(MIllAfl phAM V (OlOVtiA Leto XVIIm št 188 l|ttM|ana, sobota iS* avgusta I936 Cena t Din o pravmsivo. i^juDijaria, tvnatljeva ulica 0. — reJeroD S t. 8122, 3123. 3124, 3125, 3126f Laseratm oddeieit: LJubljana, Selen« ourgova al 4. - Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. LL — Telefon St. 2453. Pouruznlca Celje: Kocenova uHca St. L — Telefon St 190. ttačunl pri pošt. Cek. zavodih: Ljub« Ijana St. 11.842, Praga čislo 78.180. VVieti St. 105.241. Zaradi praznika „JUTRO" v nedeljo ne izide ur v Nekoliko kasneje nego v drugih državah so se v letošnjem letu vzlic sankcijam tudi pri nas pojavili znaki oživljen ia gospodarske delavnosti. Bolj kakor kdaj prej pa občutimo v tem trenutku pomanjkanje smotrenega gospodarskega načrta ali vsaj temeljnih smernic za tak gospodarski načrt. Zlasti v dobi, ko tudi mi vedno bolj prehajamo v sistem dirigiranega gospodarstva, bi si morali biti na jasnem, v katerih panogah naj pospešujemo razvoj našega gospodarstva in v katerih panogah je treba previdnosti, da ne pride do trenja in disharmonij spričo omejenih izvoznih možnosti in spričo notranje ekonomske strukture naše države in konsumne sposobnosti njenega prebivalstva. Tvorba kapitala je v naši državi še razmeroma skromna. Tem večje važnosti je zato, kako uporabimo razpoložljiva denarna sredstva. Ni vseeno, ali ta sredstva investiramo v podjetja, M ne obetajo trajnega razvoja, ali pa za ustvaritev novih produkcijskih možnosti v strokah, kjer je povečanje produkcije z narodno gospodarskega stališča potrebno in koristno- Potrebna je investicijska politika, od katere bo imel naš narod maksimalne koristi. Zato je treba skrbno pretehtanega gospodarskega načrta, ki se mu mora prilagoditi trgovinska, carinska in tarifna politika, a zlasti tudi finančna politika države in samouprav. Dober gospodarski načrt pa ni samo živa potreba naše državne ekonomske politike- V njegovem okviru mora tudi vsaka, pokrajina zase izdelati in izvajati svoj regionalni gospodarski načrt, ki upošteva njene posebne potrebe in razvojne možnosti, To velja zlasti za Slovenijo, ki tvori v mnogočem zaokroženo gospodarsko enoto. Naša ožja domovina je slabo obdarjena z rodovitno zemljo. Ta okolncst postavlja razvoju kmetijske produkcije pri nas precej ozke meje, ne samo glede na ekstenzivno širjenje kmetijstva, temveč tudi v smeri intenziviranja kmetijske produkcije s posebnim ozirom na konkurenco kmetijskih proizvodov iz ostalih rodovitne jših pokrajin države, ki nam v mmtogern pogledu diktirajo cene. Gospodarska struktura Slovenije je taka, da je pri rastočem številu prebivalcev in pri minimalnih možnostih za izseljevanje ohranitev sedanjega povprečnega življenjskega standarda mogoča le tedaj, če trajno povečujemo našo industrijsko in obrtno delavnost-Še bolj pa je to potrebno, če hočemo dvigniti blagostanje prebivalstva in ustvariti pogoje za nov gospodarski razmah- Tudi naša kmetijska produkcija se more z intenziviranjem dvigniti le tam, kjer bomo s povečano industrijsko :in Obrtno delavnostjo razširili krog 'kupcev za domače kmetijske proizvode. Slovenski kmet ne more računati s tem. da bo mogel svoje pridelke, razen majhnih izjem, vnoveevati izven meje najožjega teritorialnega okoliša. Saj vidimo, da naše kmetijstvo napreduje le v onih krajih, kjer sta v bližini naseljena industrija in obrt in v onih krajih, kjer je razvit tujski promet; največjo revščino pa najdemo tam, kjer ni nobene industrije in obrti in se tudi ne more razviti trgovina. V povojnih letih smo se preveč zanašali na to. da ima Slovenija poleg goto-vih prirodnih pogojev spričo vestnega in inteligentnega delavstva največ možnosti za industrializacijo in smo prezrli okolnost, da je Slovenija za industrijska podjetja vabljiva le do gotove meje, dokler namreč druge okolnosti (cenejša delovna moč. nižji življenjski stroški, manjše davčne dajatve) ne odtehtajo vrednosti, ki jih. sicer nudijo naši kraji. Kaj to pomeni, vidimo in čutimo v zadnjih letih vedno bolj. Radi neprestanega dviganja samoupravnih davčnih dajatev si je pričela industrija iskati druga torišča, kjer so javna bremena lažja. Po statistiki finančnega ministrstva smo 1935. dosegli v podeželskih občinah dravske banovine povprečno samoupravno obremenitev 138 Din na prebivalca, drugod pa se ta obremenitev giblje po večini med 33 in 46 Din. V naših avtonomnih mestih (izvzemši Ljubljano) so dosegle samoupravne dajatve 719 Din, v savski banovini znašajo 330 Din, drugod največ 300 Din, povečini izpod 200 in celo izpod 150 Din- Nič čudnega ni, če se je industrija začela izogibati Slovenije in če naše obrtništvo, a tudi trgovina izgubljajo na svoji konkurenčni sposobnosti. Mnogo lažje izhajajo podjetja v Beogradu in Skopi ju, kjer znaša skupni odstotek samoupravnih fbanovinslrih in občin skih) doklad le 20%, v Nišu in Kragu- Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St- 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. DELIKATNE NALOGE POSLANIKA RIBBENTROPA Poizkus odtujitve Londona Parizu ali pristanek nemške vlade na angleški trikot London—Berlin—Pariz ? London, 14. avgusta, v. Imenovanje najintimnejšega Hitlerjevega zaupnika Joa-chima von Ribbentropa za nemškega veleposlanika v Londonu, vzbuja v vseh tukajšnjih krogih izredno pozornost, in to iz več razlogov. Predvsem je značilen trenutek, v katerem je prišlo do tega zakasnelega imenovanja. Nemško londonsko poslaništvo je bilo namreč že nekaj mesecev brez titularja. Ko je letos v aprilu umrl dotedanji nemški ambasador von Hosch, se je sicer splošno domnevalo, da bo Hitler na njegovo mesto imenoval Joachima von Ribbentropa, dosedanjega izrednega poslanika za posebne misije, čigar osebne zveze z najvišjimi londonskimi krogi so tu prav dobro znane. Razen tega je von Ribbentrop že doslej opravil v Londonu nekaj izredno delikatnih misij. Tako se je predvsem njegovemu osebnemu vplivu posrečilo skleniti v juliju lanskega leta znani separatni pomorski sporazum z Anglijo, ki je vzbudil velike nejevoljo francoskih diplomatskih krogov in ki je pognal tedaj Lavala v še tesnejši Mussolinijev objem — iz strahu pred enakopravno Nemčijo, ki se je z angleško podporo čedalje bolj otresala mirovnih omejitev. Prav tako je von Ribbentrop zastopal Nemčijo v Londonu tudi v znani lokarnski zadevi po vko- rakanju nemških čet v demilitarizirano Porenje. On je bil tisti, ki je tedaj ostalim lokarnskim silam izročil znani Hitlerjev »mirovni načrt« kot odgovor na njihov memorandum z dne 19. marca t. 1. V njegovi izredni misiji mu je že tedaj uspelo prepričati Angleže, da si Nemčija želi samo miru — v okviru znanih Hitlerjevih točk, ki lahko služijo za osnovo vsem nadaljnjim razgovorom. Navzlic temu se po smrti ambasadorja von Hoscha Hitlerju ni prav nič mudilo z imenovanjem novega veleposlanika, kakor se mu nekaj tednov nato prav tako ni mudilo z odgovorom na znana angleška vprašanja Berlinu... šele sedaj je prišel tudi London na vrsto, ker se očividno Hitlerju zdi, da je teren za posebno Ribbentropovo misijo dodobra pripravljena, odkar je Angliji s posredovanjem v Parizu uspelo, da sta na bodočo »lokarnsko« konferenco povabljeni tudi Nemčija in Italija. Perioda samo korektnih, a ne tudi prisrčnih odnošajev, naj bi se sedaj zaključila. Kakor se je Nemčiji tekom abesinske afere z znano »dobrodušno nevtralnostjo« posrečilo iztrgati Italijo iz tako zvane »streske fronte«, tako naj bi se sedaj von Ribbentropu z navezan jem prisrčne jš'h stikov z Anglijo posrečilo odtegniti London Parizu. Težko enzlva upornikov Generala Franco in Mola hočeta za vsako ceno izsiliti odločitev — Srditi boji Pariz, 14. avgusta- w. Kakor poroča »Pariš Soir«. so uporniške čete na vseh frontah prešle v napad. Očividno smatra general Franco. da je prišel trenutek za izsilitev odločitve. Razen na Badajoz ob portugalski meji in San Sebastiam na severni obali se je sedaj pričel tudi napad na Malago, edino strateško važno točko v južni Špiamijti, ki je še v rokah vlade. Siprednje straže generala Franca, ki obstojajo deloma iz Mavrov, so davi uspešno napadle straže vladnih čet, približno 30 km severovzhodno od Gibraltarja. Po poročilu iz tabora uporniških čet so bile vladne milice pognane v beg. Topništvo je zelo uspešno podpiralo uporniške čete, ki prodirajo dalje. Okoli Badajoza, ki je popolnoma obkoljen od 5e-t generala Franca, se še vedno razvijajo ljuti boji. Več oklopnih avtomobilov uporniških čet jie že vdrlo v predmestja. Nekaj letal je metalo bombe na mesto in je med civilnim prebivalstvom nastala panika- Begunci iz Badajoza prihajajo neprestano preko portugalske meje. Pobegnil je tudi civilni guverner. O bojiiih za San Sebastdan javljajo, da postaja pritisk čet generala Mole vedno večji. Borbe v akolioi Iruna. nekoliko kilometrov vzhodno od Sam Sebstsitiana, so lahko zasledovali s francoske meje. S fronte na Sieirni Guadarrasma javljajo, da pripravljajo vladne čete napad, ker so letala in topništvo obstreljevala postojanke generala Mole. Poraz upornikov pri Iranu Irun, 14. avgusta o. Uporniki eo bili pred Irunom sicer včeraj poraženi, 'toda uporniška letala so kljulb temu dane6 znova bombardirala Irun, čete pa so izvršile nove napade. Bitlka je ob 14. še trajala, vendar pa ni bilo mogoče zvedeti niikakih podrobnosti. Vladne čete so vse ceste in prehode v gorah na jugu podminirale. tako da bodo lahko v skrajnem primeru z njihovo razstre-litvijo vsaj za nekaj časa zopet ustavile nadaljnje prodiranje upornikov. Badajoz obkoljen Hendaye, 14. avgusta, v. Tri uporniška letala so bombardirala Badajoz ter povzročila veliko škodo. Uporniške čete so obkolile mesto, ki ga prebivalstvo brani z vso ogorčenostjo. Na pro to naše trdno prijateljstvo s Francijo izpopolniti »s čisto in jasno zvezo« z Nemčijo. Oficiozne »Times« puščajo tako tudi za Hitlerjevega zaupnika možnost najširše akcije, pri tem pa očividno namigujejo na trikot: London - Berlin -Pariz ..brez Italije. Morda je v tem premišljeno opozorilo Berlinu, da Londonu dosedanje nemško kolebanje med Rimom ln Foreign Officeom ni bilo posebno po godu. Vsi ti značilni momenti postavljajo Ribbentropovo imenovanje za nemškega veleposlanika v Londonu v središče evropskega zanimanja, ker se ne da utajiti, kaJtor to zatrjujejo tudi v diplomatskih krogih, da bo izvedba njegove delikatne misije veliko doprinesla k razčiščenju evropske situacije. Vansittartovi razgovori London, 14. avgusta, b. Semkaj se je vrnil iz Berlina stalni tajnik v angleškem zunanjem ministrstvu Vansittart, ki je po poročilu oficioznih »Times« imel tekom svojega štirinajstdnevnega bivanja v Berlinu priliko izmenjati svoje misli v važnih političnih vprašanjih z visokimi nemškimi osebnostmi, tako z ministrom za propagando Gobbelsom, generalom Goringom, Hitlerjevim sodelavcem Hessom, zunanjim ministrom Neurathom itd. List poudarja, da so vsi ti razgovori nedvomno mnogo pripomogli k odstranitvi nekaterih ovir na 1 poti angleško-nemškega sporazumevanja. povedujejo, da so povsod opazili zelo mnogo tujih vojnih letalcev okrog velikih inozemskih napadalnih in lovskih letal. Na sevillskem in granadskem letališču je bilo največ nemških in italijanskih letal, ki so bila čisto nova, razen njih pa se na uporniških letališčih opažajo tudi belgijska, nizozemska in angleška letala. Teh je še največ na letališčih v Burgosu in Sevilli. Križarka „ Jaime V potopljena? Gibr.nltar, 14. avgusta. AA. Radijske postaje v Sevilli, Tetunnu in Ceuti bo objavile, da so uporniška letala pri Malagi potopila vladno križarko »Jaime I.« Po drugih vesteh se križarka ni potopila, pač pa so napravile bombe uporniških letal na njej precejšnjo škodo. S križarke so izkrcali precejšnje število ranjencev. Uporniška križarka »Almirante Severa« je prispela pred San Sebastdan in čaka na trenutek, ko bo mogla podpreti akcijo upornikov proti mestu. Vladne čete so postavile več baterij na griče, ki obvladajo mesto ln vso obalo. Azana odpotoval v Valencijo Madrid, 14. avgusta, o. Po nekih informacijah je predsednik republike Azana odpotoval proti vzhodu. Pravijo, da je namenjen v Valencijo. Zamora na strani upornikov? Rim, 14. avgusta, o. Po vesrteh nekaterih tukajšnjih listov je prispel bivši predsednik Španske republike Alcala Zamora, danes v Sevillo, kjer bo imel važne razgovore z voditelji španskih upornikov. Baje ima namen posredovati med njimi in špansko vlado, uporniki pa trdijo, da ee je docela postavil na njihovo stran in da dela povsem sporazumno x vlado v Burgosu. Nevtralnost ogrožena Francoska vlada odklanja italijanske pridržke — Pesimizem zaradi zavlačevanja nemškega odgovora Pariz, 14. avgusta, b. Italijanski odgovor na francosko noto o sporazumu glede nevmešavanja v španske zadeve, čegar sklenitev se je še pred dnevi zdela verjetna, vznemirja čim dalje bolj francoske diplomatske kroge. Včeraj se je o odgovoru posvetovala vlada in je na seji zunanji minister Delbos označil italijanske pridržke za nesprejemljive. Italija namreč zahteva, da se naj prepovedo tudi javne denarne zbirke za eno ali drugo stranko, kakor tudi zbiranje prostovoljcev. Zunanji minister je zavrnil italijanske pridržke z opombo, da so neumestni, ker ne more nobena vlada prevzeti naše težke obveznosti, da omeji svobodo svojih državljanov glede simpatij z eno ali drugo stranko. Španskim državljanom, ki se vračajo kot prostovoljci v svojo domovino, da se bore na strani ene ali druge stranke, francoska vlada prav tako ne more prepovedati po-vratka, pač pa je opozoril Delbos na nedo- pustno delo uporniških emisarjev v francoskem Maroku, ki z raznimi nagradami izvabljajo tamkajšnje domačine v Španijo, da bi se borili na njihovi strani. Po vsem tem postaja čimdalje bolj jasno, da bo le težko prišlo do zamišljenega sporazuma o nevmešavanju. Ta skepsa je danes nastopila v pariških političnih krogih tudi zato, ker Nemčija še vedno ni odgovorila na francosko noto. Postavila se je na stališče, da Ji mora sedanja španska vlada prej odgovoriti na noto, ki ji jo je poslala zaradi zaplenitve nemškega aeroplana in aretacije treh nemških pilotov. Zadnja poročila sicer pravijo, da bo španska vlada ugodila tej nemški zahtevi, da bi tako odstranila vse zapreke, ki baje ovirajo nemški pristanek na nevmešavanje, bolj verjetna pa je domneva, da Nemčiji ne gre za dejanski sporazum, temveč, da hoče po tej poti samo pridobiti na času. Kje je bivši kralj Alfonz Akcija za restavracijo Bourboncev v Španiji Dunaj. 14. avgusta. Iz zaupnih virov se ja zvedelo, da se v Dolah ob Vrbskem jezeru vršjjo intenzivna pogajanja med bivšim kraljem Alfonzu Xm. in njegovima dvema sinovoma Jaimom im Juanom glede na razvoj državljanske vojne v Španiji in morebitno zmago upornikov, spričo katere bi lahko dinastija Bourboncev zopet ref-ektirata na španski prestol. Kakor znano, se je kralj Alfonz pred petimi loti po nekakrvavem prevratu odrekel kroni in pobegnil iz Španije- Dunaj, 14. avgusta, b. Avstrijski in nemški listi so objavili te dni, da se je bivši španski krallj Alfonz naselil v Dolah ob Vrbskem jezeru, kjer sta ga čakala princa Juan in Jaime. Na Koroško je prišel in Marianskih Lažni, kjer se je mu- Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. Današnje »Jutro« ima 407 mali oglas. Enkratni poizkus i. malim oglasom v »Jutru« Vas pouči, da ima oglas dvojno vrednost, če se javi dvojno število interesentov. dil m sta Vili Nemčija in Italija na isti višini, v končnem spurtu pa je Nemčija nato zmagala za dve dolžini pred Italijo, 3- Francija," 4. Danska, 5. Švica, 6. Jugoslavija, Po enournem presledku so se tekme nadaljevale, med tem je pa dež prenehal. K tekmovanju štirice s krmarjem bi bilo še omeniti, da je Nemčija zmagala tudi na olimpiadah leta 1928. v Amsterdamu in 1932. v Los Angelesu ter je bila to že njena tretja zaporedna olimpijska zmaga. Med finalisti Dansko. AngHjo, Avstrijo, Nemčijo, Švico in Italijo se je razvila astra borba od starta do cilja. Na čelo se je takoj postavila Nemčija, tesno ji je pa sledila Anglija, ki je zmagala doslej na vseh treh olimpiadah od leta 1924- dalje. Kljub vsem naporom se Angliji ni posrečilo, da hi prehitela Nemčijo, ki je zmagala s komaj vidno razliko in priborila svojim barvam s tem že peto zaporedno zlato kolajno. Tretje mesto je zasedla Švica. V finalu so nastopili evropski prvak Poljska. dalje Anglija, Amerika. Nemčija, Francija' in Avstralija. Anglija je startala z isiiim moštvom že na četrti zaporedni olimpiadi i nje hotela na vsak način prekiniti, zmagoviti pohod Nemčije. Vse je kazalo, da bo tudi šesta zlata kolajna pripadla Nemčiji, toda angleški čoln je v izredno dramatični borbi' zadnjih 200 m potisnil Nemčijo za poldrugo dolžino čolna na drugo mesto, 3. Poljska, 4. Francija. Najzanimivejša tn obenem zadnja točka veslaške regate je bila borba osmercev, kjer so nastopili Švica, Nemčija, Italija, evropski prvak Madžarska, Anglija in trikratni olimpijski zmagovalec Amerika. Do 400 m sta vodili Amerika in Anglija, nato se je pomaknila na čelo Nemčija, za njo Švica in Italija. Pri 1000 m je vodila Italija s tričetrt dolžine pred Nemčijo in eno dolžino pred Švico, Ameriko, Anglijo in Madžarsko, ki so bile vse v isti črti. 250 m dalje je še vedno vodila Italija, vsi ostali pa so bili tik za njo na isti višini. 500 m pred ciljem so vsi čolni spurtali. V finišu je bila najmočnejša Amerika, ki je zmagala za pol dolžine pred I talijo, tretja Nemčija, vsi ostali pa tesno za njo skoraj istočasno na cilju. Ko so čolni prispeli na cilj, so vsi veslači popadali v čolne zaradi utrujenosti od gigantske borbe. Ostali rezultati V olimpijskem stadionu so se odigrale finalne rokometne tekme. V borbi za 3. in 4. mesto je Švica porazila Madžarsko 10 : 5 (7:2), v finalu za prvo in drugo mesto pa Nemčija Avstrijo 10 : 6 (5:3). Tekmam je prisostvovalo kljub dežju 80 tisoč gledalcev. V basebalu je v borbi za 3. mesto Mehika premagala Poljsko 26 : 12, v hokeju si je pa Holandska priborila bronasto kolajno z zmago nad Belgijo. V tekmah v sabljanju posameznikov je nastopilo 76 tekmovalcev. V četrti skupini je bil izločen Jugoslovan Branko Treti-njak. v osmi skupini je izločen Jugoslovan Pavel Binterič, v deveti pa Jugoslovan Milivoi Radovič. Odhod Sokolov iz Berlina Naši Sokoli in Sokolice odpotujejo drevi oib 20- uri iz Berlina ter bodo v nedej-j? prispeli v Ljubljano. pere res lepo belo' KINO IDEAL H. B. WARNER v prekrasnem filmskem veledelu SORELL IN SIN Predstave danes in jutri v nedeljo ob 15., 17., 19. in £1.15 Hri. ft®|@ — naš novi pat*fc h starih rimskih razvalin fe arhitekt Plečnik ustvaril krasen nov del Lfubljane Vi Ljubljani zelo mnogo reguliramo. Vsakega zanemarjenega kotička se lotimo in s tem polepšujemo Ljubljano iz dneva v dan. Najbolj živahno je v strugi naše Ljubljanice, kjer se zdaj v vročini pečejo kamnoseki, ki tlakujejo dno. Vsi Ljubljančani že nestrpno pričakujejo dneva, ko bo Ljubljanica začela teči v pomlajeni in udobnejši strugi. Toda pustimo Ljubljanico in pojdimo rajši na Mir je. Marsikateri Ljubljančan še ne ve, da se bo v kratkem času lahko sprehajal v senci pravih piramid in med starimi grškimi stebri, KINO MOSTE DANES OB 20. URI v renoviranih prostorih in z modernizirano zvočno aparaturo ! Vesela dunajska veleopereta PRI BELEM KONJIČKU Svetovni šlager Ralpha Benatzkega DOPOLNILO: „Popaj" in Paramoun-tov zvočni tednik. Predstave v soboto na praznik in v nedeljo ob 17., 19., in 21. ter v ponedeljek ob 8. uri zvečer ■■ Gene: Din 3.50 do 6.50. DB Id obdaja ve« kos do nio, od veeh štirih strani. Voda ima potemtakem zrak. Sčaeo-sosna se bo v tem delu razraslo in ra^redlo različno koreninje in grmičevje, M bo c»tofe-n oblogi kamnite ploščadi v Se trdnej&o fe sanesfivejšo podporo. Vsak kamnar rabi pri dela ztasd IdvSn hi ffleta rasnih velikosti Slednje vsak večer odda v bližnjo domačo kovarfteica, da jih oodi znova izpilijo in zaostre. V zadnje« žepa kamnosek vedno noei s seboj meter, ki ga venomer uporablja ob pregleda nakopičenega kamenja. Ena obklefce-jo ia obiože dnevno po 3 do 5, najbolj ee-k> do 1 metrov ploščadi. Zvečer po izvršenem dela pride od časa do časa kontrola, M izmeri ia zabeleži vse čez dan napravljeno dete. Podjetje je zadnje dni pokfieato fe netatf kamnosekov i® Pri morja, kjer dobivajo na dan ra svoje delo le po 20 Din, do si morajo knpftS sano. Delavci dobijo trikrat ca dan za šest dinarjev tečno in mesno hrano. Značilno ja, da se posamezne «t»pfee ločilo po pripadnosti rodu in se najrajši dražijo le DabnataocL Hrvatje zopet zase, domačini so pa posebej. Levega opornega sfckrrja so doseda j zgra <£B mak) reč ko dve tretpm m Htegoe v celoti bHfi gotovo sredi septembra. Vsak abetooira^o povprečno po šest metrov dolžine. Na obrežju so pri ureditvi brežin naleteli na ostanke Pfeijkovega kopališča, otvorjeoega za LjaMjančane leta, 1840. Za-bitSb je še 22 kolov. Stopnice ob tem pristana zaenkrat še niso na dnevnem redu in bedo zgzadifi najbrž prihodnje lebo. Refinega materijsda »o do&edaj izvoz® nekaj nad 45.000 kubičnih metrov. Preosta-ja ga še okrog 30.000. Prihodnji teden bo celotna stroga Ljubljanice do prulskega mostu poglobljena in iz trobi jena. Pričeli so te dni kopati že na drugi strani mosta proti Spita, zato so položili tirnice in izmenjata« tračnice. Druga proga bo pa izpeljana preko prulske brežine na Janežičovo cesto, kamor bodo konji izvozili okrog štiri tisoč kubičnih metrov materijala. Kralj Peter uživa našo pesem Po obisku Kamniške Bistrice v družbi pevajoče mladine Kamnarji v Ljubljanici Zanimivo obdelovanje kamenja — Betonsko „rebrou — 20 Jurjev Škode — 45 kubikov izvoženega materijala Zadnjič smo le na kratko omenili oblogo ploščadi v strugi m na desnem obrežja Ljubljanice. Vsekakor je vredno, da se nekoliko dlje pomudimo pri delu strokovnih kamnarjev, ki prav melodiozno udarjajo * <9eti m kladivi po podpeŠkem kamenju. Ni težko obdelovanje in obklesavaoje v kamnolomih nalomljenega kamenja brez prave oblike. Izoblikovano pa zahteva od zidarja pravcate spretnost, zakaj njegova poka že sama od sebe orne i lahkote odbiti ali obklesatd odvišjrf kos ali vzfcokliao. Veiikoet kamenja mora biti primerna, ne premajhna. Zgornji robova se sekajo, doda le toliko, da so čimbolj vezani in se zložno dotikajo drug drugega. Spodnji robovi so 6feoro piramidasto okleščeni r obliki stožca ln je ploščad postavljena v siv drobir, nabrano vodo. Ogromni kupi naloženega podpeskega kamenja, naloženega ob Trnovskem pristana nad mostom 50 izginili, ker jih pridne roke kamnosekov vedno več uporabljajo. Čeprav pripeljejo čolnarji dnevno po 10 do 12 ladij kamenja, ga krepki fantje hit.ro pospravijo ln nalože na male vozičke, ki od-dirjajo po tiru do kamnosekov v strugi. Menda ga v domačih kamnolomih sproti ne aaloraijo toliko, kolikor ga je treba nato-voriti na dan ter si ga morajo izposojati od soeednjUh lastnikov v Preserju. Med številnimi kamnoseki je le 6 Slcmrn-oerr (ker jih ni na razpolago in ni&o vajena takega dela), 30 Hrvatov, vsi drugi so Dai-cratinoi. Uredili so si skupno kuhinjo v ba-nasproti obrtne šole. Ta je na hrami katere zidajo, odnosno postavifafo m srednjo tehniško šoto na Mtrju. Več kakor leto dni je ie minOo, odkar so zapeti na starem razpadajočem < rimskem zida krampi tn lopate. Do tedaj je bil zid prepuščen vremenskim vplivom in zob časa ga je glodal, tako da je bila nevarnost popolnega razpada zidu. Škoda bi bila, če bi tako starodaven spomenik zanemarili in izgubili dokaz, da je bila tu nekdaj stara Emona. Lansko leto so začeli odkopavati zemljo in kamenje, katerega je bilo na strani proti srednji tehniški šoli v izobilju. Toda zmanjkalo je kredita in delo se je prekinilo. Letos se spet nadaljuje, a zdaj zares. Tako bomo dobili v kratkem novo, zanimivo sprehajališče, ki mu ga zlahka ne bo para. Kaj se prav za prav gradi, odnosno regulira? Kakor vemo, je bila za zidom proti srednji tehniški šoli pravcata gmajna, ki ni bila v kras Ljub-ifanL Odkopavanje tega materiala so začeti o& Gorjupovi ulici. Tu so nato napraviti ob zidu in ob ograji srednje tehniške Me gredice, katere bodo posejan g stravo, vzdod od Gorjupove oBce proti tehniki pa bo držala dva metra Stroka pot. Vhod v ta park je 3* napravljen, tn sicer z Mtrja okrog AH ste Se naročeni na pestedeljsko „JutroM Kamniška Bistrica, 14. avgusta. V torek proti večeru so opazili Kamnita.ni dvorni avto, ki je v zmernem tempu vozil po mestu. V avtu so koj spoznali mladega kralja, ki je na pozdrave meščanov ljubeznivo odzdravljal Avto je zdržal po gladki cesti proti Kamniški Bistri-4Tf k kraljevemu lovskemu dvorcu, ki je po tortrti gospodarja, blagopokojnega Viteškega kralja, sameval onkraj bistriškega izvirka. Mladi kralj se je nastanil v dvorcu, v katerem je bil poslednjič v poletju leta i/934^ ko je cela kraljeva družina bivala par dni v Kamniški Bistrici. Visoka roditelja sta se vsak dan mudila visoko gori jpoid Brano na lovu, mladi princi pa so veselo rajali po trati in trgali cvetlice, s ka-iiurimi so potem krasili uto, ki so jo biH »umi napravili iz vejevja. Kakor pred dve-vna letoma prestolonaslednika, tako je zdaj prebivalstvo bistriške doline še radostne-je pozdravilo mladega kralja, ko je prišel »a prijeten izlet pod strme stene in raz-sekane vrhove naših skalnih velikanov, kjer se je njegov kraljevski oče tako rad trrudil na lovskih pohodih. Mladega kralja je mikalo, da bi s svojim spremstvom in v družbi kmečkih fantov iz bistriške doline napravil podoben telet v planine kakor pred dvema letoma, ko se je povzpel na Kamniško sed-te in ob krasnem razgleda občudoval divjo h po to naših planin. Žal pa visokemu gosta vreme ni bilo naklonjeno. V sredo zjutraj je bilo nebo zastrto s težkimi oblaki, iz katerih je neprestano lilo. Zoperne megle so se vlegle nad bistriško dolino tn zastrle vsak razgled iz d\>orca. Izlet v planine je moral od-pasti, zato se je kralj podal z avtomobi-v Kamnik, kjer si je ogledal Sadni-karjev muzej, nato pa se je spet vrnil v Bistrico. Večer je kralj prebil v družbi s kmečkimi fanti iz Stranj, Stahovice in Kamniške Bistrice, ki so prtšli na povabilo pred kraljevi dvorec s kitaro, mandolino in harmoniko. Kralj se je vsedel na klopico pred dvorcem, fantje pa so igrali tn peli Angleški kralj Edvard VIII se je doslej najdalje časa pomudil na Rabu, kjer si je kupil mornarsko majico, ki jo nese v roki. Izpred Raba je potem izginila jahta »Nahlin« v neznano smer. Največ opravka pri iskanju imajo seveda novinarji. Angleški list »Daily Sketch« Je potrošil za en sam posnetek kraljeve jahte iz zraka 250.000 dinarjev. Brdo pri Kranju. V kraljevem spremstvu v Kamniški Bistrici so bili ves čas njegov adjutant polkovnik g. Anton Kokalj. angleški učitelj g. Cecil Parrott, ravnatelj dvornih lovišč g. inž. Ciril Dimnik in minister dvora g. Milan Antič, ki je bil tudi na kratkem lovskem izletu pod Brano. 20 m od Gorjupove ulice. Tu so nameščena železna vrata. Vhod je zanimiv zaradi tega, ker so postavljeni tu na vsaki strani številni stari stebri, in ko pridemo v notranjost, zapazimo na levi in desni strani po eno piramido. Te piramide so pa grajene po najnovejših izkušnjah. Dosedaj smo jih gradili po zgledu starih Egipčanov iz kamna (take so n. pr. Cojzova na Grabnu in one štiri na trnovskem mo-1 stu). Te na Mir ju so porasle s travo in so grajene po večini iz zemlje. Kamen tvori le nekak okvir, ki je zunaj in znotraj zadelan z zemljo. Zunaj je zemlja obložena z rušo. Tudi stari rimski zid so popraviti. Na vrhu so nasuli zemlje v obliki pol valja in vse skupaj obložili z rušo. S tem so obvarovali zid pred razpadom. Cesta, ki je bila zdaj uporabna tudi za vozni promet med Mir jem in tehniko, bo zdaj uporabna samo za pešce, ker so med starim zidom na Mir-ju napravili stopnišče. Kaj nameravajo še napraviti, je tajnost. Zdaj še vedno odvažajo odvišno zemljo tn planirajo pot in gredice. Na gredice pridejo še drevesca, tako da bo v vročini prijetna senca. Regulirati bodo pričeli tudi oni del zidu za tehniko, kar pa je odvisno od denarja. Naj povemo še to, da vodi regulacijo tega kotička naš mojster Plečnik, od kate- rega pričakujemo, da nam bo spravil starinsko neprijazno zidov je v lepo harmonijo s sedanjostjo. naSe lepe pesmi. Spočetka seveda malo | bojazljivo in v dvomu, ali bo njihovo petje všeč kralju. Ko pa so odpeli prvo pesem, ki jo je kralj z vidnim zanimanjem poslušal in jim navdušeno ploskal, so se ojtmačili. V gluho noč so odmevali zvoki naših veselih in otožnih popevk, ki so bile mlademu kralju zelo všeč in so morali pevci nekatere celo ponavljati. Fantje so zapeli 17 pesmi, 15-letni Balantičev Peter iz Stahovice pa je vmes korajžno igral na harmoniko. Priljubljeni mladi vladar je pevce ob prihodu ljubeznivo pozdravil, takisto pa je tudi, preden so odšli, vsakemu posebej podal roko in jih nagradil. Z radostnim zadovoljstvom so se pevci v noči vrnili iz Bistrice, veseli, da so mogli z lepo slovensko pesmijo izraziti svojo vdanost in ljubezen mlademu kralju. V četrtek dopoldne se je kralj odpeljal v Ljubljano, nato pa se je spet vrnil v Bistrico, odkoder je popoldne krenil na Sedem Sokoličev na počitnicah pri kralju Skrbna mati našega mladega kralja Nj. Veličanstvo kraljica Marija je želela, da kralj Peter n. prebije svoje počitnice na Bledu v družbi nekaj vrstnikov, mladih dečkov Srbov, Hrvatov tn Slovencev. Pil tem je Izrazila željo, da naj bodo tovariši njenega sina izbrani iz skromnih uradniških in Obrtniških družin. Izbira je bfila kar najbolj skrbno Izvršena tn jutri prispe na Bled sedem sokolskih na-raščajnikov, trije Srbi, dva Hrvata in dva Slovenca. Za slovenska tovariša kralja sta določena 14 letna sokolska naraščaj-nifca Dušan Legiša, sin znanega ljubljen, skega krojaškega mojstra in Branko Ah-*in, sin pomožnega tajnika kr. banske uprave. Mladi Sokoldči bodo vsa(k dan I skupaj s kraljem telovadili pod vodstvom njegovega telovadnega vzgojitelja, znanega pomorskega častnika Kovača ter ee z njim tovariško razvedrili tudi pri lgitf na jezeru in na Metih. SokoMčj ostanejo na Bledu 14 dni. Ukrep kraljice Marije dokazuje, kako plemenito pojmuje vzvišena mati svoje vzgojiteljske naloge ta kako globoko Občuti povezanost mladega vladarja z na. Stm narodom, iz katerega skromne sredine mn izbira tovariše- Seveda bodo s nagimi mffadLmii Sokoličd hitefca na Bled srca vseb jugoslovenskih mater tn očetov ta mladi tovariši bodo našemu kralju pri resnem deta jn Veseli igri tudi tolmači I ljubezni, s katero ga obdaja ves narod. 'Kakor novo je -perilo !