Leto I. V Krškem, dne 17. januarja 1907. St. 4. PQSAVSKA STRAZÄ Narodno-politiüno in narodno-gospodarsko glasilo za štajersko-kranjsta) Fosavje. Brežice Krško < I'osavska Straza> i/.haja vsaki prvi in tretji četrtek v mcKccu. — Naioönina za celo loto znasa dve kroni, pri vccjih naročilih popust po do^ovoru in su nu- piuj plaeujc. C'cna oznanil y.n cno stran 48 K., za pol strani 24 K, za čctrt strani \2 K, za osminko strani 6 K, za šcstnajstinko slrani 3 K, za dvaintri- dcsotinko strani 1*50 K; pri voikratncm oznanilu po dogovoru. Vst pošiljatvo (pisma, dopise, nakaznicc, naročila, inscratc i. t. d.) je pošiljati na naslov Ali po naše rečeno: «Najvecji lopov na svetu je ovaduh !» Naša slovenska navada ni, koga ovaditi, zla*ti pp nedolžnem ; mi imamo od narave preniehko srce in pre- mehko vzgojo, da bi posegali po tem ostud- nem orožju. Pftč pa imamo slučflj, da gori navedeno prislovico pozna le nemški jezik; ne mislimo tu prnve Nemce, med katerimi je poštcnjakov kot pri vsakem narodu. V tnislih imamo naše spodnještajerske nemšku- tarje, ki so pravi mujstri ovaduštva; seveda brežiški nemškutarji v tem oziru zaslužijo lävorov vencc. KaJnrkoli čutijo, da se Slo- venci začno gibati, tedaj pa začne deževati ovadb; nobena oblast ni varna pred temi zlobnimi in ostudnimi ovadbami; nadlegu- jejo vse oblasti, politične, sodne, finančne oblasti i. t. d. Vsaka malenkost se iztakne, katero je kak Slovenec zakrivil, za vsakem oglom špi- joni vleeejo na uses« posamezne besede. Mestni urad pa kuje ovadbo na ovadbo, in ovaja vse po vrsti, kar mil pride pod uma- zane prste: uradnike, zasebnike i. t. d. Zlasti uradnike imajo ti ovaduhi na piki, vedoč, da imajo v vsakem uradu svoje somišljenike — ovaduhe, ki preže na take stvari kot hu- dič iiä gresno duso. Eksekutivna oblast teh ovaduhov so nemčurski odvetnik v Brežicah in gotove oblasti, kjer je princip, vsakega Slovenca zasiti in s tem Slovencem usta zamašiti. Saj se ti ovaduhi sami hvalijo, da se njim ne sme las skriviti. "l'o lahko dokažemo s pričami. Toda gospodje se v svojih računih zelo motijo, kazenski zakon nima dovolj kljukastih paragrafov, ki bi nam mogli ustn zamašiti. Mi smo pripravljeni na vse druge žrtve kot nam jih hočejo naložiti ovaduhi. Nam je naša stvar presveta, da bi se dali prestrašiti po takih sramotnih sredstvih, ka- terih se morejo posluževati Ijncije, ki ne za- služijo, da imajo človeško podobo. Mi, Slo- venci smo vneti za odkrit boj z mečem, ne pa za zavratni boj z boJalom. V vojski se vsak ovaduh obesi na drevo, ker ne zasluži častne smrti s kroglo; pri nas pa ovaduhi prosto tekajo po mestu in se celo bahajo, češ, danes smo zopet enega Slovenca zašili. Fej, stokrat sej, ova- duhom in njih zasčitnikom ! Toda stvar ima drugo lice, če Slovenec gre na sodišče ali drugam in stori resnično ovadbo — Slovenci napravijo samo re- snične ovadbe — ako se že drugače ne moremo braniti zoper napade na cast, po- štenje in celo osebno varnost, tedaj pa ti ovaduhi zakričijo, češ, da se jim krivica godi, da jih preganjamo.' Toda mi se tega orožja poslužimo le redko in edino le v svojo obrambo ; nko pa se tega orožja po- služimo, potem izrabimo le resnične stvari, ne pa izmišljene malenkosti. Naši nemskutarji, n. pr. ovadijo vsak slučaj kolportaže, t. j. nedopustne delitve tiskovin kot časopisov, letakov, četudi so vse stranke v parlamentu edine, da je treba tisti § 23. tiskovnega zakona takoj odpraviti, ker ne dela čast moderni državi. Naši nem- skutarji tečejo ovadit, če kdo odpre pismo brez naslova s fakturo, če kdo s kakim javnim organom nekoliko pretrdo govori, če kdo policaja prehudo pogleda, če se kdo policaja dötakne, policaj je sploh sveta oseha kakor pri drugih narodih rnzne živnli, nn nr na TurSkem. Fej, takim ovaduhÖmT! LISTEK. llpor posousliih kcto'j 1.1S73. Spisal St. Lapajnc. Konec. K popisu organizacije kmctske vojske smemo pridati, da so imeli tudi s\'ojega pisarja Drmbčiča (I)rmačiča po Senoi), sestavljal pa jim je pisanja, med njimi ona, katera so hoteli poslati vladarju v potrdilo, brdovški župnik, Ivan Babič. Pötelihovo pero je bil<> /naiuunjc upora; kadar sc je pokazalo v vasi, tedaj so se dvignili vaščani, zateknili zimzelen za klobuk in hajd do Brdovca, kjer se je zbirala vojska, in potem — v boj zoper gospodo za svojim ciljem. Ali za katcrim ciljem ? Kateri namen je iinel kmetski upor? " Pred vsem odstraniti one vzroke, ki so grt provzročili. In tu se moramo varovati, da ne navedemo za vzrok, kakor starejši zgodo- vinarji, edino le Tahija in njegovo nečlo- vesko, recimo živinsko ravnanje s podložniki. Tahi je dal pnc neposredni povod k hip- nemu vzbruhu vstaje, ali da je menila vstaja uničiti le njega in njegovo gospodstvo, bi veliko preozkosrčno trdili. Zakaj pa bo se upirali tudi kmetje, ki niso sluzili Tahiju, ki njegovega biča niso občutili ? Težko, da edino iz ljubezni do svojih sotrpinov, upirali so se ker so vsi Zajedno hoteli porušiti celi zistem gospodstva plemenitašev nad podložnimi kmeti. Uprli so se to in ono stran Sotle in Save, uprli so se celo tarn, kjer jim oseba gospodarjeva ni bila ravno najzopernejša (na pr. Turn); nli dvignili so se, ker gospo- dnrja sploh niso več hoteli. Načelni cilj upora je bil tedaj, podreti nepravicno, često brezmejno, edino zgodovinski utemeljeno, nadvlado gospode nad podložnimi. Nnjhujše je prizadelo podložnike izterjevanje davkov. Svojo telesno moč je takf) dal kmet svojemu gospodu na razpolago; ako je ta vrhu tega zahteval od njega, česar irrn ni mogel dali, ker je ni imel, — denarja in mu ju za odškodnino odpeljal živino, orodje, celo otroke v roboto, — tedaj je prekipela čaša! Do konca XV. stoletja so hodili v držnvno vojsko graščaki sami na čelu svojim podlož- nikom - vojakom; ali pozneje se jc to spremenilo. Vojske so se znčele nabirati iz plačanih vojakov, ki so se z vojskovanjem pečali s kakim obrtom in bili veliko izurje- nejši. Grasčaki, katerim ni bilo treba več iti osebno v vojsko, so plačevnli primerno odškodnino; kmalu pa si pridobili od vladarja predpravice, da jim tudi te odskod- nine samim ni bilo treba placevati, anipak Zahtevajte in razširjajte povsod „Posovsba Stražo!" Ti ovaduhi so zelo previdni. Price dobe, če ne vem kaj stane; price imajo seveda vedno s sabo, če pa jih ni, pa jih napravijo. Pri sodniji pa tako gladko govorijo kot — iz bukvic. Fej, takim pričam! Toda take ovadbe nas ne plaše, če nam jih vsak dan naprtijo. Pač pa se bomo bra- nili s poštenim orožjem, ne pa s protiovad- bami, v kolikor niso potrebne v obrambo. Le naprej še delajte ovadbe, le naprej nas še obrekujte «Der grösste Schuft im ganzen Land, das ist der Denunziant !