I
GOSPODARSTVO
LETO XV Š LEV. 382
CENA LIR 30
POŠT. PLAČ. V GOT.
TOREK, 4. JULIJA 1961
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
Z veleaejemsko prilogo „Jugoslovan v Italiji11
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
RSZ1/0J POMORSTVA DOMA I IVINA TILOM
Genova takoj za Marseillom
Po svojem prometu je Genova danes drugo največje pristanišče ob Sredozemskem morju, to je takoj za Marseil-lem. Blizu Genove se v zadnjih letih razvija naglo tudi Savona. Lani je promet v Genovi dosegel vrhunec z 20 milijoni 646.000 tonami, medtem ko jc Promet Marseilla znašal 23,943.000 ton Savona je dosegla 5,510.000 ton prometa ,to je več kakor Trst (5,081.000 ton).
Ll' V La Speziji je znašal promet 5,528.000, v Livornu 5,604.000 in v Benetkah 9 milijonov 506.000 ton.
Med evropskimi pristanišči je Genova na petem mestu, in sicer za Rotterdamom, Antvverpnom, Hamburgom in Marseillom; Gand, Bremen in Le II a-vre zaostajajo po prometu za Genovo. Kako naglo se je razvila Genova, vidimo že. po tem, da je promet v tem Pristanišču leta 1954 prvič presegel 10 milijonov ton.
Še nekaj podatkov o odhodih ladij iz Genove. V marcu tega leta je 73 ladij odplulo proti vzhodnim sredozemskim pristaniščem, 46 proti zahodnim, k> proti severnoevropskim, 23 proti Afriki, 85 proti Severni in Južni Ame,-
•....................
Trst med Rimom in Beogradom
Italijanski zunanji minister Antonio Segni je zadnje tri dni preteklega tedna vrnil obisk jugoslovanskemu zunanjemu ministru Popoviču. Iz komentarjev italijanskega tiska, pa tudi iz samega uradnega poročila o razgovorih odseva optimizem, to je prepričanje, da so razgovori potekli ugodno in da je upravičeno upanje, da so dani Pogoji za še nadaljnjo poglobitev sodelovanja.
Že uradno poročilo, ki je precej oblino in stvarno, torej ne samo- golo diplomatično, dokazuje, da ni šlo morda samo za formalno vrnitev obiska in kidi ne za golo izmenjavo mnenj. Poleg vsega je to prvi obisk italijanskega zunanjega ministra v Jugoslaviji po v°jni. Obe. državi imata prav gotovo določene skupne koristi — kaže da nemirno gospodarske narave, katerim je dla med razgovori posvečena še posebna pozornost. Sodeč po pisanju turin-ske »Stampc«, je v Rimu prodrlo prepričanje, da tudi politične koristi nasujejo Italiji sodelovanje z državo, Ki je po vojni zaigrala važno mednarodno vlogo in si je prav v zadnjem času še utrdila svoj mednarodni ugled, ro dvoma, da pomeni sklicanje velike Mednarodne konference držav izven Makov (med temi tudi Indije), ki bo $ePtembra v Beogradu, viden uspeh jugoslovanske zunanje politike. »Italija mora računati z zunanjo politiko so-Sedne države, — piše la Stampa — ki ll-"ži za moralnim vodstvom obširnega Področja nevtralnih držav, za katere Se čedalje bolj zanimamo.« Predstavna Italije je sprejel tudi predsednik 'to, čeprav je komaj prebolel vnetje Mandeljnov. Dopisnik milanskega ča-s°Pisa »Corriere della Sera« ne prikri-l'a zadovoljstva Italijanov, da je prišlo tega sprejema na Brionih.