*- saj je oprano z Oazelo! TERPENTIN0VO - MILO GAZELA Gospodarstvo Usodne posledice gospodarskih reform v Franciji Nameravana uvedba izvoznega franka, ki bi bfl za 25% cenejši V preteklem tednu je francoski frank na mednarodnih tržiščih znova pričel nekoliko popuščati. Poročajo tudi že o novih, zaenkrat še manjših transportih zlata v Zedi-njene države. Vse kaže, da pomirjen je, ki jo nastopilo pred enim mesecem glede francoske valute, ne bo trajno. Zlasti Angleži imajo malo upanja, da bi mogla Francija obdržati nespremenjeno zlato valuto, zlasti ker prav njena gospodarska in finančna politika nasprotuje interesom stabilnosti franka. Valutni strokovnjaki no samo v Angliji. temveč tudi drugod soglašajo vsi v naziranju. da je mogoče stabilnost francoskega franka na sedanji zlati pariteti ohraniti le tedaj, če Francija uspe pritisniti nivo cen navzdol, kar pa bi pomenilo nadaljevanje deflacijske politike in poostritev gospodarske krize. Ravno bojazen pred poslabšanjem gospodarskega položaja zaradi interesov ohranitve stabilne valute je v francoski javnosti pomnožila pristaše za devalvacijo. Ukrepi, ki jih je v zadnjih mesecih napravila nova francoska vlada na gospodarskem polju, pa so diametralno nasprotni temu, kar bi morala storiti, če hoče trajno ohraniti zlati standard. Namesto znižanja nivoja cen je z uveljavljenjem 40 urnega delovnika n s povišanjem mezd povzročila. da so se pričele ceno dvigati. Po uradnih podatkih je že v teku meseca julija indeks- cen v trgovini na debelo v Franciji narasel za 5%, od 372 na 389 točk. Pri tem pa je treba upoštevati, da se je dviganje cen šele pričelo in da se bodo posledice skrajšanja delovnega časa pri istočasnem povišanju mezd pokazale v celoti šele v teku mesecev. Dviganje cen v Franciji pa pomeni stalno zmanjšanje možnosti za ohranitev sedanje zlate paritete. Res je, da tehnična pozicija Francoske banke omogoča, da Francija še nadaJje drži frank na zlati pariteti, toda ni več daleč čas. ko bo treba izvajati konsekvence. Vprašanje je le, ali se bo francoska vlada odločila za takojšnjo devalvacijo franka, aH pa bo z uvedbo strogega deviznega režima še nadalje fiktivno držala zlato pariteto, kakor to dela na primer Nemčija, kar pa le pomeni odlašanje odločitve na poznejši čas. V zvezi s potovanjem novega guvernerja Francoske banke Labevriea v inozemstvu zatrjuje pariška »Agence Economique et Financiere«, da se pripravlja uvedba posebnega izvoznega franka, ki bi bil. za '.15% cenejši nasproti oficielnemu tečaju. Francija hoče baje pred uvedbo takega izvoznega franka doseči sporazum z glavnimi odjemalci francoskega blaga, da ne bodo pri eventualni uvedbi takega izvoz- I nega franka nalagali višjih carin na fran oosko blago. Načrt za uvedbo izvoznega franka nam kaže najbolj bolno točko francoskega gospodarstva, to je trajno nazadovanje izvoza, kar je posledica previsoke valute. Med tem ko se je v drugih državah padanje izvoza v letu 1933. ustavilo, se v Franciji nadaljuje vsa zadnja leta in grozi zavzeti v bodoče še katastrofalnejše oblike. Že v letu 1933 je francoski izvoz padel na 18.4 milijarde frankov, naslednje leto je nadalje popustil na 17.8, iani pa na 15.5 milijarde frankov. Letos se je francoski izvoz nadalje zmanjšal. V prvih petih mesecih je znašal le 6 milijard frankov, to je še za 10% manj nego v istem razdobju lanskega leta. To nazadovanje francoskega izvoza je posledica previsokih francoskih cen. Sedanje naraščanje cen pa grozi povzročiti še nadaljnje katastrofalno krčenje. Tudi pasivnost francoske trgovinske bilance se je letos znatno dvignila in je v prvih petih mesecih prekoračila 4 milijarde nasproti 2.2 milijarde v istih mesecih lanskega leta. Ze v interesu svojega izvoza bo morala Francija opustiti sedanji zlati standard. bodisi da takoj devalvira, ali pa da napravi druge korake, kakor bi bila uvedba izvoznega franka, ki bi bil za 25% cenejši. Seveda pa bi uvedba takega izvoznega franka ne pomenila nič drugega nego devalvacijo. Nazadovanje francoskega izvoza povzroča stalno poostritev gospodarskega položaja v Franciji sami Pa ne samo v interesu izvoza, tudi v interesu tujskega prometa, ki igra v francoskem gospodarstvu odločilno vlogo, bo morala Francija nekaj ukreniti. Padec dohodkov od prometa inozemskih turistov je v Franciji v zadnjih letih naravnost katastrofalno nazadoval. Med tem ko so v letu 1929. dohodki Francije od inozemskih turistov dosegli 10 milijard francoskih frankov in so v glavnem krili deficit trgovinske bilance in je še v letu 1933. Francija dobila od inozemskih turistov 6 milijard dohodkov, je lani ta dohodek padel na 2 milijardi. Tudi v letošnjem letu ne bo Francija dobila od inozemskih turistov večjih dohodkov; ker pa je računati, da bo deficit trgovinske bilance dosegel 10 milijard frankov, ne bo mogla Francija z dohodki od inozemskih turistov kriti niti petine deficita v zunanji trgovini. Dotok inozemskih turistov pa nazaduje pred vsem zaradi tega. ker je pač Francija predraga. Vsa ta dejstva kažejo, da bo morala Francija prej ali slej iskati izhoda iz sedanje kritične gospodarske situacije in bo mogla ta izhod najti edino v devalvaciji valute na ta ali oni način. še o posojilu Suzorja Beogradu Glede na posojilo 25 milijonov Din, ki ga je Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu odobril beograjski občini smo v četrtkovi številki postavili načelo, da Suzor ne bi smel občine, ki ne plačuje v redu prispevkov, povrhu še nagraditi s tem, da ji odobri posojilo, ki je najmanj trikrat večje, nego bi znašalo po kvoti, ki odpade na okoliš beograjskega okrožnega urada. Tako postopanje daje potuho nerednim in slabim plačnikom, in sicer na škodo plačilni morali, kajti ostale občine bodo morale iz tega izvajati konsekvence: če bodo hotele dobiti posojilo, ne bodo smele v redu plačevati prispevkov za svoje delavstvo, ker potem lahko računajo na večje ceneno posojilo pri Suzorju. V včerajšnji številki skuša »Slovenec« nadalje upravičevati postopanje ravnateljstva Suzorja in pravi, da je dobil Beograd to posojilo na podlagi kvote, ki odpade na vso Srbijo in Črno Goro odnosno na okrožne urade v Beogradu, Nišu in Skoplju ter na bolniško blagajno Trgovač-ke omladine. Ce so se delegati iz Beograda in Srbije odločili, da bodo dali vso kvoto Beogradu, potem je to njihova stvar. Tudi ta nova nekoliko razširjena argumentacija »Slovenca« ne more držati. Ne bomo se spuščali v to, ali so delegati iz Srbije pristali na to, da zaradi tega velikega posojila Beogradu, ostale občine iz okoliša okrožnih uradov Beograd, Niš in Skopi je ne bodo mogle dobiti nobenega posojila, moramo takoj pribiti, da bi bila tudi v tem primeru kvota neprimerno manjša nego znaša posojilo. Če odpade na Slovenijo, ki plačuje 9.8 milijona Din nezgodnih prispevkov (od skupne vsote 61.2 milijona) na podlagi tega plačila le 16°/o, to je 8 milijonov (od skupaj razpoložljivih 50 milijonov), potem lahko izračunamo, da znaša kvota, ki odpade na Beograd, Niš, Skoplje in Trgovačko omla-dmo, ki plačajo skupaj 13.7 milijona nezgodnih prispevkov, tudi le kvota 22.4°/o in ne 50°!o. Kvota 22.4% od skupnega kontingenta samoupravnih posojil v višini 50 milijonov pa predstavlja le znesek 11.2 milijona Din in ne 25 milijonov. Če predstav-postavljamo, da so v resnici vse interesi-rane občine v Srbiji in Črni gori sporazumne s tem, da vso njihovo kvoto izkoristi Beograd, tudi v tem primeru ne bi mogla dobiti beograjska občina več nego 11.2 milijona Din posojila (torej manj nego je dolžna na prispevkih) in beograjska občina je dobila 13.8 milijona Din preveč posojila, ali še enkrat toliko, kolikor zna-ši vsa kvota za Srbijo in črno goro, dejansko trikrat toliko, kolikor bi ji pripadalo na podlagi kvote za sam okoliš beograjskega okrožnega urada. »Slovencev« izgovor torej ne prenese niti računa, ki ga je »Slovenec« sam postavil kot osnovo Gospodarske vesti =: Načrt uredbe o konverziji kmečkih dolgov. Kakor poroča »Jugoslovenski Kurir«. se bo te dni vršila v Han Pijesku pri Sarajevu konferenca predstavnikov Na rodne banke. Združenja bank m predstav, '^kov kmetov, ki ji bodo prisostvovali tudi zainteresni člani vlade. Na tej kan. ferenci bodo definitivno redigiraili načrt uredbe o razdolžtvi kmetov odnosno o konverziji kmečkih dolgov pri bankah. Na konferenco bo prispel tudi predsednik ministrskega atita dr. Milan Stiojaddno-vič. == Navodila vsem hmeljskim trgovcem, ki zaposljujejo nakupovalce. Predsedstvo sreskega združenja trgovcev v Celju opozarja vse člane hmeljske trgovce, ki zaposljujejo. oziroma nameravajo zaposliti hmeljske nakupovalce za letošnjo hmeljsko sezi-jo, da se ravnajo po sledečih navodilih: Kakor so bili alani s posebno okrožnico pozvani se morajo nakupovalci prijavit; upravi združenja najkasneje do 15. oziroma 18-avgusta t. 1. Na kasnejše prijave se ne bo mogoče ozirati na želje članstva glede naglih rešitev teh prijav, ker ima združenje še dovolj drugih opravil, zato odklanja sleherno odgovornost za prijave nakupovalcev, ki bodo predložene po določenem terminu. Nadalje se bodo sprejele prijave nakupoval-cev samo tistih članov, ki so združenju poravnali svoje obveznosti. Enako se bodo odklanjale prijave tistih nakupovalcev, ki so 6e v pretekli sezoni pregrešili zoper katerekoli predpise, običaje in navade v hmelj-6ki trgovini. Nad delom hmeljskih nakupovalcev se bo vodila najstrožja kontrola po vseh poklicanih funkcionarjih in prizadetih članih. Ako se todo ugotovile najmanjše ne-rednosti, ki bodo v nasprotju z uzancami in splošnimi trgovinskimi običaji, se bodo legitimacije kratkomalo odvzele in se bo postopalo zoper kršitelje najstrožje. V hmelj-ski trgovini te upravičen poslovati samo tisti, ki je v posesti pravilnih listin, to je nakupovale legitimacije ali obrtnega pooblastila. — Predsedstvo. = Bencin alj oglje? Ves bencin uvažamo za drag denar, čeprav je polovica naše banovine pokrite z gozdovi in tudi tretjina vse države. Drugod že vozijo avtomobili in se vrte motorji, kurjeni z ogljem in gotovo bi oglje v tujih naprednih državah že davno zamenjalo bencin, Če ti bil tam les tako poceni kakor je pri nas. Kaiko bi lahko z lesom Ln njegovimi kemičnimi predelavami izpodrinili bencin in druga pogonska sredstva, nam pokaže na valesejmu od 1. do 13. septembra razstava »Za naš les«. = Prava oglarska kopa v Ljubljani bo na velesejmu. Od 1. do 13. septembra si bomo na velesejm&ki razstavi »Za naš les« lahko natanko ogledali tako kopo in tudi opazovali kako črni oglarji žgejo oglje. Da bodo pa obiskovalci velesejma spoznali Ln se naučili kako oglje nastane, zato bo poleg kope tudi enaka kopa v prerezu. = Italija je zopet prodala svojo udeležbo pri družbi Mosul Oil. Lani je vzbudila veliko pozornost vest. da je italijanska družba Azienda Generale Ilaliana (državna) kupila veoino delnic družbe Mosul Oil Field in si s tem pridobila popoln vpliv na politiko te družbe. Sedaj pa poročajo iz Londona, da je imenovana italijanska družba svoio udeležbo zopet prodala, in sicer družbi Irak Petroleum Co. in so italijanski zastopniki v upravnem svetu odstopili Tudi Nemčija ni več v te,i družbi zastopana. čeprav nadalje obstoja nemška udeležba Tako bo v tej družbi prevladal angleški vpliv, ki bo sedai oh Tignsu v .Mezopotamiji odločilen. Kot vzrok za to, da je Italija opustila pozicijo, ki si jo je priborila, navajajo po- manjkanje deviz v Italiji, ker M bilo treba dražbo Mosul Oil Field še financirati z znatnimi zneski za gradnjo posebnega cevovoda. = Francija prepovedala izvoz železne rude. K že obstoječi prepovedi glede izvoza aluminija in bavksita je francoska vlada izdala novo prepoved glede izvoza železne rude, ki je 6topila 12. avgusta v veljavo. = Razpisana gradbena dela. Banska uprava je razpisala prvo ponudbeno liakaciio za gradnjo provizoričnega prizidka kirur-g.ičnemu paviljonu obče državne bolnišnice v Ljubljiani (proračun 1.83 milijona Ddn), prvo lrioitacrijo za preložitev državne ceste štev. 2 v sektorju Labore—Kranj (proračun 0.99 roklTjiona Din), prvo licidacijo za gradnjo Sodobnega cestišča na isti cesti v sektorju Ljubljana — Št Vid (proračun 2.52 milijona Din), drugo licitacijo za rekonstrukcijo državne ceste šrtev. 50 v sektorju Pesnica — St II j (proračun 3 62 milijona Din), drugo licitacijo za dobavo kock in robnikov za tlakovanje državne ceste štev- 2 v sektorju Št. Vid — Jeperca (proračun 1.17 milijona Din) in prvo lioitack) za dobavo cevovoda in armature za vodovod Prcdvor — Krani — Stražiišče — Stara Loka (proračun 0.4 mili ioni Din) = Gradbena dela. Kraljevska banska uprava je razpisala prvo pismeno ponudbeno licitacijo za dobavo cevovoda iteinbra jx» 13.55 in za 15. oktober po 13-4250. Klirinške nakaznice v lirah so se v Beogradu nudile po 3.19. Na zacretškem efektnem tržišču je vojna škoda najprej nekoliko popustila in ee je trgovala po 562 in 363. pozneje pa ni bilo blaga izpod 306. V ostalih vrednotah ni bilo zaključkov !)evfw Ljubljana. Amsterdam 2966.73—298132, Berlsn 1754.9H—1768.78, Bruselj 735.61— 740.67, Curih 1424.22—1431.29, London 219.27—22132, Newyork 4335.01—43T1 j32, Pariz 287.71—289.15, Praga 180.47— 181.58. Curih. Beograd 7. Parta 20.20375, London 15.4325, Newyonk 306.875, Bruselj 51.70, Milan 24.1750, Amsterdam 208.30, Berlin 123.40. Dunaj 57.20, Stookhalm 79.55, Kobenhavn 68.85, Praga 12.68, Varšava 57.60, Budimpešta 61. Elekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 364—366, za sept. — okt. 363—366, 4% agrarne 47 den, 6% beg-'uške 68—69, 6% da'm. agrarne 65 den., 7% invest. 83 den., 7% stabiliz. 82—84, 7% Drž. hip. banka 86—86.50, 7% Blair 73—73.75, 8% BJair 82.50—83; delnice: Narodna bank-a 6200 den., PAB 232—234, Trboveljska 130— 135- šečerana Osijek 125—135, EMbrovaft-ka 190 den. Beograd. Vojna Skoda 364.50—865.25 (364.25—364.50,) 4% agrarne 48.25—48.75 6% begluške 68—69, 7% JBlair 73.75 den. (73.62—73.75), 8% Blair 83 den- PAB 232.50—233 (233). blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 14. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 112, za dec. 101.50; koruza: za sept. 109, za dec. 96, za maj 93. -f- Winnipeg, 14. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 103, za dec. 101.75, za maj 103.625 + Budimpeštanska termln^ka borza (14. t. m.) Tendenca čvrsta. Koruza: za avg. 12.42—12.44, za sept. 12.26—12.27, za maj 11.27—11.28. BOMBAŽ + Livcrpool, 13. avgusta. Tendenca mirna. Zaključni tečaji- za okt. 6.44 (prejšnp. dan 6.38), za dec. 6.36 (6-30). 4- Newjork, 13. avgusta. Tendenca komaj vztrajna. Zaključni tečaji: za avg. (11-90), za dec. 12-01 (12.01). U.i Anketa o preskrbi brezposelnih Delavska zbornica se je pred časom obrnila z okrožnico na večje število naših uglednih inteligentov in jih zaprosila, naj povedo svoje miisld o problemu zaposlitve brezposelnih pri zasilnih delih, ki bi bila nujno potrebna, a se iz tega ali onega razloga ne izvedejo. Delavski zbornici gre predvsem za ugotovitev, koliko in kakšna dela bi se dala izvršiti, bodisi na račun privatnikov ali javnih ustanov, Stremljenje gre za tem, da bi se pri takih delih zaposlila tudi brezposelna inteligenca, za katero je danes najmanj poskrbljeno. Nekateri so ee povabilu Delavske zbornice že odzvali in poslali svoja mišljenja* Ker je med došlimi odgovori precej takih, ki dajejo zdrave misli, je sklenila Delavska zbornica naprositi uredništvo »Jutra« za objavo teh odgovorov, ki jih bo potem objavila v posebni brošrarici. Vsi odgovori, ki bodo objavljeni, bodo sledili na tem m«tu in pod tem naslovom. Želeti je. da se v tem važnem socialnem vprašanju oglasijo vsi, ki jim je skrb za naše brezposelne pri srcu. Kot prvi prispevek k tej anketi, objavljamo odgovor g. Inž. Tomo Kneza. Sodelovanje privatnih interesentov pri javnih delih Dovoliti si hočem nekaj splošnih pripomb. Polno del je pri nas. ki kričijo po izvršitvi in na katerih imajo poleg javnosti (države, banovine, občine) še posebno velik interes nekateri privatniki. Tako n. pr. imajo na tlakovanju ali vsaj na površinski prevleki javnih prometnih cest ob naseljih posebno velik interes dotični posestniki, katerih hiše stoje tik ob cesti (posebno hotelirji in gostilničarji) in morajo zaradi vedno večjega števila drvečih avtomobilov dan na dam požirati ogromne oblake prahu. Na regulaciji rek oz. utrditvi bregov imajo interes lastniki zemljišč, ki jim reka odnaša etno na stotine kvadratnih metrov rodovitne zemlje, po vrhu jim pa naplavlja nerodoviten prod. Na osušit vi močvirij in po-gozditvi goličav imajo ravno tako interes astniki dotičnih zemljišč. In še nešteto drugih sličnih primerov. Marsikdo se bo vprašal, zakaj pravzaprav privatniki niso že doslej v večji meri vršili sami taka javna dela, na katerih so posebno interesirani? Razlogov za to je mnogo. Naj navedem glavne: - 1. Nerentabilnost. Če primerjamo stroške, ki so zvezani z izvedbo dela, in efektivno korist, ki jo bo imel dotični lastnik, potem vidimo, da je izvršitev dela za dotičnega lastnika samega nerentabilna. 2. Psihološki moment. Če se hoče n. pr. astnik hiše ob glavni prometni cesti zavarovati pred prahom, mora površinsko prevleči cesto V6aj 50 m daleč od svoje hiše na obe strani. Če izvrši vse delo na svoje stroške, imajo tudi njegovi sosedje, ki niso ničesar prispevali, korist od tega. To ga jezi in odvrača od stvari, če pa povabi sosede, naj prispevajo k stroškom, ti to sigurno odklonijo ker je prišla inicijativa od ne; rijateljskega s<"-s podučm. Najmanj tak aranžma se da dneeči x drfta-vo v vseh sličnfh vprašanjih. DrŽave oeda stvar ne velja niti pare in vendar je Sede njen pristanek omogoča tlakovanje. 0Wina pa je s lahkoto dobila posojilo, ko je imela zasigurano odplačevanje od strani države. Bil pa je to prvi primer da je- oW5na nekaj investirala v oesto. ki ni njena last. Organizacija breoposeJnih, pod pokroviteljstvom in kon&nofo delavske sbornaooL, bi lahko dosegla slične aranžmaje in ugodnosti ne samo pri državi ampak tudri pri banovini in občinah, posebno če bi k izvršitvi ded prispevali tudi privatniki Vga&a občina bi dala na razpolago brezplačno evoje valjarje, kadar jih sama ne rabi uporabo svojih kamnolomov L t i leto bi storža s stroji, orodjem Ltd. tudi privatna podjetja, ako bi imeda od organizacije oz. do-lavske zbornice garancijo, da se jim evea*. na materijalu povzročena škoda v oeloti povrne. Seveda bi hDo treba paziti, da bi se v^r-Sla samo taka deda, ki se drugače sigurno v doglednem času sploh ne bi izvršila, tako da se ne bd delala konkurenca privatnim podjetnikom oziroma odv®en»aNazdar*. Po opravljenih pozdravih, raportth in govorjh je nadvojvoda Prane Ferdinand obšel vsa društva in koiparacije, ki so bfie postavljene vzdolž postaja, nato pa Je stopa v vOafc ta se z večjim apremsl/cm odpeljal naprej na Bled, v Bohinj in Go-rico. Zgradba te proge je za vso Slovenije največjega gosp» cdamfaega pomena. Raa-, širjenje postaje in zgradba novih poslopij sta čisto izpremenila zunanje lice Jesenic. Prejšnji kolodvor in postajno poslopje sta po obsegu in zunanjosti čisto slKSla kolodvoru in postajnemu poslopju v Škof ji Liofki. Sedanji kolodvor pa je po Jesenice, 13. avgusta. Za vse, ki so to sami doživeli, je izredno hitro minilo 30 let, odkar je stekla bohinjska železnica in je bila otvorjen jeseniški kolodvor, ki imata zelo važno vlogo t našemi prometu in gospodarskem življenju.. Zgradba te planinske železniške proge je bila za bivšo monarhijo velikega pomena, ker spaja osrčje nemških dežel čez slovensko ozemlje z Jadranom. Na Jese. žicah se križajo zdaj proge Jki vežejo jug « severom in vzhod z zapadom. To pot, 3ri je močno skrajšala pot med cesarskim Dunajem in največjim avstrijskim pristaniščem Trstom, drži po najlepših planinskih krajih slovenske zemlje, ki se je z jigradbo te železnice šele odprta širnemu tnsetiu, Pcfteti leta 1900. se je zasadila prva k>-jwta pri gradnji predora na Hrušici. Nfbče izmed delavcev, kS so začeSl kopati, Impozantni leseni obod za most v Vint-garju (Foto Pavlin) ni takrat slutil, koliko bo preteklo znoja, koMko strtih življenj bo zahtevalo to gigantsko delo. preden bo po tem dolgem podzemskem rovu stekla prva lokomotiva in vozila dajo po lopi naši zemlji tja na sinji Jadran. Spočetka je bilo pri vrtanju predora in gradnji proge zaposljenih le nekaj stoti n delavcev. Kasneje po so začeli prihajati v trumah iz Tirolske Italije, Makedonije, Albanije in Poljske (židje). Začeli so graditi tudi hiše, barake, delavnice, bolmgni-ce in drugo. Množile so se gostilne, trgovine, vinotoči, kantine in obrtni lokali kakor gobe po dežju, širiti so se začeli nasipi jn proga se je čedalje bolj bližala Jesenicam. Zgradila se je tudi gorska ozkotirna železnica, ki je prevažala ogromne kamnite kvadre iz kamnoloma na Mirci v predor na Hrušici. Po železnici preko Trbiža in Ljubljane pa eu vozili vlaki, natovorjeni z žerjavi- stroji, sesalkarol, opeko, lesom in vsem mogočim gradbenim materialom. Mali podjetniki, prevodruikl, gostilničarji in trgovci so i me K zlate čase. Na gostilnah so blesteli napisi »Amerika«, »Pri veselem Tlrolcu«, »Pri veseli vdovi-« in »Pri modrem ponedeljku«. Da so ti in podobni napisi zelo vlekli je razumljivo. Po cesti so furali furmani sode sladkega vinca- ki je v plačilnih dneh teklo skoro v potokih. Levji delež so služili kozjebraB ugodno britje uporabljajte ERASMIK MILO ZA BRSTJE *Vafe zobe boste obvarovali! ERASMIK KILOH IN PASTO ZA ZOBE Iz Celja e— Sporazum 3 stavbinskim delavstvom dosežen. Celjski župan je sklical za včeraj dopoldne na mestno poglavarstvo sestanek stavbnih podjetnikov, zastopnikov stavkujo-česza stavbinskega delavstva in zastopnikov Delavske zbornice. Pogajanja so trajala sko-tmi tri ure. Končno je bil dosežen sporazum. Stavbni podjetniki so sprejeli tako zvani ljubljanski sporazum z malim: izprememba-mi Obenem so bila tudi pogajanja med zastopniki delavstva pri regulaciji Savinje in zastopnikom gradbenega podjetja Nassimbe-ni. Ta pogajanja pa so naletela na težkoče. Stavbinsko delavstvo se bo v ponedeljek vrnilo na delo. e— Na državni realni gimnaziji v Celju bodo popravni izpiti od 1. do 3. in od 5. do 7. razreda v petek 28. in soboto 29- t. m. Podrobni razpored bo razglašen na črni deski. Popravni nižji in višji tečajni izpiti bodo v soboto 29. in ponedeljek 31. t. m. Vpisovanje bo za prvi razred 2. septembra za 2 do 8- razred 3. sepiembra, za učence z drugih zavodov pa 4. septembra, vsakokrat od 8. do 11. dopoldne. Otvoritvena služba božja bo v ponedeljek 14. septembra- Ravnateljstvo. e_ Jablana in hruška v cvetju. V sadonosu i ku gostilničarja in posestnika g. Franca Kolenca v Zagradu cvetejo sedaj tri jablane in ena hruška. Cvetje je docela raz- BMBHMimi nTuul |l1|'' ^^iLlirfffTi^MinBfBIMroirilffiTI K KONIČNO ZA G ATEN JE LN NJEGOVE SI VBE POSLEDICE, POSEBNO MOTNJE V PREBAVI, se lahko odpravijo Z davno preskušenim domačim sredstvom ga čiščenje, z naravno FRANZ - JOSEFOVO grenčico, ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in Črevesju, a pijejo FRANZ • JOSEFOVO vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Ogl. reg. S. br. 30474/36. e_ Dve te^ki nesreči pri deln. Ko je 30- letni brezposelni krojaški pomočnik Josip Jonak iz Zagreba podiral v četrtek v gozdu v Novi vasi pri Št. Juriju ob juž. žel. bukev, je treščilo podžagano drevo nanj. Jonak je dobil zelo težke notranje poškodbe. V torek ob 15. so hoteli pri neki hiši v Be-zini pri Konjicah izliti vodo iz velikega soda. Ko je hotela 4Qletna služkinja Antonija Kranjčeva dvigniti sod, ji je sod padel na desno roko ter ji zmečkal kazalec in sredinec. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. e— Umrla je včeraj na Zg. Hudinji 43-letna vrtoarjeva žena Frančiška Zupančeva-Istega dne je umrl v bolnišnici 241etni delavec Anton Osek iz Rogatca. e — Revolucija v cenah. Zaradi nakupa dveh tovarniških zalog, čez 100.000 m blaga, prodajam kreton in modrotisk po 6 Din, delen 7 Din, cefir 8 Din. krep 9 Din, 6vilo 11 Din, volno e svilo 13, 15. 17 Din. Ster-ineoki. e— Prvovrstno britje, moderne frizure i., t d. vljudno nudi B. Grobelnik, Celje, Glavni trg in poleg hotela »Evrope«. e_ Kino Union. Danes in jutri ob 10. matineja. Danes in jutri ob 16.15, 18.30 in 20.45 ter v ponedeljek ob 16-30 in 20.30 opereta »Tajnosti žene« in zvočni tednik. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Šiški, telefon 33-87 Brigita Horney, Kari Ludwig Diehl v filmu Zeleni domino Film prikazuje pretresljivo usodo umetnika ter je posnet po motivih drame »DER FATJ. CLAASEN«. PREDSTAVE: V soboto ob T. in 9. v nedeljo ob 7. in 9. ▼ ponedeljek ob %9. PRIDE« IGLU T našem jezika. Iz Kranja r— Strelska družina v Kranju bo praznovala danes in jutri 10-letnico ustanovitve. Spored: na praznik ob 8. začetek tekmovanja ekip in posameznikov, ob 21. baklada z godbo po mestu in ob 22. miro-zov; v nedeljo ob 5.budniea z godbo, ob 8. sprejem gostov na kolodvoru in istočasno začetek tekmovanj na strelišču, ob 9. slavnostno zborovanje pri »Stari pošti« (od 9. do 10. promenadni koncert na trgu), ob 10. odhod z godbo na strelišče, ob 10.30 začetek streljanja na častno spominsko tarčo, ob 19. razdelitev nagrad in prehodnega pokala najboljši ekipi. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Na strelišču se bodo dobila vsa okrepčila. Vabljeni! r— Kino Narodni dom bo predvajal danes in jutri v nedeljo senzacionalen film »Frankensteinova nevesta«. Film je poln napetih scen, le za ljudi močnih živcev! Iz Tržiča č— Kino bo predvajal danes krasno dramo »Dete karnevala«, jutri v nedeljo pa Sijajno opereto »Ples v Savoju.« Pred. stave ob V27 in i/29 v prim6ru slabega vremena tudi ob 4 popoldne Iz Novega mesta M« U. dr. Ivan Gostlša, primari.j javne ženske bolnice v pok., otvori z dnem 16. avgusta 1936. privatno prakso, katero je začasno opustil radi prevelike davčne obremenitve, itd. Ordinira od 11. — 13. Br* P^Sesišak Marijan ordinarij bolnice usmiljenih bratov in hanovinski zdravnik, ne ordinira od 15. do 31. avgusta. n— Novomeški vodovod in njegovi ne-dostatki. Novomiški vodovod obratuje že preko 30 let in je začel dobivati nedostat-ke, ki jih bo treba čimprej odpraviti. Pri gradnji vodovoda takratni občinski možje niso računali s tem, da se bo mestno prebivalstvo v teku let pomnožilo in da se bo povečalo število stavb. Ta pogreška se sedaj maščuje. Mestni vodovod je izpeljan iz Stopič. ki so oddaljene od mesta dobro uro hoda. Občina bi nedostatkom. ki delajo skrbi, napravila konec s tem, da bi postavila v strojnico v Stopičah motor, ki bi imel najmanj 40 konjskih sil. Glede pogona bi bila s tem zadeva rešena. Druga občutljiva stran mestnega vodovoda je vodni čistilnik Ta pri vsakem vodovodu neobhodno potrebna naprava se je v teku let pokvarila in je zdaj nerabna. Voda prihaja iz vodovoda ob deževnih dnevih zaradi tega tako kalna, da je neužitna. Ta veliki nedostatek ima za posledico tudi to, da se nabira v vodovodnih ceveh blato. Občutno trpe zaradi tega črpalke. Da bi se mogla pravilno ugotavljati pri privatnikih poraba vode. si je občina nabavila nekaj števcev. Ker so ti števci zelo občutljivi, odpovedo prav zaradi neprečišče-ne vode. Ti nedostatki se dajo takoj odpraviti z nabavo novega vodnega čistilnika. kar je nujno potrebno predvsem iz zdravstvenih ozirov. Iz Laškega 1— Rejci malih živali so ustanovili prejšnjo nedeljo društvo Rejec malih živali za Sv. Jedert—Laško in priredili obenem propagandno razstavo malih živali in produktov v prostorih narodne šole pri Sv. Jederti Razstava je bila zalo lepo organizirana pod veščim vodstvom agilnega predsednika g. Markla Ivana Na zboru je govoril o strokovnem delu društva strokovni tajnic zveze Iz Ljubljane g. Inkret Alfonz. Novo društvo šteje že nad 50 članov. Iz Ptnfa j— Kino. Danes in jutri »Črne rože«. V glavnih vf.ogah Haxveyeva in Fritsch. j— Poslovilni večer. Športni klub Drava je v torek priredil v Zupančičevi restavraciji poslovilni večer načelniku nogometne sekcije g. Vadnjalu Stanetu, vodji ekspoziture OUZD v Ptuju, ki zapusti naše mesto. Lep obisk je pričal kako priljubljen je pri nas g. Vadnjal. Predsednik g. dr. Zupančič je v daljšem govoru orisal neumorno športno delovanje načelnika. V imenu nogometnega moštva se je poslovil od zaslužnega načelnika g. Spat. Poslovilnega večera so se udeležili tudi starosta Sokola g. dr. Šalamun, nadalje g. dr. Mrgole in drugi. CITAJTE »LJUBLJANSKI ZVON" Ludvik Mlakar 70-letnik Kdo bi prisodil Ludviku Mlakarju sedem častitljivih križev, ko je tako prožen- veder in delaven. Sokolska misel ga osvaja in pomlaja. Brez njega ni v Ljubljani nobene soko'.ske prireditve. Sokoli so njegovi resnični bratje, naraščajniki njegovi otroci, Tabor — svetišče sokol-ske misli pa je njegov drugi dom Slavij en ec je bil v mladosti tipograf in je delal v Ljubljani in v Novem mestu, kjer si je pridobil velike zasluge pni usta. novitvi Sokola. Kamor je prišel, povsod je širil z uspehom soko4.~ko idejo. Ko je odslužil vojaščino- je stopil v železniško službo. Deloval je tudi na Hrvatskem in pose al soustanovitelj zagrebškega Sokola I. V Ljubljani je bil več let v upravnem odboru Sokola I. Družba sv. Cirila in Metoda ga je izvolila za odbornika Zaradi svojega narodnega delovanja je moral med vojno dosti prestati. Bil je konfiniran do konca vojne v Gornji Avstriji. Negovo soprogo go. Julko so zasliševali na policiji, hčerka Mila, soproga narodnega poslanca g. Turka, pa je bva internirana na Gradu. Vsi otroci so dobro preskrbljeni in nacionalno delavni Danes ob lepem jubileju mu mnogoštevilni prijafelji in znanci, zasti pa iokol-eki bratje iskreno čestitajo- želeč mu še mnogo srečnih zdravih let. Ludvik Mla. kar ni bi nikdar nagrajen za svojo narodno požrtvovalnost, a v svojih uspehih naj uživa zadoščenje. Dvojni jubilej župana v Breznici Na svojem domu v Mostah pri Žirovnici praznuje danes 50-lefcnico g. Ivan Bizjak, župan lepe brezni ake občine, hišni posestnik, mlinar in lesni trgovec. Istočasno ob- haja tudi srebrno poroko s svojo sveeto življenjsko družico go. Marijo. Za občino si je pridobil velike zasluge. Po njegovem vztrajnem prizadevanja ae rarrfja oNRua r J priljubljeno letovišče. V kratki dobi njegovega županovanja je Breznica, bolj napredovala kakor prej v 30 letih. Po njegovi iniciativi so se zgradili mnogi mostovi ob Završnioi, uredile občinske ceste in regulirale cele va-si. Po skrbnem varčevanja se je kupilo zemljišče, kjer so zgradili farno pokopališče in pridobil se je svet, ki bo odlično služil za občinske namene. Po njegovem prizadevanju je dobila občina od KDE brezplačno razsvetljavo. Mnogo se je trudil za izvedbo vodovodnega načrta in 7*ral vodovodni fond. Ker pa bi izvedba načrta preveč obremenila občane, se gradijo z izdatnimi podporami občine vaški vodovodi Po katastrofalnem neurju je dosegel pri banovini izdatno podporo, katero je z občinsko podporo vred izročil pomoči potrebnim. Kot predsednik krajevnega šolskega odbora vneto skrbi za šolo, za gmotno in moralno podporo pa so mu hvaležna nacionalna društva, predvsem pa. Sokol, čigar ustanovni član je bil, zdaj pa je njegov starosta Dalje je ustanovni član in podpredsednik pevskega in tamburasketo ob 15.15 in 20.% in v nedeljo ob 15-15 in 20.30 film »Rože z juga«. Kot dodatek domači kulturni film Fadranske straže in nov Paramountov zvočni tednik. SOKOL Sohotska župa Maribor. Opozorilo vsem br. društvom in četam! 1.) Bratske edini-ce, katerih pripadniki se nameravajo udeležiti zleta v šibeniku, naj svoje udeležence priglasijo tako-j tudi naši župi s pogrebnimi podatki v smislu okrožnice župnega načelništva z dne 3. t. m. 2.) Nastop s prostorni vajami je obvezen za vse pripadnike, ki še niso napolnili 26 let sta. rost;, v nasprotnem slučaju ne bodo dobili potrdila o udeležba. 3.) Skupni odhod iz Maribora je dne 20. t. m. ob 21. uri zvečer in sicer z brzovlakom. Da si lahko za-siguramo poseben vagon je potrebno, da potujoči takoj nakažejo župi za vsakega sokolskega pripadnika 122 Din in 2 Din za železniško legitimacijo, to je četrtinska vožnja tja in nazaj v HI. raz. brzovlaka. Denar mora biti v župi najpozneje do vključno 19. t m. 4.) Potuje se v civilu z znakom kroje vzemite s seboj. 5.) Poto-valcd se morajo na potovanju kakor na zietu pokoravati vocfcitrvu. 6.) Predsedstvo ministrskega sveta je s svojim odlokom št. 5768 z dne 25. julija t. L odobrilo dopust vsem državnim uslužbencem ki se udeležijo m. zleta na Jadranu v šibeniku. Ta dopust se ne bo štel v redni letni dopust. PROTI PREKOMERNI DEBEUTVI uporabljajte neškodljive Slatinske tablete za shujšanje, katere izdeluje lekarna Mr. Bahovec v Ljubljani iz naravnih mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov. Zahtevajte v lekarni samo prave neškodljive Slatinske tablete Mr. Bahovec. 50 tablet Din 24.—, 100 tablet Din 39.—, 200 tablet Din 69.