga 5.im3, ki je popolnoma ponesrečena. Drugi igmlci so imeli prekratke uloge, da bi se moglo o istih izreči kako sodbo. Ponavljamo pa še enkrat, da je sinočnja predstava »( evljar-barona« v svoji skupnosti prav dobro izpala, na čemer pa ima lep del zasluge tudi »Slovansko pevsko društvo«, ki je izborno izvajalo zbore v igri. S takim zborom bi se smela ponašati tudi marsikaka stalna operetna družba. Želeti je, da bi se naslednje predstave dramat:čnega društva ohrauile vsaj na sinočnji višini popolnosti. Krivifo bi pa napravili vojaški godbi, ako ne bi povdarjali, da je jako pridno in dobro svirala. Storila je gotovo več, nego svojo doiža< >3t in si je stem pridobila simpatije občinstva. Znamenje časov. Z Dunaja smo prejeli : Marsikoga, ki je zasledoval polemiko o zadnji dijaški akciji v celjskem vprašanju, bod > zanimale volitve »Slovenijanskega« od-b >ra za letni tečaj. »Slovenija«, prej liberalna in živeča ob medli hrani liberalne politike, je sedaj narodno-radikalna z neustra-šljivim in nesebičnim boriteljem te ideje jur. Kerjančičem na čelu. V obče se pričakuje, da odbor Častno re>i svojo nalogo. Sicer bo imel težko stališče, ker naleti na nasprotnike v liberalcih in v klerikalcih. Ker pa niso ne prvi ne drugi razpoloženi za stvarno politiko bo moral včasih nekoliko nedehkatneje prijemati na to in ono str; n da bodo čuli tudi v obeh taborih v domovini. Z občnega zbora žeuske podružnlee družbe sv. Cirila in Metodija. Iz poročila blagajničarice, gosj»e Maše Gromove, posne ma rno : Podružnica je imela v minolem upravnem letu 6952 K 56 dohodkov. K tej svoti je največ pripomogla gospa udova Kalister, ki je v počesčenje spomina svojega soproga n velikega dobrotnika našega darovala 2 K. Blagopokojni pa je še meseca julija daroval 5< >0 K. Blagorodna gospa Antonija >abec Forster je o raznih žalostnih in veselih prilikah darovala 22< > K, povodom svoje poroke z g. Forsterjem pa še 200 K. Bazar je donesel 400 K. Predstave »Ro-tvoynjaČev« 465 K 7o st., veselica v Ro-colu 162 K, veselica pri dv. Ivanu 194 K 10 stot. Za Bozičnico se je nabralo 1067 K 20 st. K tej svoti sta darovala še gosp. Viktor Kalister, veletržec v Trstu, in gosp. Josip Društvene vesti. Kostimirani ples go*pa je donesel 291 K. Povodom 9mrti g. Margreiterja je došlo podružnici mesto vencev na krsto 80 K. Poročilo se s posebno hvaležnostjo spominja rodoljubne družine Mankočeve in izlasti gospice Milke, potem dr. Pertotove, dr. Rvbafeve. političnih uradnikov (g. Gas9erju) uvedenj* volitev v novi občinski zastop. Doneski za moško podružnico sv. z ozirom na podatek gg. interpelantov, Gorup, veletržec na Reki, po 100 K. Ciril- Cirila in Metodija : gdč. Elvira Kravos da je župan Mahnič zaračunal dve steklenici Metodijevega daru je došlo samo 88 K, ker j »abra'a na koncertu dne 13. aprila D K 44 vioa, s katerima da je pogostil okrajnega se je nabiranje prepustilo možki podružnici. 9t-» pevsko društvo »Preširn« v Boljuncu glavarja, je g. ministerski predsednik zatrdil poslalo |K)tom uprave »Edinosti« 4 K 10 st., j konečno, da g. glavar ni nikdar vBprejel ta-Ivan Pop'ć .iz Dalmacije 1 K, ker je bil darila! Ozirom na to konstitujemo re- imenovan tržaškim občanom. — Srčna hvala! snjcj na ljubo, da je g. glavar — a še to le Blagajništvo. ! prisiljen po dolžni uljudnosti — izpil, da ali Telovadno društvo »Tržaški Sokol« 1 ne, pol čaše vina, in konstatujemo, da nikdo priredi v nedeljo dne 4. maja t. I. v »N a- i nj trdil, da je gospod glavar vsprejel oni Na šolskih taksah je došlo 131 K. Rednih Jr ° d n e m domu« v Barkovljah javno dve steklenici vina, ampak občinske odbor-udinj je imela podružnica 173 in sicer 2 telovadbo. Ker je »Sokolu« glavni namen, ! nike je raztogotilo to, daju je g. župan za-pokroviteljici, 42 ustanovnic in 129 letnic. ! da telovadbo in krepčanje telesa, posve- 1 računil! Slednjič, po tolikem naporu, je vendar prišlo do tega, da je izložen imenik volilcev v občinskem uradu v Dekani od 14. aprila Stroškov je imela podružnica 5419 K 5en bo tu Zifred, Zaostali ptič, Čokelj mestniea : g.