Iz uradnega poročila je razvidno, da
0	v Beogradu razpravljali tudi o vpra-Sjih splošne mednarodne narave. Poučilo pravi, da prav jugoslovansko-[lulijanski odnosi dokazujejo, da razli-
v socialni in politični ureditvi ne Podstavljajo ovire za učinkovito so-clovanje. Vse države, velike in maj-'Uc, naj si prizadevajo, da se najde P°t k miroljubni ureditvi spornih mednarodnih vprašanj v skladu z načeli ŽN; obe državi sta za splošno razo-r°žitev. Pozdravljata tudi vstop novih ^odvisnih držav na mednarodni oder, 'l0ve države je treba gospodarsko podreti. Oba zunanja ministra sta izrazi-'* svoje zadovoljstvo zaradi ugodnih P°spodarsl<ih odnosov in trgovinske Menjave. Da bi se čimprej izkoristile q"Ue možnosti za širšo trgovinsko izmenjavo, je treba pohiteti s sestavo "uvih trgovinskih sporazumov. Obnc-, Q se je tudi industrijsko in tehnično ^rokovno) sodelovanje; dane so torij širše možnosti za. nadaljnje gospo-':|rsko sodelovanje. Na področju kultnega sodelovanja so ugotovili nene-;en napredek. S posebnim zadovoljim so ugotovili, da se obmejni .pro-'Pet razvija ugodno. »Ob proučevanju ri'Ugih dvostranskih vprašanj, vključ-'istih, ki zadevajo obe manjšini,« na-
1	Mjuje poročilo, »sta ministra ugotovi-a‘ da je bil dosežen napredek in sta p sporazumela o potrebi, da pride do ri(lovoljivih rešitev za obe strani. Mi-^'ra sta izrazila prepričanje, da mo-
biti manjšine činitelj zbližanja in isebojnega razumevanja.« t .Me vemo, koliko drži trditev dopisna »Corriere della Sera«, objavljena Fed uradnim poročilom, da ne bo "hiteč Italija priznala Slovencem no-v1*' pravic, oziroma izvedla to, glede ^®ar se je že obvezala, dokler ne do-Ae italijanska manjšina v Jugoslavi-j1.,'stega položaja kakor Slovenci v Itaji*- Zanimivo je vsekakor, da jc s potisno gesto odpravil slovenske župane lfedsednik Fanfani med svojim obilni v Trstu.
MNENJE V TRŽAŠKIH GOSPODARSKIH KROGIH
^ tržaških gospodarskih krogih so z adovoljstvom ugotovili, da so prav gozdarska vprašanja in zlasti vpraša-
nja
ob,
obnove trgovinske pogodbe med . .rina državama bila predmet beograj-](UK razgovorov in da uradno poroči-Ž posebej naglasa, da se mora čim-i eJ doseči trgovinski sporazum. V tu-Aisnjih poslovnih krogih se zavedajo, |ril bi odlašanje v tem pogledu lahko .'Uročilo nevarne motnje v trgovin-. j izmenjavi, kar bi seveda močno P'zadelo predvsem Trst, ki se čeda-,1° bolj naslanja na trgovino z Jugovo.
riki, 46 proti Aziji skozi Sueški prekop in 7 proti Avstraliji.
PROMET V ITALIJANSKIH PRISTANIŠČIH IN NA REKI
Podatki o blagovnem prometu čez najrazličnejša italijanska pristanišča v zadnjih letih kažejo, da so Genova, Benetke in Neapelj zabeležili velik napredek, medtem ko je Trst nazadoval in je v lanskem letu zabeležil manjši
promet raženj	kakor leta 1957. v tisočih ton:		Podatki	so iz-
Leto	Genova	Neapelj	Benetke	Trst
1957	16.357	8.451	8.019	5.138
1958	15.900	9.101	8.392	4.445
1959	16.634	9.808	8.690	4.141
1960	20.646	10.847	9.506	5.066
V razdobju 1957/60 se j c promet v Genovi dvignil za 20,2%, v Neaplju celo za 28,4%, v Benetkah za 18,5%, v Trstu pa je nazadoval, in sicer za 1,4%. Zaradi primerjave naj še omenimo, da je promet čez Reko znašal leta 1959 3,964.721 ton, lansko leto pa je že presegel 4 milijone ton (4,054.700 ton). Pred drugo svetovno vojno je promet na Reki dosegel le nekaj čez 2 milijona ton blaga.