—. Reg. br. 208 Il/I 1934. Konec metliškega sreza Defstva in spomini, ki ph MetHcani ne pozabijo Metlika, 14. avgusta Z današnjim dnem je z uredbo ministrstva za notranje zadeve ukinjeno sresko na-čelstvo v Metliki ter je prenehalo ob 12. uri uradovati Agende tega sreskega na-čelstva prehajajo v območje sreskega načel, stva v Črnomlju. Metliški srez je bil ustanovljen s posebnim zakonom z dne 14. aprila 1931., ko ga je podpisal blagopokojni Viteški kralj Aleksander I. Uedinatelj. Narod našega siromaš- nega kraja je sprejel plemenito odločitev svojega kralja z globoko zahvalo. Naš srez je bil Jugoslavija v miniaturi, sai je obsegal Zumberčane, Hrvate in Slovence. Zlasti so se radovali novoustanovljenega sreza naši Zumberčani, ki so bili do osvoboje-nja brezpravna raja- Šele s pridobitvijo in ustanovitvijo sreza v Metliki, ki je pričel poslovati 1. julija 1931. se je pričelo resno delo za povzdigo tega zanemarjenega kotička naše zemlje- Po prizadevanju prvega sreeflcega načelnika, pokojnega Ernesta Karlovarisa. ki tudi počiva na metliškem pokopališču pri Sv. Roka in ki je bal pravi oče obubožanemu ljudstvu. so bile takoj izvršene priprave za izdelavo velikega načrta vodovoda za metliški kot. Izvršena je bila tudi komasacija malih občin ▼ štiri večje upravno gospodarske enote, ki imajo sposobnost gospodarskega življenja. V tem času so bile otvorjene tudi vse šole; v Gradacu dvorazrednica, v Selih pri Jugorju, ki je tudi razširjena v dvoraz-rednioo ter končno sedaj še v Velikem Li-ješču v Žumberku tudi dvorazrednica. Šola na Radovici je bila dograjena in razširjena v trirazrednioo. Na polju kmetijstva se je i že obstoječo banovinsko trtnico v Drašičih vneto in smotreno pospeševalo in izboljševalo naše vinogradništvo. Prirejali so se uspešni zimski kmetijski tečaji in pripravljala se je velika drevesnica, ki naj bi pospeševala našo sadjerejo. Tudi za izboljšanje naših cest se je veliko storilo. Seveda je bal to le začetek mnogostranskega prepotrebne-ge dela. S srezom je Metlika pridobila tudi svojega poslanca g. Daka Makarja- Pod vodstvom predsednika mestne občine metliške, agilnega g. Ivana Malešiča se je izvršil tudi že davno zasnovani načrt vodovoda za samo mesto Metliko, kar je bilo olajšano v zvezi z že obstoječim električnim daljnovodom iz Ozlja tako da ima vsaj Metlika vodovod. Veliko prizadevanja in truda si je dal poslanec g. Makar. da se je genilo z mrtve točke vprašanje velikega vodovoda za ves ta kot, ki je brez vode. Pravkar bi se imela ta dela pričeti v prvem višinskem pasu, ki je najbolj prizadet. Požarna katastrofa pretekli torek, ko je bilo uničenih 19 gospodarskih poslopij, je po- sledica zapuščenosti in zanemarjenosti tega ubogega kota. VSe tako delo se je pospeševalo z lahkoto, ko je narod imel svojo prvo upravno por litijčno oblast prav blizu. Z ukinitvijo sreskega načelstva je to delo 6edaj otežkočeno ▼ precejšnji meri in zvezano s stroški za do kraja obubožani narod- Vzdrževanje sreskega načelstva v Metliki ni nalagalo državi nikakih posebnih stroškov. Največ bremen jc nosila metliška mestna občina, ki jih je rade volje podnašaia-Posojihiica v Metliki je žrtvovala največ in nudila 6reekemu načelstvu prostore, kot jih ima redko katero sresko načelstvo. Ob tej priliki vzklikamo v zahvalo Usta- novitelju sreza večno slavo. Z dolžno pie-teto se spominjamo prvega sreskega načelnika, umrlega Ernesta Karlavarisa, a z zahvalo tudi njegovega naslednika g. dr. Frti-na Krašovca, sedanjega sreskega načelnika v Slovenjgradcu. Sedanji sreski načelnik g. Matej Kaki, odhaja od nas v Škofjo Loko- PET KNJIG ZA 20 DIN vam da edino Vodnikova družba Zdaj Vam je lahko polepšati umazane in počrnele zobe Ako se Vam zobje hitro umažejo in kvarijo, uporabljajte KOLYNOS specijatao antiseptično pasto za zobe, ki Vam jih zopet naredi privlačno bleščeče. Mikrobi v ustih povzročajo madeže in kvarjenje... KOLYNOS ugonablja te nevarne mikrobe in Cisti naglo in temeljito. Namažite malo KOLYNOSa aa suho ščetko in Vaši zobje zadobe živ blesk in naravno belino, ki bo zopet pripomogla k lepoti Vašega nasmeha. KOLYNOS iPasta iche KRITIKA Z OLIMPIADE Za Ziherla nas zavidajo drugi — Dajte nam športnih učiteljev — Naši Sokoli so zaslužili večji uspeh Berlin, 13. avgusta. Jutri je poslednji dan, ko smo na olimpijskih igrah še neposredno udeleženi Poslednji iz zastopnikov naše države nastopi dopol«ine v plavalnem stadionu. Branko Zi-herL ki nas je v umetnih: skokih za naše razmere odlično zastopal, bo skakal tudi v konkurenci skakačev b stolpa. Deseto, oz. dvanajsto mesto, ki ju je doslej za nas dosegel, sta nad vse častni, Upoštevati moramo, da je pri umetnih skokih z doseženim desetim mestom pustil zadaj prvake Egipta. Francijo. Finske, Avstralije, Madžarske, Anglije in Švice. V skokih že od nekdaj vodi URA in tudi Nemčija ima prvovrstne skakače, ki so se za olimpiado še posebej pripravljali pod vodstvom specialnih trenerjev. Seveda so tekom leta opravili tudi več tekem. Pri nas pa je skakaču težko napredovati, ker je navezan ponajveč sam nase in tudi nima konkurenčnih tekmovalcev, ob katerih bi se zgledoval. Z Ziherlo-vim mestom bi se zadovoljil marsikateri znamenitejši skakač, ki je ostal za njim. Naše uspehe v Berlinu moramo pravično oceniti. Ne moremo zahtevati, da nam nnši tekmovalci pribore zmage in kolajne. To bi značilo, da simo če ne prvi, pa vsaj med prvimi tremi narodi na svetu. Kdor ima kaj pogleda v šport, kako ga gojijo v svetu, mora priznati, da v tem pogledu opravljamo doma le minimalne dolžnosti. V Ameriki n. pr. visokošoloi vsaj pol časa svojih; študij prežive na športnih prostorih. Tam, kjer vse goji šport, in je tudi fcbera večja ter so za napredek dani prav vsi pogoji, se tudi temu primerni uspehi pokažejo ob pra-vi priliki. Kako malo interesa kaže naše občinstvo ?.a lahko atletiko! Žela pa, da se z olimpiade vrnejo sama zmagovaJoL Res je tudi, da ne drži izgovor z našim majhnim številom: severni narodi, kakor Finci, so tudi majhni, pa kljub teman dosezajo uspehe, zato ker imajo za napredovanje v športu rgodnei&e pogoje kakor mi Športnikov z nerazvitimi talenti fanarao dovolj. Uspeh sokolskega dela Češkoslovaški Sokol Alojzij Hudec, ki si je v vajah na krogih priboril zlato kolajno Popravimo napake Inž. Stepi šnik bi bfl najboljši metalee kladiva, ko bi ga dobil v roke dober športni učitelj. WHfa® bi spadal po svoji sposobnosti med najboljše hrbtne plavače, odpraviti pa bi moral nekaj majhnih napak v svojem stilu. Med drugim je popolnoma nemogoč njegov start, kar je bilo posebno očitno v današnjem semifinaln na 100 m hrbtno. Na startu se je odgnal tako globoko pod vodo, da je izgubil več ko meter, do obrata pa je tako potegnil, da je bil že tretji za Amerikancem Drvsdorom in Japoncem Kivokawo. Seveda je pri tolikem naporu iztrošil mnogo več moči in pri 75 m je pričel popuščati. Na cilj je prispel kot šesti s časom 1:13.3, mnogo slabšim kot pri predvčerajšnjih predtekih (1:11.7). Pred njim so bili Kanadčan Kerr (1:11.2), Nemec. Sehlaueh (1:10.8), Japonca Kojima f 1:09.9) in Kiyotkawa (1:09.7) ter Amerika-nec Drysdale (1:06.6). V prvi semifinalni skupini je plaval Amerikanec Kiefer 1:06.8 mnogo boljše od dosedanjega olimpijskega rekorda njegovega rojaka Kojaca 1:08.2. Uradni olimpijski programi ki jih izdajajo vsak dan sproti, vsebujejo pogosto napačne podatke. Svetovni rekord na 100 m hrbtno prisoja Kojacu z njegovim olimpijskim časom, ima ga pa od lani Kiefer z 1:04.9. Med ^Vilfanovimi napakami, zaradi katerih ne dosega najboljših uspehov, je tudi da se že mnogo pred obratom ozira nazaj, kar zahteva zopet dragocene desetinke, ki jih tako zamujene do cilja ni mogoče popraviti. Ko bi že imeli dobro šolo za telesno vzgojo in odlične športne pedagoge, bi se mogli naši športniki, posebno plavači, kaj hitro zrini rt v ospredje. Naš Cerer bi se danes ] onih •.zln.rin5*! p»fivan?ih na 200 m p;j>uo prav dobro obnese i. iz vsake teh ge- tih skupin so se prvi trije plasirali v pol-finale. V drugi skupini je plaval tretji Kaslev (USA) 2:54.4, torej bi ga Cerer s svojim boljšim, časom z lahkoto piist.il zadaj. posebno še. ker so tu okoliščine take. da je plavač primoran doseči vse, kar zmore. V tretji skupini je imel tretji še slabši čas (Danec Jensen 2:55.7), »ličnega je imel v četrti skupini celo drugoplasirani Kanadčan Clawsen 2:54.7. Menim, da imamo doma za napredek v plavalnem sport.u še največ pogojev in se bomo tu še najprej približali rekordom. Uspehi Sokolov in Sokolic Uspehi, ki so jih dosegli naši Sokoli in Sokolice, so zelo častni. Kako težak je bil boj za točke, bom še popisal. Nič pa ne prikrivajmo. da smo bili na marsikaterem orodju pri ocenjevanju oškodovani To je najbolj razločno razvidno iz knjige, ki jo organizacijski odbor izdal takoj po zaključenih igrah. V knjigi bodo točno zabeležene vse sodniške odločitve, od vsakega sodnika in za vsakega moža posebej. O stvari bodo nedvomno spregovorili strokovnjaki. Več kot značilno za mojo trditev je, da so včeraj dvakrat spreminjali rezultate ženske telovadbe. Nekateri poročevalci so so zelo pritoževali da še danes popoldne, torej 24 ur po dopoldanskih vežbah. še niso imeli podatkov v rokah. Dali so jih šele nocoj ob 21. Nekatere p-stavke so popolnoma spremenjene, kakoT so jih včeraj z megafonom razgiaševali in po sodniških kontrolah beležili na razvidnih tablah. Zanimivo je>, da je nemški radio v noči od torka na sredo v treh jezikih naznanjal vsemu svetu da so naši Sokoli dobili zlato kolajno!... Tudi pri Seštevanju so delali napake, zaradi česar je bilo že med tekmo iz vrst gledalcev čuti glasne proteste. Rezultata seveda ne moremo spre-' meniti. Po naši presoji pa bi naša ženska ' vrsta že po pravičnejši oceni obeh prostih vaj morala daleč prekositi madžarsko vrsto. Madžarke so svojo vajo izvajale prav kakor Nemke s kiji a najmanj za 50 odstotkov slabše v pogledu izvajanja, lepote in težavnosti sestave. Dočim so Nemke, katerih vaje so vsem prav ugajale, dobile le 52.38 točke, je madžarska vrsta dobila 56.75. Po današnjih poslednjih podatkih so se pri naS Rajkov-Jčevt tod! vfltefl, prikrajšali so jo za pol toč ke C. & Proslava Diska SK Disk v Domžalah proslavi 16- in 16. t. m. 15-letnico svojega obstoja, združeno s proslavo športnega dne. Diskovci so preskrbeli za oba dneva bogat spored, ki bo brez dvoma vsakogar zadovoljil. Danes se prične ob 9. dopoldne propagandni lahko-atletski miting, ki se bo nato nadaljeval ob 13.45. Pravico nastopa ima vsakdo. Ob 14.30 se pričnejo nogometne tekme. Najprej igra rezerva Diska proti Zalogu, ob 16. pa 6e prične mednarodna tekma Austria, Celovec—Disk. V nedeljo 16. t m. pa priredi Disk nogometni brzoturnir, na katerem sodelujejo poleg domačega kluba še Avstrija. Grafika in Domžale. Za ta turnir vlada že sedaj v vsem okraju veliko zanimanje. Proslava 15-letnice Diska bo največja manifestacija s[>ortne misli v Domžalah sploh. Zato 15. in 16. t. m. vsi prijatelji športa v Domžale. Turnir Sr R«ke se vrši dane6 popoldne na igrišču ob Tržaški in ne f"ynševi cesti. Spored: Jadran—Mars ob 15.30. Svoboda— Reka ob 17.15. V nedeljo nastopita v prvi tekmi sobotna poraženca, nalo pa zmagoval, ca. Današnji ln jutrišnji nogomet v Celjn. Danes ob 16.30 se bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« priateljska tekma med ISSK Mariborom in Atletiki, ob 15. pa bo predtekma. Jutni ob 17. se bo pričela na Glaziji prijateljska tekma med SK Rapt-d«m iz Maribora in SK Celjem, ob 15. pa bo predtekma mladin obeh klubov. ASK Primorje. (Centralni odbor). Seja celokupnega odbora v ponedeljek ob 20.30 v kavarni Zvezda. Vabljeni tudi vsi načelniki sekcij. SK Reka. Postava prvega moštva na turnirju za danes in za jutri je v garderobi. Igralci naj bodo danes ob 16- v naši garde-•obi. 21 WiSifU Že od nekdaj so ljudje bežali pred vročino v vode, na letovanje in v zdravilišča Ljubljana, 14. avgusta. Potegnil se je avgust na polovico in za spoznanje kasneje se dramijo zdaj poletna jutra. Vlažne oceanske struje, ki so konec minulega meseca in še pozneje vrgle hlad na evropsko kopno, so sicer pregnale iz višjih širin vročino, vendar je pa povsod še zmerom mnogo sonca, ki se z visokega neba upira v dozorevajoče plodove. Visoko poletje ae kopa v dnevni svetlobi in ko lega na večer prijeten hlad na zemljo, se v jasnih nočeh nizko sklone vesoljstvo migo-tajočih zvezd. Še mesec počasi umirajoče svetlobe in zemlja bo dorodila večino svojega snovanja, Čez prazna polja in poko-šene travnike bo dahnil v orumenele gozdove veter prve jeseni in odprl očem pre-lestmo lepoto presihajočega zelenila rastlinskega plašča prirode. Toda daleč je še to in kdo bi mislil na smrt v svitu šmarnega dne, ko prikipeva radostno počitniško življenje na višek. Praznik Velike gospojnice, združen z Gospodovo nedeljo bo odprl na široko vrata prirode še vsem tistim, ki dozdaj niso utegnili k tesnega zavetja štirih sten. Na vse strani se bodo razpršili ljubitelji deviškega zraka in v tihe božje hrame na ljubkih goricah, pa sredi dobrav bodo poroma^ le trume vernikov, da izprosijo za družino in dom milosti v očeh Bogorodice. Deželo in mesto je zajela spontana želja, da si ogleda oko in naužije srce še enkrat lepote našega poletja. Leboviščarska nervoza je dosegla višek in v vse lepe kotičke naše zemlje prifoite-vajo novi gostje. V Ljubljano prihajajo vsak dan tuji izletniki, avtomobili vseh vrst mednarodnih značk se ustavljajo na ogledih in hite spet dalje na Gorenjsko ali k Jadranu. Na našem jugu je pred nami še lep del tujsko prometne sezije in topli pasji dnevi nam lahko milostno zavlečejo vi- rad uide strah v kosti, kajti mrzel pot od strahu je zdaj prav hladilen lek. Potenje je v pasjih dneh velika moda, nujnost za naše vztrajanje v vročini S tem, da voda na koži telesa izhlapeva, odvzema človeku čim več toplote. Proces potenja, ki terja za naše zdravje precejšnjo dozo toplote, je pač edino vredni izkupiček vsakdanjega življenja pasjih dni. Pri napornem delu v vročem poletju potrebuje človek veliko množino vode, da uravnove&i do 12 litrov prelitega potu. soko poletje čez prag običajne jeseni Na bregovih naših rek je še zmerom živahno in blaženi dopustniki wo se tako rekoč pozabil L Na segretem asfaltu mest je podnevi še vedno vroče, moška so vrgli raz sebe ves nepotreben balast, vse modne predsodke in dame so reducirale mareikak delček svoje garderobe. Tolažba naj nam bo, da je že tisočletja tako! Seveda so davni predniki živeli gredi mnogo večjih gozdov in gospa Moda tudi ni tiščala svet tako v svoji oblasti ko dandanes. V pasjih dneh leži tako rekoč pol naših zemljanov v vodah in se smeje času, ko sta se še krapinski pračlovek in samotar iz Olševske zijalke s strahom ozirala na lednike naših planin. Sezija piva, sladoleda je zdaj na višku. Čim dalje na jug Evrope, tem večja je potreba po ledu, ka ga je na tečaju toliko odveč. Šoferji hlade motorje avtomobilov z vodo, pozimi so jih zakrivali pred mrazom. Od vročine se suše debeluhi in strašna je krivica, da se zaradi vročine suhci ne morejo odebeliti. Žgoča prigteka je zlati čas za ljudi, ki jku le En gram izhlapele vode odvzame telesu že 500 gramkalorij toplote. Pes, ki ima zelo malo potnih žlez, pohiteva z dihanjem tudi 600 krat na minuto. In če pomislimo, da mora normalen pes ob veliki vročini vdi-hati do 75 litrov zraka na minuto, se ne čudimo, da z daleč izproženim jezikom pospešuje izhlapevanje. Uboga para pa zaradi tega ni patronat pasjih dni. Pasje dneve so poznali že davno stari Egipčani, za njimi Grki. 23. julija, ko stopi sonce v znamenje leva, je najsvetlejša zvezda na južnem neba Sinus, v skupini psa. Sirius pa je bil starim Egipčanom poleg sonca in lune najpomembnejša zvezda, ki so jo častili kot tretjega polboga. Prvi dan Siriusa so praznovali celo kot novo leto. Ker ni bilo prestopnih let, se je vsako četrto leto pomaknil ta praznik za en dan naprej. Taka srečna leta so seveda imenitno proslavljali, nam pa je ostala doba pasjih dni kot simbol prevladujoče toplote STedi plodnega poletja. Pasji dnevi so zdaj združili vesoljni svet kopalcev v bratski slogi na obalah toplih voda. Razlika predstojnika in podrejenega se tu zabriše, zagorela polt in stasita postava vzbujata nič manjšo pozornost kot strašno zakrknjeni beli mrtvak, ki po cele ure čepi do vratu v vodi in mežika v bleščeče sonce. Ben Akiba je imel prav, ko je trdil, da je vse že zdavnaj bilo. Saj vemo, da m> že stari narodi radi potovali na letovanja in v kopališča. Ostanki rimskih toplic v naši zemlji, pa zapiski starih piscev pričajo, da se je poleti svet zmerom rad umaknil na deželo. V starem Rimu so bogati ljudje po- tovali po dežela z vodniki, ki so bili predniki naših taksametrov. Šteli so opravljene korake in po takšnem merjenju razdalj na^ domeščali tudi vojaškim oblastem zemljevide. Tudi institucija spalnih voz je že brla pred 2.000 leti Bogataši so potovali v izredno luksurioznih, s posteljami opremljenih vozovih in NeTonova soproga "Popeja ni pozabila vzeti seboj vedno 300 oslic, da 6e je lahko v mleku kopala. Plinius si je postavil v voz celo pisalno mizo in delal med vožnjo. Tudi težave s carino so že stare. Vsak predmet, ki ni bil nujno potreben, so morali cariniti in Plutarh je nekje zapisal: »Nimam rad carinikov, ker povzročajo v moji prtljagi neznanski nered«. Letoviščarske vile starih Krezov so bile luksuriozna poletna zatočišča. Tako je n. pr. Lucullus kupil od Mariusa vilo v Mize-numu za 30 milijonov din takratne vrednosti. V bogatih kopališčih, ki jih je zasula ognjeniška lava v napolskem zalivu, so prirejali na višku letne sezije velike rega-te in v razkošnih igralnicah je sam cesar Caligula v treh mesecih zapravil okrog 560 milijonov din takratnega denarja. Tudi prirodne kopeli in posebno tople vrelce so v zdravilne svrhe poznali že stari narodi. Kjerkoli so se rimske legije za delj časa utaborile. so ostali sledovi njihovih kopaliških naprav, ki pričajo o tehnični izpopolnitvi kurjave. Rimske kopeli so uporabljali kasneje prav tako Germani kakor Slovani. Svet se je v stoletjih vodi. zraku in soncu še bolj približal. Vse zdravilne prvine naše zemlje je pritegnila zdravniška veda koristi človeštva. In če zaključimo, da je dandanes samo na evropskih obalah nad 300 zdraviliških nanatorijev s preko 25.000 posteljami za oddih potrebne dece, je določena smer, v katero se mora povzpeti človeštvo, če hoče slediti klicu narave. Popoln uspeh naših v Švici Celje. 14. avgusta Kakor smo že poročali, se je odpeljala v noči od 1. na 2. t. m. iz naše države prva ekspedicija v švicarske Alpe. Ekspedicijo, v kateri je tilo 22 najboljših planincev in planink iz Ljubljane, Jesenic, Celja, Maribo-ra in Zagreba, je priredil Osrednji odbor SPD v Ljubljani skupno s Savinjsko podružnico SPD v Celju, ki je dala za to pobudo-Ekspedicijo te vodil znani celjski alpinist g. Andrino Kopinšek. Ekspedicija je potovala iz Ljubljane skozi Benetke, kjer si ie ogledala razstavo Bianale, dalje skozi Milan. simplonski predor in Brigg v Zermatt-Vreme je bilo ves čas ugodno. Snežne razmere v švicarskih Alpah so sedaj težke, zato so bile ture tudi nevarne. V tem gorovju se je v času bivanja jugoslovenske eks-pedioije v treh dneh smrtno ponesrečilo 8 inozemcev in domačinov. Naša ekspedicija je bila dobro opremljena in je izvršila vse predvidene ture z uspehom. Posamezne skupine eo naskočile Zinalrothorn (4223 m), Ober-Gabelhorn (4073), Dom (4554), petkrat Matterhorn (4504), Breithorn (4171). Klein-Matterhorn (3886), Dufourepritze, najvišji vrh v Švici in drugi najvišji vrh v Evropi, (4638), Weiss-horn (4512), Signalkuppe v skupini Monte Rosa (4561) in Zumsteinspitze (4573). Prečkali so preko 20 velikih ledenikov, obi6kalfi 11 višinskih koč in napravili nad 1000 fotografskih posnetkov. Nesreč ni bilo. Ekspedicija se je vrnila zdrava in vesela. Za pri. hodnje leto je predvidena jugoslovenska ekspedicija v Chamoniz in odtod na Miout-blanoovo skupino. Ekspedicija je dosegla tudi jugoeftovenski rekord: ga. Jeschounigova iz Arje vasi pri Peirovčah in gdč. Zakrajškova iz Maribora pta do^pefi m a jmoIbo kuppe. To je bilo prvič, da so se povzpele JugosloveDke tako visoko. Ekšpediciji so šli zlasrti na roko švicarski konzulat v Zagrebu, italijanski planinski klub (podružnice v Milanu, Turinu in Rimu) in švicarski planinski klub (podružnice v Mar-tignyju, VeveJu in Baslu). Ekspedicija je imela popusrt na vseh železnicah in v kočah in je bila oproščena obmejnih kontrol- Razne jugoslovenske tvrdke so poklonile eks-pediciji razno blago, tvrdka OvomaMine v Baslu pa večjo količino Ovonialtina. Stroški za vožnjo in ož-krbo so znašali za posameznika samo 1SO0 Din in bi bili gotovo trikrat večji, če bi j>otoval poedinec. Naši vrli ekspediciii iskreno čestitamo k lepemu uspehu, na katerega smo po pravici ponosni. 'L Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Pošto prenašal o, •. Šmartno pri Litiji, avgusta. Ljubljanski »Slovenec« po svoje utemeljuje preložitev naše pošte v vas Ustje. Javnost naj sliši obe plati zvona. Zato ugotavljamo: Vas Ustje leži na parobku Dobravske planote, ki veže Litijo s šmartnom, v katero prideš skozi to naselje. Ustje je 15 minut oddaljeno od litijske državne pošte, odkoder se dnevno enkrat prevaža enkrat pa nosi pošta v poštni urad Šmartno. Tu se prinesena pošta porazdeli in raznese po bližnjih hišah v šmartnem in Ustju; ves ostali poštni okoliš, ki se razteza po dolini Kostrevnice, Jablance, Vintarjevca in tja gori do Leskovce v oddaljenosti 4—6 km, pa mora hodit po pošto osebno. V tem naselju je g. Jože Cajhen, orga-nist in tajnik posojilnice, mož ge. Ivane, gradil hišo, da tako zazida denar iz posojilnice, ki ga je lahko dobil. 2e pri komisijskemu ogledu mu je takratni župan g. Tomazin rekel: »E, pošta pa ne bo šla ix Smartna«. Tudi sedanji zagovornik prenosa pošte in podpisnik prošnje na poštno direkcijo g. dekan Gornik in g. Emest Drčar sta to ob vsaki priliki potrdila Ta dva gospoda morda sedaj predstavljata skoro vse trgovce in obrtnike ki so se po »Slovencu« izjavili za prenos. Čim je bila hiša dograjena, je g. Cajhen povodom kolavdacije naprosii da bi izdal potrdilo, da odgovarja lokal v hiši tudi za pošto in da se more pošta prenesti. Jaz sem to odločno odklonil, kar je tudi vsa javnost odobravala, pa če je bila JNS-arska ali ne, kakor jo pisec navaja Nato se jo pričelo romanje na poštno direkcijo in dokazovanje, da lokal v katerem se je dve leti prej nastanila ga Gajhnova s pošto vred, ni nič vreden in da je nehigeničen. Poštna direkcija seveda ve, da se pošta ne more prenesti iz središča na periferijo poštnega okoliša, vprašala pa je občino Šmartno za mnenje. Občinska uprava ja soglasno sklenila, da je proti vsaki premestitvi. Povodom svojih poizvedovanj pa je poštna direkcija ugotovila, da se ga Ivana Cajhen lahko preživlja poleg njenega moža, ki ima že dve primerni službi- Ga. Cajhen, me je takrat z solzami v očeh prosila, naj posredujem, da jo sprejmejo nazaj in mi je izjavljala, da se tudi njej vidi premestitev pošte nespametna in nemogoča. Takrat seveda nisem bil »nasilno izvoljeni župan po JNS-arskih metodah«, tudi ne za g. Cajhna, ko mi je na dan 1. decembra leta 1933 v gostilni g. Ivana Robavsa delal vse mogoče obljube... če posredujem, da bo gospa zopet sprejeta v službo. Gospa Cajhen je isto storila tudi pri onem »JNS-arskemu prvaku«, ki ga pisec kleveta, da je ponudil lokal celih 180 metrov proti zaledju poštnega okoliša. Takrat, ko je bila gospa Cajhen sprejeta nazaj sem ji nujno svetoval, naj sporazumno z gospodarjem hiše uredi poštni lokal, da bo odgovarjal higijenskim in drugim predpisom. Obljubila mi je, storila pa nič. Mene pri vsem tem ni vodila nikaka politika pač pa skrb za napredek vasi Šmartna. Pribijam, na nam JiNlS-arjem ni, da bi kovali politični kapital za predstoječe občinske volitve. Mi smo gospodarji in nikaki političarji. Dopisnik v »Slovencu« pa bi hotel samo politično zgago. To se mu je že enkrat posrečilo, ko je iz političnih razlogov hotel spojiti šmarsko in litijsko občino a se mu je stoodstotno pokvarilo. Jaz sem dobil 98% podpisov proti tej nakani on pa na dan Sv. Jožefa v društveni dvorani svoje plačilo. Jaz nisem vodil akcije proti priključitvi iz političnih motivov in tudi proti premestitvi nisem zaradi polit. Vem pa žo danes, da bodo intriganti zopet pogoreli ne glede na politično pripadnost tukajšnjih občanov. Tudi jaz lepo prosim poštno direkcijo za komisijski ogled na katerem bodemo ugotovili: 1) da sedanji poštni lokal odgovarja če se ga malo popravi in očisti, 2) da imamo v vasi Šmartno še dovolj lepih m odgovarjajočih lokalov, 3) da je »JNS-ar-ske prvaka« prostor stoodstotno primernejši kot oni na Ustju, 4) da pregledamo geografsko stanje poštnega okoliša, 5) da zaslišimo ljudi, kje naj bo poštni lokal. Prosim pa, da komisija pride ob poplavah, da se bo mogla voziti iz Šmartna na Ustje v čolnu ali v zimskem času, ko stoji voda in plondra do gležnjev po vseh poteh ki vodijo v Ustje! Tudi svetujem privandranemu dopisniku, da nas vendar že enkrat pusti v miru. Pripominjam še, da gospod, ki je stavil na razpolago lokal za poštni urad, ni bil nikdar »JiNS-arski prvak«, ker se politično sploh ni nikdar eksponiral. Napadeni gospod je stavil lokal za poštni urad na razpolago zgolj iz gospodarskih razlogov, ker dobro ve, da je poštni urad za vse davkoplačevalce, ne pa za komoditeto ene osebe. Strman Josip, predsednik občine. Milo in smrt Neki holandski statistik pravi, da j« M-kni prav tesne zveze med porabo mila v posameznih deželah in umrljivostjo njih prebivalstva. L. 19(17. so na Angleškem n. pr porabili 36-000 ton mila in umrljivost je znašala tedaj 14 na tisoč. Lansko leto je znašala poraba mila tam 50.000 ton, umrljivost pa 12 na 1000 Na Danskem je lani vsak prei i valeč porabil povprečno 682 g mila. v Nemčiji 040 g. na Angleškem 549 g. v Italiji 458 g. v Franciji 360 g. Umrljivost ie znašala v istem času na tisoč prebivalcev na Danskem 10 8. v- Nemčiji 11.1. na Angleškem 12, v Italiji 14, v Franciji 15.6. Kdor sklene stavo, izgubi volilno pravico Volitve državnega predsednika se bodo vršile v Ameriki šele v novembru, navzlic temu so stale bivšega poslanika v Berlinu Jamesa Gerarda. že lep denar. Moral je-plačat.i 3400 dola.rjev. da ni izgubil svojo volilne pravice. prP<-l nedavnim je Gerard namreč izjavil, da stavi 20.000 dolarjev proti 10.000. da hrvio Roosevelfca ponovna izvolili za predsednika.. Njegova izjava, je izšla v listih in Rooseveltovi nasprotniki so jo vzeli dobe sedno. Toda potem, ko je bila stava že sklenjena so Gerarda. opozorili, da. izgubi jv> ustavi države. Vpw Tork vsak občan, ki skl^np stavo jvledp izida volitev, svojo volilno pravico Nato je Gerard stavo hitro preklioal. moral pa je agenturi. ki se bavi * stava-mi. plakati 3400 dolarjev odškodnine. „Zraaii dcspresni Stanovanjska hiša za Igralce V Moskvi po dovršili lSnadstropno zsrradbo, v kateri bodo stanovali samo igralci akademskega umetniškega gledališča (hudožestveniki) in gledališča Stani-si.tvskegra 122112 VSAKEMU NT MOGOČE ITI V KOPALIŠČE VENDAR MORE VSAK ŽRTVOVATI DIN 100— (20 DO 25 VELIKIH STE. KLENI C) TER MESEC DNI PI. TI MESTO DRUGE VODE NAŠO ZNAMENITO RADENSKO Z RDEČIMI SRCI! Šest različnih posnetkov iz življenja modernega vladarja Tri hollywoodske Neki hollywoodski filmski igralec, ki je bil šele tri mesece poročen, se je obrnil na klub samcev, kateremu je prej pripadal, da bi ga spet sprejeli za člana. Predsednik kluba ga je najprvo pošteno oštel zavolio njegove nezvestobe do prejšnjih prijateljev potem pa mu je dejal, da poročenih mož pač ne sprejemajo za člane. »Nič ne de, da sem poročen«, je dejal igralec, »bom pač : drugim za svarilen zgled.« Mlad bankir, ki se je poročil z mlado hol-i.vvvoodsko igralko, ji je nekoč dejal: »Veš, 'anes sem bil pri vedeževalki. Dal sem jt deset dolarjev. In kaj mi je rekla! Da me ne ljubiš!« j Idioti« je vzkliknila zvezda, to bi ti lahko jaz zastonj povedala.« Igralka G. D. in zvezdnica Lu S. se spre-! haiata v Hollvvvoodu. Nasproti jima je prišel eleganten gospod. Vljudno je pozdravil ! in se nasmehnil igralki G. D., ki mu je z . nasmehom odgovorila. »Kdo pa je to?« Je 1 vprašala diva svojo znanko. iTo je eden izmed najbolj čednih mož, s katerim sem bila poročena«:. — »Njegovo ime?« j >Njegovo ime«, je odvrnila igralka divi -pa sem pozabila. ..« Po izjavah angleških uradnih krogov bodo začela še letos obratovati med Londonom m Nev. Vorkom velika potniška letala. Anglija, Kanada in Irska osnujejo skupno dmžho ki bo upravljala redni promet tpj progi in v kateri to Anglevška udeležena 7 51 odstotki. Proga pojde preko Irske, Nove Fundlandije in Kanade, kar je najkrajša pot ,re pa I p vremenske neprili-kp pozi m j ne bodo dopuščale, bodo »zračni eks presni vlaki« leteli preko Azorov in Bcrmudov Vsak teden polotita najmanj dve letali v Am°riko in nazaj. OBRNJENI PREGOVORI Ni vse zlato, kar ponarejajo. Lahko je tudi pločevina. Rajši kokoš v loncu nego vrabca v roki, — kaj me potem briga golob na strehi? Vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler ta ne usahne. Kajti tisti, ki nekaj zahteva, ie vedno vztrajnejši od tistega, ki naj bi nekaj dajal. Vsak začetek je lahek. Težko je pa neko delo izvesti do dobrega konca. Kdor počasi gre, počasi napreduje, ("e včasih nekoga prehiti, ki je s hitrim korakanjem zašel, ni pravilo, temveč neumen slučaj. Kdor drugemu jamo koplje, ne pade sam vanjo, kvečjemu če mu je drugi izkopal spretneje nastavljeno jamo. Ena lastovka ne napravi pomladi, to je res. Toda ena lastovka ne prileti tudi nikoli sama. Angleški kralj Edvard, napravljen za razne priložnosti v javnem življenju ljudi iz ravnotežja - Pet revolucionarnih mesecev Revolucije imajo čudno nagnjenje do ne kih mesecev v letu. Teh mesecev je samo pet, februar in marec, julij, oktober in no vember. Vse revolucije so se začele v enem teh mesecev, s silno redkimi bjenna-mi, da so se začele največ dva dni pred enim teh mesecev ali dva dni po njem. To nenavadno zakonitost revolu '.ijskega koledarja bi lahko zasledovali v sivo pra.-davnost. toda imeti bi morali na razpolago prostor za debelo knjigo. Sicer pa je iz zgodovine starega veka vsa k c mu r znan vsa.j datum marčevih id. to je dneva, ko je izbruhnil upor proti Juliju Cezarju. Og]e-dali si bomo samo nekoliko revolucij od francoske velike revolucije dalje. Ta revolucija se je začela, kakor znano 14. julija 7, naskokom na Bast-iljo. V prvi po-lovici 19. stoletja je teror svete alijanse, ki je hotel potlačiti baš vsa prevratna gibanja., izzval val evropskih revolucij. 7. marca. 1820. se je špansko vojaštvo skupaj s svobodomiselnim meščanstvom dvignilo proti kralju Ferdinandu. Začela se je držav lianska vojna., ki se je končala šele po nekoliko letih z intervencijo svete a-lija-nse. Španska revolucija je vplivala najprvo na Italijo, kjer so se 3. julija istega- leta uprli karbonan. Tudi ta upor je potlačila sveta alijansa. V februarju 1831. so sp uprli Grki pod vodstvom kneza Ipsilantija. 28. julija. 1830. so se začeli v Parizu krvavi bari.kadni boji. Francosko meščanstvo je zmagalo tedaj nad kraljevimi četami. Leto 1848. jc slavno po splošnih prevratih v Zapadni in Srednji Evropi 24. febru a rja so Francozi vrgli dinastijo Orleancev. 13. marca je moral po uporu na Dunaju oditi Metternich in cesar je obljubil ustavo. 15. marca je Košut v Rudimpc.--.ti proglasil svoibodo tisk:'. Trt je bilo znamenje za upor Madžarov proti Habsburžanom. 18. mavca je nastala revolucija v Berlinu. Leta 1851. je Luis Napoleon vrgel z državnim udarom drugo francosko republiko. Tu se je zgodila ena tistih redkih izjemi prot.j revoluoijskemu koledarju, ta udar je prišel namreč 2. decembra, torej dva dni po revolucijskemu mesecu novembru. 1/P.to pozneje si je Louis Napoleon dovolil spet majhno izjemo proti rcvoluc.ijskp.mn koledarju. spet se je 2. decembra proglasil za ccsarja. Marec 1871. jp odpihal tretjega. Napoleo na. takrat so se uprli tudvkoirnmist-i. 28. julija 1904. se je zgodil v Petrogradu umor Plehveja. 8 teim sp je začela veriga notranjih bojev v carjevi državi, ki se je razvila v februtrju 1902. v kmetsko revolucijo. Druga ruska revolucija, najstrašnejša med vsemi dosedanjimi, je izbruhnila v fe hruarju 1917. Rusija je odstavila ca.rja in je dobila, levičarsko vlado. V juliju istega leta so napravili hnljševiki prvi poskus, da bi dobili vso oblast v svoje roke. Ta upor ?<-> potlačili, tod.-; ko je 25. o k tobra ponovno izbruhnil, ni bilo več sile na svetu, ki bi mogi.a ustaviti novi režim. • b koncu oktobra in v začetku novembra je prišlo ti.di do pnww*tov v Avstriji in Nemčiji. ki so pomedli z monarhijami centra nih sil. V februarju in marcu 1919. je prišio / Nemčiji do drugega, upora- špar-takistov. V marcu istega leta. so si komu -nisi osvojili oblast, ob koncu Istega meseca ipravi« rok so zamudili. Na različne način p so že skušali razlagati to čudno doslednost, v nastopanju prevratnih gibanj. Prave razlage pa do danes še nimamo. Še največ pristašev ima domneva, da je človek od vigredi dalje pod vplivom rastoče svetlobe, ki prične spet padati. Sprememba v kvantiteti in Intenzivnosti svetlobe spravlja po vsem videzu ljudi iz ravnotežja in zbuja v njih nagnjenje do na<-srilmh dajanj. Vspkako je to zanimiv problem. ki ga je potrebno še proučevati. srvi utrip novega srca Fotografirani začetki življenfa — Metoda etnbriologa Graperja Iz Jene Na lipski svetovni razstavi perutnine je vzbudilo veliko pozornosti predvajanje nove. metode embriologa prof. dr. Graperja iz Jpne za filmanje začetkov življenja, že pred vojno je ta učenjak našel načine, da je snemal embrione v jajcih na fotografske plošče. V zadnjih letih mu je uspelo, da je zgradil aparate, ki snemajo to življenje v jajcih ž p ob njpgovih početkih. Doslej nam je bilo popolnoma neznano, kako se razvija to življenje nekako do drugega tedna. Prof. Graper pa je našel način za barvanje klice v jajcu z nevtralnim rdečilom, tako da je postala skozi okence v jajcu vidna in jo je mogoče filma ti. Posamezni posnetki se izvršijo avtomatično v določenih daljših presledkih, pri predvajanju filma pa se potem vsa procpdura pospeši in je videti, kako se v jajcu zbudi življenje, na zadnje pa kako prične kot največji čudež življenja utripati S-u podobno srce. ov na slone pri pigmefdlt Lidija Rooseveltova pripoveduje svoje vtise iz Afrike Z zanimivega potovanja po Afriki se je pravkar vrnila v Pariz Lidija Rooseveltova, nečakinja prezidenta ameriških Zedi-njenih držav. Lidija Rooseveltova, ki je zelo energična in pogumna ženska., se je na svojem potovanju seznanila z različnimi zamorskimi rodovi, o katerih nam je bilo do danes le malo znanega. Časnikarjem je vedela pripovedovati posebno zanimive stvari o pig- Ko se poslavlja kratka in vroče poletje. • • mejcih. To so razni rodovi izredno majhnih ljudi, ki dosegajo v višino povprečno komaj 1 m, a so navzlic temu izvrstni tekači. Smatrati jih je za ostanek več manjših pra-plemen. Pigmejci, s katerimi se je seznanila ameriška potovalka, imajo posebno strast: lov na slone. Baš ti najmanjši ljudje so si izbrali za svojo specialiteto največjega izmed sesalcev. Pri lovu pa ne uporabljajo modernih pušk, temveč navadne kamne, ki jih izbrusijo in namažejo s hudim strupom. To popolnoma zadostuje. V svojem skrivališču preži pritlikavec na živalskega orjaka, dobro opremljen s tem »strelivom«, čaka, da pride debeloko-žec k vodi in da leže k počitku, zadnjemu počitku. Čim žival zaspi, se pritlikavec prikrade k slonu in mu potisne ojrtri, zastrupljeni kamen v telo. Orjak se prebudi od bolečine m vstane, toda nekoliko trenutkov se zgrudi kakor zadet od strele. Strup je v tem kratkem času opravil svoje delo. Lovec pa steče k svojim rojakom in jim zmagoslavno pove, da jih plen že čaka. Okoli mrtve živali uprizorijo pravi bojni ples. med tem ko pleše uspešni lovec na trebuhu svoje žrtve. a& "p^ffi ssA še gpjgaž 4oaa» sa kopalnih kostnmih nrehitan minevajoča sezone • Golobi-pismonoše čez Alpe Po sedemdnevnem poletu je priletelo v svoip kletke v Parmi 30 italijanskih golobov pismonoš. ki so jih bili spustili na olimpiadi v Berlinu. Ptice so v tem času preletele preko Alp 1*200 km dolgo pot. Zemeljski plazovi v Kavkazu » Kakor poročajo iz Pjatigorska v Kavkazu, je velik zemeljski plaz z gore Cegete popolnoma zasul vasi Siki in Besengi Zasulo je skupaj 73 hiš mpd drugim električno centralo, šolo in goved jo farmo. Pri Siliciju je plaz zadelal rečno strugo in je nastalo veliko, 19 m globoko jezero. Število 1 smrtnih žrtev še ni znano, menijo pa, da I L vetiko. 