> Mi vstajamo, in Vas je strah! Dp. H. Riesthfller - dobrotnih bPBžišhega mesta. Leta 1900 je objavila «Domovina> v št. 59 neki dopis iz Brežic, baveč se z ne- čuvenimi razmerami, ki so bile zavladale od one dobe v brežiški «šparkasi>, odkar so stari ustanovitelji — Slovenci in Nemci — izstopili iz tega zavoda, prepustivši mesta mladim, neveščim močem, katerim se je bil postavil na čelo bivši notar dr. Wiesthaler. Nove moči — Nemci slovenskega po- koljenja se odlikujejo po strastnem sovraštvu do krvnih svojih bratov, ljubijo pa denar in dobiček, naj jim dohaja še iz tako žuljevih slovenskih rok. Pod vplivom dr. Wiestha- lerja so se jela iztirjavati vecja posojila, osobito od slovenskih občin: Bizeljsko, Ka- pele, Mostec in dr. samo v ta namen, da se je moglo zalagati s posojili brežiške pur- garje na zastave povsem dvomljive varnosti, dočim so morali slovenski vlagatelji po več tednov čakati na izplačilo svojih vlog. Omenjeni clanek v «Domovini> meni konečno, da ni odobravati iz gospodarskega staJišča to ničvredno postopanje brežiške «šparkase», ki je pa iz narodno-političnih ozirov jako dobro došlo, kajti brežiško hra- nilnico zadene v tistem hipu bela smrt, ko bo izginil zadnji slovenski vinar iz njenih racunov. Te besede so prejkotslej aktualnega pomena za brežiški okraj, kar nam je dalo povod, da se bavimo tudi tu s to zadevo, osobito ker je ž njo v neposredni zvezi bivši brežiški notar dr. Wiesthaler, največji nasprotnik slovenskega življa v našem okraju, posebno pa brežiškim Slovencem. Zoper «Domovino» uvedel je dr. Wies- thaler tiskovno pravdo, ki se je sicer kon- čala z obsodbo odgovornega urednika, ki je pa stala občinsko blagajno v Brežicah stro- škov nad 1G00 K. V tej pravdi je zmagal dr. Wiesthaler s pomočjo znane celjske porote; v prvi vrsti se pa mora zahvaliti za zmago svojemu sorodniku, bivšemu okrajnemu glavarju pi. Vistarini, ki je uradoma ščitil s sijajnimi spričevali brežiško «šparkaso> ir. svojega ljubljenca notarja-sorodnika. Vrana ne izkljuje vrani oči. Kako veljavo imajo Vistarinijeva spri- čevala, o tern si je slovenska javnost danes, ko se je doigral strahoviti polom v glavar- jevem uradu, popolnoma na jasnem. Boj zoper «Domovino» so plačali torej Brežičani s svoto po 1600 K in to je bila prva dobrota dr. Wiesthalerja. — Vredno je, da jih naštejemo še nekaj. Brežiška mestna občina je volila od nekdaj pri volitvah v okraj ni zastop v sku- pini veleposestva, to pa po krivici, ker se ji je popolnoma protizakonito upošteval da- vek od mestne dobrave v Bukošeku, ki ni bila lastnina brežiške občine, ampak bre- žiških meščanov. Razume se, da so Slo- venci vedno ta glas izpodbijali, ne da hi dosegli pri znanih nazorih naših političnih oblasti opravičeni vspeh. Tern večnim pritožbam od slovenske strani je napravil dr. Wiesthaler enkrat za vselej konec na ta-le nacin: Brežiška občina je vložila tožbo zoper lastne meščane na priznanje lastninske pra- vice do dobrave v Bukošeku. Tožbi — od- biti v prvi inštanci — je ugodilo na največje začudenje vrhovno sodišče, vsled česar so meščani zgubili dobravo, mestna blagajna je morala pa plačati stroškov nad 2000 K. Meščane spraviti ob lastninske pravice, ogromne stroške pa plačati iz njihovih do- klad — to je bila dr. Wiesthalerja druga dobrota. Brežičani naj postavijo v zahvalo temu možu spornenik, pa le tak, kot ga priporoča stara brežiška korenina — meščan Šilic. Slovenci so imeli od leta 1900 do 1903 večino v okrajnem zastopu v svojih rokah in niso se prav nič dali komandirati od nemškutarske manjšine, v kateri je sedel notar Wiesthaler kot vodja. Ko je zapazil, da se ne dajo Slovenci vpreči v njegov jarem, izstopila je po njegovem povelju manjšina do zadnjega moža iz zastopa, ra- čunjajoč na to, da postane slovenski zbor nesklepčen in da propade s tern slovenski zastop samobsebi. Mož.' ni bil posebno podkovan v zakonskih določbah. Ko so Slo- venci ne glede na izstop nemškutarjev skle- nili, naj se imenuje g. dr. Strašek zdrav- nikom za okrajne uboge proti stalni letni plači po 1500 K, intrigiral je dr. Wiesthaler z dopustnimi in nedopustnimi -sredstvi, da bi spravil ta sklep ob veljavo. Pa zaman. Po več ko triletni pravdi zmagala je pra- vična stvar. Okrajni zastop, v katerem so med tem časom zavladali zopet Nemci, pla- čati mora vse zaostale prispevke gospodu dr. Strašeku, pokriti mora dalje ogromne stroške nad 3000 K, katerih so tudi Breži- čani deležni. Če se pomisli, da je v zadnjih treh lctih okrajni zastop namesto od Slovencev določenih bornih 1500 K plačeval nad 5000 K zdravniških stroškov na leto, od katerih pri- pade največja svota na dr. Höllerja, zračuna se pač lahko, daje oškodovan brežiški okraj, oziroma davkoplačevalci v tej dobi na zdrav- niških stroških za najmanj 7500 K na pravdnih stroških nad 3000 „ in na povračilu g. dr. Strašeku okroglo 1200 „ skupaj torej nad 11.700 K Vidite, davkoplačevalci v brežiškem okraju, tako se je gospodarilo z vašimi novci po navodilu notarja Wiesthalerja in njegovih podrepnikov. Za izvanredne zasluge je imenovala tega moža neka občina tarn doli ob Sotli častnim oočanom, — Bog ji odpusti ta narodni greh ! O ostalih zaslugah Wiesthalerjevih za Brežičane, o zaslugah obstoječih v zgradbi slavnega «pufštajna» in v preganjanju bre- žiških Slovencev, napišemo morebiti prihod- njič kaj več. Dobro je, da obdržijo brežiški «purgarji> vse cine slicnih svojih slavnih mož v trajnetn spominu, koristno je pa tudi, da vidijo slovenski krajani v pravi luči svoje brežiške nemške dobrotnike. Domače novice. Našim čitateljem in naročnikom! Opozarjamo, da se bode list pošiljal od se- daj naprej le narocnikom ali onim ubož- nejšim, ki nam naznanijo, da lista ne mo- rejo plačati, žele pa ga obdržati. Menimo so jo prevalili na rame svojih podložnikov. In ti novi davki so hudo mučili kmeta, tem bolj, ker je graščak pri iztirjevanju davka v imenu viadarja s a m z a s e hotel napraviti in tudi napravil več ali manj dobička. Zoper to posredno bero cesarskega davka po grajščin- skih iztirjevalcih, se je dvignil kmetski glas. Ali z odpravo obstoječih krivic se kmetje niso mislili zadovoljiti, gledali so dalje v prihodnjost. Na podlagi tega novega vira ne morem nič zanimivega podati v tem pogledu ali povem, kar je sicer zgodovinsko uteme- ljeno. Doli proti Zagrebü so namreč težili — tako kaže smer Save, — sami so se hoteli braniti Turka, vrh tega pa še dati «cesarju, kar je cesarjevega.» V tradiciji naroda pa živi še jeden lep spomin, spomin na «Gubca kralja>. Neko sveto navdušenje prevzame narod, kadar mu Zagorac zapoje o njegovem «kmetskem kralju», kateremu so po udušenem uporu na sv. Marka v Zagrebu ovenčali glavo z železno razbeljeno krono — v spomin na njegovo kraljestvo. Ali zgodovina te tradicije ne utemeljuje. Gubec je pač bil duša upora, recimo «kralj upora», ali da bi bil hotel biti kralj v že obstojecem kraljestvu, torej proti- kralj, to spričujejo viri ravno nasprotno. Zakaj pa so se zbirali uporniki pod zname- njem cesarskega grba, zakaj so želeli cesarju plačevati davke in imeti cesarsko namestnijo v Zagrebu? Zanimivo pa je, slediti pripovedovanju Šenoe, kako so volili Gubca kraljem in pri tem posneti one pojme, katere so imeli o svoji bodoči državi. Prosti so hoteli biti od nadvlade graščakov, prosti so hoteli ostati tudi v lastni državi. Njih vladar, domačin, ne bi smcl biti nobcn absoluten vladar. Kmetski upori leta 1515., 1573. in v manjših pojavih tudi še v poznejši dobi do srede XVII. stl. so jeden najlepših delov iz socijalne zgodovine slovenske. «Prostost, enakost in bratstvo», je bil glas francoske revolucije, «ravnopravnost vseh zemljanov» zahteva današnji socijalizem, za isto veliko idejo so stremili kmetski upori. Niso imeli uspeha, temeljiti preobrat v socijalnem stanju kmeta zvršil se je še le dobrih 200 let pozneje, deloma pod cesarjem Jožefom II., deloma še le 1. 1848. Dvojnega pa se le učimo iz kmetskih uporov, akoravno brez- uspešno. Prvič so naši pradedje nastopili skupno, oni se niso le navduševali vzajemno za eno misel, oni so tudi delali skupno za vresnicenje te misli. Ni jih ločila Sotla: bili so jeden narod ta in onostran Sotle. Ločiti bi jih mogla Sava — široka je in mostov ni bilo; ali tudi Savo je premostila njih bratska ljubav, njih bratsko delo. Isti smoter ki je vodil kmetski upor 1. 