BLAGOVNI PROMET ČEZ NEKATERA EVROPSKA PRISTANIŠČA (v milijonih ton)
	1955	1960 Napre-	
		dek %	
Rotterdam	64,60	81,00	25,40
Antwerp	32,00	38,60	14,40
Hamburg	24,50	30,80	25,70
Marsej	19,40	23,90	23,50
Genova	12,10	20,80	70,20
MANJ PROMETA V		TRŽAŠKEM	
PRISTANIŠČU.	Pomorski	promet	v tr-
žaških Javnih skladiščih je znašal meseca maja 207.000 ton, to je 42.000 manj kakor lani v istem mesecu. V prvih petih mesecih je šlo skozi Javna skladišča 948.000 ton blaga, lo je 10% manj kakor v istem razdobju lanskega leta (1,052.000 ton).
TRANZIT ČEZ REKO POVEČAN
V prvih treh mesecih tega leta je tranzit tujega blaga čez reško pristanišče dosegel 398.000 ton ter je bil za
61.000	večji kakor lansko leto v istem času. Avstrijski tranzit je doseg T 165 tisoč ton, češkoslovaški 141.000 in madžarski nekaj nad 50.000 ton. Tranzit češkoslovaškega blaga je bil za 45.000 ton večji, madžarskega pa za 32.000 ton.
Čez polovico ladjevja v zasebnih rokah
Te dni jc bil v Rimu občni zbor Zveze italijanskih neodvisnih brodarjev. Teh je v Italiji 229. Skupno razpolagajo s 55% italijanskega trgovinskega ladjevja, in sicer s 1268 plovili za skupnih 2,706.075 registrskih ton. Predsednik dr. Costa je v svojem govoru naglasil, da je Vlada že marsikaj storila v prid ladjevju, in sicer zlasti z zadnjim zakonom (št. 522), ki predvideva podeljevanje državnih posojil proti o-b res tim 3,5% za gradnjo novih ladij za dobo 15 ‘let in do polovice vrednosti novih ladij. Kljub temu, je nadaljeval predsednik, ni mogoče trditi, da se bo italijansko brodarstvo moglo rešiti iz sedanjega zastoja, in sicer zaradi tega, ker postajajo tuje mornarice vsak dan močnejše in sodobnejše ob vsestranski podpori posameznih vlad. I-talijanska vlada ne more prispevati za neodvisno mornarico več kakor že prispeva, zato ne bomo zahtevali novih olajšav itd. — je nadaljeval dr. Costa — vendar pa bomo zahtevali, naj sprejme vse ukrepe, ki naj zaustavijo škodljivo pojavljanje negospodarskih mornaric, ki konkurirajo domačim ladjevjem v smislu razločevanja zastav. (To so ladje, last državljanov Združenih ameriških držav, Portugalske, itd., ki pa plovejo pod zastavo drugih držav, na primer Paname itd.; lastniki ladij se tako uspešno ognejo visokim davčnim dajatvam v lastnih državah, sindikalni ureditvi gospodarskega in socialnega položaja posadke itd.).
V svojem govoru je dr. Costa omenil tudi vprašanje obnovitve delovne pogodbe z mornarji, ki so vkrcani na ladjah Confitarma. Pogajanja se bodo začela v doglednem času, mnogo prej, preden steče stara pogodba. To pa zato, da ne bi prišlo do škodljivih stavk in zastoja, kakor se je to zgodilo julija 1959. leta.
Stare ladje med staro železo!
Vprašanje obnove zastarele mornarice
V začetku tega leta je svetovna trgovinska mornarica obsegala 129 milijonov 769.500 bruto registrskih ton ter je bila za 4.834.021 ton obsežnejša ka kor leta 1959. V istem času je bilo j gradnji po vsem svetu 1500 ladij s to-nažo nad 1000 ton, kar da skupno 20 milijonov ton.
Nastaja vprašanje, ali svetovni promet res potrebuje tako veliko mornarico. Promet narašča povprečno 10% na leto. Ladij je torej preveč. Ne gre samo za njihovo število, vprašanje se zapleta, ker se veča njihova hitrost. Pred 10 leti so tovorne, ladje imele povprečno hitrost 12 milj na uro, v novejšem času pa njihova hitrost presega že 17 milj, edino petrolejske ladje se zadovoljujejo z manjšo hitrostjo 15 do 16 milj. Če torej ladje vozijo hitreje, pomeni, da prevozijo več blaga. Mnogo ladij ostane tako brez zaposlitve. Takšnih je bilo ob začetku tega leta za 3,3 milijona brt. Pomorski strokovnjaki so mnenja, da je rešitev iz te zagate samo v razdiranju zastarelega ladjevja.