1 Milijonarka pod sumom umor a V Pasadeni v Kaliforniji so aretirali 22-letno milijonarko Kathrin Bratfordovo pod sumom, da je umorila svojega moža, sina predsednika Illinoiške banke. V pozni nočni uri so zaslišali iz vile, kjer sta stanovala zakonca, klice na pomoč. Ko je policija vstopila, je našla Bratforda mrtvega na tleh. Njegova žena je izjavila, da sta ponoči popivala. Nenadno je postalo možu slabo in se je zgrudil na tla. Njene izpovedi niso videti preveč verjetne, ker je preiskava v truplu mrtveca ugotovila sledove strupa. Bratfordova je nečakinja železniškega magnata Harrtmana. Pred dvema letoma je zbudila v ameriški javnosti senaacijo, ko je pobegnila z atašejem španskega poslan: š ta v Washingtonu de M edino v mo-stranstvo in se z njim poročila. Nekaj ča^-sa pozneje pa se je izkazalo, da je imef de Medina že v Španiji dve ženi. NEKAJ ZA VSE Grozdje smeš jesti šele poie-m, ko si ga pošttpno očistil, to je oplakml s čisto Površina grozdov je često ponermažena ne samo po raznih pripomočkih, ki jih uporabljajo za pokončavaaje škodiljivivw, temveč tudi po bakterijah in prahu. Ambroise Pare pripoveduje, da je sloviti anatom Vesal umrl od strahu pri obdukciji neke ženske, ki ji je še hik> srce. Leva pljuča so glede prostornine m težo do dpsnih pljuč v razmerju kakor 10: 1L Mesečno perilo, ki karakterizrra doaore-lost žensk, se prične danes tudi v normalnih okoliščinah prei in se fcorjčnje t poznejši starostni dobi nego v prejšnjih fia^h,- Davek na nsaške Občinski ©vet v Iiinrsbru<4:u je Hvedot davek 10 šilingov letno na nKffike Za ta davek se je odločil zavojjo tega. ker je mačja nadloga po mestu že v»e p«evee razpasla ter postaja mačje mijavkanje v nočnih urah čedalje neznosnejše tn opažati je že hudo nazadovanje števila ptic pe*k. častnik za 15 milijonov dolarjev Te dni so prodali enega najstarejših in najbolj znanih listov Zedinjenih držav. >f1ii-ladelphia Inluirerc, za og.romno vsoto 15 milijonov dolarjev. Bil je last francoske družine Pateuotre, ki je tudi lastnica pariškega >Petit Journal«. Časnik je kupil Anneberg, lastnik nevvorškega lista iMor-ning TelegraplK, športnega lis^a >DailyRa-c,ing Form«, »Miami Tribune« in raznih magacinov. IVERI Mnogi menijo, da je bolje, če svoje napake skrivajo, nego da bi ji odpravili. Na svetu je več učenih nego naučenih. Lepoto napada grdoba, duha pa neumnost. Buret Platno Volneni fresko Moderno za poletje prikladno blago za obleke za gospode kupite v veliki izberi, najceneje pri DRAGO S C H W A B, LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. Nepremočljivi veterni jopiči — Krojni atelje na razpolago! ANEKDOTA Ko je Talleyrand ležal na smrt bolan, ga je Mbntron obiskal in ga vprašal, da-li mnogo trpi. -Kakor pogubljenec«, je odvrnil knez. »že?« se je začudil Montron. Kakor sam pripoveduje, se je knez o>b tem dovtipu zadnjič nasmehnil. VSAK DAN ENA j.To pa je. moram reči, res prava umetnost! Saj se zdi, kakor tat človek gledal sa- KraI|estTO mode yriufj V Pasi je narava še vsa odeta v poletno zelenje, vendar ob tem času nobena ženska več ne misli na poletne stvari, temveč se vse že bavijo z vprašanjem lutko urediti svojo jesensko garderolK). Še nekaj deževnih dni, pa se bo ozračje tolikanj shladilo, da bo prehladno za najlažje poletne obleke, a še vedno pretoplo za jesenske. Tu začne poletna moda skoraj neopazno prehajati v jesensko: vrhu poletne obleke ogrnemo novo volneno jopico, na glavo denemo nov klobuk iz klobučevine in prvi kompromis med poletjem in jesenjo je sklenjen. Zato so klobuki, ogrinjala in o vratne rute, ki jih nalahko zavežemo okoli vralu, prvi kosi. ki jih moda že sedaj prinese v novi obliki in po njih lahko že nekoliko sklepamo, kako ee bo razvijala moda v jeseni. Za jesen nam letos obetajo jako strogo modo, vsaj v barvah iako strogo in temno, zato so tudi prva nova ogrinjala večinoma iz temnejšega blaga. Pozneje v jeseni bomo te nove plašče, tunike ali jopice izpopolnili s toplo pod'ogo in eventuelno še opremili s krznenim obrobkom pa nam Lodo rabile vse do nastopa ostrega mraza. Drugače je s prehodnimi klobuki, ki jih bomo pozimi težko porabili, saj so še vsi živobarvni in sicer večinoma rdeči, zeleni ali vijoličasti, ker hoče moda še izkoristiti čas pred strogim »režimom; temnih barv. Izdelani so iz mehke klobučevine in zopet potisnjeni v čelo. Jako pestre so tudi nove ovratne rute, ki poživljajo prehodne kostume in plašče- Sieer pa nam moda izdaja za enkrat le še to, da bodo kostumi zopet obvladali vso jesensko modno sliko in sicer kostumi v najrazličnejših starih in novih variacijah. Med vsemi najbolj zanimiv je kostum z dolgim kazakom, ki se je poleti v obliki zvončaste tunike dnnv-kemu svetu tako priljubil. Tudi to smemo že z gotovostjo trditi, da moda tudi v novi sezoni še ne misli opustiti umetno razširjenih ramen, ki se vsaki ženski postavi tako dobro podajo. Torej še vedno nabrani rokavi na ramenih! V nekaterih pariških modnih salonih razširijo rokave tudi ob komolcih in jih oB zapestju zopet zožijo, tako da nastane povsem rova oblika rokava. Takšne rokave vidite na našem novem plašču iz temnorjavega blaga. Žaret ie z dvema velikima gumboma iz naravno barvnega lesa. Jako zanimiva je visoka sprednja pola života, ki nadome-štuje ovrainik. Plašč ima vdelan pas iz blaga, sicer pa je gladko ukrojen (1. skica). Obleka iz lahkega volnenega blaga je mtm Rozman Ljubljana, Dvorni trg 3, izdeluje DAMSKE KROJE PO MERI iz najnovejših žurnalov, ki sc damam na ogled. Poučujemo tudi KROJNO RISAN"JE, prav primerna za prehodno vreme, saj ni preveč topla, a ima vendar že nekoliko je" senski značaj. Spredaj na krilu imajo mnoge takšne obleke simetrično vložene gube, ki se zožujejo proti vrhu. Život je z dvojno prešitimi šivi razdeljen v več delov, rokavi Jesenski, cOVOSti prihajajo MANUFAKTURA eo gladki in ozki, ovratnik pa ima obliko malega, spredaj zavezanega šala. Za prehodne obleke jako moderne barve so paradižnikovo rdeča , srednje vijoličasta in rjavkasto zelena (2. skica). Nekakšen predhodnik novih kostumov s kazakom je tričetrtinski plašč, ki ima obliko dolgega kazaka. Takšen plašč lahko nosimo k vsaki temnejši obleki, če ga izdelamo iz nevtralno barvnega Uaga z diskretno tkanim karirastim vzorcem. y vodoravne šive razdeljeni kroj života stori, da ee kazali telesa do pasu tesno oprime in se potom navzdol v toliko večjem kontrastu razširi v značilno, zvončasto tuniko. Naš model je tako izdelan in ima vrhu tega le ovratnik s širokimi reverji (3. skica). Svetlo poletno obleko izpopolnimo v prehodni »komplet« s kratko volneno jopico-Jako okusno učinkuje, če ima ta mala jopica upognjene reverje in manšete iz blaga obleke in če obleko opremimo s pasom iz blaga jopice. Jopica na naši skici je spredaj odprta in ima tričetrtinske rakave, ki so nad rameni v lahno naznačenem raglan-skem kroju všiti na život in so istotam tudi nekoliko nabrani. Svetel, polširok klobuk iz dlakaste klobučevine izpopolnjuje to elegantno in vendar tako preprosto prehodno kombinacijo (4. skica). Dvodelna obleka je posebno praktičen kompromis med obleko in kostumom. Tudi za prehodno sezono je kakor ustvarjena, ker jo lahko nosimo brez ogrinjala. Jako lepa je takšna dvodelna obleka iz modernega progastega blaga, ki je ukrojeno v različnih smereh, kakor vidite na naši skici. Ta sicer preprosta obleka je opremljena z živobarv-nim, spredaj širšim usnjenim pasom in pestro ovrat.no ruto (zadnja skica). Temne Muze Za jesen nam obetajo mnogo-temnih bluz in sicer predvsem v teninorjavi,- temnomodri in vinsko rdeči barvi- Te bluze bodo sicer večinoma enobarvne, nekatere pa bodo tudi izdelane iz posebno diskretno črtastih ali karirastih tvori v. Temna bluza da tudi vsakemu svetlemu, spomladanskemu kostumu bolj jesenski videz in je zato posebno primerna za sedanjo prehodno dobo. Na naši skici vidite kostum s črtasto bluzo, ki ima ovratnik in široko, dvojno kravato iz istega tvoriva in pa zanimivo, enobarvno bluzo, ki je v zotčastem loku vdelana v krilo kostuma. 1 Zdravniška posvetovalnica A. M. Vprašujete, kdo bi bil špecijaiist za rakasta obolenja v Zagrebu Beogradu ali na Dunaju? Na to vprašanje ne morem odgovoriti direktno. Raka zdravimo dandanes operativnim potom, ali pa z obsevanjem z Rentgenovimi žarki, odnosno z radijem. Katero izmed teh metod uporabimo v danem slučaju, je odvisno od različnih momentov. Na eni strani nam daje direktivo stanje bolnika, na drugi strani pa stanje razvoja rakastega obolenja. V splošnem moremo reči sledeče: Ako je bolnik še relativno dobio ohranjen tako, da je upati, da prenese operativni posežek, je vsekako operacija indicirana. Po operaciji pa je priporočati še obsevanje, da na ta način uničimo še one dele raka, ki jih ni doseglo oko, odnosno nož operaterja. Ako pa je bolnik že toliko oslabel, da bi bila operacija riskiiana z ozirom na življenje bolnika in ako je rak stvoril že tkz. podružnice v drugih delih telesa, potem seveda operacija ni indicirana, ter poskušamo samo z obsevanjem. Efekt je včasik tak, da je naknadno še vedno mogoča operacija. Končno imamo gotove vrste rakov, kjer je nož nepotreben in je možno doseči popolno ozdravljenje samo z obsevanjem. Kakor vidite, je zdravljenje rakastih obolenj v glavnem domena operaterjev in rentgenologov. Možnost operacije v Ljubljani je podana in je združena tudi z manjšimi stroški kot drugod pri istem uspehu. Tudi obsevanje z rentgenom je možno pri nas. Radija, žal še nimamo, pač pa ga imajo v Zagrebu. Na drugo vprašanje meritorno ne morem odgovoriti, ker obstojajo tozadevno samo še teorije, ki niso dovoljno podprte s praktičnimi izkustvi. S tem smo povedali glavne smernice, imenoma pa zdravnikov ne morem navajati. I. L. š.: Tovrstna uljesa na nogi so lahko posledica krčnih žil. Med drugim pridejo v poštev tudi kožna jetika, sifilis (spolna bolezen;, ali pa razna obolenja kosti. Iz dopisa ni razvidno, kateri izmed navedenih vzrokov bi prišel v poštev. Začasno svetujemo sledeče: Obolelo mesto sončite, rano samo pa izpirajte s 3% vodikovim preki-som, s čemer boste predvsem odstranili slab duh. Mesto navedenih maž priporočamo granugen-pasto. Poleg tega morate čimbolj mirovati. Ako se stanje ne izboljša, pridite ponovno na kirurgični oddelek ljubljanske bolnice, kjer bodo poskusili še draga sredstva. V teh letih mislimo, se bo dalo to vendar pozdraviti, dasi je to zelo trdovratna zadeva. POZOR! POZOR! ČEVLJARJI in KMETJE V zalogi imam veliko vrst usnja: lak, ševro, semiš, boks, nako, srebrno in zlato usnje, ovčine, krom, teletne, pitlinge, kravine, podplate, notranjke, vratove, itd. itd. Vse vrste gornje dele za čevlje. Kopita po Din 5 do 15 za par. Levo ročni šivalni stroj Singcr poceni prodam. Nikjer ceneje kot pri meni in veseli boste prišli drugič. FRANC JENKO, trgovec z usnjem in sedlarstvo v Medvodah. M. Ljubno: Ako je po sredi res nevraste-nijtt, živite normalno. Pač pa ne varujte večjih duševnih in telesnih naporov. Zmerna turistika in šport gotovo ne bosta škodila. V ostalem bodi lastna izkušnja m osebni počutek najboljše merilo za ravnanje. Hrana naj ne bo pikantna. Ogibajte se alkohola! Ako boste živeli v tem smislu in ako preživite dopust v kakem mirnem kraju, predvsem pa ako si izbijete iz glave muel, da ste bolni, upamo, da vrnete ozdravljeni k vsakdanjemu dalu, Stara: Mislim, da to niso pojavi kakega živčnega obolenja, temveč, da je to pojav starosti odnosno poapnenju žil. Skrbite za redno stolico. Uživajte samo lahko hrano, posebno zvečer. Od domačih zdravil priporočamo čaj iz preslice Zdravil pa, ki se sicer izdajajo samo proti receptu, na tem mestu ne moremo predpisati. Amadis: Za kaj gre pri Vas mislim, ni treba razlagati, ker so to sigurno že povedali zdravniki, ki ste jih konzultirali in ki so povsem pravilno apelirali na razsodnost in pamet. Iz dopisa vidim, da niste upoštevali teh nasvetov. Popolnoma odveč se zdi, da ste namesto, da pustite vse skupaj pri miru, preštudirali razna dela psihoterapov, kar je stanje samo še poslabšalo. Pravilno je, da ste pričeli s telovadbo, katero pa ste, žal, zopet opustili. Svetujemo, da s tem ponovno začnete. Pri tem opustite vse posebne vaje v koncentraciji in vaje volje. Vi samo telovadite! Pri tem morate biti koncentrirani, morate imeti voljo in morate dihati. Biti morate dosledni in pomislite, da je vzrok vsakega uspeha na svetu v prvi vrsti samo dolga potrpežljivost in neprestana vaja. Prav tako se zdi absurdno, kar omenjate na koncu pisma. To je deloma razumljivo in opravičljivo v mlajših letih, ne pa v navedeni starosti, ko imate vse pogoje, da živite drugače. Pustite torej vse razglabljanje in knjige, opazujte kritično druge normalne ljudi in uvideli boste, da vse dosedanje početje ni bilo na mestu. Tako postanete sčasoma povsem drug človek. Jutri se /ačne v Monakovem šahovska olimpijada, ki jo prireja v sporazumu z mednarodno šahovsko organizacijo nemška šahovska zveza. Slučaj hoče, da bosta tako istočasno v toku dve največji šahovski prireditvi vseh časov. Turnir v Nottinghamu prekaša vse dosedanje po moči udeležencev, olimpijada v Monakovem pa po številu sodelujočih mojstrov. Za Monakovo je prijavilo svojo udeležbo 22 držav: Avstrija, Bolgarija, Brazilija, Če-hoslovaška, Danska, Estonska. Finska. Holandska, Francija, Italija, Island, Jugoslavija, Letska. Litva. Madžarska. Nemčija, Norveška, Portugalska, Rumunija, Španija, Švedska in Švica. Španija pa bo zdaj gotovo izostala. Vsaka država pride z reprezentanco 10 mož. od katerih tvorita vedno dva rezervo, ker se igrajo matchi Da 8 deskah. Tako bo skupno zbranih 210 mojstrov iz vseh koncev sveta, poleg njih pa še precejšnje število spremljevalcev. Istočasno z olimpijado pa bodo v Monakovem imele svoje turnirje vse pokrajinske nemške šahovske zveze, kar bo tudi dalo neka-j sto udeležencev. Nemci organizirajo prireditev v prav velikem stilu. Baje so dali zanjo na razpolago pol milijona mark (7 milijonov dinarjev). Za vse udeležence plačajo vse stroške bivanja in potovanja! Olimpiada se bo vršila na posebnem prostoru »Oljmpiagolande«, ki je bil nalašč v to svrho prirejen in obsega igralne in druge dvorane, restavracije. kavarno, pošto in — park za počitek igralcem. Na programu olimpiade, so poleg tekem tudi partije z živimi figurami, ognjemet itd. Olimpiada v Monakovem pa sicer ni ofi-cielna prireditev za svetovno prvenstvo moštev, kakor jih prireja mednarodna šahovska organizacija F IDE. Nemčija namreč ni član te organizacije. Tekme se tokrat tudi vrše na osmih deskaJh ln ne na štirih kakor sicer na olimpiadi FIDE. V škodo prireditvi v Monakovem bo šlo nekoliko dejstvo, da ravno nekaj najmočnejših igralcev na svetu ne more sodelovati zaradi udeležbe v Nottinghamu, Razen tega ne nastopijo s svojim moštvom Zedinjene države ameriške, ki so, kakor znano, že trikrat zaporedoma osvojile svetovno prvenstvo moštev Izmed evropskih držav so vse močnejše zastopane, čeprav nekatere, na pr. Avstrija m Čehoslovaški, z oslabljenimi moštvi. Borba na podvojenem številu desk bo dala čisto novo sliko moči sodelujočih držav. Zato pa jc tudi tečko uganiti, kateie reprezentance se bodo v Monakovem najbolje uveljavile. Po mojem mnenju imajo najboljše izglede na prvo mesto Nemčija, Poljska. Madžarska, Švedska in Jugoslavija. Morda jim bodo konkurirale tudi Čehosiovaška, Avstrija. Letska in Litva. Za slednji je znano, da sta se na olunpijadah vedno poj vili z dotlej neznanimi- zelo nadarjenimi mladimi igralci. Najbolj izenačeno moštvo imajo morda Nemci (med drugimi Ri .'liter. Ahu« s. Ca ris. Engels. dr. Radi. Rellstah. Pan:iM-h), ki poleg tega že več mesecev sistematično trenirajo. Pa tudi madžarsko moštvo z L. Steinerjem na čelu je nevarno. Udeležba Jugoslavije še do pred tednom ni bila sigurna, ker za nekatere mostre. ki so pri vojakih, ni bilo mogoče dobiti dopusta. Sedaj pa je tudi to vprašanje rešeno in nastopimo v Monakovem s približno najmočnejšim trenotno razpoložljivim moštvom (seveda brez dr. Vidmarja, ki je v Nottinghamu): 1. Pire. 2. dr. Trifunovič, 3 Scsireiber. 4. Kostič. 5. Astaloš, 6. Kfiniir. 7. V. Vukovič, 8. B-oder. 9. Tod. 10. Ne-deljkovič. Škoda je le. da ni v moštvu tudi M. Vidmarja ml. V našem moštvu so predvsem vsi naši internacionalni mojstri, poleg njih pa tudi nekateri zrlo nadarjeni nacionalni mojstri, zlasti Sc-hreiber in Bro-de.r. ki bodo sedaj prvič nastopili v inozemstvu. Krko se bodo obnesli, je seveda treba še počakati, lahko pa pričakujemo nijo i- dr. Za splošno C«1 pirotestaMuizem v Notranji Avstriji svoj I medicino jse positala važna zlasti nova bol višek: skoraj vsi plemiči, večina meščanov m mnogi kmetje so sprejeli Lutrov nauk. 1 a uspeh so dosegli protestanti predvsem s svojima latinskimi šolami, ki so jih ustanovili v raznih krajih. Najpomembnejša je bile v ■giLavnem mestu Gradcu. Katoliška cerkev se je mogla uspešno braniti in suniti le, če se je posfl/užila istega orožja £afco je pozival 1572 nadvojvoda Kari v svojo prestolnico jezuite, katerim so podeliš on in njegova nasledniki mnogo pravic i,n obsežna posestva (Millstaibt, Jur_ klošter. hiše v Gradcu itd.). 2e 1573 so ustanovili jezuiti gimnazijo ter jo vedno bolj izpopolnjevali. Tako je nastalo sčasoma vseučilišče, ki je bilo 14. 4. 1586 slovesno o tvor j Lino. Par mesecev pozneje sta ga potrduLa cesar Rudolf II. in papež Sikst V. Glavna naloga novega zavoda je bila vzgojiti sposobne katoliške duhovnike Obenem bii dobili tu splošno izobrazbo sinovi domačih pilemiičev in meščanov, ki so obiskovali doslej'radii protestantska vseučilišča v Nemčiji. Tako je obsegala graška visoka šala pr-M-If hiteti: bogoslovno s štirinv letniki (dogmatika, sv. pismo, kanonsko pravo, praktično dušno skrbstvo) in uw-oroslovno alii artistično s tremi letniki fij*, gika, fo-lca in metafizika). Slednja je odgovarjala nekako 7. dn 8. razredu današnjih gimnazij dn služila obenem kot priprava za_ bogoslovni študij. Učnii iezik je bil do 1782 latinski. Predavanj ni bilo mnogo; kajti po tedanjem običaju so se moreni' dijaki udeleževati pridno skupnih molitev, procesij, gledaliških iger, govorniških vaj, saibl-ionja. plesov i-t.d. Rektor vseučilišča je bil do 17t;0. vsakokratna predstojjnuk jezuitskega kolegija- Tudi profesorji so bili večinoma člani tega reda. Irišla so iz raznih dežel. Poleg Avstrijcev so poučevali Portugalci. Španci. Irci, Angleži, Francozi, Belgijoi, Nemci, Italijan/i, Ogra, Pioljaki in Hrvoiti. Menjavali so se pogosto in le re-dki so ostali na svojih mestih več let; nato so bili spet misijonarji, spovedniki, ekonoma Lt.d. Mnogi so se udejstvovali kot latinski pisatelji n. pr. Joot dramatiki, bogoslovci, jezikoslovci, zgo* Govinarjii. zemiljcpisci, zlasti pa kot naravoslovci (matematiki, fizdkii, astronomi). _ Take so bile razmere v splošnem do 1773, ko je bil odpravljen jezuditska red ki ko je postalo vseučilišče državno- Odslej so poučevali — razen par bivših jezuitov na modros lovni fakulteti — drugi redovni in posvetni duhovniki, deloma tudi hajgki. V to d>f»bo (1778) segajo začetki pravne in medicinske faku/ltete. Cesar Jožef II. deželnim vseučiliščem ni bil naklonjen. Po njegovem mnenju je bala naloga višjih šol vzgaja/ti le potrebne an dobre domače uradnike, zdravnike in duhovnike, ne pa znanstvenike. Zato je spremenil 1782 graško univerzo v licei m omejil obisk s težjimi izpiti in znatno šolnino. Pouk se je vršil pod strogim državnim ruidzorstvom .in po točno določenih meto. dah. Kljub temu so bile jožefinske reforme znaiten napredek napram zastareJeami in 'Enostranskemu jezuitskemu sistemu. Predavanja so bila bolj praktična; obenem so se uveljavljale druge, doslej zanemarjene panoge kakor pravo, porodništvo, kirurgija, veterinarstvo, narodno gospodarstvo L t d L 1827. je obnovij cesar Franc I. vseučilišče. S tem je spremenil le naslov, razmere pa so ostale v bistvu ist>e- Nova se začne šele z L 1848__ ko je ztma-gaiio načelo svobodne vede in ko so se iz. ■pršile (1849—30.) temeljite reforme viso-.bošodskega študija. Odslej se je vseučilišče vedno bolj razvijalo in število slušateljev je stalno raisrio. L. 1863. re bila ustanovljena popolna medicinska fakulteta. Pozneje so nastali številni inštituti in seminarji kakor za slovansko, nemško in angleško filologijo, botaniko, mineralogijo, kemijo, zemljepis, umetnostno zgodovino, arheologijo, psihologijo. anatomijo, sodno niča (zgr. 1903—12), najmodernejša v bivši Avstrijii. Tako sd je pridobila univerza z bogatimi učnimi pripomočki in odličnimi strokovnjaka mednaroden sloves. Medtem je postalo staro vseučilosko poslopje (dz 1607—8) pretesno. Poskusi spraviti razne inštitute, seminarje in zbirke v najete prostore se niso obnesli. Od 1863. dalje so se množile prošnje za nov primeren dom. Slednjič sta dovršili država in dežela v 1. 1895—99 donašnjii obsežna kompleks modernih stavb in omogočili tako razmah visoke šole. Ko smo dobili Slovenci v svobodni domovini lastno znanstveno središče, ie izgubila graška univerza znaten del svojega ozemilja. Večjd pomen ima za nas le medicinska fakulteta- Sicer pa so stiki z našimi znanstveniki rahli dn pretežno osebni. Tem važnejša je forla alma mater v Gradcu za našo preteklost. Saj je bila nad 330 let najvišji znanstveni zavod za vse slovenske dežele in saj je segal njen vpliv nekoč daleč preko Balkana. Tu je študiralo več tisoč naših bogoslovcev, pravnikov, modroslovcev in medicincev in mnogi so dosegli odlična mesta v našem znanstvenem, književnem, gospodarskem in političnem življenju. /te 1810. so imeli tu svoj literarni krožek. V dobi ilirizma so so sklenili Stanko Vraz in drugi s hrvaškimi tovariši pomembne zveze. Pozneje so se navduševali slovenski diiaki v svojih diruštvih — predvsem v Triglavu in Taboru — za doni in rod. Med 1586. in 1936. je delovalo na univerzi okoli 100 akademskih učiteljev iz našega ozeml ja. Večinoma so bili Slovenci, če tudi se mnogi niso zavedali svoje narodnosti zlasti do konca 18- veka. Nekateri so bili nemškega mišljenja d asi naše krvi. Pa tudi ti so si pridobila večkrat znatne zasluge za našo domovino. Opisaiti kratiko pomen dn delo teh mož ni mogoč e-Zaito na valjem le nekatera važnejša imema. V jezuitstoi dobi so učili Janez Rafael baron Kobencl iz Jeme na Notranjskem, (umrl 1627.), asket Janez Bucellini dz Save na Gorenjskem, (umrl 1669). matematik Janez Crurilla dz Tolmina (umri 1684.). kamondst Janez Andrej Kapus iz Ljubljane (umrl 1713.), topograf Janez Macher iz Plšberka (umrl 1719.), kancler Simon Krhne iz Vipave (umrl 1722.). matematik Kari Tog iz Novega mesta (umrl 1737.). modroslovec Anton pl- Erberg iz Dola pri Ljubljani (umri 1746). zgodovinar Marko Hanžič dz Žerovnice na Koroškem (umri 1766.), metereolog Kari Tirnberger iz Ptu-jfe (umrl 1790). Simon Verdnik iz Slovenj-gradca (umrl 1805) in mnogi drugi. V poznejšem času je bila središče znanstvenega dela naših rojakov stoldca za slovansko filologijo. Že 1780. je hotela uvesti vlada naš jezik kot prost predmet. Načrt se je uresničil šele 1812. Za učiteljema slovenščine Janezom N. Primicem iz Zaloga pri Šmarju na Dolenjskem (1812 —-13; umrl. 1823.) in Kolomanom Kvasom iz Rožičkega vrha pri Gor. Radgoni (1823 —66: umrl 1867) re postal doc. in pozneje prof. slavistike Gregor Krek iz Oretne ravani pri Poljanah (1867—1901 umrl 1912). Njegova sotrudmika sta bila doc. Vatroslav Oblak dz Celia 1893—96 m izr. prof. slovenistike Kari Štrekelj iz Gorjan-skega na Krasu (1897—1912). Kreku je sledil Matija Murko iz Drstele pri Ptuju (1912—17), lci je dal stolici svetoven sloves Od 1913—19 ie deloval Novotneščan Rajko Nahtigal, kod doc. pa 1917—19 Ljubljančan Franc Ramovš, oba sedaj v Ljubljani. (Današnji ordinairij sfenjstike v Gradcu je Mninr učenec Henrik F- Schmad). Važne za nas ao bila tudi sfovenaka predavanja oa ostalih fakultetah. Nade babace sta poučevala 1806—12 asistent Matija Gor j up, od 1828—1850 pa doigo. letna prof. kirurgije Janez N. Komm iz Ljubljane (umrl 1831). Ko je 1849. prenehala pravna šola v Ljubljani, so predavati na graškii univerzi v 1. 1850—-54. prof rimskega dn kanonskega pTava Janez Kopač dz Klanca pri Šmarju na Dolenjskem (umri 1872.) »o redu kazenske pravde« izr- prof. finančnega prava Josip Mihael Sfeedl iz Št. Ruperta na Dolenjskem (umiri 1868), »o avstrijskih kazenskih postavah čez hudodelstva«, docJosip Kranc iz Škal pni Velenju (umrl 1876 kot prof. crv. prava v Pragi) pa »čez avstnijanško državljansko pravo.« V istem času (1850—56) »Ca učila v slovenskem jeziku naše bogoskrvce cerkveni zgodovinar Mati ta Robič iz Po-brežja pni Mariboru (umrl 1887) in dogmatik Josip Tosi iz Svečme (umrl 1875. na Dumami). L 1870- so nameravali obnoviti slovens/ka predavan h na pravni fakulteti. Načrt se je izjalovil iz finančnih razlogov. Razven imenovanih je delovalo na vseučilišču (liceju) še več drugih odličnih rojakov. Naijveč je bilo bogoslovcev. Kaž-per Rojko iz Mefiave pri Mariboru je predaval 1775—82 cerkveno zgodovino. Pozneje je bil prof in prošt v Pragd (umrl 1819). Njegov naslednik plodoviti pisatelj Franc Gmeiner iz Studenic pri Pofljčamah je deloval od 1775 do smrti 1822. Anton Lubej 'tz Sevnice ie učil 1775—82 moralno teologij« (umrl 1802 kot župnik v Gradcu). Franc Ks. LuSn iz Tiraj na Koroškem je bfl 1808—30 prof. sv. pisma in orientalskih jezikov. Umri je kot nadškof v Gorici 1851 AdjunkJba dogmatike sta bita 1836— 39 znani slovničar Anton Janez Murk« iz Št Ruperta SI. g. (umri 1874. kot dekan v Hočah) in Lovro Vogrin iz Sv. Trojice SI. g. (umrl 1869. kot prošt v Mariboru). Zadnji Slovenec na bogoslovni fakulteti je bii dogmaitik in zgodovinar Franc Sta-nonik iz Suhe pri Šikofji Loki (1869—1913; umri 1918). — L. 1837. je predaval kot suiplent teoretično in praaktično filozofijo poznejši znameniti slavist Franc Miklošič iz Radomerščaka pri Ljutomeru (umri 1891 na Dunaju). Zaslužna naravoslovca sta bila Simon Šubic, »jen v Brodeh pri Poljanah (1859—1903) in Ignac Klemenčič, rojen v Trebnjem (1888—95, pozneje v Inomostu). Walter Schmid iz Gašteja pri Kranju je splošno znan po svojiih arheoloških izkopavanjih na Slovenskem. _ Slovenskega potkolenja . — dasi po mišljenju Nemec — je bil znameniti pravni zgodovinar in mimizmaftek Arnold Luschin vit. Ebengreuth (umrl 1932). lci se je v svojih številnih delih ba-viil zlasti s preteklostjo naše domovine m uplrval znatno na našo znanost. Ljubljančan Fric Pregl (v Gradcu od 1913. do smrti 1930.) je ustanovitelj kvantitativne onganične mikroamaHze m nositeli NofceJove naigrade (1923). Naj zadostuje ta kratki in nepopolni seznam kot dokaz, da so naši rojaki mnogo pripomogli k razvoju iin pomenu graške univerze. Mi nismo samo sprejemali bogatih duhovnih zakladov, mi smo jih tudi dajali A Ima maiter Sraecensis je lep del naše lastne preteklosti. Zato se tudi mti mdujemo njene 350-letnice. Dr. Vlad. Tr*voer. SLOVENIJA PRED DOBRIMI v očeh slovečega angleškega STO LETI učenjaka Potovanje naravoslovca in kemika sira Humphryja Dauyja po gorenjskih krajih Pri graškem grajskem stolpu Med znamenitimi tujimi učenjaki, ki so prihajali, in se navduševali nad lepoto naših planinskih pokrajin in našli oddiha v njenem veličastvu, je bil eden izmed največji angleških naravoslovcev in kemikov, sir H u m p h r y Davy, ki je pred dobrimi 100 leti trikrat obiskal slovenske kraje. Rojen je bil ta slavni učenjak 17. decembra 1778 v Penzanceu, v angleški grofiji Cornwalle. Študiral je medicino, filozofijo in fiziologijo, pa tudi kemijo, ki mu je do-našala obilno slave in odlikovan. Mnogo občudovanja so vzbudili njegovi izsledki na polju elektrokemije, kakor tudi njegova predavanja na kemičnem institutu v Londonu. Davy je tudi izumitelj jamske rudarske svetilke, ki je še dandanes rešiteljica tolikih rudarjev pred najstrašnejšo smrtjo. Leta 1800. je bil, niti še dvaindvajset let Etar, izvoljen za predsednika angleške učene kraljevske družbe, Royal Soči e t y. Toda že leta 1807. je prestal nevarno bolezen, 1826. pa ga je sredi uspešnega dela zadela kap, tako da je moral prenehati s svojim znanstvenim delovanjem Zaradi zdravljenja je nato mnogo petoval po Evropi in jc prišel znova v Slovenijo. Prvič je prišel Davy na Kranjsko leta 1818^ in sicer 7. julija s Koroškega v Radovljico, nato 8. julija na Bled, takoj potem pa skozi Ljubljano, Logatec, Planino in Gorico v Italijo. Leta 1827. je prišel iz ItaHje skozi Gorico 19. aprila v Ljubljano, kjer je ostal do 23. maja. S potovanja skozi Spodnjo Avstrijo, Bavarsko, Švico in Italijo se je vrnil Davy 11. avgusta spet v Ljubljano. V začetku septembra je potoval v Baden bi se vrnil v oktobru 1827. na Angleško, ves izmučen ia obupan, da bi sploh de kdaj ozdravel od svoje težke bolezni Po nasvetu zdravnikov je odpotoval prihodnje leto 28. marca 1828. % Angleškega in prišel skozi Belgijo čez Ren in Donavo na Koroško. Odtod je dospel čez Ljube!}, skozi Tržič in Kranj 4. maja tretjič v Ljubljano. To pot ga je spremljal mladi Mir. James Tobin, najstarejši sin njegovega dobrega prijatelja. Ee Ljubljane je delal daljše izlete na Gorenjsko, v oktobru pa je odpotoval v Italijo, kjer pa se je njegovo življenje ie nagibalo h koncu. V začetku leta 1829. je prišel k njemu v Rim j njegov brat John, ki je bil mornariški zdravnik na Malti. Ta ga je spremljal na povratku v domovino, ki je pa ni več videl, zakaj bU je tako oslabljen, da je 29. maja 1829. v Ženevi umrl. Poleg ostalih znanstvenih del je zapustil sir Humphry Davy še dve deli: S a 1 m o-n i a in Consolation in Travel (tolažba na potovanjih), dva obširnejša spisa, kjer piše o naših krajih z velikim občudovanjem. V teh spisih pravi, da ne pozna lepših krajev, kakor so naše alpske dežele. Naše pokrajine, zeleni travniki in go, notri v dolino. Srečno smo dospeli doi, potem ko smo se bili izognili ne brez težave, sredi ceste v trdem spanju ležečem« pijancu. Nato smo se peljali po dolini naprej do Tržiča na Kranjskem, v katero deželo smo bili že stopili vrh Ljubelja. To je majhno mestece, lepo ležeče v globeli in vse naokoli obdano od gora; dospeli smo tja ob dveh, tako, da je trajal prehod čez Ljubelj sedem ur. Potem, ko smo bili tukaj obedovali smo odpotovali naprej do Kranja, prijaznega, precej velikega mesta ob Savi Ker je bil lep večer, je šel sir Humphry ribe lovit, pa ni nič ujel. 4 maja 1828. Kranj smo zapustili ob osmih in tmo dospeli po prijetni, a kakor navadno, molčeči vožnji, ob dvanajstih v Ljubljano in najeli stanovanje v gostilni De tel a,*) četudi ta ni prvovrstna. »Zam irilden Mami« (Bidetmon) in »Stedt Triest« (Me- drevesa, globoke doline in visoke gore, velika, čista jezera in reke, vse mu je mnogo bolj ugajalo v naši deželi kakor pa v Švici O savski dolini od Ljubljane do Podkorena piše, da »je najlepša v Evropi«, in se »tukaj človek lahko veseli življenja«. Dne 3. avgusta 1827 je zapisal v svoj dnevnik: »Zares ne poznam bolj veličastnega pogleda kakor to verigo kranjskih in koroških planin, in ni lepših rek, kakor sta Sava in Soča, ki izvirata iz njih.