1515: «Le vkup, le vkup, uboga gmajna», mora nas voditi še dandanes. Le vkup ti milijon slovenski in par milijonov Jugoslovanov v boju zoper milijone sovnižnika! Priloga „Fosavshi Straft" St. Y iz'l. 1907. pa, da vsakdo lahko utrpi dve kroni na leto. V'si dopisi, naročila i. t. d. naj se posiljajo na naslov: «Posavska Straža» v Brežicah ali Krškcm. Naročnino pobira iz prijaznosti Uidi tvrdka ITrsic & Lipej v Brežicah. V prihodnji številki začnemo priobčevati del znamenite povcsti hrvatskegn pisatelja Av- gusta Senoa: «Seljačka buna», to jo kmečki upor ali Stara pravda. Priobčili bomo zadnji del to povesti, ki se godi 1. l.r>73 in pozncje v Brežicah, v Krškem, sploh v krajih ob Savi in Sotli. Povest bode izhajala celo leto. Tudi nam je obljubljena daljša razprava o zadružništvu v našem okraju. Ohcinski odbor v Brežicah je v svoji seji dne 'M. docembra 1006 sklenil, odobriti račun za 1. 1000, prositi na želozniško mi- nistrstvo, da se postaja preloži v mestno ozemlje, nemški ljudski soli podeliti 50 K y.& božičnico, dovoliti nnmestniku oglede za meso Kar. Hribarju meseeni prispevek 10 K, mizarju Jožesu Klabutscbarju dovoliti napravo vodne scsalke v strugi. Kakor sc vidi, naš občjnski odbor prav pridno «deluje» ; ali se izplaea za take ma- lenkosti sejo sklicevati ? Ali ti mogočni go- spodje nič pametnejšega ne «pogruntajo ?> Pesek v oei za nerazsodne Ijudi je prošnja, da se naj postaja prestavi v mesto. Zaknj pa so svoj čas ravno kratkovidni brežiški «purgarji» silili, da mora postaja zunaj mesta biti; ali so se tudi že tedaj Slovenccv "bali in železnice, ki bi jib pripeljala? Žetimo veliko vspeha tej prošnji ; kar pa se ni dovolilo drugim^vecjim bolje uprav- ljeniin mestom, se bodo težko dovolilo Brežicam, iz katerih so scdanji gospodarji napravili že pravo vas v primeri z drugimi mesti. Dovoljeno naj bode vprašanje, ali je v proracunu za I. 10O(>. tudi par tisoč kron, katere je občina Brežice v vodo vrgla za bataljon vojakov o priliki binkoštne jugo- slovanske sokolske slavnosti ? Verujcmo, da jili mestni očutje niso iz svojega žepa plačali in da jih bodo naprtili davko- placevalcem. Ali je v mestnem proracunu tudi postavka za par podplatov, katere je mestna občina plačala nekemu učitelju na ncmski ljudski soli; ta je namreč bos okrog hodil, kcr je svojo plačo po beznicah zapil. Ali je v mestnem proracunu tudi tisoč kron, katere je obcina v vodo vrgla za frank- Drugič pa spoznamo iz zgodovine kmctskih uporov, ker lcži energija naroda, ki jc edina sposobna krepko nastopiti proti krivicam, narodu se godeeim. Tarn v jedru naroda, med prostim kmetskim ljudstvom, tarn med mirnimi Posavci se je rodila ona moč, ki se je vsaj upala nnva'liti na staro- davne, trdnc gradove. — - Ni imela uspeha, in graščaki so se norčevali iz njih boja za «staro pravdo» ; ali ne zabimo, norcevali so se po boju, v boju pa so klicali vse svetce na pomoč! Priprosto, neokuženo, vedno le za pra- vico stremeee k m e t s k o 1 j u d s t v o je tedaj v narodu tista sila, ki more edino proizvajati učinke. C'uvajmo to silo, mno/.imo in ostrimo jo z vsemi poštenimi sredstvi naprednega duha; in pa ¦- vrnivši se med njo — ne izrabljamo jo v malenkostne namene kake vaške politike; zakaj ona je namrnjena, pa tudi sposobna za — veeja dela. Le vkup, uboga gmajna! furtarice, pruske zastave o priliki otvoritve mostu ? O priliki otvoritve cesarja Franca Jozcsa I. mostu , se je po našem mestu kar tema delala od teh pruskih cap, ka- tere je občina naročila in usiljevala po vseh hišah. Lepi patrijotje so ti naši mestni očetje; seveda most imenujejo po našem presvitlem cesnrju, razobesijo pa zastave pruske države, ki je najhujša sovražnica naše Avstrije. Na zunaj se hočejo hliniti kot udane patrijote, doma in v sreu pa so Prusaki! Dalje,t občina Brezice ima odprto roko samo za otroke na nemški soli, otrok na utrakvistični (slovenski) soli pa ne pozna, pač pa ji zelo diše novci starišev teh otrok ! So lang' s geht! Vodjem okrajnega glavarstva v Bre- žicah je baje doloeen c. kr. nadkomisar grof Walter AUems v Gradcu. Mesto okraj- nega glavarja se bode baje pozneje desini- tivno zasedlo. Naj bo novi vodja provizoričen ali definitiven, mi bodemo od njega brez- obzirno zahtevali, da z našim ljudstvom vedno pravično postopa, da spoštuje in varuje naše narodne pruvice, da uraduje slovenski, da se ne da vpreči v nemškutar- ski voz. V prihodnji številki prinesemo obširno navodilo za občevanje z uradi v jezikovnem in drugih ozirih. Pozor, župani in drugi veljaki! Govorite z novim okrajnim glavarjem vedno le slovenski; ako vns ne bode razumel, pa mil obrnite hrbet. Mi vas bodemo izdatno podpimli. Pri zadnjem zborovanju brežiško-sev- niskega učiteljskega društva dogovorili so se navzoči solski voditelji, da bodo v pri- hodnje z okrajnim šolskim svetom sloven- sko dopisovali. Upama, da to store tudi šolski voditelji, ki se tega zborovanja niso udeležili. Solski vodja tukajšnje petrazrednice je še vedno vpokojeni nadučitelj Ornik, ki je tudi državnega pravdnika namestnik, odbornik brežiške mestne hranilnice ter oskrbnik his iste hranilnice. Vsled pre- obilnih služb ne more šolskega vodstva povoljno opravljati. Vidimo ga le redko- kedaj v solo iti, kjer se par minut zamudi. Ni se čuditi, da se slišijo tožbe o nedostojnem obnašanju šolskih otrok, ako jih vzgojujejo slovenski odpadniki, kakor Svetlin, Schittnig in drugi, ki nimajo srea za blagor sloven- skih dec. Gospodu Orniku svetujemo, da naj rajsi svojo službo kot vodja vestno opravlja, kakor pa da se z agitacijo peča, sicer pa bodemo govorili o intrigijah tega gospoda prihodnjič več. Na tukajšnji ncinski šoli je nastavljen učitelj Rentmeister, ki pa svojemu imenu ne dela nikake časti. Od mestne občine dobiva podporo kar in natura, kupila se mu je obleka in obutev, menda v zaslugo, ker je lansko leto parkrat precej po pričetem podu- ku poslal licence domov^ — ker so mu vinski duhovi preveč nagajali. Ta gospod občuje posebno rad s svoji mi pobratimi — tukajšnjimi policaji, ter njim enakimi sloji. Ubogi otroci, ki imajo take vzgojitelje. Smrtna kosa. Umrla je po kratki bo- l^zni gospa Elizabeta Wutt roj. Drobež, so- proga c. kr. davkarja g. Simona Wutt v Brežicah. Pogrcb se je vršil dne 7. t. m. popoldne ob ogromni udeležbi. Slovenski pevski zbor je pred hišo žalosti in na po- kopališču zapel par žalostink. Spoštovani rodbini naše najiskrenejše sožalje! Novi hotel zraven kolodvora v Sev- nici, ki je dosedaj veljal kot nemški «Heim» je kupila gospa Marija Mraz. Vknjižena ter- jatev «Südmarke» 16.000 K se plača; «Siid- marka» je izgubila svojo nevknjiženo pred- kupno pravico. Ako ne bo hotel zopet le gnezdo sevniške nemškutarije, ampak do- stopen vsakemu brez razlike narodnosti, potem zasluži izdatne podpore s strani Slo- vencev. Pri nakupu je sodelovala stavbena zadruga «Lastni Dom» v Brežicah. Stavbena zadruga „Lastni Dom" v Brežicah je kupiJa hišo gospe Marije Mraz med lekarno in hotelom Adamus. Načelnik obrtne zadruge brežiske g. Heinrich Klabutschar, klepar in krčmar v Brežicah, neče slovenski znati. Ko je gosp. Holy prinesel v potrdilo delavsko knjižico svojega pomag/iča, zavrnil gaje Klabutschar, da ne podpiše slovenskega potrdila, češ, da ne zna slovenski. No, kleparju in kremarju Klabutschar bodemo prav kmalu odvzeli breme nucdnika ol)rtne zadruge; tudi slovenski mu ne bo treba znati, če Slovenci podpijamo le svo- jega kleparja in svoje kremarje. Berite in- serat «Svoji k svojim !