Leta 1957 so razdrli 963.265 brt. ladjevja, leta 1958 1,739.296 ton in leta 1959 3,286.000; v prvih mesecih lanskega leta 2,658.681 ton.
Po podatkih Lloyd’s Register of Ship-ping ima 29 odstotkov svetovnega ladjevja manj kakor 5 let, 18% od 5 do 9, 10% od 10 do 14 let, 29% od 15 do 19 let, 4% od 20 do 24 let in 10% po več let.
Glede italijanskega ladjevja naj o-menimo, da je približno 1 milijon ton ladij preseglo 20 let; te predstavljajo eno petino vseh ladij. Strokovnjaki so mnenja, da bi bilo treba obnoviti polovico italijanske mornarice. Vlada je s svojim najnovejšim ukrepom omogočila brodarjem nabavo kredita za obnovo oziroma graditev ladjevja po nižjih obrestih.
PRED ZVIŠANJEM GLAVNICE DRUŽBE »FINMARE«
Po preureditvi ustroja štirih pomorskih družb, ki opravljajo proge pretežne državne važnosti (p.i.n.), to je »Tržaški Lloyd«, »Italia«, »Tirrenia« in »Adriatica«, bo glavnica teh družb povišana na 20-kratno višino sedanje glavnice. Kakor smo že omenili pred časom v »Gospodarstvu«, je sedanji kapital odločno prenizek za redno poslovanje štirih družb FINMARE. Pomorska družba Italia bo povišala svojo glavnico na 20 milijard, Tržaški Lloyd na 6 milijard, družba Adriatica na 3 in Tirrenia tudi na 3 milijarde lir.
Sedanji portfelj štirih družb v razmerju 18,2% vrednostni papirji 1RI in 82,8% FINMARE, ki je prav tako v sklopu IRI. Glavnico ima v glavnem v rokah IRI (76,57%), ostalo (23,43%) pa drugi delničarji.
TRGOVINSKA MORNARICA PO SVETU
(L marca 1961 = v tisočih brt.)
POSLANEC V. VIDALI PROTI ZAKONSKEMU OSNUTKU MINISTRA ZA TRGOVINSKO MORNARICO
Med razpravo o proračunu ministrstva za trgovinsko mornarico v parlamentarnem odboru je nastopil tudi tržaški poslanec Vi dali. Po njegovem mnenju bi morale družbe pretežno državnega pomena (Finmare) v brodar-stvu prevzeti vodilno vlogo, ki je zdaj v zasebnih rokah. Govornik je pozval ministra Jervolina, naj umakne svoj zadevni zakonski osnutek. Dodal je, da ga je za nastop pooblastil tržaški občinski svet. Poslanec Vi dali se je zavzel tudi za ohranitev dosedanje sindikalne organizacije pristaniških delavcev »Compagnic portuali», ki bi jim brodarske organizacije hotele izpodkopati tla.
SPORAZUM MED EFTA IN EST ZA ZDAJ NEMOGOČ
V Londonu se jc zaključilo posvetovanje ministrov Področja za svobodno izmenjavo (EFTA) o pogojih za pristop k Evropskemu skupnemu trgu. Izdano je bilo poročilo, ki pravi, da bi bile države EFTA pripravljene pristopiti k preobraženemu EST, ki bi se moral razširiti v »Dopolnjeni skupni lrg». Trgovinski minister Maudling, ki je bil eden glavnih pobudnikov gospodarske skupnosti EFTA, je izjavil, da bi ustanovitev takšnega dopolnjenega trga naložila včlanjenim državam tudi politične obveznosti, ki pa bi jih nevtralne države, kakor Švica, švedska in Avstrija ne mogle sprejeti. Zato bi se te lahko samo »pridružile® k novi organizaciji. Iz vseh teh predlogov ne bo zdaj nič, ker vztrajajo državniki EST, da mora prvotni rimski dogovor glede osnovanja EST ostati neizpremenjen.