« Obširnejše podatke o njegovem poslednjem potovanju nam je zapustil njegov spremljevalec Mr. James Tobin v svojem potopisu, iz katerega povzemamo nastopne zanimivosti: 3. maja 1828. Naše priprave za odhod davi so kazale na zelo naporen pot, zakaj v naš voz ao vpregli šest konj in smo imeli dva postiljo-na. Odpeljali smo se ob sedmih in prišli po polurni vožnji do vznožja Ljubelja, aH bolj pravilno, do vznožja manjše gore prod Alparm, kamor smo ae vozili na vrhove po dobri cesti na mnogih krajih vsekani v skale Z vrha, že iz precejšnje višine, smo zrli dol na cesto pred nami ki je bila podobna lepim, drugi nad drugo postavljenim terasam Ležale so tako navpične pod našimi nogami da se nam je videlo skoro nemogoče, dospeti v globooino brez neposredne nevarnosti Toda pritegnili ao vajeti in prišli smo vsi čili in zdravi na zadnjo teraso. Nato je šla naša pot skozi lepo dolino, zajeto od čudovitih skal, kronano od raznolikih gozdov, nad katerimi tmo videli bela snežiSča. Naposled smo dospeli do vznožja samega Ljubelja in ae vzpenjali gor na višave, kar je trajalo lo Štiri are. Cesta, povsod v najboljšem stanju, ae vije neprestano v ključih navzgor, dokler ne doseže vrha. Tukaj je vsekana odprtina v trdo skalo, odkoder se nudi od spodaj do-šlemu potniku širen in prekrasen razgled, Dozdevno gledamo navzdol na velikansko ravnino, vendar je ta ravnina strnjena od vrhov nižjih gora, vse lepe gozdnate, dočim nas vse naokoli obdaja veriga skalnatih planin, grebeni pokriti s snegom; pred nami pa se vije cesta skozi globoko dolino in se končno zgublja v gozdovih. Na teh planinah se razločno kaže napredek vegetacije v svojih stopnjah; najprej se pojavi bukev, ki je baš pognala listje m aega do 4000 čevljev visoko; nato sledita temna jelka in smreka, ki 8o njuna temna barvitost tako lepo odraža od svetlega zelenja listnatih gozdov, nad njimi pa mračni pašniki ki meje na gole, neplodne skale ali pa na polja večnega snega. Na cesti smo naleteli na malo snega In le blizu vrha sedla Ko smo dospeli gor; smo naše tri zasilne konje izpregH, zadnja j Nekdanji sloveči ljubljanski hotel sBl-kolesa zavrli in nato je šlo navzdoi Po- i delmon« (Zum wilden Mann) pri magi-bočje je na tej strani mnogo bolj strmo j s tra tu. Zunanjost se tudi še danes ui in z višine je videti terase drugo pod dra- ( mnogo izpremenila '^efceSdler Sita dnevnik i. Mister Rockefeller je že jako star gospod. Kmalu bo učakal stoletnico. Mister je že od svoje mladosti, minister pa ni bil še nikoli. Obogatel je čisto na svoj način. Na stara leta nima druge skrbi, kakor za ljubo zdravje in za odvračanje nevšečnosti, ki bi mogle kvariti prebavo in povzročati zaskrbljenost. Med temi nevšečnostmi so tudi nekateri spomini, ki so naposled vendar razveseljivi, če mister Rockefeller dobro premisli, da se je vse tisto, kar je bilo izprva nevšečno in grobo, izprevrglo v njegov velikanski dobiček, kakor se je svojčas onemu nesrečnemu kralju Midasu izpremenila stvar v zlato, če jo je le otipal, pa magari je bila to poslednja figa na cesti. Kakšen večer nanese, da se mister Rockefeller spomni svojega dobrega prijatelja odvetnika Dodda. To vam je bil okreten advokatič, — lahka mu zemlja! Kakor da se je zgodilo včeraj, stopi S. Z. T. Dodd z mraka: — Dober večer, mister Rockefeller! — Dobrega tebi, stara srajca. Kaj mi prinašaš? — Ej, mister Rockefeller, o trustih se bova pogovorila, o snovanju tru-stov. — Kaj bi o tem! Kar je bilo, na jse pozabi. — Nikar no, mister Rockefeller. Men da vendar ne boš pozabil, kako smešno in divjo konkurenco so uganjali piškavi petrolejski magnati, dokler jih nisva midva ukrotila. — To je res, dal sem jim vetra!.. si s koščenimi prsti zadovoljno oprime suho brado stari krotilec neljubih konkurentov. . — Toda, kdo jih je prav za prav ugnal: Ti ali jaz?... Zini vendar enkrat besedo, stari gentleman! Mar nisem bil jaz tisti, ki sem v kozji rog ugnal paragrafarje in zvil paragrafe? Mar te nisem jaz pregovoril, da je treba zbrati akcije petrolejskih magna-tov in jim zanje izročiti certifikate, da ne bo več konkurence, marveč samo še sloga in v slogi dobiček! Mar ni bila prej vsa petrolejska sodrga v enakem položaju, kakor rogovi v vreči — — nu, potem se je pa vse lepo obneslo, da je bila — lahko rečem svetopisemsko — ena sama čreda in en sam pastir. In ta pastir črede petrolejskih magnatov si postal ti, mister Rockefeller! — Ne tajim, ne tajim! — si znova otiplje koščeno brado stari petrolejski kralj. — Dobil si lep delež, y«čjega, kakor ti gre po advokatskem troškov-niku ... — Ni hudir! Toda smetano si pobral ti! Slava in čast je tvoj delež. Moje ime je zapisano samo še na kameni-tem nagrobniku in v kakšnem prašnem leksikonu. Ti pa uganjaš človekoljubje na debelo, ustanavljaš univerze in bolnišnice, veliš spravljati padle bogatinke na pravo pot, praznuješ vsako leto jubilej in na lastna usta iz-rečeš ob vsakem jubileju željo, da bi na svetu zavladala sreča in mir. Kakšen blagovestnik, mister Rockefeller! II. Že nekatere večere se je zgodilo, da je mister Rockefeller v svoji spalnici zaječal. Budni strežaji so planili v sobo, našli so ga, ko je krilil z rokami in hotel prižgati luč. Ko je spet svetloba iz prikritih žarnic obsvetila njegovo posteljo, je nekaj momljal o prikazni. Njegov obraz je bil ves začuden in srep, kakor vsi stari obrazi, ki jih dohiti velika neprijetnost. Nakap-ljali so mu baldrijana na sladkor, potem se je umiril in zaspal. Telesni zdravnik je zaman ugibal, kakšna jed škoduje miljarderjevi prebavi in spanju. Osebni tajnik je spet trdil, da že pol leta ni predočil svojemu staremu šefu nikakih računov z milijardnimi števili, — izgovarjal se je na krizo, kanalja! A hišni maršal se je namuznil, da ima čisto vest, ker že dolgo dobo ni bik) pri starem gen-tlemanu nobenega damskega obiska. Tako je ostal še en sam vzrok Ro-ckefellerjevega nepokoja, in ta vzrok je bil jako očiten: Knjige in časniki! To so tisti peklenski stroj, s katerimi se vtihotapi j a jo v udobna stanovanja mirnih meščanov eksplozivi, ki dan za dnem rušijo duševni mir rodo- in človekoljubnih poštenjakov. Ven s knjigami in časopisjem, ven z njimi iz palače starega gosp. Rockefeller ja! — Rečeno je bilo res tudi hitro storjeno. Nu, zastran knjig ni bilo težav. Ko je hišna komisija — uganili boste, da so jo tvorili gospod.: telesni zdravnik, osebni tajnik in hišni maršal — ko je torej komisija pregledala biblioteko, je z velikim zadoščenjem ugotovila, da vse novodošle knjige, kar se jih je nabralo v teku zadnjih tridesetih let, sploh niso razrezane in tudi ne katalogizirane, marveč si je leni knjižni molj varoval svojo sinekuro že samo s tem, da je knjige zmetal v omare ali pa jih pobasal v zaboje. Ne, tu ni bilo nevarnosti, ta smod-nišnica je bila mrtva kakor kakšna srednjeveška trdnjava. Treba je bilo v boj z drugim, najhujšim sovražnikom — z dnevnim tiskom. III. Mladi urednik Tommy Gibbsoa v Buffaiu je neko jutro sfnfl kakor tele. ko ga je po telefonu nagovoril iz New-yorka sam njegov vrhovni šef, časopisni kralj Hearst. — V nekaj urah vas pričakujem I — je velel časopisni kralj. — Zadeva je nujna, zglasite se takoj po prihodu, da vas sprejmem. Tommy Gibbson je pognal svoj stari avto — še Bog, da ga je imel — kajti mladi uredniki tudi v ameriški provinci ne pridejo kmalu do dirkalnih strojev ali do gosposkih limuzin. So-pihal je mladi Gibbson z avtom vred proti Newyorku, tvegal vse, samo da se ne zameri svojemu nekronanemu kralju. In ko je stopil v Hearstovi palači v dvigalo in se v predsobi zapletel med preproge, ki jih je bil Hearst nekoč s svojo jahto prepeljal z Egipta, je rekel samo »hopla« — tako vedro mu je bilo v glavi in okrog srca. Prav nič se ni obotavljal in nič ni štorklja pred vrati, stopil je v sobo pred stroge oči velikega šefa. — Ej vi, mladi mož, kako je z vami? — je vstal Hearst izza ogromne pisalne mize in popadel mladiča z desnico po desnem ramenu. — In z vami, mister Hearst? — je vljudno odvrnil mladi urednik po arae-niškem običaju. — Prav posebno nalogo imam za vas, mladi tovariš. Za starega gospoda Rockefellerja boste urejevali poseben dnevnik. Naš veliki žurnal, »New York-Times« je zanj preobsež. in pre- Ow Savo smo m pefJaH po zdo slabem mostu, lesenem, silno ozkem, brez vsake ograje, tla iz smrekovih debel, razrezane ▼ plohe, vzporedno drug poleg drugega položene. Nato smo prišli čez visoko goro ▼ dveh urah v dolino, kjer so bila ob straneh drevesa in skale tako slikovito med seboj pomešane, da bi komaj mogli reči, kaj od obeh je več prispevalo k lepoti pokrajine. Na koncu ceste, ki vodi s hriba navzdol, se je odprlo pred nami Blejsko jezero. To jezero je precej manjše in zelo različno od Traunskega jezera in bi se mogoče marsikomu videlo lepše. Ob vznožju hriba, blizu jezera, leži vas B 1 e d s cerkvenim stolpom in nekaterimi hišami, ki komaj gledajo iznad dreves. Nad cerkvijo se dviga mogočna skala navpično nad jezersko gladino ▼ višino; na vrhu je star cesarski grad, h kateremu se vije s kopne strani steza navzgor skozi gozd. Sredi jezera je majhen otok, ves pokrit s sveže zelenim drevjem, sredi njega in visoko nad njim pa se dviga cerkveni stolp s strehami nekaterih hiš. Jezero je dolgo tri do štiri milje, širina ps je mnogo manjša. Na bliže ležeči obali so lepe gore, pokrite s polji, travniki in lepimi bukovimi gozdovi, za njimi na desni pa so videti sneženi vrhovi bohinjskih planin. Pe- ljali smo ■• skozi vas in okoli jezera in dospeli ▼ lepo dolino Save Bohinjke, majhne, pa lepe, čiste reke, smaragdnoze-lene barve. Tu smo se ustavili za dalj časa, da je sir Humphry lahko ribe lovil, nato smo prišli v Bohinjsko Belo, siromašno vasico, kjer smo od lovskega bia-gra sira Humphryja imeli naše kosilo. Nihče v kraju ni znal besedice nemško ali kak drug jezik, kakor slovenski, tako, da sem se moral poslužiti našega jeseniškega voznika kot tolmača. Po obedu smo se peljali skozi Isto lepo dolino ob Savi Bohinjki do Bistrice, velike vasi, skoro vsa last barona Zoisa v Ljubljani, ki ima blizu zraven tudi velike fužine. Bili smo v njegovem gradu ali letovišču od njegovega o-skrbnika prav vljudno sprejeti, ki nam je zanj izročil jeseniški gostilničar pismo; zakaj baron sam, s katerim je bil sir Hum-phry osebno znan, in ki sem mu za časa bivanja v Ljubljani pisal, je bil odsoten. Grad je star m ▼ slabem stanju, a so nas zelo udobno namestili in smo lahko spali kjlub ropotu fužin, ki so bile vso noč v obratu in so pretresale tla in hiše naokoli, kakor bi jih zibal potres. Drugi del tega zanimivega opisa naiih najlepših krajev objavimo prihodnjič. »Hauboht« — v Prešernovih časih pred 100 leti glavna vojaška stražnica (na levi), ko se je stiskala med staro gimnazijo In nekdanjo Mahrovo hišo, ki je na sliki ia sjtfovi gotovo pogosto prekora- čili v vojnah v tem dela Nemčije. Na nasprotni, levi strani so gore nižje in žarijo v lepoti in bujnoeti bukovih gozdov, skozi njihovo listje se sveti skalovje sivega apnenca. Bistro modro savsko valov je teče po sredi doline in sprejema na svojem teka mnogo majhnih pritokov na obeh straneh. V bližini Jesenic je kontrast manj očividca, dolina se na videz zapira, skale hi fDsdod sc strinjajo, in nad temi » daljavi lovskega tovariSa tn mu tudi ne morem biti v nikako korist, ker vzame poleg sluge s seboj vedno še logarja. Po obedu gre navadno eno do dve uri ribe lovit in zvečer, potem ko mu neham čitati, igrava po navadi igro ecarte. Tukaj smo v srcu Kranjske in je videti, kakor bi bili že na meji Nemčije; zakaj večji del prebivalcev se loči kakor v šegah in navadah, tako tudi v jeziku od severnih Nemcev; kmetje klečeplazijo napram svojim predstojnikom, so kmetsk; in nevljudni proti tujcem in čez vse mere nevedni. Edini jezik, ki ga razumejo, je slovenski ali kranjski, ki jc baje zelo soroden z ruskim jezikom. Pripovedovali so mi, če so bile ruske čete v tem delu Evrope, so si bili dobri s kmetskimi ljudmi, ker so drug drugega razumeli. Zvok jezika ni trd ali neprijeten, izvzemši eden ali dva glasova, ki jih večina evropskih jezikov nima. Taki, ki znajo nemško in kranjsko, trdijo, da nima poslednji jezik nič manj obsega in moči kakor nemški. Višji in srednji sloji govorijo večinoma nemški, mnogi tudi italijanski in imajo zelo odlično in lepo vedenje. Mesto Ljubljana, četudi je precej obsežno in ima okrog 15.000 prebivalcev, ne nudi nič zanimivega. Ljubljanica ga deli v dva dela; lena je in navadno kalna reka, ne posebno široka. Oba mestna dela veže štiri do pet lesenih mostov Ti so široki in so videti kakor podaljški cest. ker se nahajajo na obeh straneh trgovine tako da se pešec niti ne zaveda kdaj je prekoračil reko. Ceste so večinoma ozke in temne, od mnogih cerkva je škofijska cerkev prva. Na hribu nad mestom so ostanki stare trdnjave, kjer je zdaj le jetnišnica. Razgled odtod je lep in obširen videti je neizmerno ravnino, ki jo meji na eni strani ponosna veriga koroških planin na drugi strani pa nižji hribi, z nepretrganim in neizmernim gozdom, ki sega skoro do turške meje. Bliže mesta je velika množina rodovitnih naplavin, vsakodnevno lovsko torišče sira Humphryja. Posadka je precejšnja, in tako častniki kakor moštvo so lepi ljudje, ki so v svojih belih in svetlomo-drih uniformah videti zelo lepi 18 maja 1828 Davi smo zapustili Ljubljano in sir Htim-phrv je namerava! vrniti se v Ischl. toda po drugi cesti, kakor smo bili poprej potovali Gotovo bi svoje bivanje v Ljubljani podaljša! ter svoje lovske in ribiške izlete nadaljeval, če bi mu ne bila policija naznanila. da ne sme več loviti kei ie nastopila doba zalege. Lep konjiček, ki ga je bi! kupil sir Humphrv pred nekaj dnevi za neznatno ceno 5 funtov je bil privezan k vozu in je tekel z nami. Potovali smo po naši stari cest) do Kranja, kjer smo krenili v Savsko dolino; vzdolž brega smo prišli v Ž a b n i e o, majhno vas le z malo hišami, kjer najbrž niso vajeni popotnikov, zakaj poštna postaja nima niti surovega masla ali sira. Dolina med temi kraji je postajala vedno lepša in veličastnejša, čim dalje smo prišli. Na eni strani gole in črne skale, ki skrivajo svoje snežene vrhove v oblakih, tu in tam odkrije oko sled kakega starega planinskega sedla, ki so ga bili zgradili Rimljani in so ga bili Trajan se prikažejo sneženi vrhovi Triglava in š k r b i n e, dveh veličastnih vrhov v bohinjski okolici. Jesenice so prijazna vasica ob Savi, do mala popolnoma skrita v gozdu. Levo od vhoda so fužine in ostanki nesrečnega verižnega mosta, ki j* pri prvem poskusu odrekel. Poštna postaja, kjer smo prenočevali, je zelo dobra gostilna in gostilničar zelo vljuden. 19. maja 1828. Sir Humphry je želel videti Blejsko in Bohinjsko jezero ter izvir Save, ki je proč od deželne ceste v Bohinju, zato je sklenil, zaviti za en, dva dni v to divjo, odročno pokrajino, del Avstrije, ki ga tujci redko obiskujejo. Na Jesenicah so nam rekli, da je cesta na mnogih mestih preslaba in preozka, da bi mogel naš potni voz skozi, in tako je najel sir Humphry majhen koleselj, ki smo se z njim tja odpeljali Deželni dvorec s paviljonom na Kongresnem trg*, kjer Je Mla potom leta 1848; stražnica Karodne straže § O L AVA *) V Frančiškanski ulici poznejša pivovarna Florijan Fischer; na prostoru, kjer je zdaj hote! Union. »Kar biserov šteješ jih v kroni, o Slava, najlepših ti jeden si, naša Solčava!« A. Aškerc. Stari »Zapisnik ptujcev Solčava« ali »Fremdenbucb fur Suizbach«, shranjen v gostilni Herle v Solčavi, hrani mnogo zanimivih beležk iz časov, ko še Logarska ni imela nobene gostilne in so tedanji njeni itak redki obiskovalci prenočevali najraje v Solčavi, zadnji in najvišje ležeči župni vasi ob Savinji. Med prvimi, ki so svoje opombe postavili v dragoceno spominsko knjigo je graški univerzitetni profesor dr I. Frischauf oni velez;>služni mož, ki je prvi širnemu svetu odkril lepoto Savinjskih planin. Dne 20. julija 1876. prišedši iz koroške Železne Kaple črez »Ushovo« v Solčavo. toplo priporoča Herletovo gostilno. Nekaj dni za tem sta se vpisala Joh. Mi-klosich in -Joh Koprivnik »aus Marburg« Navedeni slavospev na Solčavo je v knjigo za pisal Aškerc 14. septembra 1893 s tem-le pozivom, primernim ne samo onim dnem: »Kot gore skalne Tvojr trdno stoj, nikogar mi nikoli se ne boj. slovenski narod moj!« V ruskem jeziku in cirilici pa je še dodal da je bil v »Logarevoj dolini, da je videl »vodopad Savinje« ter da je »pil na Okre-šljevoj planini«. Na svetovno vojno nas spominjajo med drugim naslednje vrstice iz 1. 1915.: »To je bilo v tistem lejt. ko se je pretejpov svejt. Takrat sem hil tud jest soldat in sem prišu v Solčavospat. Z menoj je bil lajtnant HofnuSn. iz vojske je prišu bolan, ima scer judovsko ime a vendar cbristlich deutsch srce«. Ni zlahka najti slovenska vasi in niti o gorenjski Kamni gorici ali Kropi se ne more trditi da bi v njej hiše stale tako družinski! intimno in sosednn prijateljsko združeno zvezane in stisnjene kakor je te sno ter zaupljivo objetih onih osemnajst hiš, ki tvorijo vas samo. Sloka gostilna, cerkev Marije Snežne, ki stoji na planici sredi gorskega pokopališča tik nad hišami, posamezne hiše. župnišče, gostilne, trgovine, lično, kapelici podobno znamenje, nekaj vrtičkov, gredic in sadnega drevja; Savinja včasi. zlasti poleti in pozimi ubrano suš-ljajoč. spomladi in jeseni pa bobneč in grozeč; tik nad njo in vasjo skalnata Huda peč. Cerkveni in Rožni vrh, še nekaj zelenih vrhov, reber in hribov, za njimi in visoko nad njimi pa razklane sive stene Raduhe in Olševe. Kakor daleč ti sega pogled od vasi. od Savinje in njenega jarka gori do gorskih grebenov, vse se t.i zdi ena sama enotna celota, prepojena z istim duhom, z istim srcem z isto ljubeznijo. Nekaj pristno nemških hišnih imen te spominja na srednji vek. ko so nemško bavarski graščaki in za njimi tudi benediktinci iz Gornjega grada tod naselili svoje ljudi, kojih potomci pa so se med Slovenci popolnoma poslovenili. Ti-šlar. šturm. Tajeman, FTirle. Troti. Nemec. Kaufman v v?si sami. Rajmont. .Tager in Grabnar ob cesti nad vasjo, potem pa Štif-tar v tako zvani Oitriji pod Olševo. so sedaj rnvnobiko Slovenci kakor njihovi sosedje Rad kač. Meglnč. Marnšnik. Smetnik. Rope. Ikovic. Vitez. Viterič. Mrtnjač. Pnludnik. Kuh-r. Lah. Fžhin. Mlinar. Prčan. Icmanik in Krznnr. Nt nekdaj gornjeon-čriem pomolu, ki se ho "i s svojimi velikimi, n strmimi njivami in travniki izpod skalni teov v Abesiniji prekrasno dokazuie kakn se da morilno orožje s pridom obrniti v dobrodelno služ bo človeoanstva... — Na španskem so bikoborhe odprav Ijene. Nekateri pravijo, da sicer le začasno. ker to je velika in sveta tradicija, a tradicije se močno spoštujejo pri vseh krščanskih narodih, zlasti pa pri junaških Špancih V nadomestilo bikoborb so Spanci letos organizirali vsakovrstne druge prireditve med njimi tako imenovani krvavi ples, pri katerem lahko sodeluje na tisoče ljudi Za ta ples se v izredni meri za nimajo Italijani in Nemci — ali čudno: letos je tujski promet v Španiji navzlic vsem pripravam močno opešal Ljudje spet štedijo — V okolici Detroita je te dni na paši zbezljala krava. Pobegnila je v bližnji gozd m se je dolge dni in noči vsa brezumna kiatila naokrog Bilo ie jasno, da je živa! popolnoma podivjala Tedaj so vrli detroitski lovci sklenili prirediti pogon za nodivjanko in res je staremu Nimrodu Bullu uspelo podreti živa! z dobro pomer-jenim strelom Lovski blagor! Ta o podivjani kravi je bila še ena izmed najbolj razburljivih »domačih« novic, kar iih je prinesel Rockefellcrjev dnevnik. O kakšnih grdih zločinih pa okretni Gibbson kar ne zapiše besede. Rajši obrne tako. dn so se ljudje zadnji čas na vsem svetu izredno poboljšali Po brezglavosti prvih let po vojni — tako je stalo v uvodniku — je zadnjo dobe nastopila reakcija, človeštvo je na najboljši poti k popolno sti toda ne v smislu onega romana ki ga je napisal v Ameriki malo znani španski pi sač Pio Baroja marveč po zaslugi Rocke-fellerjevib dobrih del . Potem so se za čeli vrstit' v dnevniku prezanimivi osebrn jubileii s slikami in zlate poroke ameriških milijonarjev samih Rockefellerjevih daljnih znancev In je bila objavljena mična vest, da se še to jesen zbero v Wa-shingtonu h kongresu davčni izterjevalci vseh Zedinjenih držav in da jim je dovoljena polovična voznina na kopnem, v zraku in na vodi Sloveče pevsko društvo »Manhatanski zvon« je priredilo dobrodelni koncert za uboge zamorčke — in vrli urednik Tommy je to lepo človekoljubno gesto poveličal z obširnim, izpodbudnim poročilom Slednjič se je približala še izredno lepa slovesnost z baklado podokni-co. nagovori in mimohodom, — kaj mislite. kai neki je to bilo? O. častitljiva new-yorška prostovoljna gasilska župa je pra- znovala svojo stoletnico ... — Stoletnico, veliki Bog! — je ginjen kliknil mister Rockefeller. In pri srcu mu je bilo toplo. Pozabil je rajnega prijatelja Dodda in truste in mislil samo še na bodočnost V. Spoštovani čitatelj, saj pač ne dvomiš, da je tako bilo res v odlični meri poskrbljeno, da se peklenski stroji v obliki dnevnega časopisja ne vtihotapljajo več v Ro-ckefellerjevo palačo. Ali dragi čitatelj. meni verjemi, nekoč utegne to roditi slab konec. Takole: Lepega jutra vstane mister Rockefeller in nenadzorovan smukne iz palače na ulico. Hoče pogledati, kakšen je Ne\vyork prav zarana in kakšna soiSrga se dandanašnji peha po ulicah .. Mister Rockefeller kupi od kričavega kolporterja dnevnik. Bere in strmi — in ne verjame lastnim očem Ali ni svet narobe? Ali ga ne goljufajo za resnico, ki je strašna in neprizanesljiva? Ne, mister Rockcfeller ne učaka stoletnice Plane srdit in razočaran in se zgrudi na mestu.--- Vprašaš, čitatelj, kaj naj potem še počne mladi urednik Tommy Gibbson v Nevvvorku? Lahko si ga predstavljam, kako se Tommy na to vprašanje veselo nasmehne I no, saj je jasno: vrne se v provinco, v dragi svoj Buffalo, kjer je toliko dobrih in poštenih, rodo- in človekoljubnih državljanov, ki so jim jubileji parade in športni dirindai mnogo ljubši kakor pa vojni pohodi, štrajki in revolucije. 0*Brieiu ■ nfh slučajih sedemkrat le nezgoda ▼ Skalovju, pri lovu ali pri vožnji vzrok smrti Tedaj je Solčava cvetela, uspevali so vsi obrati v vasi; cvetela je Solčava, dokler ni prišla Logarska s svojimi hoteli in gostfl-namL Sedaj les nima vrednosti, živini je pot v Železno Kaplo zaprta, tujci, od leta do leta 8e množeč, pa drve na najrazličnejših vozilih brez odmora skozi vas po edini ozki poti, ne da bi se za njo zmenili ah ji posvetili večjo pozornost. Solčava je danes deležna one žalostne usode, ki je doletela vsled modernih prometnih sredstev toliko in toliko nekdaj daleč naokrog znanih vozniških gostiln ob glavnih cestah. Še župna cerkev Marije Snežne čuti in občuti Dovi čas. Mnogi iz »Proštije«, mnogi »Ribniča-nje« m »Kotjanci« izostajajo v nedeljah, odkar so zgradili ob vhodu v Logarsko novo cerkvico, cerkvico Kristusa Kralja, ki jim je mnogo bližja in lažje dostopna kakor stara in častitljiva župna cerkev r Solčavi sami. Nad znamenito »Iglo« se jarek Savinje razširi v ozko dolinico, ki sega od Bele, potoka, prihajajočega iz Robanovega kota, tja do vasi Solčave, ki ti jo najprej naznani visok, koničast cerkveni stolp. Na terasi pod hribom s cerkvico, pokopališčem in žup nigčem se gnetejo vaške hiše, nekatere dotikajoč se draga diuge kakor v mestu. Najstarejša med njimi, Tajčmonova, ima pristno romanski obok na vzhodu; vrata sama so spodaj Širša ko na gornjem konca, se vbod v notranjosti samo naslanjajo ln zapirajo s enostavnim zapahom. Bistveni deB te biSe utegnejo M ti Iz Iste dobe. kakor prvotna romanska eerkev v Solčavi Ce pomislimo, da je bila Solčava do najnovejšega Saša po tesnicah pri Ig« včasih skoro hermetično zaprta fc ločena od ostale gornjoeaTrnjske doline, potem je pač Dtoi-miwo in znaSOno za postavljanje prvih cerkva v naših deželah, da so eelo v tako skritem hi tako težko dostopnem jarku 8® r romanski dobi imen cerkev. Ves značaj čanov. nekdanja njihova govorica, noša in mnoga njihova hišna tn rodbinska imena, kakor todl njihova postava lepega ■lasa. spominja na koroške Slovence, Domneva, — da so prvi Slovenci, ki so ostanovffl Bolčavo hi se naselili v njegovem obširnem gorskem svetu, prišli s KoroSkega preko železne Kaple, je upravičena in z železno Kaplo Je solčavski okraj do konca prejSnjo-ga stoletja tmel tesnejše gospodarske ha kulturne stike nego s sedanjo JužnoStajerr-sko. Star narodni praznik. pravo koioffkn »žegnanje« in obenem Se starejS planinska® pastirski dan obhaja Solčava prvo nedeljo po prazniku Obiskovanja Device Marije. Od pamttveka obstoji namreč navada, sloneča na pričetku poletnega časa, da gredo pastirji in plan šari ce drugi dan s svojimi čredami v planino za dobra dva meseca. Zato ni slučajno, da je prvi ljubljanski škof Zipa Lambert baš na ta narodni praznik L 1485. posvetil sedanjo, baš tedaj pozidano župoo cerkev Marije Snežne v Solčavi in sicer na kraju, kjer je stala starejša še iz romanske dobe. To nam dokazujejo še danes spodnji deli sedanje zakristije z romanskim banjam stim svodom; temelj cerkvenega zidu na ifužni strani, ker je brez podpornikov, v po-lukrogu završena vrata, najočitnejše pa romanski kipec Matere Božje z Jezuščkom, ki se sedaj nafta ja v čelu glavnega oltarja ter predstavlja svojevrsten in edinstven spomenik naše cerkvene umetnosti rz romanske dobe, kakor je tudi cerkev med gotskimi župnimi cerkvami ob Gornji Savinji edinstvena zato. ker stoji edina še pred nami takšna, kakršno so jo pozidali v 15. stoletju. samo dn ji je zvonik bil prizidan šele leta 1710. 0 onem romanskem kipu Matere Božje pa pripoveduje staro ustno izročilo, da je prej stal na glavnem oltarju stare, prvotne cerkvice. Odkar so ga prestavili, žito okoli Solčave ne obrodi več tako obilno kakor prej. Ko si prispel po mnogih strmih stopnji-cah v višini strešnih slemen pred cerkev in na pokopališče, ki jo obdaja, ti vzklipe proti sinjini neba iz tišine in miru večnega počivališča skalnati, sivi vrhovi, grebeni roglji in paroglji Olševe in Raduhe. V pozni pomladi cveto ob grobovih, tudi ob grobu ruskega vojaka, ki je iz obupa šel v smrt in tu našel svoj večni mir in pokoj, modri, živobarveni zaspančki. visoko stebel-ni jegliči. rumeno-cvetni narcisi in tulipani z velikimi čašami. Doli v vasi cveto šele začetkom majnika meseca črešnje: hruške m jablane še ne. Ob pokopališkem zidu sloni skala kot da bi bila pridrvela ravnokar z Mrzle gore. Napis v mramornati plošči z imenom P. šumana. ki se je 22. julija 1926. v poletu svojih mladeniških let ponesrečil na Mrzli gori Ti kliče v spomin, kako prijateljsko si stiskata roke v strmih gorah ljubezen in smrt. Barbari Grobelnik so napisali na njen preprost križec: »Mirno v tihi jami spite, Od trpljenja odpočite;« Janez Plesnik pa ti govori iz svoje tih« jame prav koroško: »Človek, glej življenje svoje, Danes srečen si, vesel, Jutri že ti zvon zapoje, Truplo tvoje bo pepel«. Tedaj zagrmi visoko nad Savinjo in Solčavo. da se grom razlega od stene do stene. od pokopališča do Olševe. V cvetu maj-niškega dne se je proti večeru vrh Raduhe utrgal plaz, poln snega. ledu m skalovja. Po kopnem strmem pobočju drvi preko prepadov in sten nizdol. dokler se po razdejanju mladih gozdnih nasadov obnemogel ne umiri, tam nekje v Gavkatu nad Globašo. Zadnji žarki zahajajočega pomladanskega solnca ogrevajo razorano. temno-sivo čelo mrke Raduhe: vsa zažari v škrlatno-rdečem živem ognju. Samo še za nekaj minut. Vidno pojema ogenj teh strmih sten. mrtvih skal. in zevajočih prepadov. Na mah je vsa Raduha bleda kot smrt: mrtvaški prt je ogrnjen okoli nje. Stara, častitljiva eerkev Marije Snežne v Solčavi pa sredi pokopališča in sredi grobov kakor svarilni prst Božji kaže proti zvezdnatemu nočnemu nebu in proti luninem srpu. ki se je z ognjenim svitom dvignil izza temne, grozeče Raduhe. Solčava s Savinjo vred sniva. sen pomladanske noči. Dr. Fr. Korotanski ZANE GRET: 47 BETTY ZANE Zgodovinski roman iz ameriške revolucije »Massa Zane, jaz nič ne videti pismo,« }e rekel črnec, vzel svoj umazani vivec iz ust, pogledal gospodarja in zavil oči. »Če se še enkrat zlažeš, te bom kaznoval,« je strogo rekel polkovnik Zane. »Star človek sd. Sam, in nerad bi te dal bičati, a dal te bom, ako ne najdeš pisma.« Sam je nekaj zagodrnjal in oddrsal v kočo. Polkovnik Zane ga )e slišal, kako ie šaril po njej. Kmalu nato se je vrnil k vratom in podal gospodarju zamazan ovitek. »Kateri vrag te je jahal, Sam, da sd to storil? Drugače si bil zmerom poštenjak. Tvoje ravnanje je povzročilo hud nesporazum, in malo je manjkalo, da ni prišlo do še hu.ših reči.« »On bita iz tistih nič prida belih ljudi z juga, prav nič prida,« je rekel Sam. »Jaz videti vašo sestro z njim in videti, da ga imeti rada, in reči, Miss Betty nič ne pobegniti z njim. lin ne izročiti pismo.« To je bilo vse pojasnilo, ki ga jie Sam blagovolil Sati, an polkovnik Zane, ki je vedel, da bi se bilo z dobroiriselnim, a nevednim in praznovenrim črncem zaman prerekati, je obrati Samu hrbet in krenil nazaj proti hiši. Ogledoval je papir, ki je bil naslovljen na Elizabeto Zanovo; Črmolo je bilo obledelo, tako da si črke komad razbral. *Kaj pa imaš tam?« je vprašala žena, ki ga je prej opazovala, ko je stopal proti črnčevi koči. Oddahnila se je, ko je videla na moževem obličju vsakdanji, miroljubni izraz. »Pisemce za našo vrooeglavko; in zdi se mi, da bo s tem skrivnot pojasnjena.« »Iz srca upam; da bi se Betty le že umirila! Se konec jo bo od teh ljubezenskih zadev.« Polkovnik Zane se je vzpel po stopnicah in našel gospodično v enakem stanju, kakor jo je zapustil. Ko je vstopal v sobo, je nestrpno vrgla glavo nazaj. »Nu, madam, tu imam nekaj, kar utegne zbuditi oelo vaše za n mani e,« je veselo dejal. »Kaij?« Retty je poskočila. Ko je zagledala pismo, je zardela kakor mak in ga izprva niti ni hotela sprejeti. Bratova veselost ji ie bila kar nerazumljiva. šeile pred nekaij trenutki je bil vse kai drugega kakor ljubezniv. »Na, vzemi ga. To je pismo Mr. Clarka, ki ba ga bila morala dobiti lansko ijesen. Prismojeni stari Sam ga je zatajil. A zdaj je prepozno, da bi govorila o teh rečeh. Samo škoda je! Oba se mi smilita. Clarke ti ne bo nikoli odpustil, miti ako bi ga pro- sila, Cesar pa gotovo ne storiti. Kaj Je ▼ pismu ne vem natanko, vem, pa da te bo sram ob misli, da mu nisd bolj zaupala.« S tem očitkom je polkovnik zapustil sobo, in Bettv je ostala v svood zmedi sama. Besede »prepozno«, »nikoli odpustil« in »škoda« so ji zvenele po ušesih. Kaj je neki hotel reči? Z drhtečimi rokami je odprla pismo, ga podržala v naglo ugašajočo svetlobo in brala: Ljuba Botty! Ce bd b® le še trenutek počakali, gotovo ne bi bili več tako hudi name. Besede, ki bi vam jih bil toli rad rekel, so mi obtičale v grlu. in nisem jih mogel spraviti z jezika. Ljubim vas. Ljubil sem vas od prvega trenutka, od tistega blagoslovl:eiega tre>-nutka, ko sem pogledal vašemu poniju čez glavo in zazrl najmiletjšj obraz, ki je kdaj solnce sijalo nanj. Najsrečnejši človek na svetu bom, ako mi porečete, da nisem tuj vašemu srcu, in obljubite, da mi postanete žena. Napak je bilo od mene, da sem vas poljubil, in prosim vas, da mi odpustite. Če bi mogli videti svoj obraz, kakor sem ga jaz snoči videl pri mesečini, mi ne bi bilo treba prositi odpuščanja: vedeli bi, da je bil nagib, ki me je zapeljal, nepremagljiv. V tistem poljubu sem vam dal svoie upanje, svojo ljubezen, svoje življenje in vse, kar imam. Sprejmite ga za mojega priprošnjika. Upam, da se čez kakih Sest al osem tednov vr* nem v Pont Pitt.; vašega odgovora pa toliko čas« čakati ne morem. V mukah opatija do smrti vaš Alfred. Bettjr je prebrala pismo do konca. Vrstice so I plesale pred očmi; toKkšna tesnoba in tolikšna omotica sta jo zgrabšli, da je onemoglo tipala okoli sebe in iskala opore. Nato se je opotekla in padla na tla. Prvič v svojem mladem življenju je bila Betty omedlela Ko je prišel polkovnik Zane, je bleda ii tiha ležala pod oknom. 9. poglavle Dža$entvčja ali, kakor so ga pogosteje imenovali. Sejalec, je bal izprva glavar Senikov; ko se je pa petorica vojnih plemen združila v zgodovinsko »Pe-torico narodov«, je postal njiihov vodja. Star zgo-dovinopisec pravi o tem vetlikem glavarju: »Izročilo trdi, da se ae pretakala po Seialčevih žilah kri slavnega belca. Rod, ki mu je načelo val, je bil prejšne čase pod žezlom silno mogočne 'in čudno krasne indijanske kraljice. Že od rojstva ji je bilo dano, da ije vladala svojemu ljudstvu z močjo značaja. Nekateri vellik glavar jo je prosil, naj mu postane žena, a kraljica je bila ljubosumna na svojo moč in na svoje dostojanstvo. Ko je prišel v dolino Ohia ti-sd belec, takrat še zelo mlad človek, se Je kraljica zaljubila vanj, in Sejalec je bil njen san.« patril^CI — Jtoman v sliQah. gfc. Copyright »Pantheon« & >Jutro«. Vojvoda je tolažil Stiskača in Ambroža, naj se ne prenaglita radi strahu pred policijo. 1'ovedal jima je, da misli vnov-čiti tudi vse pri-ropane vrednostne papirje s pomočjo bančnega blagajnika Čimna. Med razgovorom je mekdo potrkal. Hektor se je nenadoma »tresel. Zasledil je M & se Iztrgal Mo!y fe rok. Zdirjal je v vojvodovo stanovanje. MoIy je obstala vsa začudena pred vrati, kjer je telebnll na tla vojvoda, ki ga je podrl Hektor, »Oprostite, zdi se mi, da je Hektor zasledil \ svojega mladega gospodarja, ki ga--^ •-• ,---^»pogrešamo »Skoda, da mi ^ niste tega preje povedali in mi prizanesli s to mr-cino. Skoraj bi se bil ubil. Hektor je pričel lizati Tomija po obrazu, ki je jedva še mogel igrati svojo vlogo. • Bng Huluu Sypdiare. Incj. Grctt Brinin in [ights rrscrrcd.3 v,. . TBBlr ' II' - František Langer: KRISTINA Ob robu starega mesta stoji hišica. Ce- | belnjak jo imenujejo. Dosti revežev stanuje v njej. Brodolomci življenja, popotni glasbeniki, kramarji, brezposelni, obrtniki. Hiša ne pozna ne morale, ne greha. Življenje v njej hiti z omamljivo naglico. Dekleta dozore v njej čez noč v žene, fantje v može. Meseci postajajo leta, dnevi meseci. Strast, ki se je zvečer razvnela, ugasne zjutraj. Kar je bilo zjutraj še hladno, je morda zvečer vroče ljubljeno. Ravnoduš-nost se krvavo maščuje, kri se miri s poljubi. V tretjem nadstropju te hiše je stanoval gospod Hajs, ki je ponoči igral na kitaro. Čez dan je bil doma in je tudi največkrat sedel pri svoji kitari. Spiti ni mogel. Po vsej hiši so odmevale njegove rahle stru-rie, če ni slučajno kakšen prepir ali krik preglasil njegove pesmi. V drugem nadstropju na levi je stanoval Matija s svojo materjo. Matija je bil zastaven, miren fant in je delal v bližnji železarni. V sosednem stanovanju sta prebivali Kristina, nebeško in ljubko dekle, in njena mati. Ko je Kristina dozorela, je nekega dne izginila iz hiše. V čebelnjaku so bili taksnih dogodkov vajeni. Nihče se ni zanje 2'.meni!, samo Matiji je bilo hudo. Dosti časa je poteklo. Nekega dne je pred hišo obstal voz. V svili in kožuhovi-ni je stopila iz njega Kristina. Mati jo je vsa srečna pozdravila in obrisala prah s stola, preden ji je rekla, naj sede. Potem je poklicala Matijo in njegovo mater in radovedna hišnica, ki je morala biti povsod zraven, se jima je pridružila. Tudi gospod Hajs je prišel s svojo kitaro. Občudovali so obleko mlade gospodične, strmeli so nad zlatimi kamni v prstanih, nad zapestnicami in uhani. Kristina je velela prinesti piva in gospod Hajs je igral na kitaro. Pa je pripovedovala Kristina. Pravila je o vili, kjer zdaj stanuje, govorila je o sobarici, vratarju, kočijažu in kuharju, ki so vsi v njeni službi. Hvalila je dobre jedi in srečno sitost. Z živimi besedami je pripovedovala o toploti, o vonju s krožnikov, o duhu kuhanega sadja, o privlačnostih pletenih. s sladkarijami napolnjenih košaric. Popisovala je udobnost, domačnost svetle kuhinje, pravljične zaklade polnih shramb. Govorila je o izložbenih oknih trgovcev, ki se jim ni mogoče ogniti, o trgovinah, kjer ponujajo najokusnejše sadeže, o slaščičarnah, kjer imajo vse sladkosti sveta. Ko je odhajala, je dala Matiji bankovec za dvajset kron, da si kupi kakšen spomin nanjo in da ne bo jezen nanjo. In obljubila je, da se bo vrnila. »Revolver si bom kupil,« je sklenil Matija. »Ljubim jo in ubil jo bom. Srečna je in tega ne morem prenesti.