č Matilde Skuk. Pregledovalke Andrej, Mikelič Fran, Žnidetšič Anton, M. računov : gč. Milka Mankoč in g.a Marica S» Semulič, Ivanka Geržina, Leopold Mar- I Bartol. lelanc, Barkovljan po 1 K, Rože, I. M>, j »Pet četrt leta v službi političnega A* V" L N > Baehler' Cdr^ ^^ sleparstva«. (Funf viertel Jahre im dienste Vrabcc' Požar JoB'l?> Pe5tot Ivan' B" A' NV _____—____ des politisehen Schwindels) se imenuje mala VeDUttl Ju9t' Fran S6uka' Fran God,na' j + Jz Pravelj tožijo, da postaja mla- brošura, katero je spiral žurnalist J. Mar- Jež JuBt' M Dolenc, N. N., Anton Vodo- dina yedno bolj razdivjana. Komaj so enega kula (QuePeigasse 79), in katera izide za- Pivtc 40 8t" Jo9:P Cen516 2 K' Požar položili v zemljo, ki je bil ubit v poboju, že Anton 60 st., Milan N. 30 st.f Turk 20 st. I gQ Bi ZQpet puščali razgreto kri. Neki fanta-— Prisrčna hvala vsem darovateljem. Vesti iz Kranjske- * Velik požar. Zdenska vas pri Dobre-polju je pogorela. Vas je imela 49 številk, a v eni uri je pogorelo 43 gospodarjem. — Ostale so le 4 številke. Vesti iz Koroške- četkom maja. Naroči se pri pisatelju za 1 K 10 st. Brošura govori mnogo o Bosni in tistih, ki branijo sedanjo politiko v Bosni Poda gotovo tudi nekaterim slovenskim politikom zrcalo, v katerem si ogledajo mnogokaj v drugi luči, nego so Bi kedaj domišljal: j Več, kadar brošura izide. lin je zasadil nekemu drugemu nož v vrat edino radi tega, da mu dokaže, da — se ga ne boji ! Le en centimeter da je bila rana daljša, pa bi bil ranjenec izkrvavel. Toliko X Homatije v Dekanih. (Dopis.) V podivjanosti je v Prevalju, čeprav imajo tam nemško šestrazredno šolo ! ! Vesti iz ostale Primorske. cenjeni »Edinosti« od 11. aprila smo čitali Vreme. Dočim smo imeli do sedaj že odgovor ministerskega predsednika dra. Kor- več časa zaporedoma popolnoma spomladan- berja na interpelacijo našega poslanca Spin- sko vreme, tako, da so se suknje in tudi čida radi naših dekanskih homatij. vrhnjiki že stalno spravili v omare, spreme- G. ministerski predsednik je zatrdil, da nilo se je vreme v minoli noči nenadoma in je naš župan še ne dolgo temu užival naj- danes piha po tržaških ulicah prava zimska lepši ugled, o čemer da priča dejstvo, da je burja, spojena z dokaj občutnim mrazom. bil dne 13. oktobra 1900 enoglasno izvoljen Obilen lov sardel. Ribiči iz Gradeža županom, so nalovili minole dni ogromno mnogo sardel. to odgovarjamo, da si je do tega V noči med ponedeljkom in torkom minolega pripomogel sam, ker je sam vodil volitve in tedna so izročili trem tovarnam za konservi- porabljal sebi v prilog ves aparat občinske ranje rib 600.000 komadov sardel in jih na- uprave. Tako se mu je posrečilo, da je spra- love vsaki dan od 100 do 300 tisoč. vil v občinski zastop 20 novih neizkušenih X X Oproščenje in izgon Chiriea. V pe- odbornikov, ki so mu oddali glasove, ali — X MIZARSKA^ ZADRUGA T GORICI X tek se je završila porotna razprava proti An-1 V8aki za kako obljubljeno mu koncesijo. * tonu Chirico, kateri je bil obtožen umora Dal3e Je omeni1 &08P°d ministerski pred- svoje žene sednik, da nerednosti so res bile, ali da istih Sodni dvor je na podlagi verdikta po-ini Pisati "ključno le na račun občinskega rotnikov (kateri so