ITALIJANSKI OGLED POZNANJA
Preteklo sredo je iz Rima odpotovalo odposlanstvo 14 italijanskih gospodarskih izvedencev, ki ostanejo na Poljskem 12 dni. V Varšavi se bo odposlanstvo sestalo s predstavniki poljskega gospodarstva na ministrstvu za zunanjo trgovino; nato si bo ogledalo mednarodni sejem v Poznanju ter vrsto industrijskih obratov na Poljskem.
Zopet je Hroščev za mahnil po vratih zahodnega Berlina. Kako si v Zahodni Nemčiji predstavljajo Hruščeva na delu, kaže ta karikatura hamburškega tednika «Die Zeiu. Te dni je preteklo trinajst let, odkar je sovjetska vojska zaprla vse dohode po železnici, cesti in vodah v zahodni Berlin, ki je še danes pod nadzorstvom vojsk Sovjetske zveze, Združenih držav Amerike,
Anglije in Francije in je obkoljen od Vzhodne Nemčije. Mesto u-pravlja danes župan Brandt, socialist, ki je izrazit nasprotnik Vzhodne Nemčije in Sovjetske zveze. Zahodne sile so tedaj pričele preskrbovati mesto s hrano in z vsem potrebnim z letali. To je trajalo od 18. junija 1948 do 16. aprila 1949. Ob obletnici začetka blokade je Hroščev v brzojavki vzhodnonemškemu voditelju W. Ulbrichtu napovedal, da bo Sovjetska zveza prisiljena do konca tega leta zaključiti z Nemško demokratično republiko (Vzhodno Nemčijo) ločeno mirovno pogodbo, ako ne pride v tem pogledu do sporazuma z zahodnimi državami. Mesto Berlin naj postane svobodno, pravi Hroščev. Zahodne sile bodo zgubile vse pravice nad njim in Vzhodna Nemčija bo poslej nadzirala vojaški promet do Ber-
lina. Predsednik Kennedy je odgovoril na tiskovni konferenci nekako takole: Odgovornost za vse, kar sc lahko pripeti, pade na Sovjetsko zvezo. Zahodne sile so pripravljene skupno nastopiti proti vsakemu enostranskemu iz-preminjapju sedanjega položaja v Berlinu. Pod pogojem, da se Berlinu prizna pravica do samoodločbe, so Američani pripravljeni na pogajanja. Ameriški narod naj se zaveda, da se je napetost povečala in naj ne podcenjuje nevarnosti. V VVashingtonu se je sestal vrhovni obrambni svet in sprejel potrebne ukrepe, da bi dogodki ne prehiteli Amerike.
NAFTOVOD VELIKA PRIDOBITEV ZA GENOVO
Od Genove čez Švico v Zahodno Nemčijo
Pretekli teden so v prisotnosti italijanskega ministra za drž. udeležbe G. Boa, bavarskega ministra za gospodarstvo dr. Schedla, predstavnika švicarskih kantonov in predsednika Ustanove za pridobivanje zemeljskega plina in petroleja ENI inž. G. Matleia v kraju Pegli pri Genovi pričeli delo na gradnji velikega naftovoda, po katerem se bo pretakal petrolej na dolžini 1000 km iz Genove čez Švico v Zah. Nemčijo do mesta Ulm; od tod se bo cepil proti severu do mesta Stuttgart in severovzhodno smer do Ingolstadta.
Italijanski minister je v svojem govoru naglasil, kako velikega pomena bo novi naftovod za preskrbo zahodnoevropskih držav z nafto. Omenil je tudi, da so priprave za graditev naftovoda naletele na velike težave, ker so sc. graditvi upirale monopolistične sku pine; pri tem je minister mislil na velike angleške, ameriške in druge petrolejske družbe, ki bi rade imele svetovni monopol glede preskrhovanja sveta s petrolejem. Na isto okolnost je opozoril pozneje tudi predsednik ENI inž. Mattel, ki je pravzaprav glavni pobudnik vseh petrolejskih akcij, ki težijo za tem, da bi se Italija otresla tega monopola velikih družb. Prav on je sklenil znani sporazum z Iranom glede izkoriščevanja petrolejskih vrelcev in pozneje droge sporazume s Sovjetsko zvezo in s severnoafriškimi državami, ki so v zadnjem času pridobile svojo neodvisnost. Graditvi tega naftovoda je nasprotovala tudi Francija, ki je dala pobudo za graditev naftovoda iz Marseilla v Zah. Nemčijo, a hoče ugodno prodajati tudi saharski petrolej. Belgija je tudi nasprotovala graditvi tega naftovoda, ker se boji, da bo še ojačil konkurenco petroleja proti premogu.