> Mestna hranilnica v Brežicah kupuje hiše, oziroma posojuje kupcem hiš v Breži- cah, ne le pupilarno varno, kakor zakon veleva, ampak kar celo vrednost hiše in še več; resevati je treba nemško posest in nemsku- tarje. To je menda edini namen hranilnice, četudi zraven vse popoka. Kadovedni smo, koliko časa bode trajalo še to pogubonosno gospodarstvo, koliko časa bodo to početje mirno gledale oblasti, zlasti sodišče, ki v hranilnico vlaga otročji denar, koliko časa bodo to trpeli vlagatelji. Pozor, kdor je prizadet, da ne bo pre- pozno! Desetletnico službovanja v nauem okraju praznuje letos c. kr. deželne sodnije svetovalec, gospod Josip Sitler. V teku svo- jega desetletnega službovanja kot okrajni sodnik in svetnik si je pridobil splošne sirn- patije celega okraja, zlasti med kmečkim ljudstvom, kateri ima v njem vzornega sod- nika, najboljsega svetovalca in odkritega pri- jatelja; on je bil v uradu vedno nedostopen za nacijonalne spletkarije, vedno strog, pra- vičen, obenem nasproti strankam konci- jilanten in ustrežljiv. Jzven urada pa se ne boji pokazati, da je sin slovenske matere. Z eno besedo: bil je in ostane vzor urad- nika. Bog ga ohrani se dolgo vrsto Jet na- šemu ljudstvu! Beli su/.nji so Matheisovi delavci in delavke, zlasti v jajcn«m skladišču. Delavke služijo na dan po 1 K 20 vin. reci: eno krono dvajsot vinarjev, L j. ravno dovolj, da se ne more ne živeti in ne umreti. S temi krajcarji si morajo plačati stanovanje in hrano ; zjutraj pridejo po 1—2 uri daleč peš, potem pa se mučijo od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer s presledkom 1 uro opol- dan in pol ure popoldne. Poleti raorajo prenašati grozen smrad, tako da jih mnogo zboli in umrje vsled bolezni na pljučah. O moralnih razmerah v tej mučilnici hočemo prihodnjič kaj več povedati Semia obrtna oblast vid^ na deželi vsako — gnojisče, pri g. Francu Matheisu, trgovcu v Brežicah, pa je slepa. Svarimo stariše, da naj ne izpo- stavljajo svojih otrok takim nevarnostim. Zaročil Be je gospod Fran Lipej, na- rodni trgovec v Brežicah, z gdč. Ljubico Lipold iz Žalca. Čestitamo najiskrenejö! Bivsi okrajni glavar Julij pi. Vistarini je vpokojen; naseli se stalno na Dunaju. Zadostovala je že preiskava na okrajnem glavarstvu v Brežicah, da je dobil plavo polo; prihodnji vodja okrajnega glavarstva bo imel dovolj dela, da ta Angijev hiev očisti. V kozjanskem okraju se ni vršila pre- iskava, ker je bila nepotrebna vsled očitne resničnosti svoječasno objavljenih sleparij. Stvar poslancev in prizadetih občin je, da od vlade zahtevajo povrnitev povzročene škode pri posameznih kmetih. Novi vlak začne voziti počenši s 1. majem 1907 na progi Zidani most in Zagreb; novi vlak bo mešanec, ki bo od- hajal iz Zidanega mosta približno ob 8. uri zvečer. Uboj. V nedeljo dne 13. t. m. zvečer sta se na potu domov sprla brata posestnika Franceta Rožman iz Cundrovca; bila sta gotovo precej vinjena. V prepiru je eden brat drugega z nožem zabodel v trebuh tako, da je še isto noč umrl v brežiški bolnišnici. Tudi preživeci brat je poškodovan. Brežiški špecijalisti ali žalostna sto- rija o konju. Nedavno se je v Brežicah pripetil ta-le slučaj: Konj odličnega brežiš- kega meščana oboli. Kličejo zvečer brežiš- kega živinskega zdravnika v pomoč. — Drugi dan zjutraj konj — crknjen. Tretji dan živinski zdravnik plača posestniku 400 kron za — crknjenega konja. Mi vprašamo: častiti gospod živinski dohtar, ali ne bi bilo bolje, da vzamete knjigo v roke in se učite konjskih bolezni, kakor da si po slovenskem ozemlju trkate na prsa in nas izzivljajte ob vsaki priliki s tern, da se proglašate Vse- nemcem in častilcem prajzovske države!? Maslo na vaši c. kr. uradniški glavi vže teee; ako vam drago, bo še bolj teklo! Gospodarstvo v Pufštajnu. Dosedanja najemnica, gospa Wregg ni bila vee po volji nemškutarski gospodi, ker je v gostilno pri- vabila preveč slovenskih kmetov. Novi odbor jo je odslovil, nastavil novega gostilničarja, ki ne razume besede — slovenski, mu na- ročil, da sme v gostilni trpeti le — nemšku- tarje in si je delo tako-le razdelil: Kapo Pufštajna dr. Janesch in njegov namestnik Pricklmaver, podnačelnik okrajnega zastopa, odganjata — slovenske kmete in delavce, češ, da prinesejo preveč nesnage z slovensko govorico; nemškutarski trgovec Costa (ki se v Jesenicah Slovenca dela) skrbi za — košto, živinozdravnik Fischer nadzoruje meso in konje; gg. Schütz in njegov tovariš založnik Reiningshausove pive, nadzorujeta sobe in osobje obojega spola. Pred par dnevi je mestni stražnik po naročilu krčmarja nc- kemu gostu zagrozil z aretacijo, ker je slo- venski govoril. Brežiški „Sokol" je čisti dobiček od igre «Cigani» K 55-— naklonil ubogim šo- larjem brežiške okolice, in dohodek prosto- voljnih darov za Gregorčicev spomenik ob priliki Gregorčičevega večera 13. t. m. v znesku K 50*— naložil v brežiški posojilnici. Narodna tvrdka Uršic & Lipej v Bre- žicah je darovala dijaški kuhinji v Celju 10 K, namesto venca pokojni g. Elizabeti Wutt, soprogi c. kr. davkarja v Brežicah. Častnim obcanom je občina Zakot (okolica Brežice) imenovala c. kr. deželno- sodnega svetnika g. Josipa Sitterja o priliki desetletnice delovanja v našem okraju v priznanjc njegovih zaslug. Obenem se mu je izročila diploma po deputaciji občine Zakot. Protcstanti v Brežicah so gg.: dr. Karl Leuschner, upravitelj grajščine, dr. Josip Oswatitsch, c. kr. sodni pristav in Rihard Kniewasser, urar; prvi je protestant že od rojstva, druga dva pa sta odpadla od kato- liške cerkve pred par leti. Nezaslišano. Nemški časniki se že cel teden sem zgražajo nad činom, ki ga je za- krivila nemška gospa Marija Mraz v Brežicah. Kakor smo poročali že na prvem mestu, je prodala svojo hišo, ki stoji med lekarno in hotelom Adamus, najboljšemu kupcu ki je bil — Slovenec, namreč stavbeni zadrugi «Lastni Dom» v Brežicah. Sedaj ji opona- šajo, kaj so Nemci vse dobrega stcrili. Lepa nemška čednost to očitanje! Vsa ta jeza pa izvira od tod, ker niso mogli dobiti hiše za slepo ceno v roke, in ker bo moral iz hiše nemški pek. Osebna vest. Gospod dr. Anton Vičič, c. kr. okrajnt zdravnik v Brežicah je pre- stavljen v Gradec k namestništvu ; na njegovo mesto pride g. dr. Peter Jokits iz Grodca, dosedaj sanitetni osistent pri namestništvu. Ribnica -Brczice. V Ribnici na Kranj- skem, kjer se dela «siiha roba> imnjo vsi posestniki pozimi okna s slamo zadelana, le župan — z gnojem. V Brežicah pa imajo vsi posestniki hiše z opeko ali vsaj z deskami krite, samo župana Avgusta Faleschinija hisa je s slamo krita. Clan slovenskega dijaskega drustva „Triglav" v Gradcu je bil svoj čas župan nemških (?) Brežic Avgust Faleschini, ko je še «študiral» v Gradcu. Studiral je toliko časa, da ni postal druzega nego posestnik hiše s slamnato streho v Brežicah, «slam- nati» župan (pravi župan je namreč občinski tajnik) in oskrbnik svoje sorodnice — po- sestev. Razglas uradnih dnevov v letu 1907. V letu 1907 vršili se bodo za občine sod- nijskega okraja Kozje in S'evnica naslednji uradni dnevi: Kozje: dne 11. prosinca 8. svečana, 8. sušca, 12. mal. travna, 10. vel. travna, 14. rožnika, 12. mal. srpann, 9. vel. srpana, 13. kimovca, 11. vinotoka, 8. listo- pada in 13. grudna. Sevnica: 15. prosinca, 15. svečana, IT), sušca, 15. mal. travna, l«r>. vel. travna, 15. rožnika, 15. mal. srpana, 10. vel. srpana, 10. kimovca, 15. listopada in 10. grudna. Uradni dnevi v Brežicah vršili se bodo vsako sredo in soboto od 9. do 12. lire do- poldne, izjemoma praznikov. Uradni dnevi v Podčetrtku in na IMa- nini vršili se bodo samo v potrebnem slu- eaju in z obenimi razglasi pravočasno na- znanili. Srečkanje za letošnji glavni nabor tukajšnjega okraja za I. letni razred, to je za vse one naborne obvezance, kateri so rojeni leta 1880 in so pristojni v eni ob- čini sodnijskega okraja Brežice, Sevnica in Kozje, vršilo se bo v četrtek dne 17. pro- sinca 1907 ob 9. uri dopoldne v uradnih prostorih c. kr. okr. glavarstva v Brežicah. Rojak — slavljenec. V tiskarni družbe sv. Mohorja je slavil te dni gosp. Ivan Tršelič petindvajsetletnico svojega sodelo- vanja pri «Miru>. «Mir» je dokončal s zadnjo 1. štev. svoje petindvajseto leto in g. Tršelič je bil tisti, ki je vseh petindvajset let nepre- trgoma stavil «Mir». Pač smemo reči, da take petindvajsetletnice še ni bilo na Slo- venskem. Uslužbenci tiskarne so jubilanta pocastili s skromno slovestnostjo, izročivši mu venec z napisom, a s primernejšim darilom ga je obdarilo lastništvo in uprav- ništvo «Mira», s katerim vzajemno deluje že tako lepo vrsto let. G. Ivan Tršelič je rodom iz Cateža na Dolenjskem. Vstopil je v tis- karno druzbe sv. Mohorja dne 11. februarja 1. 