« Čez nekaj časa se je spet vrnila. Imela je bledo višnjevo obleko in velik višnjev slamnik z belimi cvetlicami. Tako je sedela pri materi v sobi in zraven nje je bil gospod Hajs s kitaro. Tudi Matija je prišel in je imel revolver v žepu. Pila je pivo z vsemi in niti rokavic ni slekla. Široki slamnikovi krajci so ji zakrivali obraz, da so se videla samo usta. In ta usta so pripovedovala. Zdaj je vse drugače. Stari prijatelj je iz-nenada umrl. Konec je mehke udobnosti v vili. ki je bila vsa kakor velika jedilna shramba kjer se masti otrok z dobrotami. Časi ponosa so prišli. Bančni direktor, plešast možak, jo je vzel seboj. Z njim se vozi v gledališče. Ložo imata v takem koncu, da ju z vseh strani dobro vidijo. V hotelu sedi vselej pri srednjih mizah. V odprtem vozu se vozi z njim po promenadi in vsi njegovi znanci jo pozdravljajo. Zvečer prihajajo prijatelji v hišo: bogatini, umetniki, oficirji, vsi ji govore lepe besede in zavidajo bančnemu ravnatelju. Do- bro pozna moč svojega nasmehka, ki zbuja veselje na teh obrazih, dobro pozna svoje poglede, ki se jim nihče ne more upreti, dobro pozna zapeljivost svojih kretenj. Kakor omamljena od lastne lepote je zaprla sive oči in jih potem spet trudna odprla. Sklenila je roke za vratom in se zamajala zapeljivo v bokih in Matija ni imel toliko poguma, da bi jo bil ustrelil. Ko se je spet vrnila, je bila oblečena sivo, elegantno. Njeno vedenje je bilo prav tako samozavestno kakor njena obleka. Sedela je v krogu svojih prijateljev in pripovedovala: Zdaj živi z nekim kapelnikom. Toda kako živil Nikoli si ni mislila, da je mogoče tako živeti. Kako ničevo je bilo njeno prejšnje življenje. Takrat v prvem času, ko je še plavala v masti in sladkosti, in potem. ko jo jc obdajalo življenje sveta. Zdaj nima več vile, nima voza, zato pa živi med poljubi svojega moža, čuti toploto njegove ljubezni, njegovo nežnost. Pripovedovala je, kako se ljubček pogovarja z njo, ponavlja njegove besede, pravila je, kako sede pogosto zvečer h klavirju, ji zaigra uspavanke, ki se jih sproti izmišlja zanjo, kako počiva njena glava na njegovih ramenih, kako zagrebe ljubček svoja usta v njene lase, kako se ji počasi zapro oči, da zadremlje, on pa jo vso omoteno odnese med bele blazine. Z zaprtimi očmi so jo poslušali njeni prijatelji. Gospodu Hajsu se je izmaknila kitara iz rok, Matija pa je spustil prst z revolverja, s katerim se je bil v žepu igral. In spet se je vrnila. Imela je čeveljčke s visokimi petami, da so se zdele njene noge še manjše. V rokah je imela vezeno tor- CVETKO GOLAR: Neža Lepa Neža to je mreža, v ktero srca se lovi; bolečine vse fantine, ko jo vid'jo, v prsih skld. Simon Jenko. Na SoiSkem polju so lani ta čas slavili stoletnico rojstva pesnka Simona Jenika in ob tej priliki je »Jutro« tudi imenovalo Janezovo Nežo, ki je bila pesnikova znanka v mladih letih, in o kateri je zložil nekaj kitic, ma-o poskočnih, lahkih in zbadljivih. Takrat sem se spomnil nanjo. Poznal sem jo, seveda v njenih poznih letih ko je bila poštama žena in je gostovala v bajti pod lesom. Bilo je Se zeilo zgodaj v moji mladosti, eden prvih dogodkov, na katerega se spominjam. In se zagledam v leseni kajži, in Neža mi naklada dolg drog. Selila se je s svojim možem, Cikovim Jako Iz bajte v sosednji vasi na Gosteče. Menda me je seznanila z njo moja mati, ki Je bila doma iz Drage, kamor se je Neža primožila na trdno kmetijo, ki pa jo je zapravila s svojim možem. Pomagal sem ji torej pri selitvi lz ene bajte v drugo, iz Bitenčeve v Pungartu v Jamnikovo na Gosteč esm. Nosil sem preklje. drogove, vozil sem v otroškem vozičku butare in razno ničvredno Saro. Zvečer sva potem sedela z Nežo na njenem novem domu. No, ln Neža je ljubila brinjevec. jagodovec- sadjevec. Pa srva pila, da proslavila veliki do-godek. Koliko sva pila, ne vem, noge pa me zvečer niso več nosile in sem zlezel bico, potem pa je sedla k svojim prijateljem in jim povedala: Zapustila je kapelnika, ker je bil preveč ljubosumen. Zdaj ima nekega poročenega prijatelja. Z njim stanuje v domači, lepo opremljeni sobi, pa je le malokdaj doma. Rajši prepleše noči pod pisanimi lestenci. Na maškaradah pleše z zaljubljenimi pieroti in če se njen plesalec utrudi, zbeži iz rok belega klovna v roke črnega domina, da se potem kmalu zavrti z rjavim orientalcem. Pleše tako, da nagiblje glavo nazaj, kakor bi se hotela od svojega plesalca odtrgati. Svet se vrti pod njenimi čevlji. Ritem basa izpreminja v kretje svojih rok, ihtenje gosli v valovanje svojih ramen, piskanje klarinetov v bliske svojih oči in lesket svojih zob. Kakor obsedena je pri plesu. Gospod Hajs je zaigral tarantelo na svojo kitaro in spremljal pesem s petami, Matija pa se je plašno stisnil v kot. Ko se je spet vrnila v čebelnjak, so bile njene oči utrujene in njen obraz medel, vzlic plasti šminke in pudra. Čudne reči je pripovedovala. Govorila je o drvečih brzih vlakih. Zdaj je na severu, zdaj na jugu, zdaj na dirkališču, zdaj na lovu, zdaj v kopališčih, zdaj v gorskih hotelih. Pri mizi za ruleto sedi in grabi cekine. Potem pije spet whisky z rejenimi mešetarji, da zve, kako se bodo naslednji dan dvigali tečaji na borzi. Nato sede kakšnemu igralcu v naročje in mu skrivaj kaže, kakšno kvarto naj zaigra. Povsod naokoli se kotali zlato zlato, lesketa se na zelenih mizah in jasno zveni kakor smeh nedolžnih dekliških grl. Bankovci šume kakor zapeljivo svileno perilo. Lahko, polzko drse skozi prste, pa so vendar slika neodvrgljivosti. Lahki so, da bi jih človek odpihal, in vendar težki kakor usoda. Pohlepno so se Kri-stinini prsti zadrli v mizo, kakor bi ležali kupi rumene kovine pred njo. Poslušalci so začarani gledali te prste, kakor bi bili hoteli ujeti na njih lesket zlata. Gospod po vseh štirih na naS vrt, ki je ležal v bregu za bajto. Tam sem se zakotalil po strmini navzdol in priletel materi pred noge. Vidite, tak je moj prvi spomtn na Janezovo Nežo. Mi smo jo klicali Cikovka, in je bila mojškra in je šivala srajce ln krpala hlače. Tudi meni jih je napravila, ko sem šel v šolo. Takrat sva torej btfa soseda, in večkrat sem jo Sel obiskat, aM pa me je sama poklicala. Skrivaj in skrivnostno mi je naročala: »Steči k Strugarju pa prinesi brinjevca. Reci, naj dajo dobrega, reci. da je za bolnika, nikar ne pravi, da je zame!« In sem ji prinesel. »Kar potegni, le dobro potegni,« mi je prigovarjala. In jaz sem potegnil »Le še daj. saj je za zdravje!« In jaz sem zopet potegnil. Ce pa nama je prehitro zmanjkalo, sem letel po drugega. Včasih, mogoče na vsake kvatre ee je zgodilo. Napila se je tn takrat je prišla iz bajte pred hiSo svojega gospodarja in ga pozdravila: »Hudič, ti frdaman hudič!« In potlej se )e začelo. Klela je in »e pri-duSaJa, vpila ln razsajala. Se danes ne vem, kaj Je zamerila gospodarju, ki je bil tih ln dober kmet. Tudi jn ni nikdar rekel besede, samo duri Je zaprl pred njo. Ko je tam končala svoje molitvice, se Je odpravila k nam, k moji materi, in je saimo Se rohnela kakor oddaljen grom. ki se Izgublja za goro. Moja mati je bila pobožna kmetica, ali nikdar nisem slišal, da bi ji bila očitala njene kletvice. Ravnala je ž njo kakor z bolnikom ln ji lepo prigovarjala, kadar je še bruhnila kletev iz nje. Potem pa se je njena divja togota spremenila v žalost in obup. Zače- Hajs je z dvema strunama oponašal žven-ketanje zlata. V Matijevih ušesih je šumelo, pred njegovimi očmi se je lesketalo. In spet je čez nekaj časa švignila Kristina čez stopnice. Materi je prinesla dve steklenici vina v zelenem papirju. Imela je pisano, lesketajočo se obleko, zibala se je na stolu in popevala lahke pesmice. Zdaj je v službi v neki gostilni, kjer žvenketa-jo stekleni kelihi, kjer je godba močnejša od človeških glasov, kjer prepevajo napol pijani gostje vse noči, kjer se pije, kjer se pozablja. Vino, o vino! Hladno teče po grlu m žareče hiti po žilah. Lesketa se, diši, svojega boga ima in ga približa človeku. In šampanjec! Ta mešanica zraka, grozdnega soka in ognja! Misli sproti in pričara strasti. Če si umije roke v njem, dehte noč in dan. Poduhala je svoje roke in tudi drugi so jih. Matija se ni upal sprožiti orožja, tako so ga prevzele te mehke roke. In gospod Hajs je spremljal Kristinino pesem na svoji kitari tako vneto, kakor bi bil sam od vina pijan. Potem se Kristina dolgo ni vrnila. Vsi so mislili, da je hišo že davno pozabila, in ko je ni nihče pričakoval, je iznenada prišla. Njena obleka je bila pomečkana, čevlji izhojeni. Govorili so o nočnih poteh po ccstnem pločniku. Vonj po bolnišnici jo je obdajal, njena lica so bila upadla, roke blede in suhe, vrat ozek. Molčala je. Prijatelji, ki so se zbrali okoli nje, so zastonj čakali, da bi kaj rekla, toda vse na njej je govorilo, kričalo: Konec je veselja, konec sitosti, lepote, gibanja, zraka, zlata in opo-ja!« In mati ni več obrisala prahu s stola in ji ni več velela, naj sede. Vse to je videl Matija. Tedaj je stopil z revolverjem pred njo in jo ustrelil v glavo. »Rad sem jo imel, zato sem jo ustrelil. Njene nesreče nisem mogel prenesti,« jc dejal policaju, ki ga je prišel iskat. la je jokati in je ihtela, vzdihovala to je-čala, metala se je po tleh in si ruvala lase. »Janez, o moj Janez«, je klicala svojega nezakonskega eina, ki je takrat menda še živel kot hrom ubožčeft nekje za Savo, kjer so ga imeli kmetje na reji. Ob takih prilikah sem se tiho izmuznil iz hiše, tresoč se od strahu, če me ni Sa poprej mati odpravila na vrt ali poslala po vodo. Ko sem ee vrnil, je že po navadi smrčala na klopi z belo obvezo okoli čela. Včasih pa je ob posebno slavnih priložnostih odkolovratila mimo naše hiše na vas. Na sredi vasi se je ustavila in tam začela svoje molitvice. Klela je kakor dedec, še zdaj jo slišim ,in je klicala vso vas na korajžo. Bila je velike, krepke postave še nič sklonjena, nič ogorala po obrazu, ker nI nikdar delala na polju. Spominjam se njenih belih lic, ka so pričam o njemi mladostni lepoti. Moja mati je seveda poznala vse njene zgodbe, ali meni jih ni pravila. Le to sem zvedel od nje ali od koga drugega, da jo je teta njenega poznejšega moža zelo sovražila. Podkupi'a Je nekoga, da bi jo ubil. Pravila je sama, kako Jo je bilo groza tisto noč, ko je v neznanih slutnjah zbežala pred ubijalcem. Zvedela je od njega samega, da jo je čakal v hosti. Izpovedni k mu je naložil za pokoro, naj jo gre prosit odpuščanja. Zdaj je seveda ni več. Nevem pred ko. likimi leti so mi pisali,- da Je utonila. Sla je od Strugarja, kjer so točiti brinjevec, i® pred hišo teče majhen ftudenček. Dveletno dete ga lahko prebrede- K več. jemu je Širok poldrugi meter. V tej strugi je ležala vznak, nos ji j gledal iz vode. Včasih se je spomnim, in dolgčas mi Je po tistih mladih letih. Radio Nedelja 16. avgusta Ljubljana 8: Z dobro voljo v novi dan (plošče)— 8.45: Čas, poročila, spored. — 9: Prenos iz Stične. _ 10.30; Radio orkester — 12. 15: Slovenski vokalni kvintet,-13: Cas, spored, obvestila. _ 1320; Plošče po željah naročnikov,— 17; Varujmo kme-tižke šege in običaje (g. L. Puš). — 17.^0; Prenos iz hotela Bellevue-Koncert vojaške godbe. — 18.30: Nac. ura. _ 19: Prenos iz Salzburga; Beethovnova opera nfidelio«. V I. odmoru'; čas. poročila, spored, obvestila: v II. odmoru: glasbeno predavanje. — 22: Cas, poročila, spored. — 22.20; Podotknice na ploščah. Beograd 17: Narodna glasba.—18.30; Plošče. _ 19.50; Pester program,— 22; Olimpijska reportaža iz Berlina__ 22.30: Lahka godba orkestra. — 23; Plesna muzika. — Zagreb 16.30: Lahka godba orkestra. — 19.05: P.reuo6 iz Salzburga,— 21.50: Plošče. 22: Proslava zaključka olimpijade (plošče) 22.30: Plesna muzika,— 1'raga 19.05; Koncert vojaške godbe.— 20: Pester glasbeni večer.— 21.10; Narodne pesmi in narodni plesi,— 22: Lahka glasba._ Varšava 20: Lahka glasba orkestra.— 21.30: Klavirske skladbe__ 22.30: Arije dn pesmi— 23: Plošče.— Dunaj 11.45: Koncert dunajskih simfonikov—13: Lahka godba orkestra.- 15-40: Komorna glasba.— J7.10: Dunajske posebnosti. — 18-15: Olimpijska __ zaključna svečanost.— 20: Beethovnova IX, simfonija.— 21-15: »Slehernik« (prenos iz Salzburga).— 22.50: Lahka godba in ples.— Nemčija 18: Zakdjučna svečanost XI. olimpijade__20: Beethovnova IX. simfonija,- 21.20: Lahka godba orkestra. — 22-30: Plesna muzika od vseh vetrov. — 0-50: Ples.— 1.00: Nočnii koncert. Ponedeljek 17. avgusta Ljubljana: 12: Operetni napevi na ploščaih. 12.45: Poročila, vreme.— 13: Čas, spored, obvestita.— 13.15: Radiio orkester. — 14: Vreme, borza.— 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvesstila. — 19.30: Nac. uma.— 19.50: Lucienne Bc7er poje na ploščah.— 20!l0: Zdravniška ura: O bivanju na deželi. izletih in turtstiki (dr. Ivo Pire).— 20.30: Operne arije poje gdč. Lidija Ver dralova s spr emi j evanjem Radio orkestra— 22: Čas, vreme, poročila, spored.— 22-20: Prenos plesne glasbe iiz Park hotela r« Bledu (plesni orkester Erich Hense). Beograd 17 20: Narodna glasba.— 18.20: Koncert na flavto,— 19.50: Narodne pesmi. 20.25: Puccindjeva operna »Tosca« — plošče_ 2240: Plesna muziika.— Zagreb 20: Wagnerj£ATa opera »Tannhauser« — plošče.— 22.20: Lahka in plesna muzika — Praga 19.10: Koncert orkestra m solnstov,-20 50: Pester program s plošč. — 21-15: Beethovnovi godalni kvarteta. — 22£>: Lahka glasba,- Varšava 19.30: Orkestralen in pevski koncert— 21: Zvočne sinko z glasbo.— 22-25: K<^cert orkestra m plošče —Dunaj 11.25: Melodije z Gnad^can-SJda. - 12 20: Plošče. - 15.05: Iz starih fn novih zvoč. filmov - 17.30: ura — 20: Pester večer.— 21: Ojkes^alen koncent— 22.10: Arije in pesmn— 22^. Ura avštt-rijskih skladateljev,- Moderni skladatelji (plošče)— Nemčija 19 I e-ster glasbeni program s plogč. — AMU. Okroglo vesel večer prt stalnih oimzjm — 22-30: Lahka in plesna muzika— ni koncert—orkestroma glasba plo-se.-. — Torek 18 avgusta Ljubljana 12: Odmevi dz Rurmmiije (plošče)__12.45: Poročila, vreme.— 13: Čas. spored obvestila. — 1315: ViaJčkovia ura (plošče)— 14: Vreme, borza-- 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila.— 19.30: Nac. tira.— 19.50: Plošče— 20.10: Pravno predavanje: Kaj določa zakon o občinskih volitvah (g- Valentin Bidovec). — 2030: Prenos iz Dobrne: Koncert zdraviliškega salonskega orkestra— 22: Čas. vreme, poročila. snored.— 22.20: Narodne pesmi poje kvartet »Fantje na vasi«._ INSERIRAJTE V „JUTRU"! Bitol j — pogled na mesto Ce je Skop? je »carsko mesto« v agodovhrf srednjeveške Srbije — s čim se ponaša ffi-tolj? Njegova preteklost — in tndi sedanjost — se niti oddaleč ne da primerjati s Skopljem. Tudi v slikovitosti zaostaja za njim. Tu ni deročega Vardarja, ki žene svoje urne valove z neugnano prešernostjo iz srbskih zemelj proti Solunskemu zalivu, kakor bi hotel reči mestu ob ustju morja: »Tudi ti si prav za prav naše!« Ne. Bitolj ni Skopi je. Nima pitoreskne panorame ne monumentalnih zgradb, veličastnega mostu in novega gledališča. Ne leži na »carskih« zgodovinskih tleh. Pohlevno in krotko čepi Bitolj na vzhodni strani Peristera, kjer se izteka umazani Dragor v močvirnato Bitoljsko polje. Mesto so osnovali Srbi pri samostanu Bukovu. Odtod njegov stari naziv Manastir. Ulica v Bi t olju V analih zgodovine se pojavlja Bitolj prvič za carja Samuila. V začetku 11. stoletja je bil tu sedež bitoljskega episko-pata pod ohridskem arhiepiskopom. Konec tega stoletja je naselbina slovela kot bogato mesto. Razmestila se je na plodnem polju, kjer je nekoč stala Herakleja na rimski poti (Via Equatia). Za srbskega carstva pod Vukašinom je bil Bitolj v turški oblasti rn Turki so napravili iz njega tudi vojaško središče. V 15. stoletju so odtod odhajale karavane proti Draču, preko katerega so Bitolj čani vzdrževali trgovske zveze z Benetkami Konec 15. stoletja je truški sultan Bajazit »Strela« krenil preko Bitolja z vojsko na Albanijo. Bajazit je bil sin Murata, ki je padel na Kosovem. V veliki bitki pri Nikopolju 1. 1396. je Bajazit premagal križarje pod vodstvom madžarskega kralja žige, eno leto pozneje je pregnal Vuka Brankoviča z njegovega področja. Na Balkanu je povsod žel lavo-rike slave, kajti zavzel je Makedonijo, spravil na kolena Bolgarsko m si osvojil Tesalijo. Po 1. 1400. pa mu je vojna sreča obrnila hrbet V Mali Aziji mu je tatarski kan Timurlenk podstavil nogo. Premagal je Bajazita v bitki pri Ankari, ga ujel in odvedel v suženjstvo, kjer je čez leto dni umrl. Sic transit gioria belli et mundi... Toda na stran zgodovino, čeprav je zelo zanimiva! Bitolj je že od nekdaj na glasu po svoji trgovini z žitom, voskom, volno in kožami. Srbi, ki so s to trgovino obogateli, so zidali v okolici mesta cerkve in zadužbine. V 17. stoletju je bil Bitolj eno največjih srbskih mest na jugu. Imel je nad tisoč trgovin m letoviščarji so prihajali tja v ogromnem številu, zakaj njegova okolica je mična m lepa ter jako prikladna za oddih. Potem so se začeli albanski vpadi. Albanci so plenili imovino, ropali in plenili meščane ter jih pobijali, zlasti če so bili kristjani. Srbski živelj se je zategadelj začel izseljevati, mesto je propadalo. Nastale vrzeli so izkoristili muslimani in židje, ki so se priselili tja, zakaj trgovina je bila še vedno živahna in je dobro nesla. Volno m kože so spravljale karavane celo na Madžarsko. Mesto je jelo vnovič procvitati, ko so začeli vanj pritekati cincarski trgovci. Pred sto leti je imel Bitolj nad 2000 trgovin in nad 40.000 ljudstva. Vzdrževal je sijajne trgovske zveze s Solunom, Dračem, Skadrom, Pri-zrenom in Skopljem. Tedaj so ga Turki napravili za središče vilajeta, kar je zopet dvignilo število prebivalstva na 50.000 duš. To število se je pozneje še pomnožilo, a prebivalstvo je postalo zelo mešano, množilo SC JC namreč tudi s ciganskim elementom L. 1894. so o tvorili železniško progo Bitolj - Solun in trgovina je šla po tej žili. Po osvobodilni balkanski vojni leta 1912. je začelo prebivalstvo Številčno nazadovati. Muslimani so se izseljevali. Prišla je svetovna vojna, ki je trebljenje še bolj pospešila. Razmejitev, ki je sledila, je izpodrezala še tisti pritok, ki je poprej utripal, in tako se je zgodilo, da gre Ing. Skoberne, eden izmed prvih slovenskih pionirjev v južni Srbiji. mesto v populacijskem ozira še danes nazaj. Zakaj navajam vse to? Zato, da se ne boste čudili če boste čuli Bitoljčane tarnati da jim mesto propada. Tujcu, ki prvič pride v Bitolj, se vsili varljivi videz, da je ta kraj se danes nekakšen preostanek Turčije in musliman-stva. Pa ni tako. Navzlic številnim moše-jam — nekdo mi jih je naštel blizu petnajst — je turški živelj številčno malenkosten m nima nobenega vpliva. Džamije dajejo mestu le interesantno okvirno podobo. Trgovski del mesta ob Dragorju spominja deloma na sarajevsko »čaršijo«, le da je manjši. Sicer pravijo, da se je tudi sarajevski Orient v zadnjih letih močno skrčil. Bitoljčani radi navijajo ploščo o krizi in imajo za to morda več vzroka nego katerokoli drugo mesto v Jugoslaviji. Skoro vsak korak te pouči, da se je razvoj tukaj ustavil. Največji tekmec Bitolja je Skoplje, ki je pritegnilo vso Južno Srbijo nase. Med najlepšimi bitoljskimi zgradbami sta Oficirski in Sokolski dom. Novi vodovod, ki bo dovršen šele čez par let gradi slovenski priseljenec izza L 1912^ ing. Skoberne, med rojaki v Bitolju imenovan »ata«. To je zlata duša. Kot idealist je prišel v te kraje, ko so pokale prve srbske puške za svobodo, idealist in poštenjak je danes in bo to ostal do konca Samo v naših planinah. To pomanjkanje brezvetrja dela turistiko v teh krajih mikavno in privlačno. V višini 1200 m si lahko ogledaš okrevališče za deco. Napotil sem se tja, kjer si vsako leto nekaj mesecev mudi gospa Mara, ena izmed redkih naših pisateljic, ki nima literarnih ambicij ljubljanskih kavarniških krožkov. V njeni družbi smo se malo odpočili potem smo jo udarili skozi visoke praproti čez planinske jaruge po kozjih stezah na hrbet planine, odkoder je krasen razgled čez Bitoljsko polje. Mesto leži pred teboj kakor na dlani Večerilo se je že, ko smo se začeli spuščati niže v dolino, kjer nas je čakala domača dražba ob pečenki na ražnju. Piknik se je zaključil zelo razigrano ob jedi in pijači tik romantičnega starega mlinskega kolesa in veselje je pospeševala zlasti harmonika slovenskega fanta, ki služi vojake v Bitolju ter je doma iz Dobrne. V teh krajih, kjer sonce močno pripeka, a se tega niti ne zavedaš, dokler ne vidiš, kako so ti njegovi žarki pobarvali kožo, je prehod iz dneva v noč silno kratek. Somraka skoraj ni, po trudnem dnevu žgoče pripalice, kateri prilivajo milino božajoči vetriči nastane tema brez vmesnih odtenkov., In v noči se oglasi tu pa tam tožeča melodija o morju, ki ti navda srce z rahlim otožjem. Kakšen je bitoljski trg in kako se živi v Bitolju, bo nemara vprašala brižna slovenska gospodinja. Pozanimal sem se tudi za to. Življenje je tukaj, kakor povsod na jugu, vobče poceni Ljubljančanu se lahko sline cedijo po dobrotah, ki se ponujajo tukaj. Vsak dan se v Bitolju lahko Perister doseže na najvišjem vrha 2600 m in je torej samo 263 m nižji od našega Triglava. Makedonec potuje v mesto Pogled m svojih dni. Srečal sem na svojih potovanjih dosti mož — tako ravnega, preprostega in čistega menda še nobenega. Navzlic viharnim življenjskim izkušnjam, ki jih je »ata« doživel — pred balkansko vojno je deloval tudi med tržaškimi Slovenci — si je ohranil ta naš rojak dobroto srca in čvrsto hrbtenico, ki zbuja rešpekt. Dober kakor kruh in delaven kakor mravlja je vedno pripravljen, postreči z nasvetom in dejanjem vsakomur, ki potrka na njegova vrata brez sebičnih namenov. Skrat-kai »ata« je tiste vrste mož, kakršnih naša Jugoslavija najbolj potrebuje, če naj ji zasijejo »milejše zvezde«. Bitolj se diči z njegovim delom, narod ga ljubi, kakor da je njegov pristni sin. Slovenska kolonija v BHolju je dokaj obilna. Med njo je precej častnikov, mestni komandant je Slovenec. Spoznal sem tudi člana nekdanjega Jugoslovenskega odbora, ki si želi vsega, razen Ljubljane. Tam na jugu poznajo slovenske razmere bolje nego pri nas doma... Nisi bil v Bitolju, ce si nisi vsaj malo ogledal njegove okolice. Tudi jaz sem se napotil nekoliko proti Peristera, temu Triglavu Južne Srbije. Perister leži med Pre-spanskim jezerom in več rekami najvišji vrh je visok 2600 m, v najvišjih legah so ohranjeni še sledovi nekdanje ledne dobe. Teme in severnejša pobočja mu pokrivajo leto in dan snežne lise, na severni strani sta tudi dve mrzli jezeri. Posebnost njegove flore je neka vrsta bora (pi-nus peuce). Perister obiskujejo zadnja leta tudi slovenski turisti, v našem jeziku je izšlo že več opisov takšnih tur (prelistaj tedensko prilogo »Življenje in svet«!), zato se ne bom podrobno mudil pri njem. Obisk je priporočljiv. Tura ni kdo ve kaj naporna, hodi se prijetno, tudi če no. uraniš posebno, kajti navzlic močnemu soncu te hladijo sproti prijetne sapicc, kakršnih pogre- naješ izvrstnih ohridskih rib, ki so tako okusne, da jih opevajo celo narodne pesmi Postrvi raznih vrst si v ribarnici lahko nabaviš po ceni 4 do 8 Din za kg. Jegulje dosežejo dolžino 1 m. Svojevrstna posebnost so nekakšne sardine, ki jih ohridski in prespanski ribiči nanizajo na motvoz ter jih prodajajo bolj na vatle kakor na kile. 'Z govedino in drugim mesom te poceni zalagajo mesnice, kjer odganjajo pomočniki roje muh s pušeljci pisanih trakov kakor šeme na pustni zabavi. Res čisto orientalski posel! Prašička za na ra-ženj kupiš tukaj za par kovačev. Neki mož mi je ponujal 3 do 4 kg težko gos za borih 13 Din — a kaj sem hotel z njo? Spomenik tn spominska kapelica na Kajmakčalanu, kjer je srbska vojska v bitki pri Garničevu izvojevala prehod čez Črno reko in prebila močno utrjeno bolgarsko-nemško fronto. Posledica te bitke je bila, da se je moral sovražnik umakniti na desno obalo Brodske reke. Na bitoljskem trgu plačal za tri piščance toliko, kolikor v Ljubljani za enega. Po vrtnine ki sočivja je v obilju, le »naše«, zelene solate nisem nikjer iztaknil. Na-domestujejo jo paradižniki paprika in kumare. Zato pa dobiš za skromne pare mnogo drugega, kar bi smatral pri nas za drago delikatesno jed. Poleg teh svetlih strani naj omenim še eno temno, čeprav se sveti Elektrika je v Bitolja draga, skoro taksne. Po 8 Din kw. Hišni lastniki iz Saške gotovo ne bi bili voljni seliti se ▼ Bitolj, kjer bi morali deset let plačevati 7 Din razlike za kw pel porabi električnega toka Bitoljčani so — kakor Makedonci sploh — pošteni ljudje. Neki advokat mi je bridko tožil, da ni zaslužka, ker ni tatvin, pobojev, ropov, ne drugih zločinov. Uverfl sem se, da opravljajo zdravniško prakso povečini Grki (toliko Periklejev ln drugih slavnih imen iz stare zgodovine de nisem izlepa čital na animacijskih tablicah). V advokaturi se pridno udejstvujejo Židje. Od postaje proti mestu je zasajen lep park, ki ga pa na žalost menda ne gojijo posebno. V hotelu »Turist«, kjer sem se as ta« fl. I sem spoznal, da »Slovenec povsod brate ' ima«. Naj se o tem prepričajo tudi drugi rojaki če potujejo v Bitolj, gotovo jim ne bo žal! Le glede tujsko-prometne propagande sem se zelo čudil, da v Bitolju tako lepo počiva. Menda se sploh še ni zdramila. Zvezo med Bitoljcm in Ohridom vzdržuje avtobus, toda če se pelješ v Ohrid m hočeš videti znameniti samostan sv. Nauma, enega izmed soapostolov blago-vestnikov Cirila in Metoda, še nisi na cilju. Čakati moraš na »ladjo«, da te prepelje tja. Takšno potovanje vzame precej časa. Perister je brez markacij, druge planine menda takisto. Treba bo torej še precej pionirskega dela, da se ta prelepi del Jugoslavije odkrije domačemu življu in tujskemu svetu, ki ga mi če novost krajev in ljudi. Prav tiste dni, ko sem se mudil v Bitolju, je bila na Petrov dan spominska slavnost na Kajmakčalanu. Imel sem svoj čas tako razdeljen, da nisem mogel po romati tja gori, dasi bi bil to rad storil. Gledal sem torej snežišča na Kajmakčalanu od daleč s sklepom, da se jim približam drugič. Udeleženci so se peljali iz Bitolja v noči od 11. na 12. julij in sicer tako, da so prispeli ob zori k reki Konjarki Po dovršeni slavnosti so prinesli Sokoli pla-menico v Bitolj, kjer je bil zvečer v Oficirskem domu koncert z družabno sabavo. Se enkrat bo letos doživel Bitolj slavnostne dneve. V septembru obiščejo Nemci grobove svojih 3000 vojakov, ki ležijo na skupnem pokopališču nad mestom. Občina je dala prostor za skupno pokopališče brezplačno na razpolago, Nemci ji bodo v zahvalo poklonili »Glockenspid«, ki ga bodo namestili na stolpu namesto dosedanjo ure. Tudi ta reč bo atrakcija za tujca, ki bo obiskal Bitolj. Rojakom, turistom in planincem, ki al želijo novih krajev tn ljudi pa priporočam: Obiščite Južno Srbijo! Ne porabite Bitolja in Peristera! Vsemi te poleg popotne paftce in dohso okovanih torijev s seboj veliko čutaro Ž4-dane volje in vrnih se boste domov pomlajeni s dobrimi vtisi fcsero na Peristeru Podjuna In njena pesem Ko se vozK te naSega TVafeerga (Dravograda) v Celovec in ti je smit&nil za oaSo zadnjo postajo Homcem vLak skoizi kratek predor pod »Kratjenu« na avstrijska tia, se začne prej gorati svet nižati, teta vnavati in širiti Odpira »e razprostrana savnfna z rodovitnimi polji, senožetl in gozdovi. ta pa fa'™ pogleda radoveden iz ravni nizek okrogel svetel hribček aH holmček, na njem stoji m te pozdravlja be4a cerkvica, obdana vsa okoli od zelenega gozdička. Ob južnem roibu cele ravni rastejo iz njenih ta! visoki gorski orjaki: Pleaivec, Pešca in ObiT v ospredju, zadaj pa sive glave Savinjskih Alp. Na severa ravnina nima takih skalnatih sten in kulis. Cez lahno vedno vfše rastoče hribe m goreke hrbte uhaja ravnina na visoko in obširno planoto svetlo razžarjene Svkič-|ke planine; njeni obrisd se vije jo v lahno iskrivi jenih valovitih črtah. To je Podjuna. Lepo zaokrožena deželica s prstno slovenskim kraečfcšm ljudstvom, prava žitna zakladnica cele koro-Ske dežele. »Pod Jiumo« je prvotno krajevno ime, ki se še danes drži svojega kraja ob Goslinjskem jezeru in se v listinah navaja ae v 12. stoletju. Od -vplivnega kraja je prišlo na celo pokrajino »Podjuno«, ki je v srednjem veku segata od Apač pod Obirjem pa doK do Svabeka nad Pii-benkom. Na vožnj* iz PEfoerka, ki je za jugoslovenskega potnika, namenjenega v Celovec, prva avstrijska postaja, mora v&ak skozri dolg in obširen gozd, ki se imenuje Dobrava. Za tem gozdom, ki je s svojim imenom še do danes ohranil prvotni pomen •vseh naših Dobrav, se Podjuna s svojimi širokimi njivami in travnika spet odpre in rarširi: Dobrava deli Podjuno v dve te- iu mani hopfkt PJiberfc, zlasti pa oni del, Id dafieč slovi po apd3berškem maslu«, je pristna Beocija ▼ slovenskem deiu Koro-fiker; njen kmet aA tako okreten, ni tako Živahen m temperamenten, kakršne najdeš ,v Rožu ki na Žilja. Težko in težavno obdelovanje zemlje mra je vtisnSo pečat neke počasnosti ki neofcretrtosti, ki se često kaže bodi na podstavnem čokatem telesu, na ficu in obrazu. Skozi oči marsikaterega Podjunčana pa za antropologa še danes gleda predslovansk? obdelovalec te zemlje Erotfla in vse, kar je z njo v zvezi v narodni pesmi v Podjuni nikakor ne prevladuje v taki meri, kakor se to upravičeno sme trditi o narodni pesmi mPoljan-cev«, Rožanov, ZS1 jamov in deloma tudi Raztarjanov. Se tisto malo erotike, kar je najdeš v Podjuni, ne more zatajiti svojega tevora iz Roža aJi s »Puclj«, iz celovške okolice Nekaj pristno veseljaškega najdeš le okoli Klopinjiskega jezera, tam, kjer je vas Vinarje nearaško »Narash ki Vinarje« že s svojim imenom ohranilo sporna rta one čase, ko so prebivalci tod biii vinogradniki. Tu najdeš še pesem o vinskem bratu ki o vinski trti. o pijancu in zapravljivem, pa tudi pesem o slovitem koroškem ■nmošto«- Koro9ca dežefta najboffj »e glasli: 'ma moštu zadosti, naj Boga časti. Ko sodov primanjka, oh, kam ga bom djaS, hoj, prida, moj bratec, da te(b* ga bom dal. Do graditve jnSae železnice odmaknjena zunanjemu svetu in tujemu vplivu je Podjuna prav zato ohranila marsikatero lepo staro legendo, sploh več talko zvane-ga narodnega blaga, pa tudi bolj svoj slovenski jezik. Le tako je razumljivo, da mvno severno nad njo leži najsevernejša slovenska vas Dtjekše. Ka jmakoalan doseže višino 2523 m I Zmač%ra sa Podjuno ki njeno pesem pa jo neka nadvse prijetna dobrohotna šalji-foat in šegavost ka je tako rekoč sama sebi všeč. Pesem od »žatrajskih jogrov« ali od »Vovka na Reberci«, »ko sta žnidarja oba volka ribdjava«, Kočevar Gregor in Guzelj Blaž, kako bežijo trije krojači, »jon$r, ksel in mojster« pred polžem — vse to dtfoa zdrav humor, k; je doma le med zdravim narodom, kakršen je v Pod-jum. Tako po vsebini, kakor še prav posebej po napevu pa se med vsemi pesmimi — naše Pod jun e — odlikuje pesem o lovče-verm pogrebu. Njen nape v je tako svojevrsten in značilen da je res čudno, da te pesmi ni uglasbi! noben slovenski skladatelj. Naročniki ponedeljskega »Jutra" prejemajo revijo »Življenje in svet*' zastonj. CENE MALIM OGLASOM P® 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pri-•tojblno Din 3.— za šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo ■tožb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi bi ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objava oglasa Din 17«—\ Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« JJ£|| i odgovor, priložite t znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati t pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ■e zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tžčoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Ju tra", Ljubljana« Opozorilo Vsem cenjenim goerom naznanjava, da sva prevzela na novo preurejeno gosti'no Kočar, nasproti šišenškesa trga na C eio vsi cest-i 66. Sa dobro postrežbo jamčita to se priporočata Mi-ci in Tone Keje. 18623-18 Koline tn klobase vseh vrst v soboto ln nede'jo na Je-žici. priporoča se gostilna Briški, Jezica. 18557-18 V soboto in nedeljo pa zopot po navadi, vsi k »Panju« v Vegovo ulico 10. kjer se bos*e najbolje in najceneje zabavali. Vabljeni vsi pri jate Ji dobre kap'Jice in vesele zabave. 18694-18 Beseda 1 Din, davek 3 Din sa šifro ali dajanje naslova 5 Dija. Najmanjši znesek 17 Dia. Zastopnike Ea obrobno prodajo našiti poeaemalnikov brzoparflni kov Itd. Iščemo Ponudb" aaaloviti aa »Person*«, — Ljubljana. DOšt. preda! 307 31-1 Korespondentko ki obvlada poleg domačih jezikov nemščino in francoščino ali angleščino »prejme industrijsko podjetje. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevki glede plače naj se pošljejo na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmožna ko-respondentinja«. 18368-1 Pisarniško moč s trgovsko šolo. lahko začetnic« dobra računarica <5 perfektnim znanjem nemške in slovenske korespondence sprejmem 1. oktobra na deželo. Prednost imajo revnih staršev in z iežele. Vsa oskrba v hiši plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kontoristinja 1*6«. 16366-1 Damsko frizerko perfektno v železni in vodni ondulaciji z nastopom od 16. avgusta naprej, sprejme Gjud Aleksander, Ljubljana, Kongresni trg. 16380-1 Modistinjo dobro moč, spretno prodajalko. takoj sprejmem. — Ponudbe: Gajeva ul. 6/1., levo, od 1,—3. ure. 18+37 1 Poslovodkinjo za mesarijo in delikateso, k: b; bila tudi dobra prodajalka, iščem. Obvladati m ura nemščino. Prednost imajo le resne in zmožne moči. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna poslovodkinja«. 18509-1 Čevljarji pozor! Keem 10 čevljarskih pomočnikov. Kristane. Voklo. 18505-1 Mesarskega pomočnika do 35 let starega sprejme takoj Marija Sfiligoj, gostilna in mesarija 5t. II j v Slov. gor. 38501-1 Vrtnarja sred. starosti, veščega vseh panog trgovskega vrtnarstva. sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Popolnoma sposoben«. 18018-1 Žensko pisarniško moč »air.ostojno za korespondenco v nemškem in srbo-brvatskem jeziku in knjigovodstvu, iščem. Biti mora perfektna, agilna, resna trg. kobra žena. Nastop takoj. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod šifro uPerfektna resna moč«. 18014-1 Več strojnih ključavničarjev sprejmemo za popravilo m montažo strojev. V poštev pridejo samo izvežbani, ki imajo že več let prakse. Ponudbe b curriculum vitae na ogl. odd. Jutra pod »Btrojnj ključavničar«. 16277-1 Plačilnega natakarja strokovno izobraž- nega. kavcija potrebna. na*a-karice, serv-irke. mlade moči, strokovno Izobražene. služ-lnje za kuhi-nJC', hote'sko perico, išče za 1. september večja restavracija v Sloveniji. Pogoji: pridnost, poštenost ln delavnost, meso sta no Prošnje s s'iko je nasovi i na ogl. odd. lista Maribor pod »SDod-nještajerska restavracija«. 18749-1 Vulkanizer veSč tn samostojen delavec, se sprejme taJkoJ. Nemščine zmožni imajo prednost. Naslov v vseli posiovanicah Jutra. 18745-1 Pletiljo ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu, sprejmem z vso oskrbo. Ponudbe pod »Pletilja takoj« na ogl. odd. Jutra. 18710-1 Pisarniško moč samostojno, z daljšo prakso ali začetnika s trg. akad. sprejmem v trg. pisarno. Ponudbe s curriculum vitae in pogoji pod »Podeželsko mesto« na ogl. odd. Jutra. 18671-1 Vzgojiteljico s perf. znanjem franc. in nemškega jezika, sprejmem k 9-letni učenki osnovne šole. Pogoj popolno zdravje. Ponudbe s curriculum vitae in pogoji pod »Izven Ljubljane«. 18672-1 Prešivalko (šteparico) zgornjih delov, sprejme tako.) Šolar Franc, čevljarstvo, Zg. Duplje, p. Križe na Gorenjskem. 