Naftovod se bo začel pri petrolejskem pristanišču Genova - Pegli ter bo speljan čez Padsko nižino v Švico; spe-, ljan bo skozi predor Sv. Bernardina (1700 m visoko), ter bo tekel mimo Bodenskega jezera v Zah. Nemčijo do Uima, oziroma Stuttgarta in Ingol stadta. V teh dveh mestih bodo zgradili petrolejske čistilnice. Delo naj bi trajalo dve leti in pol. Izvedba bo stala okoli 50 milijard lir. Uporabili bodo 85.000 ton jeklenih cevi s premerom 31-66 cm. Na raznih mestih bodo postavljene, črpalke s skupno pogonsko silo 60.000 konjskih sil. Letna zmogljivost bo znašala 16-18 milijonov ton. Od glavnega naftovoda se bo v Italiji odcepil poseben krak čez Dolino Aosta in po projektiranem predoru skozi Veliki Sv. Bernard do Aigla; tu bo tretja čistilnica.
Delo j c bilo razdeljeno med razne, družbe, in sicer bo SNAM gradila pod okriljem ENI naftovod na italijanski strani, Socicte de VOleoduc du Rhone S .A. pa predel Veliki Sv. Bernard — odsek Pontc Tresa do nemške meje in Siidpetrolol A. G. fiir Mineralolwirt-schaft preostali odsek po Zah. Nemčiji.
Graditev naftovoda pomeni tudi za samo Genovo veliko pridobitev; saj se bo njeno petrolejsko pristanišče Pegli zelo povečalo. Po načrtih bo sprejemalo skoraj 20 milijonov ton petroleja na lelo. To je štirikrat več kakor znaša ves tržaški blagovni promet. Ncposred no novi naftovod ne bo zadel petrolejskega prometa čez Trst; vendar bi bilo treba začeti s temeljito akcijo za graditev naftovoda iz Trsta v zaledje, da nas ne bodo prehiteli Benečani.
Svetovna proizvodnja petroleja leta 1960
Sev. Amerika Južna Amerika Zahodna Evropa SZ in Kjtajska Srednji vzhod Daljni vzhod Afrika
Svet (skupaj)
Iraku diši tuj petrolej
V trenutku, ko je Vel. Britanija priznala Kuvaitu, ki je bil od leta 1899, to je 62 let pod njenim pokroviteljstvom, neodvisnost, se je oglasil ministrski predsednik Iraka general Ka-sem in po radiu ter pozneje na posebni tiskovni konferenci naznanil vsemu svetu, da pripada Kuvait pravzaprav Iraku. On ne more priznati nikakšne-ga sporazuma, ki so ga vsilili »imperialisti« Kuvaitu. Po njegovem mnenju ne more postati Kuvait neodvisna država, ker je do leta 1899, to je v času turške oblasti, pripadal turški pokrajini Basra. Irak lahko prizna šejka neodvisnega Kuvaita samo za iraškega guvernerja. V ponedeljek bo iraška vlada vsem vladam poslala posebno spomenico, v kateri bo obrazložila svoje gledišče; sicer se Irak noče polastiti Kuvaita s silo.
Irak bi se očitno rad polastil velikih petrolejskih vrelcev, ki pač predstavljajo izredno bogastvo Kuvaita; med arabskimi državami pridobivajo v njem največ petroleja. Angleži uvažajo velike količine petroleja prav iz Kuvaita, in sicer kar 37,6% vsega uvoza petroleja, medtem ko predstavlja angleški uvoz iz Iraka samo 12,2%. Ka-sem trdi tudi, da so si Angleži pridobili pokroviteljstvo nad Kuvaitom proti malenkostni odškodnini 15.000 rupij. Proti Kasemovim načrtom so nastopile sosedne države: Združena arabska republika, Jordanija in Saudova Arabija.