1872 kot erkostavec ter je v tej službi ostal neprestano do danes, torej že skoraj 35 let. Nekaj casa je bil tudi odgovomi urednik «Mira». G. jubilantu želimo še mno- go let čilega zdravja. Trgovec P>anc Matheis v Brcžicah je dal svojo heer protestantu v zakon! Za Brežice se išcejo obrtniki: kolar, urar, steklar, kovač. Pričakovati imajo dober zaslužek. Prosimo za ponatis! SomišljEniki in brolci „Posavshe Strezc!" S tem se Vas uljudno vabi, da se čim preje naročite na nas list. Tisti dve kroni lahko vsakdo utrpi, s tem pa tudi veliko pripomore k narodnemu delu. Torej somišljeniki in bralci «Posavske Straže», sežite v žep in odrinite tisti 2 kroni za narodno, res prepotrebno delo! Obenem pa pridno agitirajte za nas list in ga razširjajte povsod. Torej na delo za dobro stvar! Krške novice. Krčani in okoličani! Ali ste se že naročili na „Posavsko Stražo"? Kdor se še ni, naj to nemudoma stori! Prihodnja številka sc poslje le naročnikom. Tcrjali nc bomo nikogar, kdor se zanima za list, si ga bo tuüi omislil. Silvestrov vcčcr v Krškcm. Kritik je res revež. (.'e kritizira, jim ni prav, pravijo: kdo ga je pa klical, kaj se pa briga za nas; če pa Človek nič ne omeni, pa porečejo: nihče se ne zmeni za nas. Vrag jim ustreži! Tako je kritika igre «V Ljubljano jo dajmo!», ki se je objavila v zadnji «Posavski Straži>, zelo kri razburila nekaterim nihločutnežem. Seveda čisto brez vzroka. Kritika je bila pisana zgolj iz namena nekoliko opomniti nekatere, da sc vejo v prihodnje ravnati, ne pa kate- rcga izmed teh razžaliti. Zato pa izjavljam na tem mestu, da nisem imel namena ka- teregakoli žaliti s tem, ali niorda zasejali prepir v družabno življenje, pač pa je bila moja vroča želja, da se isto kolikor mogoče oživi. Seveda, če nekateri ne razumejo, ozi- roma nočcjo razumeti, potem jim ne mo- rem pomagati. V bodoče pa bom že pazil, da izostane vsaka najmanjša kritika in — basta. Kritikus. Opozarjamo šc cnkrut na obč. zbor narodne čitalnice, ki se vrši v soboto 19. t. m. ob 8. uri zvečer v čitalniški dvorani. — Pred zborovanjem se uprizori veseloigia «Medved snubač». Vstopnina prosta. Vstop je dovoljun udom in po njih upeljaniin goslom. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Odbor. Odbor narodne čitalnice in tel. drušlva «Sokol» v Krškem se darovalcem dobitkov za Silvestrov večer in vsem damam iu gospodom za sodelovanje najtoplejc zahva- Meščanska garda v Krškem priredi v necieljo, dne 27. t. m. veselico v salonu g. Schenerja. Začetek ob 8. uri zvecer. Vstop- nina 1 K. Svira sekstet iz Ljubljane. Vcselica gasilnega društva v Krškem, dne G. t. m. v gostilni g. Jermana je izpadla nad vse pričakovanje. Toliko gostov že več let ni bilo; vsi gostilniški prostori so bili natla- čeno polni. Na vsporedu je bil šaljivi bazar, prosta zabava in obligatni — ples, ki je trajal puzno v noč. Biln je prava ljudska veselica, ki se gotovo ponaša z lepim gmotnim uspehom. -- Kakor je viditi, zado- bilo je tuk. gas. društvo občno simpatijo od strani meščanstva, posebno vsed tega, ker ima slovensko povelje. Veselice se je udeležilo tudi precej gasilcev iz Leskovca. Premcsčcn je tuk. davč. praktikant g. A. Maier na lastno prošnjo iz Krškega v Kamnik. Umrl je v noči od 11. na 12. t. m. v Gradcu g. Anton Lavrinsek, doma iz Krškega št. 2. Bil je svoječasno trgovec v Krškem na mcstu kjer je sedaj g. Engelsberger. Hil je dober vinogradnik in eden prvih, ki so upeljali žlfthtne vrste trt v naše vinograde. Prizadetim rodbinam naše sožalje! ¦—Truplo se je pripeljalo v Krško ter so je pokopalo na tuk. pokopališču dnc lf>. t. m. Naj v mini pociva! Prost. gas. društvo v Kostanjevici priredi v nedeljo, due 20. t. m. plesni venček s tombolo v prostorih g. L. Bučarja. Svira godba c. kr. priv. mešeanske garde kostanje- viške. Vstopnina za osebo 50 vin., za obitelj 1 K. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Odbor. Spremcmba pri tuk. sodišču. C. kr. pristav g. dr. Fr. Pompe, ki je bil začasno prideljen c. kr. okrož. sodniji v Novem mestu in zadnji čas kot vodja pri c. kr. okrnjnem sodišču v Kostanjevici, je nastopil zopet službo pri tuk. sodniji in je prevzel kazenski oddelek. Oddelek za sporne zadeve in eksekueije je prevzel c. kr. pristav g. A. Levičnik, ki je do sedaj vodil kazenski od- delek. Gregorcičev vecer se priredi v ncdeljo, dne 20. t. m. na Vidmu v gostilni gospe Podjedove. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Na sporedu je petje, deklamacija, govor in prosta zabava. Vstopnina: sedeži pr\fe vrste po 80 v, druge vrste 00 v, stojišča 40 v. Ker je čisti dohodek namenjen Gregorčičcvemu spo- meniku, sc prcplačila hvaležno sprejemajo. Kcr je Gregorčič ljubljenec slov. naroda, ko- jemu je podaril nedosežno lepe svoje pe- snitve, izkažimo mil tudi mi vsekakor za- služeno posmrtno cast in se udeležimo v velikem številu častnega večera! Mcscanski večer narodne čilalnice v Kiškem je privabil v soboto 12. t. m. veliko obeinstva iz mesta in okolice. Ponovila se je igra «V Ljubljano jo dajmo!», ki se je igrala v obeno zadovoljnost. Po igri je bila prosta zabava in ples, ki je napravil ple- salcem obilo vcselja. — Kakor se cujc namemva tuk. diletantski zbor prircjut gleda- liškc predstave vsako soboto, na kar se že sedaj opozarja slav. obeinstvo. Jako lepo! Torej je bila vendar potrebna zadnja kritika. Mi že sedaj z veseljem pozdravljamo to idejo ter zelimo, da bi diletantski zbor tudi v tem vztrajal, kajti gledališke igre niso le za zabavo, temvee tudi za izobrazbo ljudstva. Važno za stariše, ki imajo licence na meščanskih šolah. Učenci, ki dovršijo nada- ljevalni kurz, to je četrti letnik na meščanskih šolah, imajo pravico vstopiti v višje trgovske sole (akademije). V zadnjem zasedanju avstrijske delega- cije je izjavil minister zunanjih zadev, da sprejema ministrstvo zunanjih zadev mlade- niče, ki so dovršili trgovske akademije, v službo kot pisarniške uradnike pri naših zastopih. To je velike važnosti za našo mla- dino, ki so dovršli trgovske akademije in posredno tudi za mladeniče, ki so izvršili meščanske šole. Stariši naj bi ne silili svojih sinov v gimnazije, ki so prenapoljene ter vsled tega ne dajo onim, ki sole dovrše, upanja da bi se mogli sprva od svoje službe lahko preživeti, ker so mesta v vseh poklicih ki se nudijo absolventom vseučilišč, izjemši bogoslovce — prenapoljena, temveč naj puste rajši svoje sinove odgojiti na realkah, meščanskih šolah in trgovskih akademijah, kjer se jim nudi prilika za praktične, neod- visne poklice in prilika ogledati si svet. — Doslej imamo Slovenci le dve meščan- ski soli, v katerih se učenci ne odtujijo svoji narodnosti, in sicer štirirazredna v Krškem z nemskim in trirazredna v Postojni s sloven- skim učnim jezikom. Popihal jo je nedavno iz Leskovca pri Krškem znan trgovec Maks Temistokle. Seboj je vzel kukih 0000 kron gotovine ter dva zaboja boljsega blaga. Pri upnikih se vsled velike naglice niti posloviti ni utegnil boječ se, da ne zamudi vlak. No, gotovo jih svoječasno odškoduje z lepimi razglednicami iz — Amcrike. Sncg, ki je padel v ogromni množini zadnje dni decembra in prve dni januarja, dal nam je v Krškem veliko opravka; bili so zamedeni vsi prehodi, po cesti pa ga je bilo nakopicenega en meter in pol na visoko. Na gori sv. Lovrenca je porušil Mariji Levičar s svojo težo gospodarsko poslopje in napravil