le s 7 glasovi proti 5 pri-, ^čelnika, marveč da jih je pisati po velikem trdili na stavljeno vprašanje, da-li je Chirico deIu na fačun ^J0^; Ta da kriv umora svoje žene?) obtoženca oprostil Je v družbi z Gospodarstvo. Stanje setve v polovici aprila t. I. O z i m i n a se je preko zime v splošnem prav ugodno vzdržala, se dobro razvija in opravičuje večinoma upanje na dobro žetev. Izjema je v nekaterih krajih na Češkem in vzhodni Galiciji, kjer je ozimina dokaj trpela. Poleg tega so še v nekaterih krajih (Dalje na četrti strani.) ter ga izročil policiji, ki je Chiriea izgnala iz naše države. Drobne vesti. Nesreča vsled neprevidnosti. Predsinoči je prišla na ^ ^ zdravniško postajo 41-letna Alojzija Kraševec I od Sv. Mar. Magdalene zgor. št. 41 zdravit si prestreljeno nogo. Tu konatatujemo dejstva, da je moral gospod občinski načelnik po nalogu dež. odbora povruiti znesek 378 K, izdan v vo-Neka njena hči se je igrala z neko puško, i ]jloe namene 0 voiitvah dne 10. in 11. ju-misleča, da je ista prazna. Kar naeakrat se lija 1900. da je župan prejel od udove je puška sprožila in prestrelila materi nog j. Hči je v strahu vrgla puško skozi okno in j se hotela tudi sama vreči z okna, kar pa so aboge, 'a se faktično ni lizdelil 3C z mm|sbIm jamstvom )( Jf naznanja slovenskemu občinstvu, da X Jg je prevzela S m slov. zalop pohištva i )C iz odlikovanih in svetovnoznanih to-X vara v Solkanu in Gorici )( H Antona Černigoj-a * Jf Katera se nahaja 3C ▼ Trato, Via Piazza vecohia X H (Hosftrio) it. 1. X It (u desni strani cerkve st. Petra). X X Koakartaoa nemogoSa, ker J« blago X X ls prv« roke. X Shhhhkkhkk****** Marije Mahnič 143 gld., tretjino bratovščine ubogih, kateri znesek se je imel razdeliti med večimi občinskimi odborniki vložil proti občinskemu načelniku kazensko ovadbo radi uradnega poneverjenja, dotična preiskava pa da je bila zaustavljena od c. kr. drž. pravdništva v Trstu radi pomanj- drugi preprečili. Poneverjenje. Trgovski agent Mi -hael La Rosa je zastavil neko, 40 kron vredno svetiljko, katero mu je njegov gospodar, trgovec Karol Franc , izročil kakor u zoreč za sklepanje kupčij. Zgubljeno — najdeno. V kavarni »Com-mercio« našel se je angležki ključ ; kdor ga je izgubil, naj se oglasi tamkaj. fraaeadd TMtllk. Včeraj : toplomer ob 7. uri sjutraj 13. ob 2 uri popoludne 15.— C.* — Tlakomer ob 7. uri sjutraj 750. — Danes plina ob 2.5 prsdp in ob 11.49 pt»p.; oeeka ob 7 2S predpoludae in ob 6 57 popoludne. Dalje je rekel gosp. dr. Korber, da je < vsled nasprotstva občinskega odbora proti , načelniku navstala nesposobnost za poslovanje tega občinskega zastopa. j ^ Mi pa vprašamo: kaj je prav za prav | ^ zakrivil ta občinski zastop ?! Ali je morda grešil s tei>i, da je od Župana zahteval red v upravi in občinske račune, katerih isti za leti 1900 in 1901 ni položil?! Dr. K5rber omenja tudi, da se je umestila uprava, sestavljena iz upravitelja in dveh členov, katerima se ni oporekalo od nobene strani. Temu nasproti konstatujemo,! da dotična člena veliki večini občine še se-' daj nista znana, ker ni bilo nič uradno objavljeno. f& tako je pripovedoval ^ Aleksandar Levi Mini i Prve In najvetja tovarne pobiitra vseh rrst. ^ —trst — 9 TOVARNA: Via Twa, vogal ZAL.OOK: Piazza Rssarl« iti g) I (šolsko poslopje) % Via UaltaMa I la Via Ribergs it. 21 ^ & Telefon it. 670. Velik tsbor tapecerij, srcal ta slik. Im- vriaje naročbe tudi po posebnih načetih. ^ Onu brli konknrno«. S IMJSTBOTiU CIIIK ZiSTOII II FlilKO đ| Predmeti postavio se na pai obrod ® aH železnico franKO, 60 Ob enem da je ___ g. Korber — namestništvo poverilo enemu (S&lSiS&S99&SSl999k9Sk Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in pmažaiue pohištva Rudolf Ezner Trst. — VI« deli« Stazione 13«« — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje z« inmagaciniranje pohiitva. Pakovanje vsake vrste se izvrši ua najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva |K> železnici in moija v vse kraje t»- in inozemstva kakor tudi iz hifte v hiso pe celem mestu ali okolici; s patentovanimi veitkiuii vozovi najuovejšj! konstrukcije. Sprejemanje posameznih kcvčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se jMjšiljatve vsake vrste in kamor si (»odi. Tomsig Ludvik v Gorici, ulica Morelli št. 30. V DELAVNCA za pzlačmije in dekoracije to stroko spadajoče me dobro vzdržala ter se je p-> vinogradih j p0prave? toliko zn cerkve kolikor za skoraj vso zimo lahko delalo, tako, da je isto j zagebnike yelika in izbranu zaloga skoraj *atev za okvirje in drugih predmetov tzIi. fJalieije poljske miši prouzročile obilo .»■Kode. Vzlic tem« je upati, da se škoda popravi, ako nastopi trajno ugodno vreme z gorkim dežjem. H ž je pokazala vzlic neugodnosti vremena v zadnjem oasu manj oljčutljivosti in kaže nekoliko bolje nego pšenica. Repa je skoraj povsodi dobro prebila zimo in se ugodno razvija. Le v nekaterih močvirnat'h krajih Češke in Moravske je z.i-ostala v razvitju. S sejanjetr koruze ho na Štajerskem ;o v Bukovini pričeli posamično. Na jugu te j>a » tem že živahno Imvijo. Detelja k«že v splošnem ugodno. Travniki so nekoliko zaostali. K r o m p i r so v južnih krajih že vsega posadili, v notranjih krajih naše drž. polo- i vice pa so s tem še le v delu. V vzhodnih j thželah so ga pa komaj začeli saditi. Ravno tako obdelovanje sladkorne repe, katere se bo najbrž vsled upadlih »•en manj sejalo, na Nižjem Avstrijskem, Češkem in Moravskem dobro napreduje, d očimi so jo v vzhodnih deželah komaj začeli ! sejati. Hmelj kaže prav dobro. V i n s k a t r t a se je vsled ugodne Sprejema VSe zi 1 ~ " Spoštovane slovenske gospodinje! Zahtevajte pri svojih trgovcih nova Ciril-Jffetodijevo cikorijo. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih .■enah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Cglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvd. V Trstu. Ztiosra likerjev v sodeih in bt»* olika h. Perlsauc Jakob rin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. mnogo napredovalo. Sadno drevje ima letos povsodi dosti cvetja in upanje vzbujajo po febno jabolka, ki si lani slabo rodila. Ako ne pacU več slana, bo za sadje letina prav dobra. Ker je bila minola zima ugodna, bati ee je, da nastopijo večje množine škodljivih merčesev. Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu z raven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud. šolo Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke. Poštne naročbe se izvrše takoj. Pošiljatve so poštnine proste. Prevzema vsako del^ na debelo in drobuo ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantlč čevlj. mojster. ZalagatelJ uradnikov in nslužbeitcev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. priv. avstr. Lloyda. Nepreeorljive mrežice. IfjA^— ^ v Trstu, Piazza Nogozianti št. 1. W I rnJm priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice (rettine) „Meteor" in v-e druge priprave za plinovo luč „Aner." Anton Šorli Kavarne. priporoča svoji kavarn ► Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Xa razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Jak. Perhauc Ulica Stadion št. 20. pe karna in siadčičarna 4vež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema rudi (lomači kruh v pecivo. Postrežba točna - Anton