18416-1 Šiviljo izvežbano v izdelovanju steznikov (Mieder) sprejmem. Ponudbe na podr. Jutra pod »Izvežbana«. 18521-1 Mesarskega pomočnika zmožnega v sekanju sprejmem. Matevž Zavrl, mesar Slov. Javornik. 18513-1 Prodajalka vešča prodaje nogavic in perila dobi takoj mesto. Prednost imajo one, ki obvladajo strojepisje. Ponudbe z obšir. opisom dosedanjih služb poslati na ogl. odd. Jutra pod »Res sposobna«. 1S5S6-1 Prdajalea (ko) za velesejem s kavcijo iščemo. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Mešano«. 18391-1 Trgovski pomočnik kavcije zmožen dobi takoj mesto za vodstvo podružnice. Biti mora agilen. vešč slov. in nemškega jezika. Poslovodkinje niso izključene. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Kavcija navedena«. 18524-1 Kuharico samostojno, sprejmem 1/9. za večjo gospodinjstvo. Naslov v vseh posl. Jutra. 18503-1 Posetite kavarno »Leon«! Vsak večer koncert dam-ske godbe. Dobra pijača in izborna domača kuhinja. Soboto, nedeljo odprto vso noč. 17736-1 Knjigovodkinjo ln korespondentinjo, perfektno. v lesni stroki izurjeno, ki bi upravljala tudi bagajno, popolnoma veščo 6'ovenskega in nemškega jezika, sprejme iesna industrija. Znanje slovenske in nemške stenografije In kavcija zaželjeno, vendar ni pogoj. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja in zahtevkom p ače na ogl. odd. Jutra pod 2981. 18543-1 Za restavracijo prvorazredno, v Ljubljani iščemo kuharico, kuharico za močnate jedi. plačilnega natakarja, je-lonošo. 2 natakarici, 2 točilca. ki znata pripravljati razne narezke, kuharico za točinieo za kobase in 2 služkinji za kuhinjo. Javiti se pri Briški. Ježica ali v restavraciji Zvezdi v Ljubljani. 18559-1 Gospoda za pisarniške in zunanje posle proti fiksni plači in proviziji, sprejmemo. Ponudbe z navedbo predizobrazbe in event. dosedanje zaposlitve na ogl. odd. Ju-t.ra pod »Stalna eksistenca«. 18632-1 Boljše dekle za postrežbo boljših gostov. dobi službo. Biti mora čedna in prijazna ter nemško govoreča. — Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Sem zanesljiva«. 18472-1 Točilca in natakarico sprejme takoj gostilna. Vidovdanska 16, Točimo zdrava dalmatinska vina črna 7 Din liter, priporočljiva slabokrvnim. 18634-1 Kuharieo vajeno boljše kuhe in za vsa ostala hišna dela, takoj sprejmem. Ponudbe na podružnico Jutra Jesenice pod »Dobra kuharica«. 1S513-1 Natakarico ne premlado, starejšo moč, kavcije zmožno, sprejmem v stalno službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1866S-1 G. Tli. Rotman: MIha Klapouli in njegovi OTiiatelfi 112 Gospod Habberton je letalca — gospoda Plumstaka — mirno poslušal do konca. Nato mu je pa hitro pojasnil, kako in kaj. »Oh!« je rekel gospod Plumstake, in kmalu sta sedela moža v sobi, ki jima jo je ponudil šejk, in pripovedovala drug drugemu svoje pustolovščine. T f bratu sta pa sklenila pripomoči našim prijateljem do denarja, ki so jim ga bili uropali bedami. Pletilja vešča za nope. dobi stalno službo takoj. E-ventuelna celotna oskrba v hiši. Trata 14, pri tovarni Štora, St. Vid. 18620-1 Posredovalca za nakup prima borovega lesa iščem. Ponudbe pod šifro »Prima bo-rovina« na ogl. odd. Jutra. 18S19-1 Dekle pošteno in prijazno, ki zna dobro kuhati, in ima veselje do gostilne, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18665-1 Trgovskega pomočnika mtšane stroke, sprejmem za moško manufakturo, galanterijo in usnje. — Pogoj popolno zdravje in znanje stroke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Večja trgovina na deželi«. 18673-1 Samostojne kuharice dekleta za vsa hišna dela. dobe s'užbo v posredovalnici Wolfova Ul. 10. Brezposelna dekle a dobe prenočišče. Naroča se list »G-ospodinjska pomočnica«. 18649-1 Din 1000 dobi dotični, kdor preskrbi 381etnemu primerno pisarniško službo v industrijskem podjetju ali trgovini. Sprejme tudi mesto skladiščnika, hotelskega vratarja ali slično. V treh službah je deloval 18 let kot knjigovodja odnosno poslovodja pri veletrgovini z žitom, moko in deželnimi pridelki, sodeloval medtem 8 let v lesni stroki. Vešč slov., srbohr. in nemščine, na razpolago prvovrstna izpričevala. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno in dobro«. 18507-3 Trgovec z lastnim obrtom mešane trgovine, gre v službo kot delavec v kako skladišče ali kot hišnik, sluga. Gre tudi kot kempanjon z lastnim obrtom. sploh sprejme vsako službo. — Naslov v v«eh toslovalnicah Jutra. 18540-2 Manufakturist s ISletno prakso, pošten, agilen prodajalec, aranžer, star 29 let, samski vešč sloven. in nemškega jezika, z dobrimi referencami, želi premeniti mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izurjen manufakturist«. 18551-3 Starejša ženska zmožna tudi nemščine, želi službo pri kaki samostojni dami ali gospodu, eventuel-no tudi pri starejšem zakonskem paru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18317-2 Prvovrstna hišna V »erviranju, likanju rn vseh domačih delih izurjena. r dolgoletnimi izpričevali, išče primerne službe. Gre tndi za hišnico. Cenj. ponudbe pod značko »F. K. 88« na ogl. odd. Jutra. 184'9-2 Kuharica išče službe za 1. oktober kot samostojna gospodinja. Gre tudi za vse k majhni družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra gospodinja«. 18423-2 Starejša gospodična poštena in zanesljiva, z znanjem vseh pisarniških del ter tujih jezikov, dobra računarica, išče stalne zaposlitve. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Hvaležna«. 18747-2 Delovna moč prvovrstna, perfektna v kuhanju, reji perutnine, mlekarstvu. knjigovodstvu, z mnogo prakse. išče mesta na kakem posestvu. Ponudbe pod »Inteligentna« na ogl. odd. Jutra. 18569-2 Prikro je valeč z mojstrskim Izpitom in obrtnico. perfekten v damski konfekciji in po meri. išče službo kjerkoli tudi Izven S'oveni-je. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Zmožen ln vestem«. 18614-2 300 Din pečam onemu. ki ml preskrbi sužbo skladiščnika. sluge ali temu primerno službo. Kavcije zmožen. Ponudbe pod »Vesten ln skrben« na ogl. odd. Jutra. __18443-2 Prodajalka vešča meš. stroke, starejša moč, delavoljna ln zmožna, poltena, že'1 stalnega mesta kjerkoli. Gre tudi kot pos ovodki-nja podružnice. Cenj. ponudbe na ogL odd. Jura Ljubljana, pod »Dobro ln s'a'no me^o« 18458-2 Plačilna natakarica mlada, simpatična, zmožna kavcije, govori nemško. srbohrvatsko ln slovensko, lše službo s 1. ali 15. septembrom. Ponudbe pos'a.tl na naslov: M. G. Maribor, Aleksandrova c. 18. 18483-2 Dekle srednjih let, z dolgoletnimi spričevali, vajeno vsega dela. išče službo. Ponudbe pod »Cista in delovna« na ogl. odd. Jutra. 18624-2 Služkinja pridna ln poštena, pripravna k otrokom, želi službe. Informacije pri dosedanji delodajalki: Heda Po očnlk, CiglarJeva ul. 29, Moste pri LJubljani. 18643-2 Šivilje zmožne konfekcijskega šivanja, dobijo stalno delo na dom. Sattler. Lesjak — Florjanska 1. 18731-1 Natakarico srednjiih let. pridno in pošteno, sprejmem takoj. Gol-tes, Prečna ul. 6. 18730-1 Vsaka beseda 50 Dar; iavek 3 Din ta lajanje naslova 5 Din najmanjši znesek Din Pridno dekle vešče vseh gospodinjskih del in meščanske kuhe. išče zaposlitev med pol 10. in 14. uro kot postrežnica. Za plačilo zadosten obed in malenkostna denarna nagrada. — Poizve se pri Dr. Eberl, Breg 20/111. med 9. in 10. uro. 18434-2 Citatelji inserenii! Izkoristite dolgoletne izkušnje številnih »Jutrovih« prijateljev, ki dobro vedo, da nudi »Jutro« v malem oglasniku vsak dan, zlasti pa v velikih nedeljskih izdajah, številne nasvete in informacije v vseh stvareh osebnega in poslovnega značaja. Kadar iščete ali oddajate službo ali stanovanje, kadar hočete kaj kupiti ali prodati, čitajte »Jutrove« male oglase. Poslušajte tudi dobre nasvete onih, ki že leta in leta inseriraio v malem oglasniku, kadar hočejo sami nasloviti svojo ponudbo na široki krog desettisočev »Jutrovih« čitateljev. Prihranili bote na času in denarju, kajti enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas bo poučil, da ima mali oglas dvojno vrednost, če se javi nanj dvojno število interesentov. Oglašujte v »Jutru«, kjer imajo oglasi vedno največji uspeh. Kdor preskrbi lifiletnemu fantu lahko službo, temu odsluži njegova mati en mesec s poljubnim de-lom brezplačno. Naslov v vs«h posl. Jutra. 18691-2 Gospa pridna, izobražena. išče službo v gospodinjstvu in vzgojiteljstvu. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod šifro »Mlajša«. 18033-2 Slaščičar izurjen, vojaščine prost, išče nameščenje 1. septembra ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden slaščičar«. 18365-2 Pošteno dekle z 2 razredoma srednje šole, želi mesto v trafiki, pekarni ali kaj sličnega. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18376-2 Mizarski pomočnik vešč v polituri in furnira-nju na stiskalnico išče mesta. Gre tudi za nočnega čuvaja ali na slično stalno mesto. Ponudbe pod »Zelo vesten« na ogl. odd. Jutra. 18331-2 Din 1.000 nagrade dam tistemu, ki mi presikrbi službo pisarniške moči. — Imam 4-letno prakso. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromna«. 1S3S4-2 Šivilja perfektna gre na dom za nove obleke in popravljanje oblek od 15—20 Din. Pis; mene ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Fati«. 18116-2 Trgovska pomočnica s petletno prakso v trgovini. z mešanim blagom, išče zaposlitve kot prodajalka ali blagajničarka. — Ponudbe na podružnico Jura Maribor pod »Pridna«. !set)e-2 Gospodična simpatična, z znanjem slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika ter zmožna serviranja, išče mesto plačilne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljše mesto«. 18434-2 Mesto praktikanta iščem v svrho izpopolnitve v prvovrstnem damskem frizerskem salonu. Grem za nekaj m>-secev brezplačno proti popolni oskrbi. Naslov v vs^h poslovalnicah Jutra. 18413-2 Šivilja z daljšo prakso, se priporoča za delo oblek, kostumov, plaščev, za dečke in deklice ter perila. — Pere tudi svilene in štofaste obleke. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16681-2 Pridno zdravo dekle boljše, ki zna nekoliko kuhati, šivati, ročna dela, ljubiteljica otrok, išče primerne službe. — Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 18758-2 Službo sluge, skladiščnika ali kaj sličnega, iščem. Zmožen sem kavcije v vsaki višini. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Družabnike. 184i38-2 Dekle išče službo k dvema osebama brez otrok v Mariboru. Ponudbe pod »Dekle« na podružnico Jutra Maribor. 16748-2 Lesni strokovnjak poslovodja, z večletno prakso in šol. izobrazbo, popolnoma verziran v lesni stroki, želi stalno mesto. Ponudbe na ogl-odd. Jutra pod »Verziran«. 18541-2 Mesto hišnika išče zakonski par. vajen vseh del. Ponudbe na og'. odd. Jutra pod * Hišnik«. 18480-2 Vešč konjar kočijaž. mlajši, vajen vseh domačih del, išče primerne službe. — Na-s'ov v vseh poslovalnicah Jutra. 18444-2 Kuharica 35 let sr.ara, išče službo v Mariboru s 1. septembrom a'l pozneje. Naslov v podr. Jutra Maribor. 18485-2 Natakarica prijazna, poštena — želi službo v mestu ali na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Natakarica«. 18379-2 Natakarica srednjih let, skrbna go spodinja. želi službo v majhnem ali večjem podjetju. Ponudbe na ogl. odd. JutTa pod »Gospodinja«. 18699 2 Šoferja za avtobus, sprejmem. Kavcija 500» Din. Ponudbe Je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv šofer«. 18709 2 Gospodična zelo Inteligentna. išče kakršnokoli zaposlitev. Gre kamorkoli. Takojšnje ponudbe na ogL odd.. Jutra pod »Fina«. 18697-2 Mlinar vojaščine prost, z večletnimi spričevali, išče »lužbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlinar«. 18545-3 Prodajalka pridna in poštena, teli kakršnegakoli nameščenja. Ponudbe prosim na ogl. odd. Juta pod šifro »Zanesljiva moč«. 18408-2 Uradnik kavcije zmožen, išče stalne namestitve kot skladiščnik, inkasant ali slično. Zmožen slovenščine, srbobr. ter deloma nemščine v govora in pisavi ter strojepisja, trgovske korespondence in knjigovodstva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcija Din 10.000«. 18797-2 Pek z obrtno pravico. Išče posla kot poslovodja ali skupni delavec. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod značko »Zanesljiv«. 18746-2 Brivski pomočnik dober delavec in bubištu-cer, išče dobro mesto. Naslov y vseh poslovalnicah Jutra. 18739-2 Potniki Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zastopstva tovarn išče dolgoletni potnik za Beograd in vso Srbijo. — Sprejema komisijska skladišča. Nudi resne garancije. Ponudbe na Publici-tas, Beograd, poštni oredal 60 pod St. 16008. 18406-6 Zastopnike za športne čepice iščemo. Ponudbe z referencami in kavcije zmožni na ogl. odd. Jutra pod »Jugoslavija« 18588-5 Potnik ki prevzame zastopstvo za prodajo kofeina m kislin proste kave — nova iznajdba — naj javi »voj naelor i referencami in pogoji na: ogl. odd. Jutra pod »Kava«. 18616-5 Agilnemu potniku oddam zastopstvo salon irteteJ proti petndstotni proviziji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velik promet«. 18578-5 Potnika ki bi bil obenem družabnik z večjim kapitalom sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve obrti«. 18590-5 Potnik agilen. reprezentativen, ki Je v Sovenljl, Gorskem kot aru ln od Su-šaka do Kotora najbolje vpeljan, kar lahko dokaže z uspešnimi prodajami. Išče zastopstvo samo od resne ln prvovrstne hiše. Je oprezen ln izkušen avtomobi lst. Priporočila Ima najboljša. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Serios und solied«. 18577-5 Zastopnika(co) ppovizijskega sprejmem za Ljubljano z malo kavcijo. Blago potrebno za vsako gospodinjstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mraz« I86O8-0 (farenci (Ife) Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje na«lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vajcnec mehaničar z 1 letom učne dobe, želi nadaljevati nčenie. Nastopi lahko takoj. Samo v mestih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vajenec«. 18544-44 Učenko v boljšo trgovino z malo maturo, oddam v učenje. Vinko Pire, Leskovec, Krško. 184118-44 Trgovskega vajenca s primerno šolsko izobrazbo v špecerijsko trgovino s-prejmem. Viktor Sober, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 4. 18507-44 Vajenko za trgovino z galanterijo sprejmem. Vprašati: Glu-ha.k, Gosposvetska c. 16. 18587-4.4 Dva vajenca za torbarsko obrt spreimeim. Tovarna Zorn Ljubljana VII. Lepodvoreka nI. 23. 18598-44 Za 161etnega fanta pridnega iščem učno mesto pri elektro-radio mehan. podjetju. Cenj. ponudbe pod šifro »Učenje« na ogl. odd. Jutra. 18756-44 Učenko zmožno nemščine, sprejme parfumerlja »Venus« Selen burgova. 18446-44 Vajen k e za Šivilje, sprejmem: hrana in stanovanje v hiši — proti odškodnini. Hčerk« železničarjev imajo prednost. Salon de Poris, Gosposka 4/H Sattler - Lesjak. 18732-44 Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Francoski otroški vrtec Fiignerjeva 17 — začne redni pouk 1. septembra vsak delavnik od 9—12. Sijajen uspeh, najboljše reference, istotam posamezne ure angleščine in francoščine za odrasle in šolsko mladino. 18562-4 Inštruktorja sposobnega za nemško kon-verzacijo, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Konverzacija«. 18554-4 Tečaj za pouk nemščine ln francoščine, za odrasle ln otroke, ponovno o-tvorjen s 1. septembrom. Podlogar. Gajeva 10/HI, Informacije od 2—4. 18440-4 Abiturijent srednje Sole instruira vse predmete. Uspeh siguren. Gre tudt kot domač učitelj (tudi na deželo). Ponudbe na ogl. odd- Jutra pod »Ve sten«. 18656-4 Prodam Besed« 1 Din, iavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. OTROŠKI VOZIČKI moderni to poceni dm S. Rebolj St Drag Oospotvetnk* 11 »-6 Špecerijsko opremo lepo, več prainih zabojev za sadje, opremo za mlekarno, »tojilo za kavo, kromirane stelaže in deci-malko, vse »eio ugodno prodam. Kupec si lahko obdrži tudi lokale blizu glav. kolodvora v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18561-6 Jahalno opremo malo rabljeno proda Pav-lovčič, Emonska c. 2- 18656-6 Fotoaparat fina optika, 3J, Rollfilm prodam ali zamenja-m na plošče. Rženičnik, Št. Vid, Dolenjsko. 18S35-6 Postelje z modrocl, prodam. Na-sov v vseh poslovalnicah Jutra. 18489 6 Otroški voziček zelo dobro ohranjen, prodam. Ogleda i med 12. in 13. uro. Puhar-jeva 5./V. stanovanje 16 18585-6 Pravilna keglišča sestavne dele istih, montažo ln popravila po Inozemskem strokovnjaku oskrbi: čeferin. LJubljana Tavčarjeva 3. 18625-6 Hišne mline najnovejši sistem, s tresočimi siti, za izmeljavo vsakovrstnega žita. izdeluje po zelo "i7tklb cenah. edino le tvrdka Bogoljub Hartlleb, Jesenice. Obrtniška 27 (Dravska banovina). — Prevzame tudi knjižice dobrih zavodov. 18708-6 100 steklenih posod 27 dol. 31 šir., 38 rit. (debelost stekla 6 m/m) »godno prodam. Podive se Dalmatinova 10, hišnik. 18738-6 Kovači pozor! Poceni je naprodaj malo rabljeno kovaško orodje in skoro nov vrtalni stroj s 3 prestavami. Za odgovor priložiti znamko »a 1.50 Din. Alojzij Pire, Krško. 16736-6 Mizo za buffet dobro ohranjeno, rabljeno na kolodvoru, prodam. — Vpraša se ▼ restavraciji Kolodvor, Kranj. »»1-6 Voigtlander 9x12 Heliar 4.5, CompooT, dot prodam za 900.- Naslov v vseh posl. Jutra. 18552-6 Vrtne stole zložljive, nove proda Tri-buč, Gline« .Tržaška 6. telefon 2606. <18o©i»« Otroški voziček globok, zelo dobro ohnunjen in košaro prodam. Podaljšek Bičevja 5/1. aa vilo dr. Kanca. 18570-6 Dve knjižni omari zelo dobro ohranjeni hi linolej 3 X 3 m. prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jntra. 1809fV6 2 soda za vino 3000 ln 2500 1, prodamo za Din 500. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18680-6 Otroški voziček športni, modern, poceni naprodaj. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra. 18773-6 Pohištvo Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjS neaek 17 Din. Biedermeier— pohištvo in druge starine ugodno naprodaj. Pojasnila daje telefon štv. 9605. 18596-12 Na obroke tu hranfloe knjižic* POHIŠTVO Največja izbera vsako vrstnega pohištva, sobnih in kuhinjskih oprav. Sperane spalnice, orehova korenina .... 5000 šperane spalnice pleak. 1600 omare .....400 postelje ..... 160 kuhinj, oprav« . . . 650 kuhinj, kredeoo« . . 35f> kuhinj, mize . . • . 1S0 kuhinj, stoli .... 50 otročke postelja . • . 925 otroški vložki ... 60 otroSki medraoi . . 130 madract • . • 220 žični vložki .... 80 gostilniški stoti ... 82 zaboj za premog . . 8° zaboj ta smeti ... 50 Izvršujemo pohištvena in stavbena dela po načrtu Sprejemamo vsa popravil.' po konkurenčni ceni. Se priporoča: Mizarstvo »SAVA« Rožna dolina Miklošičeva cesta 6. 18555-12 Otomane po ugodnih cenah na prodaj t hotelu Orlu v Mariboru. 186SM2 Moderna jedilnica kuhinjska kredenca, postelja ln omara za služkinjo. naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18615-12 Spalnico trdo. češnjevo, ugodno prodam. Stari trg. 6t. 9/m. SI. Grmovšek. 18662-12 Več spalnic vezanih, z orehom furniranih, po ugodnih cenah prodam. Garantirano bago D. Lančoe. — W0if0va 12. Telef. 28-10. 18711-12 Proti bleščeči solnčni svetlobi. Enakomerno prijetno absorbiranje svetlobe v celotnem vidnem in nevidnem žariščnem obzorju. Popolnoma zadostna zaščita tudi pri intenzivnem ultraviolet-nem in ultrardečem žarenju- Zaradi nevtralnega umbralnega barvanja pokaže pokrajine v njenih naravnih barvah. Boljše spoznavanje sicer po svetlobi preveč obsevanih posameznih punktalnih steklih, predmetov. Veliko obzorje kot pri ZEISS UM BRALNA zaščitna stekla proti bleščeči svetlobi. Dobe se lahko v vseh strokovnih optičnih trgovinah. ggRLZEiH: JENA Obšrnen proppe&t »Dmtbral •*<>< brezplačno pri Kairhi Zftifr-tL, Jošilja od 5 kg naprej Zecliner Henrik. Libeliče, Koroško. 17307-33 Slive in hruške Ea žganjekuho, vagonske količine, dobavlja Hrastnik, audbe. poceni in točno Šoper Franjo Zahtevajte po- 17831-33 Košnjo otave več voz. predamo. Golob & Ko., tovarna kemičnih izdelkov. Vič pri LJubljani. 18679-33 Hranilne vloge vrednostne papirje knpuje in prodaja najbolje Al. Planinšek a^. bančnih kredit, poslov, Ljubljana, Beethovnova ul štev. 14/1. 17356-16 Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40. Izvršuje najbolje nakup Id prodajo HRANILNIH VLOG vseh denarnih zavodov Za odeovor Din 3 znamk 17678 16 Stitoji Beseda 1 Din. davek 3 Din sa šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mizarske stroje •kobelni stroj (Dichtenhobel Maschine) 60 em. sistema Klein & Stiefel. Pulda. s priborom, naravnalni stroj (Abricht Maschine) in tračno žago v dobrem stanju, ngodno proda O. Lang, — Slov. Bistrica. 165M-: Šivalni stroj pogrezlj-iv. nemški fabrikat. z okroglim čolničkom. ki tudi veze, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa 36. 18354-29 Šivalni stroj Binger, zaradi selitve naprodaj za 500 Din. Naslov v vseh posloval. Jutri. 18308-29 2 Diesel motorja 91 in 30 HP prodamo. Voj-novič et Co., Vič pri Ljubljani. 18430-30 Šivalni stroji malo rabljeni različnih znamk po neverjetno nizkih cenah naprodaj edino le pri »Promet« (nasproti kri-žans-ke cerkve). 18535-39 Diesel motor ležeč. 8—10 Hp, prav-dobro ohranjen., ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18456-29 Zbirko znamk Evropo in prekomorske, psodam. Hirtar Maks, brivec, Trbovlje II. 18757-30 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prikolico za motor, malo rabljeno, ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 18392-7 Pisalno mizo omare za obleke, železen štedilnik, kupim. Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne. Za družne gospodarske oanke. Zadružne zveze in Prve br vatske štedionice. kupimo takoj. Ponudbe na 'rnž nico J litra Maribor t>od »Prompt.no«. 179S7-16 Hranilne vloge vseh hranilnic in posojilnic kupujem po najvišji cen; in proti takojšnji gotovini. Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10. - Priložite znamke. 203-16 TVRDKA A. & E. Skaberne LJUBLJANA - Javlja, da icmlje do »reklica v račun tope« HRANILNE KNJIMCi. Kastne hranilnice tn Ljud tke posojilnice 14» 16 Ureditev dolgov potom sodnih m Izven sodnih poravnav Nasveti v konsurznlh zadevah ln vseh drugih trgovsko ibrtnih poslih Strokovne Knjigovodske revi7lja. sestava in aprobaclja bilanc. Preskrbe kreditov, nasveti glede hranilnih vlog ln piasiraije tstlh Vsi oosll Kmečke zaščite. Edina konceslonlrana komercialna ulsarna LOJZE Z A J C ujubljana, Gledališka ui 1 Telefon 3818 94-16 Kupimo knjižice Mestne hranilnice ljubljanske v znesku 450.(YX) Din. Ponudbe pod »Plačljivo takoj« na ogl. odd. Jutra. 18527-16 Posojila rezana na Stednjo :a več letoo mesečno odplačeva nje. Brezplačno zavarova oj« as »lučaj «mrt! Banka in Štediona 1. 4. K ra ploske Toplice Glavni zastopnik za irav *ko banovino Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka al 12 Pismeni odgovor Din 9 znamke 18183-16 Večjo vsoto denarja vložim v podjetje, ki me pri m. rno zaposli ali pristopim kot družabnik. Ponudbe na podružnico .lu-tra Jesenice pod »Družabnik«. 16814-16 na ogl. odd. Jutra pod »Dobro 100«. 16694-7 Mlekarska zadruga v Mošnjah pri Radovljici. rabi razen, dobro ohranjeni inventar. — P ača s knjižico Kmet-sfce hranilnice Ljubljanske. 18448-7 Družabnika (co) Ponudbe iščem za povečanje trgovi- Kletni inventar razen, potrebujem. Ponudbe na otr:. odd. Jutra. pod »Dobro ohranjen 222«. 18447-7 Belo omaro dvodelno, dobro ohranjeno. kupim. Ponudbe na Tlč. Langusova ii'. 21. 18645-7 Blagajno železno. 6rednje veliko, za denar ln knjige, kupimo. Ponudbe pod »Blagajna* na ogl. odd. Jutra« 18714-7 Otroški voziček globok, modern. — dobro ohranjen, — od zdravega otroka, kupim. Ponudbe na Ogl. odd. Jutra pod *Vo liček 15«. 18710-7 Dragocenosti Beseda 1 Din, davek 3 Din sa šifro ali dajanje naslova C Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenah CERNE - juvelii Lltibliana. Wolfova ulica 3. ne m izdelovanje perila. Ponudbe z navedbo kapita la na ogl. odd. Jutra, pod 18589-16 Hranilne vloge J2EB5S1 Beeeda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneeek 17 Din. Gostilna Ljubljana t Šibeniku (na obali) Izvrstna slovenska kuhinja, ob TOakl url tople ln mrzle Jedi, najbolj ša vina ln razne druge pijače, sobe za tujce. Vse po zelo zmernih cenah. — Priporoča š se Pranja ln Andrej 2u ljan. 18191-38 Pension v jsko lepem planinskem kraju v neposredni bližini Slovenjgradca nudi za bi vališče v jeseni sobo in hrano dnevno za Din 35. Dunajska kuhinja. Marija Streun Star; trg Slovenj gradeč. 18199-38 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Milarno urejeno, ki izdeluje pralno, industrijsko in toaletno milo, v večjem industrij skem kraju Slovenije prodamo. Vprašanja na Po-dravsko montansko industrijo, Zgornja Polskava pri Mariboru. 18407-30 V najem Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovino z mešanim blagom z vsem trgovskim inventarjem brez blaga oddam pod ugodni mi pogoji z dnem 1. septembra v najem. Lokal se nahaja v centru prometnega kraja, v neposredni bližini farne cerkve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometna trgovina«. 18504-17 Ključavničarsko delavnico ter stanovanje oddam v najem mehaniku, kateri poseduje orodje in je vešč popravljanja avtomobilov. Eventuelno prodam hišo, ki je pripravna za vsako obrt. Lastnik Kraus Josip, Slovenjgradec. 184:15-1.7 Najlepšo gostilno ljubljanski okolici dam na račun ali v najem. Informacije dobite v gostilni Briški. Jezica. 18568-17 Parno pekarno vpeljano na prometni točki (Jesenic) takoj ugodno oddam v najem za 5. let Ponudbe na trgovino Kovačič (Jesenice, Gor.). 18516-17 Obrt kleparsko in vodovodno instalacijsko, dobro vpeljano, z veliko delavnico in vsemi potrebnimi stroji oddam najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18774-17 Trgovino z usnjem oddam v najem 1. oktobra. Trgovina Je dobro vpe!jana. je v večjem mestu Slovenije. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 18362-17 Gostilno oddam v najem za mesečno Din 400 ln takso poročenemu paru, brez otrok. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18678-17 Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši zneeek 17 Din Trgovino kratke, pletene in modne obe v najstrožjem zagreb škem središču. dobro-dočo. prodamo nujno za radi smrtnega slučaja t vso zalogo robe in inventarjem povprek za 45.000 dinarjev. Nizka najemnina. Sigurna eksistenca mlade mu trgovcu. Poslovnica avlekovič. Zagreb. Tlica i 4. 18370-10 Trgovino v Kranju špecerijskim blagom — ugodno oddam zaradi prezaposlenosti. Prevzeti je nekaj dolga. Naslov v vseh -oslovalnioah Jutra. 18417-19 Mesarijo zelo dobro idočo v sredini Hranilnice in posojinice v mesta z ali brez obrta ta-Kranju, članic Zadružne \ koJpoP™^^1 zveze in Zveze slovenskih zadrug, kupim in plačam takoj v gotovini, nakup in prodaja vseh vrst vrednostnih papirjev in delnic, hranilnih vlog. Potom moje pisarne lahko plačate dolgove s hranilnimi knjižicami pri denarnih zavodih. Vse informacije dajem brezplačno in jamčim za točno izvršitev. — Ag. bančnih in kreditnih inislov AL. PLANINŠEK, Ljubljana Beethovnova ul. 14/1. Telefon 35-10. 18600-16 Poravnave plačanja dolgov posredovanja kreditov in gotovine na Hranilne knjižice, nalož be kapitala (tudi hranilnih vlog). zaščitne ureditve, davčne na,povedi knjigo vodstvene revizije, bilance :n vse druge trgovsko go spodarske po«le izvede in izvedeniška mnenja oddaja koncesij on i rana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani, Cest« 28. oktobra (Rimska cesta) št. 7. (Za -dsmena pojasnila znamke.; 18687-16 60—80.000 Din potrebujem v dobro podjetje. 20% obresti. Denar ostane v posesti posojilo dajalcu. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru n od »Sigurnost«. 18488-16 zaradi odpotovanja. Pieme- Jutra ka«. potil dne pod »Izredna prili- 18516-10 Gostilno v centru mesta Zagreba z lepim velikim vrtom, veliko kletjo zraven tudi stanovanje, vse pod enim ključem, zelo nizka najemnina, promet mesečno Din 70.003,- prodam zaradi bolezni. Naslov v vseh posl. Jutra. 18197-10 Lokal za mlekarno 7. vsem inventar! m, tudi za vsako obrt, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18427-10 Lokal pripraven za buffet, oddam v najem bre>z najemnine. Treba ga je preurediti. Je na križišču cest in železnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspeh« 18552-10 Gostilno d-obroidočo z v-rtom in prostorom za balinanje ▼ neposredni bližini centre na zelo prometnem kraju, oddam takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izurjen gostilničar«. 18764-10 Pisarniške prostore pripravne tudi za flnej jo obrt, odda zavarova:-nloa »Dunav« ▼ svoji palači no. Aleksandrovi c. Informacije v druž benl pisarni. 19600-19 Trgovino mešane stroke vpeljano z Inventarjem eventuelno s stanova nJem, v LJubljani, ta koj ugodno oddam. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Podjet nemu trgovcu«. 18654-19 Brivski lokal z lepo sobo v Ljublja nI, takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Brez konku renče«. 18653-19 Lokal s tremi prostori na Bregu št. 8, pritličje oddam s 1. septembrom 18704-19 Dvoriščne lokale za obrtnike, pisarne ali skladišča, oddamo. Povprašati »Hotel Balkan«. Sv. Petra cesta 25. 18677-19 Lep lokal za špecerijo ali buffet, ln stanovanje. skupno oddam ob Tyrševl c. — Poizve se Vošn Jakova 6. 18675-19 Lokal takoj oddam. Bežigrad Sianlčeva ul. 6. 18639 19 Ključavničarsko delavnico skladiščem, iščem za takoj. Naslov, velikost ln ceno na ogl. odd. .Jutra pod »Skladišče«. 18641-19 Trgovski lokal stanovanjem, nanovo preurejen, na prometni točki v Celju, takoj oddam. Le bič Josip. Mariborska c. 28, Celje. 18743-19 Špecerijsko trgovino staroznano, večjo, v sredini mesta, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »60.000 — 90.000 Din«. 18726-10 Beeeda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Di n Trgovsko hišo trinadstropno novo, najmodernejše urejeno, v središču Ljubljane, ugodno prodam. 6 trgovskih lokalov. Vsa stavba je najsolidnejše zidana, ( vsem sodobnim komfortom, kakor etažne kurjave, plin ete. Ponudbe pod »Rentabilno« na ogl. odd. Jutra. 17916-20 Vilo v Celju na lepem in prometnem položaju, pripravno za gostilno prodam po ugodni ceni. Vprašati pri Simono-vič, Pantovčak 53. 18365-30 V Brežicah in okolici ugodno ^roda jamo hiše, stavbišča. vino grade, sadovnjake, trondi-rana vinogradniška pose stva. proti gotovini. Oprava Attemsovih posestev. Bre žice. 112-20 Posestvo bližini mesta Ptuja prodam. Vpraša se: Križanec Frane Budina štv. 9. 18500-30 Svet ob dveh prometnih ceetah za dve stavbi ngodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 18342-20 Stavbe in parcele akup in prodam, imam Izvedeniške Informacije daje stavb. podj. Terčelj pri novi cerkvi. Slška. Ljubljana VII. 18347-20 Hišo z vrtom oddam v najem 1 .septembra za 200 Din mesečno. Poizve se Cesta IV/15 — Rožna dolina . 18684-30 Objekt kraj potoka vodnim pogonom, 360 sežnjev zemljišča ob cesti, zelo pripravno za kako malo žago ali podobno, nedaleč od Zagreba prodam ali oddam v najem. Cena Din 60.000. Ponudbe poslati na J. Bartok, Zagreb. Vla-ška uli-ca 74. 18606-30 Hišo x dobro idočo gostilno, ▼ zelo prometnem industrijskem kraju tik kolodvora blizu mesta Celja, v hiši električna razsvetljava in vodovoa zaradi gelitve po ceni prodam. Natančnejša pojasnila daje Adrinek, Store pri Celju. 18401-30 Novo hišo petstanovanjsko, v Ljublja ni, prodam za 100.000 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1841-1-30 Več parcel od 600—700 kv. m, v centru svetokriškega okraja, blizu sv. Krištofa, ugodno naprodaj. — Več se izve v pisarni dr. Krapeša, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. 18&2-20 Stavbna parcela blizu tramvajske proge, naprodaj. Trata, št. Vid. Poizve se: Pod gora p. St. Vid nad Ljubljano. 18425-20 Enonadstropno vilo z velikim vrtom ter lastnim vodovodom. prodam poleg Ljubljane. Dolenjska c. 81. 18604-20 Parcele v bližini Opekarske ceste proda po 15 dinarjev Cr-n3goj. Glince, Tržaška 14. iay*s- Dvodnižinska hišica v Ljubljani—Stožice poceni naprodaj. Poizve se v gostilni pri Urbančku. 18568-30 Vlsokopritlično hišo v najlepši točki Dolenjske, ki Ima 5 sob s kuhinjo, Je vsa podk'e*e-na. ter nekaj zemljišča ln vrt, prodam za 36.000 Din. Na del kupnine počakam aH prodam na obroke. Nas'ov v vseh poslovalnicah Jutra. 18510-20 Stavbene parcele ali hišo v LJubljani, Kranju a'l Celju, ozlr. v neposredni bližini za gotovino 100.000 Din. kupim. Event. prevzamem tudi nekaj hipoteke Ljubljanske kreditne banke. Ponudbe z opisom, zadnjo ceno ln o-značbo vložnlh Številk na ogl. odd. Jutra pod »Promptno plačilo, takojšen nakup«. 18470-20 Stavbene parcele ob cesti ln po oku, v lepem kraju v bližini ve-ik!h Industrij, so naprodaj. Pripravne za mlin ln žago. Ugodno posebno za razne obrtnike. Pri prodaji se vzame v račun motorno kolo. Ponudbe pod š'fro »Leipe parce'e« na ogl. odd. Jutra. 18469-20 Parcela 946 m' pod Rožnikom, vogalna, pripravna ea zidanje dvojne hiše, naprodaj. Nas.ov v vseh poslovalnicah Jutra. 18466 20 Parcela 500 m! pri Stadionu ob Tyrševi cesti. vogalna, za zidanje vile ali trgovske hlže. naprodaj. Na-sov v vseh poslovalnicah Jutra. 18465-20 Dvonadstropno hišo v Bohinju tik ob cesti med posa-jo Bohinjska Bistrica ln jezerom, za gostilno ln rgovlno z gospodarskim poslopjem ln 10 ha zem-Jlšča, prodam. Eventuelno oddam tudi takoj v najem kot za gosti' no ln trgovino. Ponudbe na Aoma Companv d z o. z. LJubljana. Aleksandrova c. 2/1. 18453-20 Trisob. stanovanje oddam. Lončarska steza 6. 18537-21 Dvosob. stanovanje sončno 6 prttlilln oddam za november. Dvor-žakova X cena 700 Din. Vprašati prt hišniku. 18474 21 štirisobno stanovanje oddam s 1. novembrom. Pleteršnlkova ul. 30. Be žigrad. 