škode do 000 kron. Poročila sc je dne 10. t. m. gdč. Loj- zika Svetic, nekdanja trafikantinja v tmfiki g. Aumana v Krškem, z gosp. A. Gostiša z Kadeč. Cestitamo! Narodna čitalnica v Kostanjevici je imela dne .'50. pr. m. svoj redni obeni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: g. Fran C'ebulj, predsednik, g. Valentin Ur- šič, podpredsednik, g. Lavoslav Bučar, tajnik, g. Rožidar Lappain, blagajnik, g. Ignacij Cerov, arhivar, gg. Ivan Goriup in Fran Ra- buse, odbornika, gg. Rajko Doležalek in Fr. Trost, odb. namestnika. Pevovodjem se je imenoval g. učitelj Fran Grajland. Z- Krcani! V nedeljo vsi na Videm v Podjedovo gostilno, kjer se vrši Gregorčičev === večer! == Domače gospodarstvo. Za vinogradnike! Oni vinogradniki, ki so naši naročniki, morejo v našem listu brezplačno ponujati svoje vino. Nazna- nijo naj nam svoj natančen naslov, množino vina, vrsto vina in ako hočejo tudi ceno. Ako vino prodajo, morajo nam tudi to naznati. Imena prodajalcev vina s podatki sebodo na- vedli v vsaki štev., dotične štev. se pošiljajo vsem večjim prekupcem vina. To ugodnost nudimo seveda le slovenskim vinogradni- kom. Javna zadružna enketa. «Zadružna zveza> v Ljubljani je razposlala vsem svojim zadrugam sledeči dopis: Obračamo se do vseh svojih zadrug, da nam na priloženi poli odgovorijo na sledeča vprašanja: 1. S kakega namena se je zadruga usta- novila? Kako je ta namen izvrševala ? Kaj je pospeševala, kaj je oviralo zvrSevanje namena? 2. Kake posledice je imelo delovanje zadruge; a) v gospodarskem (gmotnem) oziru; b) v duševnem oziru, zlasti, jeli se je udomačila smisel za gospodarsko zdru- ževanje ? 3. Splošne opazke in nasveti. Odgovori naj bodo podrobni, jasni in popolnoma odkriti; nič se naj ne zamolči, nič se naj ne olepšuje. V odgovorih hočemo najti zgodovino našega zadružništva, a tudi dobiti sliko, ki bode tem bolja, čim natančneja bode V odgovoru naj se označijo krajevne razmere, naj se opiše značaj ljudstva pred ustanovitvijo zadruge in sedaj, naj se pove kdaj in kdo je povzročil ustanovitev, kako in kaki ljudje so se dobili za odbor, nadzor- stvo; ali je inteligenca sodelovala; kaj in kdo je nasprotoval, s kakimi vspehi; vpišite vse posle, tudi najmanjse, katere je zadruga izvrsevala, kateri posli so se ji posrečili, kateri ne. Konečno pristavite svoje splošne opazke, svoje nasvete, naj se tičejo zadruge same, zveze ali sploh zadružništva; za vsak nasvet, za vsako kritiko vam bodemo hvaležni. Iz odgovorov hočemo dobiti zavest, jeli je bilo delovanje nasih zadrug, zveze, poje- dinih oseb pravo. Jz odgovorov si hočemo napraviti temelj za nadaljno poslovanje. Prosimo torej nujno, da nam odgovorite na stavljena vprašanja. Na ta dopis prihajajo /.w/a juko leme- Ijiti odgovori od njenih zadrug. Odgovoriti pa morajo vse zadruge. Ker si je v gospodarskem živJjenju našega naroda priborilo zadružništvo prvo besedo, je torej postalo zn celi narod vele- važno. Kadi tega ne oinejuiemo te enkete samo le na naše zadruge, temveč vabimo tudi vse druge, prijatelje in nasprotnike zadružništva, da se te javne zadružne enkete vdeležijo in nam na gori stavljena vprašanja odgovorijo. Ustanovni shod glovenske kmečke zveze za Štajersko se vrši dne 21. t. m. dop. ob 10. uri v Mariboru (Narodni Dom). Shod sklicuje g. Janez koškar, deželni po- slanec, veleposestnik in župan v Sv. Juriju v Slov. Goricah. Brez vabila vstop ni do- voljen. Zelimo veliko uspeha! K ustanovnemu shodu pošijemo svojega poročevalca, in bodemo obširno poročali. Ustanovno zborovanje Narodnega sveta za Spodnje Stajersko, obenem razgovor 0 določitvi kandidatov za državnozborske volitve se vrši dne 7. svečana t. 1. v Mari- boru. Povabljenih je le 20 zastopnikov cele Spodnje Stajerske. Letni in živinski sejmi. Meseca prosinca t. I. se bodo v polit. okraju Brežice letni in živinski sejmi vršili sledeče dni: Dne 21 prosinca na Bučah sod. okr. Kozje. „ 22. „ ,, Bizeljskem „ „ Brežice, „ 25. „ „ Artičah „ „ „ 25. „ „ Koprivnici „ „ Kozje. „ 29. „ „ Hajhenburgu,, „ Sevnica. „31. „ ,, Dobovi ,, „ Brežice. Po svetu. „Strupena krota" — crka. Ptiijska krota fezi v zadnjih «cugih». Vsi nemčurski dohtarji so bili že kHcani k nji, pa nobeden ji ni mogel več pomagati. Pravijo, da nimajo več «arcnij> — penez — zanjo. Dolga ima toliko, da ne ve več kam in kako iz silne zadrege. Zato tako zelo kriči po naročnini in obijublja, da bo izhajala za isti denar, če se naprej plača, tudi vsak teden. Vse to pa je le navadna laž, kajti s tem hoče le ohraniti naročnike, ki bi potem morali še enkrat toliko plačati za ta gnus in smrad. Ker ji pa ljudje ne bodo šli na njene pre- neurnne limanice, temveč bo izgubila več kot polovico naročnikov, ji bo kmalu zastala sapa. Edino nfeno upanje je še, da bi ji «Südmarka> in pa Iutrovski šuntarji iz nem- škega rajha spet priskočili na pomoč, kar pa ni verjetno. Tako bo to nesnago, kakor pravijo, vzel še to leto vrag. Ljudje, bodite pametni, in ne naročajte torej «giftne krote», ker za svoj denar najbrž niti papirja za na gnojišče ne bodete vec dobili! Visokošolec v bolnišnici v Gradcu se obraea z iskreno prošnjo do velikodušnega občinstva, da bi mil omogočilo kolikor mo- goče najhitreje s prispevanjem denarja zdrav- Ijenje na jugu v milejšem podnebju, kar je še edino najboljše sredstvo po mnenju zdrav- nikov - strokovnjakov. Apelira se na blaga srca, ker se gre za mlado, nadebudno živ- Ijenje in vsak, še tako majhen znesek je dobro došel. Prispevke bo prevzemal iz pri- jaznosti velec. gosp. dr. Benjamin Ipavic (Gradec, Karl Ludvig Ring 4) ter se bodo ti objavila v slovenskih časnikih. V slučaju, da bi se bolezen shujšala in bi bila smrt neizogibna, bi se porabil nabrani znesek kot podpora za njegove revne tova- riše visokošolce. Če se kdo zanima za ime dotičnega visokošolca, naj se obrne na ured- ništvo «Domovine>. V ta namen so doslej darovali v Celju: slavna celjska posojilnica 30 K, gg. odbor- niki posojilnice 12 K. g. urednik Lj. Furlani 2 K. g. zdravnik dr. Janko Sernec 4 K. g. trgovec Robert Diehl 1 K, g. fin. straže ko- misar M. Voh. 1 K, g. ravnatelj Fran jo Jošt 1 K, g. sodni tajnik Erhartič 1 K. -¦•¦- Sku- paj 52 K. Vsem velikodušnim darovalcem v imenu ubogega bolnika prisrčnn livala! Nemška pravičnost. V pondeljek je imelo sejo v Mariboru nemško dništvo za Maribor in okoiico. Razpravljalo se jc pri tem tudi o slovenski gimnaziji v Mariboru. Tisti Nemci, ki vedno vpijejo, da so polni same pravicnosti napram Slovencem, so iz- javili: Izrekamo se najodločnejše proti na- menu, da bi se ustanovila v Mariboru po- polna slovenska gimnazija. Maribor nc bo nikoli trpel, da bi se slovenske gimnazijske paralelke, ki so jih svoj čas tukaj vtihotapili in nimajo nobene pravice do obstoja, raz- širile v popolno slovensko višjo gimnazijo, tudi pod pogojem ne, da se odpravijo slo- venski razredi v C'elju. Najvecja predrznost je, da se zahteva v nemškem mestu Spodnje Stajerske tak nasprotniški zavod. Ako ob- čutijo Slovenci potrebo po takem zavodu in bi ga vsled razVajenosti od strani vlade do- segli, naj ga ustanove na slovenskih tleh — v Žalcu, Št. Jurju ali kjer si bodi — in nikdar pa ne v nemškem mestu. Nasprotno, delati se mora na to, da se zopet odstranijo nepostavne slovenske paralelke v Mariboru ! — To so besede nemške pravičnosti! Za zobovje solskih otrok skrbijo po raznih mestih v Nemčiji posebni zobozdrav- niki, katere plačuje mestna obcina. V Mühl- hausenu je preiskovanje zobovja šolskih otrok pokazalo, da je 99-57% otrok bolnih na zobovju. Od 9524 preiskanih otrok jih je le 41 imelo zdravo zobovje V imeno- vanem mestu so ustanovili posebno zobno kliniko za šolske otroke, kar je prvo leto stak) 15.600 K. Take klinike so žc v Stras- burgu, v Darmstadtu, v OlTenbachu itd. Vsa preiskavanja in lečenja zobovjn so brez- plačna. Tozadevni stroški so znašali v Štrns- burgu 1. 