Breščak v Gorici, Gosposka ulica št. 14 in ulica po zelo nizkih cenah. „Anino le Mi" Vetturini ima v zalogi v veliki :zberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka V e&logi ima: podobe na platno in šipe, ogledala, žime p&latao, razne tapecarije itd- Daje tudi na obroke. Salarini krčma O B U V A L A. — Dobro jutro! Kampa kam? v ulici Geppa Štv. 14. — Grem kupit par čevljev ! I r^zt MM.fl . Brzojavna poročila. Sistmski prestolonaslednik na Dunajn. DUNAJ 28. (B.) Siamski prestolona-J obuvala elednik si je ogledal danes dve vojašnici in je bil vsprejet od nadvojvode Leopolda Sal vatorja, kornega poveljnika in mnogo častnikov. Strajk v Karpanju. PAZIN 28. < B.) Zahteve štrajkujočih rudarjev so odklonjene, štrajk traja radi tega dalje. Mir se ni kalil. Volitve na Franeozkem PARIZ 28. (li) Dj danes zjutraj je bilo znanih 382 rezultatov. Izvoljenih je 32 konservativcev, 31 Dac'jonalist iv, 53 antimi nisterijalnih republikauov, 55 republikanov, 40 radikalnih socijalist »v, 22 socijaiistov in kupit par cevtjev . ^ ^^ pn,e . — Svetujem Vam, da greste v - ^ vipavaka . . . Vlter po 36 kr. ulica Kiborgo št. 25 po domače Crna istrska .... »j u 36 n k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste I»trski refošk . . „ „ 48 „ v| , . , i Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor- za moške, žensko 111 otroke. ; kM Jjn mrz|imi jedi|j pQ zmernih cenah. Isti popravi ju male stvari brezplačno1 j>ražinani w pošilja na doni od 10 litrov vsakovrstno obuvalo ter sprejema na- naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr., , , t , 1 Srno istersko liter po 28 kr. rocbe na debelo in drobno. i —- ' Priporoča *e tudi krčmarjem, katerim daj*»m ■ • ■ n • ■■ t • vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. j KfOClaj3 VI03 „Al lfla8Stn Trgovina z izsrotovljeniini oblekami. Ponte della Fabbra štv. 2. vogal ul. Torrente. Podružnica P i az z a Pozzo deli Mare št. 1 Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke priporoča posebno z a b in kostne praznike in birmo; obleke za moške otl gld. «>.50 tlo 24, za dečke o l gld. 4.f>0 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. .'J do 8. suknene hlače od glo. 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4.50 do 0. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. 1» do lrt. Volneue obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 dc od platna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih ceiah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu o I gld. l..*J0 do 2. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1 20. Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24. urah. Liistnik : Peter Rehar. u Albert Brosch Trst. — Via S. An toni o 5 — Trst- —* Kožiar in izdelovalec kap **— Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuhovine in kaj) za civilne in vojaške osebe. Josip Furlan, lastnik. MU zalop krojnega Mae. Krojaška zadruga vpisana zadruga z omejeno zavezo GORICA Gosposke ulice 7 GORICA Priporoča vse v to stroko spadajoče i blago ter jamči za pošteno in solidno po- i v ulici Valdirivo št. 17. Slavnemu občinstvu se naznanja. da se od danes naprej točijo sledeča vina : refošk črn po 98 novČ., bela rebnla iz Brd po 28 novČ. Zla družine po ugoduejših cenah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje. Vsak zamore moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejena1 vdobi 100 gld. nagrade. Posojila 1 socijal st, ki je pristaš Guesdeja. Potreb- Izvršuje poprave z vs<» točnostjo m 8trežb0. nili je 118 ožjih volitev. skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke j Cene stalne brez podajanja