18479-21 Staro glažuto veleposestvo v Jurklo-š ru. 52 johov v enem kosu. lasten lov, 1 m'ln ve ika pos opja in inventarja. zaradi bolezni takoj ugodno pr^am. Zve se: Anton Jurko JurVošter. 18461-20 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din V Celju po! ure od kolodvora, od dam 1. septembra stanovanje. obstoječe iz 3 sob. kuhinje, shrambe in pritiklin v novi hiši. Naslov v podružnici Jutra v Celju. 17980-31 Enosob. stanovanje z vsemi pritiklinami. oddam v Marmontovl ulici 13. 18186 21 3- in 4-sobno stanovanje s pritiklinami, komfortno, oddam septembra oziroma novembra. Streliška ul. 24. 18110-21 4-sobno stanovanje lepo, z vsemi pritiklinami v lir. nadstropju oddam s novembrom. Ogled: 10 do IG in 5 do 6. Naslov v vseh posl. Jutra. '.«467-32 2 dijakinji nižješolki sprejmem v dobro oskrbo in vestno nad-zodstvo. Naslov v vseh posl. Jutra. l&>40-22 2 dijakinji sprejmem ▼ dobro oefcr bo. Pomoč pri učenju. Soienburgova 7/m. 18576-22 Sobo odda Beseda 1 Din, davek 8 Din tx šifro ali dajanj-e naslova 5 Din. Najmaojši znesek 17 Din. Opremljeno sobo lepo zračno, oddam takoj v bližini Zvezde. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18151-33 Stanovanje ifčem za petošolca pri boljši družini, po možnosti s svojo sobo. Plačam Din 700.- Ing. Lipužič. Kočevj» 1849:1-22 Stanovanje podprhl. enosobno. oddam s 1. okt. Vpraša ln ogleda se pri g. Trojer. SuSteršlčeva 7, Moste. 18607-21 Samsko stanovanje dveh sob s privikllnaml. kopanlco. souporabo kuhinje oddam b lzu TI" volija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18629-21 Stanovanje z dvema sobama ln pritiklinami na Doenjskl cesti 48. obč. Rudnik. takoj oddam. 18603-21 5-sobno stanovanje s pritiklinami. kopalnico ln B-.ek.eno verando, oddam z novembrom v šentjakobsk'm okraju. Rožna ul. 27/1. za mes. Din 1.100. Ogled od 12. —14. 18664-21 Trisobno stanovanje mansardno ali enosobno s lcabinetom oddam 1. sept. Pieteršnlkcva 26-18663-21 Solnčno stanovanje komfortno, 2 sobi, kabinet, kopanlca ln pritikline oddam odras lm. Naslov v cvetličarni Šimenc, Sv. Petra c. 18652-21 3-sobno in 1-sobno stanovanje lepo, oddam z novembrom. Podmtlščakova 7, Bežigrad. 16702-21 2- in 3-sobno stanovanje s kopalnico ln balkonom blizu drame, oddam novembra. Informacije Tobačna ul. 6. 18674-21 Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo. — Parket, elektrika. Poleg pouka: nemščina, francoščina, klavir Cena lelo nizka. Cigoj učiteljica. Gosposka ul. št. MVI. 18774-32 2 dijaka (inji) sprejmem. Krasna »olnčna soba, kopalnica, centralna kurjava, vrt, nemška kon-verzacija. Vestno nadzorstvo, prvovrstna oskrba. — Bližina Trg. akademije in srednje tehnik*. — Mirje, Verstovškova 27. 18131-32 Dijakinjo sprejmem na brezplačno stanovanje, s souporabo kopalnice in klavirja proti inštnikciji za učenko I. r. gimnazije. Na željo tudi hrana. Ponudbe pod šifro »Brezplačno stanovanje« na ogl. odd. Jutra. 18430-28 Dijakinjo sprejmem. Bližina poljanske gimnazije. Strogo nadzorstvo. Pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18*20-28 Dijakinjo sprejmem izredno ugodno. Klavir, nemška konverza-eija. Pišite: Šibenik Ivana Ljubljana, Strossmayerjeva 4/1. 38606-22 Dve dijakinji ali dijaka sprejmem v srednji mesta po ngodni eeni v čieto, zroAno sobo in na prvovrstno hrano. Naslov v vseh posl. Jutra. 18580-22 2 mlajša dijaka ali diiakinji sprejmem v vso oskrbo po zmerni ceni. Vestno nadzorstvo Gosposka ul. 10/1. 18833-38 Opremljeno sobo s pose-b. vhodom oddam za dve osebi. Naslov v vseli posl. Jutra. 18548-28 Opremljeno sobo lepo z eno ali dvema postajama takoj oddam na željo tudi s hrano. Moste Poljska pot 20. 18517-2H Sobo oddam gopo-iu. Naslov * vseh posl. Jutra. 18492-33 2 gospodični poceni sprejmem na stanovanje takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 18622-33 Sobo mirno, lepo, čisto, parket, 6 posebnim vhodom in souporabo kopalnice, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18-00-33 Solnčno sobo prazno oddam gospodu ali gospodični. Stari rg št. 9/IU, 8. Grmov-šek. 18661-23 Lepo sobo z dvema poste Ji vso oskrbo al brez, oddam. Sv. P> tra c. 43, pritličje. 18701-23 Lepo prazno sobo v centru oddam mirni gospodični al gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18698-23 Čisto sobico z dobro domačo hrano, oddam solidnemu gospodu. Naslov v vs h poslovalnicah Ju'-ra. 18705 23 Opremljeno sobo s pos- bnim vhodom, oddam 'akoj boljšemu go-spedu. Dvorakova 3. pritličje. d' sno. 18676-23 Kot sostanovalko sprejmem gospodično, čez dan odsono a 1 dijakinjo. Nasov v vseh posovalnicah Jutra 18637-23 Separirano sobo v sredini m<-s:a. oddam goc-podu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18638-23 Lepo sobo veliko prazno oddam boljši osebi za 300.- Privoz 4./TT. Prnle. 1P779-23 Prijazno sobo oddam gdč. uradnici. Naslov v vse.h posl. Jutra. 38582-23 Sobo s posebnim vhodom oddam takoj z eno ali dvema posteljama. UIic=i na Grad 0. i18563-33 Sostanovalec dobi stanovanje. Poizve se Rimska cesta štv. 1 v pekarni. 18572-33 Lepo solnčno sobo udobno oddam. Slomškova o/n. nad. levo. d8573-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom z 2 posteljama. oddam. — Istotam oddam sobo z eno posteljo .Naskrv: Privoz 14 Prule. 1857.1-33 Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu s 1. septembrom. Poizve se od 9—M in 3—4 v Tavčarjevi ulici .1/1. 18567-33 Enosob. stanovanje z vsemi prtlkllnaml oddam. Zvezna ul. & Moste. 18642-21 Samsko stanovanje lepo, s kopalnico in ostalim komfortom, v novi hiši, oddam. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Mirna oseba«. 18741-31 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši zneeek 17 Din. Štirisobno stanovanje iščem, najrajši na periferiji mesta. — Ponudbe na ogl. odd. Jutna pod »16. september 1936«. 18)05-31 a Stanovanje obstoječe iz sobe, kuhinje in kopalnice ter ev. predsobe iščem za ;1. sept. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1 september«. 18406-šMa Dvosob. stanovanje išče mirna tričlanska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solnčno stanovanje«. 18611-31» Samec državni uradnik išče eno-ali dvosobno stanovanje pod enim ključem v strogem centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam trimesečno naprej«. 18506-21a Dvosob. stanovanje s pritiklinami išče stranka odra770-33 Na stanovanje sprejmem solidnega gospoda ali gospodično. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18609 23 Sobo separirano, eoln-ino. s kopalnico. opremljeno ali prazno, oddam pri Tivoliju. Ogl od ob de-"lavntkih popodne. Až-betova uL l/L 16630-23 Solnčno sobo prrljasno. oddam 1 do 3 osebam, tudi kopa'iiica. Gregorčičeva ulica 7/J3. nadstr., vrata 13. 18617-23 Sobo v sredini mesta, takoj oddam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18616-23 Opremljeno sobo v Dvorakovi ulici, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18731-® Prazno sobo oddam. FrlSkovec 3. 18646-23 Prazno sobo lepo, s tekočo vodo. z balkonom ln strogo se pari ranim vhodom, oddam v novi stavbi. Moč-n i kova 6. 18046-23 Opremljeno sobo s celo oskrbo, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah. Jutra. 18647-23 Sobo ▼ novi stavbi, separtron vhod. souporaba kopalnice. oddam takoj ali pozneje boljši osebi. — Sv. Petra c. 78, levo L 18660-33 Sobo s posebnim vhodom, b dvema posteJjama. oddam tudi za velesejem. Krakovska ll. 18644-23 Opremljeno sobo ali sobico, separ+rano. I uporabo k opata V*. mHsn. Vodovodna e. 5/1. 18717-39 Sobe išče Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Prazno sobo s posebnim vhodom, v MV-žini glav. kolodvora, event. s hrano, iščem. Ponudbe pod »Držav na* na ogl. odd. Jutra. 13680-20» Opremljeno sobo s posebnim vhodom, išče« sanvo za mesec september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba - september«. 18987-33» Opremljeno sobo solnčno, zračno, mira®, strogo separirano, z dijete--ti-čno hrano, iščem za koj. Ponudbe i»a ogl. odd. Jutra pod »8nažno takoj«. 16B83-S8» Konservatorist išče čisto stanovanje z aH brez klavirj«s * o^cr-bo. Cenjene ponudbe sa ogl. odd. Jutra pod »Violina«. 1ISB»-2B» Opremljeno sobo išče mlada dam« v Mariboru. Klavir zaieljen. skupno s hrano in priključkom v famalijo. Dopise 1» oci. odd. Jutra pod »Dobra hrana« 18508-33» Sobo praano, separlran vhod, po možnosti s souporabo kopalnice v centru sta ali bližini kolodvora Išče toženjer. Ponudbe pod »Soliden« na ogl. odd. Jutra. 18449-23» Uradnik Išče sobo za 1. sepc. — Natančne ponudbe pod »Mir« na ogl. ortd. Jutra. 18626-23» Majhno sobo ne prtdrago. v centru mesta pri mirni stranki. hšde gospod za X. sept. Ponudi* na ogl. oddelek »Juitra« pod: »Stalen tn toč on p"®6-ntk«. 18667 23» Sobo prazno aii opremljeno, tudi dve skupaj. Iščem. Ponudbe na ogL od smrtni prevžl*ek proti hranilni knjigi. Ponudbe na ogL odd. Jutra Maribor pod »Ugodno 100«. 18486-1« Otroka sprejmem ▼ oskrbo. Mani ov r ogl. odd. Jutra. 18696-14 ■aSBBBBB Mizarji! Okovje za stavbe tn pohištvo, Idej itd, izberete najceneje, tudi na hranilne knjižice pri »JEKLO« Start trg. nformacije Grafolog, hirosof JS. Sadlncki v Mariboru CprojeaM dnevno: IS; 14—18. K»slov: Maribor, Hotel Z&morc, »oba 36. 18309-91 Preklic plačnik za dol pove, kaJAre bi napravil* moja ir.r.A. Fister Franc, Zalo-fekj. e. 10. 18938-31 Preklie Otžalujem ln prekllea- Jein neresničnosti, s katerimi sem oklevet&l ln rujill domači mir g. Marklzetlja Franca. Zahvaljujem se aa opustitev tožbe. Jesenice, 12. avjjusta 1936, Avgust Stare. 18515-31 Ul Vsaka beseda 2 D ji; davek S Din, ta Šifro ali da arije naslova 5 Din, najmanjši inesei 20 Din. 1 Mlada ločenka ■tirna, simpatična, skrbna, 2 lepo doto, ište znanja ta nov takon z gospodom (loiencomj od 3E2 do 43 let. idravim, mirnim, sigurne eksistence, po možnosti z nekaj premoženja. Prednost Mariborčan. — Neanonimne dopise na ogl. odd- Jutra pati »Besno«. 16706-34 V obupu sama mJada lntellgentka — toralidkinja, ižče v bolesti ali srtaros; 1 osamljenega plemenitega ln-teligenta utehe radi. — Dopise na ogl. odd.. Ju-fcta pod »Nežnost«. 18463-24 Iščem prijateljico ki ni zadovoljna v zakonu, čedne, srednje močne postave, stara do SO let. če je mogoče, go-etllničarka. Ponudbe s sliko, ki se vrne ln s po nim naslovom. ker Eicer ne odgovorim, strogo tajno na og!. odd. «Ju:ra pod »Avgust 117«. 18462-24 BnrschI dvigoRa ptsnv« pod »Bor schU t ogl. odd. Jutra. — M Idi. 16740-»! nitve Vsaka beceda S Din; davek 3 Din, za Šifro aii dajanj« naslova 6 Din, aajmanjSl znesek SO Din. Maloposestnik dobro situiran, v mesta, zaradi voj. posledic že 30 let ločen (osamljen), 601etni invalid, želi znanja (v sv-ti» skupnega gospodinjstva), s starejšo pošteno žensko, tmožno prispevati četrtino izdatkov in po m 7r.0Ft! veščo domače goriške kuhinj«. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Miroljubnost«. 16954-35 Gospod trradnOc, v lepi stalni rinž-bi star SI. let neomadeže-vane preteklosti, ter lepega in mirnega značaja se želi poročiti. Poroči takoj gospodično, v starosti od 20 do 33 let, ki ima isto tako stalno službo, ali P® knko drugo premoženje, da si čimprej pomoreva k lastni strehi. Gospodična, ki se čuti osamljena in hrepeni po ljubezni naj pošlje svojo ponudbo z opisom na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Miren in čed*>n«. 18495-35 Vdove« s penzljo ln hišo pr; Trstu, želi »poznati vdovo 50—60 let, » premoženjem ali pen-zijo. Dopise pod »Lepa — srednje velika* na ogl. odd. Jutra. - 16387-25 Osamljen gospod s premoženjem, išče nad 40 let staro gospodinjo s posestvom ali z nad 30.000 Din. Dopise: Rabeljčja vas 30, Ptuj. 18350-25 Mojster - industrijalec z večjim premoženjem, želi poročiti gospodično 30—40 let s: aro, trgovsko naobraženo s primernim premoženjem. Besne dopise s sliko poslati na ogl. odd. Jutra pod »Za-dovoljnost 5375«. 18610-25 Bogato (Sekte poroči iateligent t lepi državni službi. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Udobno življeoje<- 18631-ffi Posestnik in trgovec 40 le« star, Brednj«, močne postave želi tajno ali ženitbeno poznanstvo z neodvisno premožno damo močnejSe postave. Prijazne re6ne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tiha »reča. 18520® Vdova srednjih let, dobro srtntra-na, želi poznanstva t (kž. uradnikom, starim 40—60 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Benečanka«. 18701-25 Simpatična gospodična srednjih let, z mnogo topline arca ln idealne nežne duže, poročena ln osamljena, z nekaj prihrankov, Išče znanstvo boljšega gospoda z gotovo eksistenco, strogo značajnega, resnega, ne izpod 38 let. kateri zna ceniti verno ln dobro ženo. Besne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirni dom 40«. 18575-25 Pekovski mojster in posestnik, dobro al tulran. bi takoj poročil starejšo premožno damo. gospodično ali vdovo. — Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Srečen dom«. 18491-25 Zenitov Katera čedna gospodična ali gospa bi bila 50-let. samcu dobra ln zvesta žena. Imeti mora posestvo ali saj lepo obrt. ako tudi zadolženo. — Diskretnost častna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečo si želim«. 18471-25 Trgovec s 150.000 Din, želi »poznati trgovsko naobra-ženko do 30 let. boljših staršev, čiste preteklosti s primerno doto. — Dopise s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Diskreclja 888«. 18519-25 Lepo sobo • posebnim vbodom, oddam takoj. JegKčeva e. &. 16766-<23 Gospodična t aekaj premoženja žeB znanja i resnim gospodom. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Tujka«. 3670(2-26 Beeed* 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje • islova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lahka LETNA OBLAČILA buret, kaša 1 i s t e r i. t. d. v odlični izdelavi si nabavite najceneje pri PRESKERJU, SV. PETRA C. 14, X Premog „Stanovske* 5000 kal. Din 350 drva suha rezana Din 240 za 1000 kg niudi RESMAN LOJZE Borštnikov trg telef. S3-53 TELEFON 25—57 Za poletje ln vroče dneve Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni »Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov, tou-ringov ln cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, deftve (Dirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. — Vzorci brezplačno. »K O S M O S«, raz-pošiljalnica ostankov, Maribor, Dvofakova cesta št. 1. KLI SEJE ENO . VECBABVM JtlOOGRAflKA smm NASIM3 INSERIRAJ V »JUTRU"! od st 2405—00 NAŠI TELOVADNI ČEVLJI . . • so najlažji, najtrpežnejši in najbolj udobni čevlji za telovadbo kakor tudi za vse vrste lahke atletike in športa. Prilegajo se tesno po nogi tako, da se jih na nogi sploh ne občuti. Neobhodno potrebne vsakemu športistu, telovadcu in šolski deci. od St. 30—35 2403—00 kranjske dežele... Lepi št, Janž na Dolenjskem je dobil za vodovodom še elektriko — Prihodnje leto zgradijo bazen St. Janž, avgusta 2e pred vojno Je bfl znan St Janž na Dolenjskem kot priljubljena izletniška točka-V poletnih mesecih in na jesen eo zahajali k nam mnogi letoviščarji. Med najbolj vztrajnimi stalnimi obiskovalci Št. JJanža je bil dr. Janez Evangelist Krek, ki je krstil St. Janž za >pušeljc kranjske dežele«. Da naš kraj civiliziramo, smo zgradili po zaslugi župana g. Majcna vodovod. Zdaj pa smo dobili po lOletnem prizadevanju se elektriiko. Nedavno nedeljo smo slovesno prvič prižgali žarnice. Ob tej priliki so poskrbeli naši gasilci za lepo prireditev. V našo sredo so prišli mnogi gostje s predstavniki oMastev in zastopniki Kranjskih deželnih elektraren. Začasno bomo dobivali tok 3000 voltov iz Jakilove elektrarne v Krmelju- Iz Krmelja so ga pričeli oddajati aprila tudi Dukičevemu podjetju, ki gradi novo železniško progo iz Št. Janža proti Sevnici, ter Sevnici in Boštanju. Vsa napeljava v >na-fera okolišu je veljala okrog 200.000 Din. Tukajšnji interesentje so morali prevzeti 60.000 Din, kar se je plačalo s prispevki iz 300% naklad na neposredne davke, ostalo pa smo poračunali z dobavo kostanjevih drogov za napeljavo in z vožnjami. Elektrifikacija Dolenjske 6eveda še ni zaključena. Nadaljnja proga vodi od nas proti Trebnjemu in na Grosuplje, odkoder je že speljana velenjska elektrika Tudi naš Vod se bo potem priključil na žice iz Vele- nja. Hvaležni smo vsem, ki bo se za nas pobrigali. Zastopnikom KDE, županu Maj-cnu, članom gradbenega odbora g. Zupanu, Repovžu, Černilcu in drugim, ki so storili mnogo potov in imeli mnogo dela, da eo dosegli elektrifikacijo. Kako naj povzdignemo St. Janž na stopnjo večjega letoviščarekega kraja? Pričakujemo od tujskega prometa povečanih dohodkov za občino in tudi za ves okoliš. Zato je nujno potrebno, da nudimo letoviščar. jem kopališče v bližini. Topel potoček imamo tilk vasi, zgraditi bi bilo treba bazen. Pozanimali se bomo pri strokovnjakih, ki nam lodo vse lepo napravili. Tujcev potem nam ne bo manjkalo. Saj imamo tudi mnogo domačinov, ki so raztreseni po različnih krajih Jugoslavije, pa ee bodo vrnili na poletje radi k nam. če jim bomo nudili razen znanih cenenih in prvovrstnih dobrot z naših vrtov in sadovnjakov (še najbolj pa z naših vinskih goric) tudi osvežila v bazenu. St. Janž je s svojo okolico v pričakovanju plodne jeseni, najbolj pa nas navdaja veselje, kadar stopamo ob naših trsih in zremo v vinske jagode, ki se že lepo mehčajo. Zadovoljni pa so seveda le tisti, ki so dovolj zgodaj škropili proti peronospori in ostalim boleznim. Tudi tod je deževje v vinogradih mnogo 'škodovalo. Toda obupno pa stanje vendarle ni, in naj se nikdo ne ustraši, če je k nam namenjen na majoliko dobre, krepilne pijače. Stavka lesnih delavcev Skctfja Loka, 14. avgusta. Prt lesnem podjetju Franca Dolenca * Škofji Loki je v Četrtek izbruhnila etavtka vsega delavstva, zaposlenega na Trati in v Preddvoru. Stavka je izbruhnila povsem nenadoma ob 4. popoldne. Podjetje ima zaposlenih 42 del., a je pred dvema, tednoma 18 delavcem odpovedalo •zaradi pomanjkanja dela. Teh 18 delavcev je bilo zaposlenih pri sezijskem deto in dfrunafa&t veCe&ejem 6. do 12. septembra 1936. Tehnični in kmetijski sejem do 13. IX. VELIKI TRG SKEDNJE EVROPE Razstavljalci in 18 držav. Nakupovale! iz 70 dežel Posebne razstave Britske Indije, Francije, Holandije, Italije in Madžarske. Brez vizuma! S sejmsko legitimacijo in potnim listom prost prehod meje v Avstrijo. Madžarski prehodni vizum se bo izdajal na predložitev sejmske legitimacije na meji — Znatne vozne olajšave na jugoslovenskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju, kakor tudi v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske legitimacije (po Din 50.—) se dobe pri Wiener Messe — Akt. Ges. Wien VII in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Tyrševa cesta 31. % Zveza za tujski promet v ' Sloveniji (»Putnik«), Tyrše-F va cesta 1. -« Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), podružnica v Mikličevem hotelu, nasproti glavni postaji. sicer prt obdelavi bukovih dog. Kakor pojasnjuje podjetje, eo biil tedaj sprejeti izrecno pod pogojem za dobo dela. Ved pt kair vrsrtili procesi prati slovenskim fantom, ki so bežaili čez mejo brez potnega lista ali obmejne izkaznice. Naravnost dramatična je bila aretacija Antona Šabca, ki se je že pred leti izselil v inozemstvo, kjer je našel tudi delo rn kruh. Pred 2 mesecema je prišel na mejo in po naključju zašel čez njo. Tik ob maji je naletel na skupino ljudi in se z njimi nekaj pomenkoval, ko sta se jim približala dva obmejna imHonnka. Z vso naglico jo je ubral proti 100 «n oddaljeni meji, a žc se je spodiak-nil ob korenini neke smreke in padel- MafličniiToa sta ga dohiltela in končno kljub hudemu odporu obvladala ter ukleraila. Te dni se je vršil proces protfi njemu pred tržaškim soefiščem. Obtožili so ga celo, da je hotel miličnika podkupiti, da bi ga pustila nazaj čez mejo. Državni pravdni k je zahteval zanj 2 leti in 7 mesecev zapora, sodišče pa je vpoštevalo neke oflatj-ševtalne okolšSine in ga obsodilo na 1 leto in tri mesece zapora. Nekoliko bolj komplicirana je b3a obtožba 29-letnega Franceta Sabotiča «z Bre-gmja, ki bi naj bi'l odnesel iz Skladišča 23. infant©rajskega polka dve skrinjica z 8300 lir v gotovini im v vrednostnih papirjih ter nato skušal zbežati čez mejo, a je bil baš na meji aretiran Izkazalo se je pa, da je obe stkrninjici kirprfi za mal denar od nekega neznanca. Vendar je bil obsojen na 1 lelto in 8 mesecev zapora ter 4400 Inr denarne kazni in plačilo vseh sodnih stroškov. Končno so MM prete&fti četrtek »a«Kji običajnega bega v konrttrmaciji obsojena 27-letni France Fornazariž iz Staire gore pri Gorici na 4 mesece zapor® in 3000 Rt denarne kaznn, 25-letnd France Šušteršič iz Oslov j a na 3 mesece in 3000 fe. 21-let ni Vladimir Mavrič iz Vrtofbe na 3 mesece in 1000 lir ter 30-letm Emilija Žnidar. šičeva iz Gorice na 4 mesece zapora in 3000 lir denarne kazni Drobne novice Napad na letalskega častnika. Blažu Mirna sta dva neznanca v noči od zadnjega petka na soboto napadla letalskega po-ločnika Antona Allievtija, ki se je s svojim a^ilcm)obi'liom vračal dz Trsta na bližnje letališče. Napadalca sta ustavila avto, ranila poročnika in mu odvzela 200 lir ter eikitfa-ko z dokumenti. Kakor pravijo Usta, je bil ponočmik v Sesljanu in je imel pri sebi le osebne dokumente. Za napadalcema ni sledu. Istrski kmetje eo bili tudi lotos hudo oškodovani zairadS toče in drugih vremenskih nezgod. Skoda gre v stotasoče. Kaikor poročajo listi, je sedaj vlada nakazala 14.000 lir podpore posestnikom v občinah Buzetu, Roču in Ornem vrhu- Za novega župnika pri Sv. Jafcobu v Trstu je bil imenovan Tržačan dr. Anton Malabotti (prej Malabotič). Doslsj je opravljal to slovensko župnijo g. Omerza. V nedeljjo so novega župnika ustoličili. Fašistična organizacija v kanalski občini, iki obsega poleg Kanala še 9 okrajev, šteje sedaj 95 članov in 56 članic. V priključenem odiseku »mladih fašistov«, so zaradi i splošnih obveznih predvojiaških valj včlanjeni vsi fantje od IS. do 20 leta starosti, v »Balilli« pa vsa šolska deca. »Mladih Italijank« je 24, »Dopolavoro«, pa 31 e* je 186 članov, med njima vse omenjene odn-asle fašiste. Blizu Ajdovščine ie utomij ▼ Vipwvi 24-ietni Ivan Krašna. Fant se je kopal. Neredoma mu je postalo slabo in je omahnil v vodo. Njegovo truplo so kmalu petem našli na nasprotnem bregu vode. Prj Podkfaiu se je ponesrečil narednik motoenklist Lazzaro od 11- avtocentra. Vojaško poveiljstvo ga je poslalo iz Gorice v Postojno. Motorno kolo se mu je med potjo na nekem ovinku pokvarilo in prevrnilo. Narednik je dobil hude po§kodbe, ki jim je naslednjega dne podlegel. Dva požara. V Sabtiah pri Sv. Križu na Vipavskem je pred dnevi pogorel dom Rudolfa Severja. Lastnica hiše Marija No- vakova iz Trato je oškodovana na 10-000 Mr. V stari gori pri Gorici pa je požar pretekS teden hudo poškodoval hišo po_ sestoice Marije Pavšičeve, kri jc oškodovana za 5000 lir. Na progi Pobrdo — Gorica je v bližini Grahovega padel rt vlaka Drago Sbort. Njegovi starši, ki so bili ž njim v vlaku, bo sicer takoj alarmirali železničarje, ki go vlak ustavili, toda dečka bo našli poleg proge že umirajočega. Z istim vlakom bo ga prepeljali v Gorico, kjer je bil takoj oddan v bodnišnico. Zdravniki imajo malo upanja, da bi msu rešili življenje. Demonstracija. Kakor poroča »Gazaetti-no«, se je pripetil v St. Vidu nad Vipavo v nedeljo 19. t m. razburljiv incident. V St Vidu «e je tedaj mudil goriški nadškof Maigotti, ki je imel v župmi cerkvi tudi pridigo, a y italijanščini. Nenadoma ga je prekinila 35-letna Bitežnik, hči šentviškega cerftovnika in pričela glasno protestirati proti italijanski pridigi. K njej »o takoj pristopili fašieti in karabinjerji ter jo s silo odvedli iz cerkve. Prepeljana je bila v zapore ter bo postavljena pred sodišče. Iz življenja na deželi VELENJE. Direktor tukajšnjega rudnika ing. Cučak je Ml premeščen v Lu-bijo in vodstvo prevzame novi direktor g-inž. Kralj Ivan, ki je bil doslej direktor državne železarne v Varešu. — Poverjenik Vodnikove družbe opozarja ljubitelje lepih knjig, naj se čim prej javijo zaradi pravočasnega naročila. PODKOREN. Zadnjo nedeljo so gasilci slovesno razvili zastavo, ki so jo darovali domači fantje. Prejšnji večer se je vršila podoknica kumici ge. Mili Hlavovi združena z taklado. Med baklami in lampijončki in ob zvokih poskočne koračnice se je vil sprevod skozi vas pred vilo Milano, kjer je domači pevsiki zbor prav dobro zapel nekaj pesmi. V nedeljo so združene gasilske čete iz Kranjske gore. Rateč in Podkorena, na čelu jim gasilsika godba z Gorij pri Bledu, pričakale goste na postaji. Kot prvi je izstopil posebni odposlanec dvora major g. Dežman, nato pa zastopnik gasilske zveze g. Ivan Rus in ostali delegati raznih gasilskih čet, izmed katerih sta bili dobro zastopani četa iz Dovjega, ki je prišla s praporom in četa Kranjske industrijske družbe z Jesenic. Na slavnostnem prostoru je vse prisotne pozdravil -v imenu predsednika tajnik Fric Rasinger, nato pa so fantje v narodnih nošah predali predsedniku še zagrnjeno zastavo. Ko je zastavo odposlanec dvora razvil in je godba intonirala državno himno, se je marsikateremu vaškemu očan-cu orosilo oko spričo svečanega prizora. Blagoslovitev zastave je morala izoslati, ker bi se sicer ne smela vršiti popoldne veselica. Vsakdo, ki pozna našega preprostega kmeta ve, da njegovo naravno, nepokvarjeno veselje pride do izraza najbolj ob zvokih harmonike in basa in ob polki in drugih plesih. Tega si naš kmet nikdar ne bo dal vzeti. Pri prisrčnem govoru g. Rusa se je pričelo zabijanje spominskih žebljev. Prvi je bil zabit žebelj Nj. Vis. kraljeviča To-mislava, ki je izdelan v obliki grba s kraljevo ikrono. Temu so sledili vsi ostali žebljički 88 po številu, jasen dokaz simpatij, ki jih nživa četa. Kljub velikemu številu žebljev in oseb, ki so lastnoročno zabijale žeblje, je v poldrugi uri že plapolala v de-fileju nova zasiava. Popoldne je bil na ve-seličnem prostoru koncert godbe z Gori;, nato pa veselica, ki je trajala pozno v noč. Podkorenska četa 6e je ustanovila L 1908. Zgradila si je dom in nabavila v teku časa kar tri brizgalne, med njimi eno motorno. Zdaj ima prapor, aktualno je še vprašanje razširitve doma, ki je že zdavnaj pretesen. Glavna zasluga za delavnost čete gre predsedniku Janezu Petrašu. ki že od ustanovitve nosi na sebi breme načelnika in ki kljub svojim sedmim križem vrši neumorno naporno službo. Zastavo in vsa pasarpka dela je izvršila domača tvrdka Josip Hafner iz Ljubljane. Naznanjam, da sem na novo otvoril svojo pleskarsko in soboslikarsko obrt ter se priporočam cenjenemu občinstvu. Za točno in solidno delo jamčim. VRBINC IVAN stavbeno in pohištveno pleskarstvo, ličarstvo in soboslikarstvo. KOLODVORSKA ULICA 23. Trajen ln močan čevelj iz močnega usnja z gumijastim podplatom. Od št. 30—34 Din 39.—, od št. 35—38 Din 45.— Zelo priljubljen in največ zahtevan otroški čevelj iz finega telečjega boksa z močnim usnjenim podplatom. Št. 30—34 Din 69.—, št. 35—38 Din 79.— 3702-OSOOO Visoki čevlji iz močne kravine z neraztrgljivim in nepremočljivim gumijastim podplatom. Od št. 30—34 Din 45.—, od št. 35—38 Din 49 — Najpripravnejši dekliški čevlji iz boksa s špango in močnim usnjenim podplatom. t>062-"(V722 Vzdržljivi in čvrsti in poleg tega lahki visoki čevlji za dečke iz rjavega boksa z močnim usnjenim podplatom. Od št. 30—34 Din 79.—, od št. 35—38 ggj Din 89.— ZNIŽANE CENE Din 50.— do 55.— za stanovanje, prvovrstno hrano in zdraviliške takse OD 20. AVGUSTA NAPREJ. Prospekte pošiljamo brezplačno. HOTEL VILA LUCIJA, Aleksandrovo, otok Krk za premogovnik z večletno prakso se išče. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«. -V-4 ■■... / . \ _ ... Ifct NAJPOPOLNEJŠA meenejifc 1 KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ Največja domača razpošiljalna tvrdka IZDELOVANJE GLASBIL IN GLASBENIH PRITEKLIN ZAGREB,Tfikolitoau3.10/cr Violine«.... od bin ?1?navzgopI Havajske kitare^ 'Kitare__- -148,- - I. k^roUo* i Mandolina,- • 98,- • fe?® Harmonike-- rO.- » § najceneje. ] ZBHT-EVR3TE dft" CENIK Hišo z gospodarskim poslopjem v industrijskem kraju, pripravno za vsako obrt, proda POGAČAH — Kamnik, Drav. ban. Iščemo odkritja nahajališč mineralij in rudnin Podrobne ponudbe pod šifro »Internationa les Kapital 336« na G. A. G., Wien I. Schulerstrasse 11. NOVOST! Kompletna politirana gladka spalnica iz trdega lesa Din 4.500. samo pri NOVAK, Maribor Vetrinjska 7 Koroška c. 8. MLINARJI, ZADRUGE, KMETOVALCI. Da ob koncu sezone popolnoma izprazni zalogo konfekcije damske poletne obleke . od 58.— naprej športne triko in cefirbluze od 38.— napre, Športna krila.....od 48.— naprej Za jesenske dneve priporoča veliko zalogo dežnih plaščev, hubertusov in trenčkoatov po jako znižanih cenah tvrdka F« L Gorie&r9 L jisbljana Sv. Petra eesta 29 VEČJA PARTIJA PIVSKIH KLETNIH SODOV, ZELO PRIKLADNIH ZA PREDELAVO V VINSKE SODE SE UGODNO PRODA. PONUDBE NA ALOMA COMPANY D. Z O. Z., LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA 2/1. LOLITNI TLA za trgovske lokale, šole, bolnice itd., za kuhinje, kopalnice je edino primeren. Že pred 35 leti se je uveljavil. Izvršuje ga LJUBLJANA, Tjrševa 36, tel. 27-16 lahko najdejo vsako nianso barve, ki odgovarja njihovemu teintu, v odličnem KALODERMA-PUDRU, ki je sestavljen z ozirom na nežno žensko kožo. KALODERMA-PUDER je fino in diskretno parfumiran, toda koža pri tem vendar ne izgleda, da je »napudrana«. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Za poletne mesece priporočamo barvo BRUNE CLAIRE, ki prekriva vse znake na licih. Mla jši in starejši MOŠKI ees,°bo,nWo" SPOLIH SLABOSTI (impotenci) izmučenosti, seksualni razdraženosti in nesigurnosti, duševni depresiji in oslabelih živcih. — Poizkusite organski preparat VIRILINETS ki deluje ojačeno. škatla z 20 tabletami Din 64.—; z 40 tabletami 97.— Din; s 100 tabletami 203.— Din. Dobiva se v lekarnah. Po poštnem povzetju pa diskretno razpošilja lekarna S. Mittelbach, Zagreb, Jela-čičev trg 2 a. — Proizvod farmacijske tovarne dr. Richard Weiss, Berlin. Jn^enVaife v „$utru"f NIZKE CENE dvokoles, otroških-igrač-nih-invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, šivalnih strojev. Cenik franko »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4 Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta štev. 26 Aam&stojnega eepijarsdega modeCirja ki pozna vsa dela pri izdelavi modelov in šablon, išče tovarna čevljev. Ponudbe pod št, 44&OZ na Publicitas d., d,9 Zagreb, Uica 9. Ogl. reg. pod S. br. 10/12969—35 ZAHVALA Vsem, ki ste izkazali kakorkoli pozornost, poklonili vence in cvetje, ter spremili na zadnji poti mojega ljubega brata, gospoda JOŠKOTA KOROŠCA KNJIGOVODJO V POKOJU izrekam tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo. V CELJU, dne 13. avgusta 1936. Žalujoča: ROZI KOROŠEC, sestra, poštna urad. v pok. Novost: patentni IRUS mlini za šrotanje in za mletje moke. Z njimi lahko čistite žita, meljete vse vrste žitnih zrn v poljubno fino moko in gris. Tek na krog-ljičnih ležiščih je lahek in tih. Mlini zavzemajo le malo prostora. Posnemalnike »TITANIA« dobite že od 750 Din naprej. Irus tovarne. Nemčija. Samoprodajalec za Jugoslavijo TURNŠEK ŠTEFAN — Ljubljana, Mirje 15, p. predal 86. Mlini bodo razstavljeni na ljubljanskem jesenskem velesejmu. AVTOMOBILOV na všem svetu vozijo s (felMpioii Glavno zastopstvo in skladišče ROBERT WEINBERGER, ZAGREB Gunduličeva ulica 16 VIŠEK UŽITKA | PAT. PEN D. nudi samobrivcem novi, nedosegljivi, dvojnopoševni brivni aparat Ob vsaki priliki -se spomnite da m »Jutrovi* .Mali ogiasi* > Sloveniji najuspešnejša, Daj-cenejša Id najhitrejša posredovalnica ma sluibe vseh vrat za prodajo tn nakop ntb stvari ca nepremičnine, lokale, podjetja, kapital, ie-nitr« in sa tn drago n F AS AN" s poševnimi grabi Ji camL UporaMpv za vsako britvico. Brije gladko in polzi brezčutno po koži v vaše največje zadovoljstvo. Neločljive s »Fasan« aparatom so »Fasan« rje proste britvice. Poskusite oboje in ne ločite se več od njih! Glavno zastopstvo za Slovenijo F. Tomaschitz, Maribor Slovenska ulica 5. Zahtevajte ga po vseh specijaMh trgovinah ali pa pri zastopniku A. HOČEVARJU, Ljubljana, Beethovnova ul. 14fL IIAI^IISCA rL07||>IU ».». SHSAC Dnevna brza parobrodna zveza ts Sušaka r Dalmacijo in obratno s odhodom iz Sušaka ob 16- urL Dnevne redne parobrodr* zveze r vseh smereh in vse kopališki tn Vtoviška kraje jugoslovenske obale. Prijeta« turistična potovanja v Dalmacijo, nadalje v Dalmacijo m Grško vključ-oo vožnjo, hrano in posteljo po zmernih cenah. Dvakrat tedensko brze proge lz Benetk v Dalmacijo in obratno. Redna parobrodna zveza za potniški to tovorni promet iz Sušaka Trsta ta Benetk ▼ Dalmacijo, Albanijo ta Grško. Prvovrstni pamiki —« dobra kuhinja in postrežba ZAHTEVAJTE PROSPEKTE?! Pojasnila daje direkcija na Sušaku, njene agencije, vsi uradi Potnika In družbe Wasrons-Litš-Cook ŠPEDICIJA TURK PREVZEMA LJUBLJANA OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon interurban 24-59. Vilharjeva C. 33 (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v LJubljani in izven LJubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi a tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon interurban 21-57. Masarykova e. 9 nasproti tov. kolodvora) JESENSKI IIPSKI VELHEJI 1i od 30. avgusta do S. septembra 60% popusta na nemSkih državnih železnicah* po železnicah drugih držav znatne olajšave. Vse informacije daje častni zastopnik: Ing. G. Tonnies — LJubljana ryrševa e. 33, Telefon 2762, in Zvanični biro Lajpciškog Sajma, Beograd, Knez Mihajlovn 38. NARODNA TIISIKARNA IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA LEPO IN OKUSNO Urejuje Davorin Ravljen, ** izdaja m konzorcij »Jutra« Adott Rftmikar« — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prane Jezeršek. — Za inaeratnl det Ja odgovoren Alojs Novak. — Vs» t LJubljani.