1902. 2700 K, 1. 1903. 3:300 K, 1. 1904. OtfOO K in 1. 1905. 8CXX) K. Pri nas se pa za zobovje otrok ne stori nic, kar je velika napaka. Kaj naj podpisujemo? Pri pojpisifi je treba najvecje previdnosti. Kako malo pa je naše prosto ljudstvo pri podpisih prcvidno, natančno, vemo oni, ki imamo vsak dan priliko, opazovati to po pisarnah. Če sc marsi- kateremu kmetu predloži kaka listina in se mu reče podpisuti, podpisal se bo, ne da bi listino poprej prebral. Tako slepo podpiso- vanje lahko povzroči največjo nesrečo, za kar imamo dovolj dokazov. Zato pa svetujemo : Ne podpisi ničesar, česar nisi poprej prebral in ysega dobro razumel. Vsako pogodbo, pobotnico, račun in menico, ki se ti v pod- pis predloži, prevdari dobro. Ako čcsa ne razumeš, zahtevaj, da se ti to razlozi. Nem- ških listin ne podpisuj! Nikdar se ne daj k podpisu prisiliti. Bodi jednako previden vcdno in povsod, bodisi da imas kaj pod- pisati na glavarstvu, sodišču, davkariji pri notarju, odvetniku, župniku ali pri svojem najboljšem sosedu. Te previdnosti ti ne bo nihče zameril in bo v korist le tebi. Odredba proti lekarnarjem. Mini- strstvo za notranje posle je izdalo naredbo, katern zahteva od vgeh lekarnajev, da mo- rajo napram vsem bolniškim blagajnam in ustanovom dajati zdrnvila (t. j. za materijal) 30% popusta in za pripravljanje zdravil fza lekarniško delo) 50% popusta. Lckarnarji na deželi pravijo, da bi potemtakcm imcli celo izgubo in grozijo, da bodo ustavili od prve- ga -januarja naprej vsem bolnrSliim blagajnam zdravila, ako se ne uvažuje njihov protest in se Odredba ne ustavi. — To so lepi ljudski prijatelji! Umor. Blizu Št. Janža v radfskem okraju so nasli 2. t. m. posestnika Miho Kovača in njegovo zeno iz Brzan pri St- Jan/u umorjena. Lczala sla nekaj metrov drug od drugega. Marija Kovač je ležala z glavo v vodi, na njenega moža pa jc voda nancsla že nekaj listja. Dognalo se je, da je bil Miha Kovač trikrat udarjen po glavi, in sicer od zadaj. Glava mu je bila vsa razbita. Njegova žena je bila udarjena na čelo. Pri uhitem Mihu Kovaču so našli 40 vin. in 2 noža. Zapustila sta dva sina in eno hčer. vSlovenske zmage pri občinskih volit- vah na Koroskem. V Borovljah so zmagali Slovenci v I. in II. razredu, bili bi tudi v III. pa je zadržal mnogo volilcev visok sneg, ki je zamel vsa pota. - V Djeksah so zmagali Slovenci v I. in JI. razredu. III. ni volil. - Zmagali so Slovenci na celi črti v Hodišah. Tudi v Smihelu nad Pli- berkom so zmagali brez vsakega boja. — V Rudah so si osvojili prvikrat III. razred, v Zitarivasi pa po hudem boju 11. razred, v tej obeini je doma znani Seifriz, državni poslanec. Slovenci tedaj na Koroškem veselo napredujejo. Slava vsem zavednim branite- ljcm pravic slovenskega ljudstva v Koro- tanu ! Društvene novice. Občni zbor čitalnice se jc vršil v ne- deljo, dne 13. t. m. V odbor so se volili per acclamationem, gg. : M. Balon, B. Kuncj, A. Levak, J. Mešiček, dr. J. Strašek, S. Wutt in I. Zupan. Nato se je sestavil odbor, in sicer: predsednik: g. Ign. Zupan, učitelj in kopaliski ravnatelj v Brežicah; njega neme- stnik: g. Josip Mešiček; tajnik: g. B. Kunej; blagajnik : g. M. Balon. Namestnika: g. A. Ivanetič in g. I. Polanšek. Rač. prcgledovalca sta gg. R. Brovet in !•>. Lipej. Novemu odboru polagoina na srce, da se \cndar /.e enkrat loti vprašanja ustano- vitve javne ljudske knjižnice; knjig ne bode težko dobiti, ako vsakdo stori svojo dolžnost. -— Pri prvi odborovi seji, dne 11. t. m. se je sklenilo delovati z vsemi močmi na to, da se ustanovi v Brežicah otroški vrtec. Gregorčiecv vecer, prircjen od našega delavnega sokol. društva se je vršil v nedeljo dne 13. t. m. Sokoli so se udeležili večera v društvenem kroju; došlo je mnogo odličnega občinstva, tudi iz okolice. Prosesor g. dr. Vrstovšek iz Maribora je temeljito in z vzne- senimi besedami predaval o našem pesniku — velikanu, gdč. Polanšekova je prednašala dve pesmi Simona Gregorčiča, pevski zbor pod veščim vodstvom Č. g. Josipa Metsičeka in g. Ign. Zupana z gdč. Hebar in g. dr. Josipom Strašekom kot solistoma jc zapel par Gregorčičevih ; po končancm vsporedu pa sc je razvila živahna zabava v inali dvorani. „Sokol" v Bre/icah javlja. Na sveč- nico dne 2. februarja priredimo običajni III. sokolski pies. Le-ta je največja prireditev v predpustu v slovenskem Posavju. Deko- racije preskrbi dvorni kraljevi tapetur gospod B—-k iz Belegagrada. Narodni dom bo Poshusite in priporocitc = izdelhe = ( fydropetoparnehranis ^ V Pragi Vill. CenoDnihzslssonj.' spremenjen v čarobni pomladanski raj. Vo- jaška godba iz Zagreba bo priredila pred sijajnim plesom velik slovenski koncert. Vsak udeležencev dobi od drustva pri vstopu lep spomin. Želežniska zveza proti Zidancm mostu in Zagrebu je ugodna; mnogo gostov je že pripravljenih. Slovenci vkup !—Hrvati, Kranici in Sta- jcrci vkup na naše kulturno središče! Občni zbor telovad. društva «Sokol» v Brežicah se vrši v nedeljo, dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v mali dvorani narodnega doma. Spored: Poročilo staroste, tajnika, blagajnika in načelnika, volitev novega odbora in slu- čajnosti. Opozarjamo vse člane, da se gotovo udeleže občnega zbora. Na zdar! Veteranski pies se je vršil v «Narod- nem domu> v nedeljo, dne 6. t. in. in se je prav imenitno obnesel. Pred plesom je bil koncert proizvajan od oddelka vojaške godbe iz Karlovca, potem šaljiva tombola, nato pa se je začelo rajati, pies je trajal do ranega jutra. Odbor z načelnikom g. Josipom Ursie zasluži priznanje v polni meri. Veteranci s svojimi družinami so prišli iz bližje in daljne okolice. Gledališče v Brezicah. [Konec.] Tudi dr. Veselko je s svojim živahnejšim igranjem mnogo napredoval, tudi on ima mnogo zaslug za dober uspeh igre. O Cvetani pa je splošna sodba, da je svojo težavno ulogo koketne navihane igralke iz- borno resila in pokazala izredni svoj talent za gledališko igranje. V drugem dejanju smo v gostilni gospe Puc, kjer se prav kmalu začne predstava «Rokovnjačev». Dr. Pacek vzbuja s svojimi dovtipi v družbi Hadoslava in dr. Veselka mnogo veselosti. Pri drugih mizah se tudi zbirajo poslušalci. Brhka nataknrica s katero se šali dr. Pacek nosi pivo na mize. Brenk prižene cigane, ki kar hitro-zapojejo in svi- rajo na gosli. Potem pa še pristopijo dra- žestne pevke in vse zapojo ob spretr.em spremljevanju glasovirja v veselem krogu velik ženski zbor «Mladenkam>. Od veselja nam je utripalo srce, ko smo slišali ter vi- deli vse to. Prične se igra Rokovnjačev. Cvetan je prav izvrstno markiral Mozola in s svojo družbo pokazal kako potujoče gledališke družbe takozvane «šmire> po malih krajih igrajo. Med to igro pa zginejo in pobegnejo cigani. Radoslav se huduje nad Brenkom, ki ni pazil na svoje jetnike, ampak le pil in ga imenuje tepca in odide. Brenk si po- tolaži svojo strašno jezo nad to psovko s par kozarci, ki mu jih nalije Anica, odkriva tej na kolenih v presmešnem prizoru svojo ljubezen in se odloči Anici na ljubo, ker bo prišel jutri sodni inšpektor, loviti cigane. Njegov kuplet o praksi, ktero ima le on, doseze vrhunec efekta. Kadoslav in Anica se prepirata in ločita, vsled česar je Anica nad vse nesrečna. V treljem dejanju nastopi sodni inšpektor, ki nadzoruje sodnijo. Radoslav dobi ravno brzojavko, da je nadsodišče oprostilo cigane. Brenk pretrga zapisnik jetnikov ter javi, da ima sliri cigane v zaporu in vse v najlepšem redu. Na Kadoslavovo poročilo o oproščenju ciganov zaukaže nadzornik privesti cigane. Radoslav pa odbeži skozi okno, ker mu je ravnokar dr. Pacek