PARIZ iB.) Pregled izdan od mi- za zimo z jamstvom proti molem in ognju. nisterstva ob 4. in |>ol uri 437 rezultatov. Od teh je 171 mi nisterijalnih. Od <ž ih volitev utegne pr past" 7* mandatov ministerijalnim kandidatom. Ministerstvo raeuna dosedaj na • .jn , , rJ - - -i-i - proti povrnitvi v 7 in pol letih vdobć c. kr. mandatov. rrotiministenialnin je izvo r i . ' , . .... , J J častnistvo, vladni, mestni in zelezniSKi uran- Velikiinslii Izbor pohištva A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. ii»n h 124 o,l ih volitev iim „tpanp nri- "T™----------v V-------j -i - j- Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev, Ijen h 1-4. VJa \ontev jim utegne pri- niki ^ v^ove kakor tudi uradniki podjetij _ ® v , - , • pasti 11» mandatov. Število protiministerjalnih jn privatni uradniki, ki so udje kakega pen- tapeearij vseli vrst, robnih koveekov m bi znašalo torej do nedaj 143 mandatov. zijskega zaklada. J velikih kovčekov VSeh vrst p<» načrtih PARIZ 28. (B.) Minister za trgovino, Posojila se dajejo proti varščini na ne- železniž. Naroehe sprejema za kompletne Millerand, je v Parizu propal. (Millerand premičnine, urednoatne listine, rentč? vi,tke, | ^ ^ y ^^ ^ ^ 0dp0giljanje je st>cijal sr. nali^r. Op. ured.) Voljen je nacijo- zavarovalne police itd. Obrniti se na Hlnbo Glbeftl,ul Cunale 7, I po železnici ali morju. Kontoaristinjo zmožno slovensčine in italijanščine išče: Prva kranjska tovarna t-stenin Znitler-t šič ct \'alenčič v II. Bistrici. Gospodična vešča slovenskega, italijanskega in iiciu-škega jezika, išče službo kot bla^njui-čarka v kaki trgovini. Ponudbe je poslati ua : Josipino Trošt, ^Iale Žablje 2(J5. \k Sv. Križ 'Cesta. Loterijske številke, izžrebane dne 26. »P rila Dunaj Gradec Inom ost 80 90 18 46 81 46 28 38 86 14 36 37 11 77 76 Popravek na izjavo »Rojanekega posojilnega in konsumnega društva« od dne 18. aprila 1*92. Ni res, da je bil gospod Ivan Marija Ferluga, bivši krčir.ar gori rečenega društva, odstnvljen iz službe radi neljube pomote tajnika. Marveč je res, da se je zgodilo to radi pomote društvenega uradnika. To dokažem lahko vsakomur, kogar bi zanimalo to. ROJAN, 26. aprila 1902. Anton Bremic, tajnik rojanskega posojilnega in konsumnega društva. Javna zahvala. Najsrčnejšo zahvalo izrekamo vsem obim, ki so ob smrti in pogrebu naše ljubljene Krsilije na katerikoli način izrazili svoje sočutje in sožalje in nje zemske ostanke z molitvami, petjem in venci spremili k večnemu počitku. Bog plačaj vsem Družina t okova. FONOGRAFI - GRAFOFONI PRIREJENI CILINDRI za koncerte (najboljši na svetu) tudi na plačevanje v obrokih. Odlikovani irafični zavod E. Freisinpr PEČATI, PEČATNI ROČI umetno izdelani pečati, ▼ velikem izbora tvrdke Trst. - Corso štv. 2. Pečati za numeriranje in paginiranje. Graviranja. Stroj za ljuknjanje kolkov itd. TraM, barvane pečatne blazine in pripadla za pisalne stroje. Specialiteta napisane plošče in črie od kositra, brona, emajlovanega ali izbočenega železa. HELIOGRAF1ČEX PAPIR pozitiven ali negativen za reprodukcije s pomočjo sveti ol>e. MEHANIČNA DELAVNICA za popravljanje i a čišćenje pisalnih strojev vseh vrst. Najboljši in najpopolniši pisalni stroj, z 10 letnim jamstvom. THE AUTOMATIC CYCLOSTYLE. Najpopolniši stroj za pomnoževanje. Velik izbor najnovejših električnih predmetov kakor: Žepne svetilnice za zdravnike in fotografe, naprsne igle itd. Velita bigijeiiifoa novost: ELASTIČNI TAPETI iza Me obuvala) izgotovljeni ? močni jekleni M uvedeni v prvi! DolnišnicaU, zavodili prodaialnicati itd. itd. PoBiožeialni stroj : „OPI1MUI" (popolnimi šapirograf) Kr 2S.— v velikosti 22 X 33 en.