sporočil, da je Anica izginila in se najbrž vtopila. Vzbudi se mu znova ljubezen do nje ter jo hiti iskati. Med tern privede Brenk krive cigane, ker pravih ujeti ni mogel, to pa so gledaliska družba in Anica Puc, ki so se v cigane preoblekli, da rešijo Radoslava in Brenka pred nadzornikom iz zadrege. — Nadzornik je kot izvežban igralec pokazal z najboljšim učinkom po- stavo in značaj strogega in pedantnega sod- nijskega uradnika, posebno ko še h krivim ci- ganom privede orožnik pravcate ravno zopet vjete cigane. V tej zmešnjavi spozna Rado- •slav, ki se je vrnil od svojega brezuspešnega iskanja med krivimi cigani preoblečeno Anico, prosi jo odpuščanja in se pred nadzornikom, Anično materjo, ki je prav dobro predstav- ljala malomestno vročekrvno gostilničarko, in intrigantnim dr. Veselkom, z Anico zaroči. v Cestitke, splošno veselje, pies. Brenk odpove službo jetničarja nadzorniku in se predstavi kot dr. Veselko — koncipijent. Zavesa pade, konec igre. Burno odobravanje. Dal Bog, da nam priredi brežiški Sokol še mnogo lakih va\- bavnih večerov. Balkan, jugoslovansko akad. serijalno društvo z Ijudsko-izobrazevalnim progra- mom se je osnovalo v Trstu. V Pragi se snujeta dve novi jugoslo- vanski društvi namreč: Jugoslovansko dija- ško umetniško druStvo «Vila» in «Jugoslo- vansko pevsko društvo». Smešnice. A.: «Joj, joj, kaj bo to, toliko snega, kaj bo iz tega!» B.: «E, kaj, — voda!» Miha: Ali res ne smejo kmeti več zaha- jati v Puistein ? Da, dragi moj Nacek, pač pa se vabijo še vedno v nemške trgovine Matheis i. t. d. Listnica ureclništva. Ccnjcnc dopinnikc sc prosi, da sc kolikor mogocu zanimajo za list ter da so vsi dopisi resnicne vscbino, brcz vsake polcmike. Herman Klnbučar hlepop in hrovec s šhli in efernitom SS3 M v Krškem. El ©s Pripor'iaim se slavnemu obcinstvu, dn prevzamem vsa v mojo stroko spatlujoca dela. Obenem se usojam naznaniti, da po- pravljam tudi mehanične stvari, kakor bi- cikelne, šivalne stroje, hišne brzojave in telef'one i. t. d. i Zobozdrovnib Vsa zobozdravniška opravila, kakor plombe, umetno zobe, zobovje, izvrsuje solidno in po ceni h—h Dr. 9. KoisBPSberger v Krškem. "^tf^ Plombe od 4 krone naprej. "^W Dhr. hronilnica u Kozjem UIIIUUJC naprej, nknnpfllin vloge po 4-2;j70 in placuje rentni UUl'blJlUjb davek sama, nncniniD proli vknJižbi p° 57<, proti po- PUOUJUJL ljubnem vračilu. 7a linnnnct nranilnih vlog jamči koz- ilU t/UrllUjl janski okr. in re/--,,,; ^!-i hranilnice. Stavbinska zadruga „Lastni Dom" vpisana zadruga z omejeno zavezo v Brežicah kupuje svojim članom hiše, zida svojim članom hišc, posojuje svojim članorn denar na menjice in /emljišča, eskomptira (prevzema v takojšnjc i/plačilo) tei'jatve s\ojih članov-obrtnikov. lzposojeni denar se obrestuje s r)72% ^° G% in se vrača proti 'A/'/,, do 2°/,, amortizaciji. Dr. Ivan Benkovič, predsednik. Josip Agres, tajnik. Dr. Josip Stra.šek, podpreilsednik. M. Balon, blagnjnik. B. Kunej, Josip Uršič, Iv. Mastnak. Mahsimilijan Händen edini narodni svečar in medičar SS) ES v Brežicah S ES priporoča prcčastiti duhovščini, p. n. trgoveem in slav- nemu občinstvu svojo bo^ato zalogo vsakovrstnih in priznant) najboljših vošccnih sveč, kuturc i/dclvijc sain po najnižji ceni ter lahko postrezc slav. obcinstvu sploh 7, vscini v njegovo stroko spadajočiini rciimi najboljša kakovosti. V 7.ulo^i jc tudi najtinujšc rimsko kadilo, katuro sc rabi pri bozjem grobu v Jeniznlemu, po primuroma zclo nizki ceni. 2-2 dp. 3os. Straseh = distriktni zdravnih v Brežicah == na/.nania, da izvrsuje vsa zobozdravnLškii dela ter si jc v to s\rho \ se strokovne stvari nabavil. 2-2 Zahtevojte povsod „Posavsko Strnžo" in no] ne manjba v nobeni gostilni oli kovarni! SVOJI K SVOJI/vi ! Slovtnci! Združimo sc! Sloga jaei, nesloga tlači! Podpirajmo le svoje prijatelje! Podpirajmo le slovenske trgovce, obrtnike in krčmarje! HflŠl tPHflUri ^n* *vrc^a Uršič & I-ipej, tvrdka A. Umek, tvrdka Jos. Boecio HUdl liyuVbi uU. (preje yarlec), gosp. Janko Broz, veleindustrijalec (zaloga moke), združeni pivovarni Zalec in Laški trg (založnik pive g. AI. Schweiger), vsi v Brežicah. G. Franc Gerec, veletržec v Pisecah, g. Andrej Frece, g. Martin Frece, g. Andrej Kos, g. Jože Vrečko itd., vsi na Bizeljskem. (J. J. Vidmar in g. Vinctnc Zorčič v Kapelan, g. Rozalija Novak in Franc Perger v Dobovi, g. Franc Petan v Sromljah, g. Karl Presiček v Zdolah, g. Anton Vahčič na Vidmu. Hfl?! nhnfnibl avl Kovačič? sedlar Franc Krulc, klobuear Franc Lebar, lončar in pečar Fr. Mastnak, mizar Frid. Medved, krojac Miha Novak, sodar Franc Pipan, pek Ignacij Polansek, mizar Franc Kesnik, slikar Franc Sikosek, mehanik in umetni ključavničar, Franc Strniša, klepar Ignacij Zalokar, čevljar Stjepan Cipek. Nfl^i nn^tilnifririi in" ^n^on Koštomaj v «Narodnem Domu», mesarja Ivan IIUJI yUdilllllbUIJI ÖJ. Grobusek in Anton Klavžar, vsi v Brežicah, dalje Janez Volčansek, Franc Zorko, Jože Mion, Anton Žerjav in Marija Kos na kolodvoru. we Use nasloue izveste v „Noradnem Qomu". ~wi Podpirajte santo one trgouce, krčniarjz in obrtnike, ki itnajo slouenshe napisc! SVOJI K SVOJIW Hdor ponizuje se som, podloga ]e tujčevi peti! Biti slouensHe hrui, bodi Slovencu ponos! Prva in nojvcčja slopensfea trgovina v Brežicah Uršič & Lipej priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega manutakturnega, špecerijskega in železnega blaga, porcelana, stekla, usnja itd. prodaja vse po najnizjih cenah in le zanesljivo dobro n==zzz=. blago. ~ Velika zaloga tuzemskega in angleskega sukna, cajgov za moske in ženske obleke, volne- nega in platnenega blaga in vse drugo po najnizjih cenah. Za mnogobrojni obisk sc priporočata z odličnim spoštovanjcm Uršič & Lipej. Nova slovcnska trgovina „Pri no\?em s\?etu" 4 v Jos. Boecio v BREŽICAH (pri frančishanshi cerhui). Najvecja in najnovejša zaloga raznega manu- fakturnega, suknenega in volnenega blaga z moškim in zenskini perilom, svilenih in drugih robcev, nogavic, čipk, nakita i. t. d. Rogata zaloga specerije, najlepša moka iz Majdičevega mlina v Celju, železnina, lita in posteklena posoda, porcelan, glaževina, ce- ment, trstina, umetna gnqjila, premog i. t. d. Prodojom tudi use dezelne pridellte in hupujem istc po najuiSjili cennh. = Izvoz jajec na clebelo. == Cene strogo solidne in točna postrežba. Slovenci! spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda. Trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, knjigami, molitveniki in drugimi tiskovinami za vse urade, velika za- loga podob in okvirov, razne vrste šipe v vseh veiikostih, barvah in debelosti, vsakovrstne reči za božič, papir, peresa^ cvetke in različni kinč za jaslice, mične novosti v galan- terijskem oddelku, igrače in vse drugo priporoča na drobno in debelo po nizki ceni ANTON UMEK 4 v Brežicah in v Krškem. Sprejema vsakourstna narocila za „Zadruzno tisharno" in hnjigouBznico ===== po zmei'nih cenah. ====== FOSO31LNICJ1 V BREŽICHH rcgistrovana zadruga z ncomejeno zavezo nnSfllUlß na zenilJ>^a 'n osebni Credit proti ö'/2% ali (i°/0 obre- **"*" J vek od hranilnih vlog (rentni davek) sama; llPrlfiniß VSst'c P°ndeljek in četrtek od 8'/a do 12. ure dopoldne UlUUHJbv «Nj^i-odncm Domu», I. nadstropjc; ima CnniP nnctiltiP v «Narodnem l)omu> z, lepim hlevom in pro- sind 5UUJK yuuiune stornim dvorigčcm ler «na Gnču» na koncu novcga mostu čez Savo ; toči le dobra in pristna domača, izbrnna vina. HrSnÜnB UlOlIC sPreJema od vsakogar, posojila daje lc zadruz- Leta 1UO(5 do 1. grudna je bilo prometa dva milijona tritisoc kron. A L. 190G jc bilo prometa 2,772.709.87 K. ()I)R()R. Izdajatelj in odgov. urednik: Andrej Sever. l.astnik in zalo/nik: «Narodni konzoreij v Brežicah». Tisk tZadružne tiskarnc» v Krškcm.