Šejk (poglavar) Kuvaita Abdulah al-Salim je izjavil, da bo z orožjem branil neodvisnost svoje države. (Njegova vojska šteje 3.000 mož, iraška 60.000). Kuvait sc bo včlanil tudi v Organizacijo združenih narodov. (Kuvait ima
150.000	do 200.000 prebivalcev).
369.000.	000 ton
195.000.	000 ton
14.400.000	ton
160.000.	000 ton 251,600.000 ton
25.600.000	ton 7,700.000 ton
1.023,300.000 ton
SREDNJI VZHOD
Saudova Arabija	62,400.000 ton
Iran
Irak
Kuvait
Oalar
49.000.	000 ton
46.000.	000 ton
86.000.	000 ton
8.200.000	ton
251.600.000	ton vlaken.
ENI V TUNIZIJI. Tunizijsko - italijanska družba za čiščenje petroleja STIR, pri kateri ima deloma besedo ENI, bo zgradila v Bizerti petrolejsko čistilnico, ki bo lahko predelala 1 milijon 500.000 ton petroleja na leto. ENI si je že lani zagotovila pravico do vrtanja v Tuniziji, AGIP pa pravico, da postavi tam petrolejske servisne postaje.
PETROLEJ V AMERIKI. V začetku aprila so imele Združene ameriške, države na zalogi 241,1 milijona sodov surovega petroleja. Dnevna proizvodnja znaša v ZDA povprečno 7,267.000 sodov.
AMERIKA HOČE OMEJITI UVOZ TKANIN
Ameriški podtajnik za gospodarstvo George R. Bali je izjavil, da bo amc riška vlada izrazila željo ILongKongv naj zmanjša uvoz bombažnih tkanin v Združene ameriške države za 30°4. O stale države naj bi ne prekoračile ko ličin, ki so jih izvozile v ZDA leta 1960 Ameriški industrije! protestirajo, češ da se vlada ni poprej posvetovala z njimi, če že hoče omejiti uvoz tkanin, potom naj veljajo omejitve tudi za vol nene, svilene in tkanine iz umetnih
Seoefcnjnki. Iščejo piosEoi rta soncu
	petr. 1.	tov. L	skupaj
ZDA	4.694	17.499	22.193
Vel. Brit.	7.156	13.135	20.291
Norveška	6.374	4.712	11.086
Liberija	6.988	3.877	10.865
Japonska	1.519	5.335	6.854
Italija	1.946	3.296	5.242
Grčija	1.226	3.909	5.135
Holandija	1.290	3.481	4.771
Francija	2.057	2.559	4.616
Z. Nemčija	656	3.824	4.480
Panama	2.386	1.680	4.066
Sov. zveza	914	2.920	3.834
Švedska	1.377	2.434	3.811
Danska	914	1,282	2.196
Španija	461	1.196	1.657
Brazilija	361	742	1.103
Podatki za	Jugoslavijo so bili		konec
49.000	ton, droge tovorne ladje 669.000 ton, skupaj 718.000 brt.
Naraščajoča blaginja v evropskih državah spričo gospodarske konjunkture pride na različne načine do iz laza. Kaže se tudi v tem, da hočejo priti ljudje s severa Evrope do vil in zemlje v krajih, ki so poznani po svojem milem podnebju. Največ je seveda Angležev in Nemcev, ker so najštevilnejši in ker razpolagajo z velikimi industrijami v polnem razmahu.
Riviera — francoska in deloma italijanska — je bila nekoč obširno igrišče za skupine milijonarjev, zdaj pa je prenatrpana od množic iz industrijske Evrope, že nekaj let francoski in italijanski kmetje ob Rivieri parajo svoje žimnice in jemljejo iz njih svežnje bankovcev za gradnjo vil na najrazličnejših krajih. Te nato ali prodajo ali pa dajejo v najem zagorelim turistom.
Razkošna vila s šestimi spalnicami in s stranskimi prostori za kakšnega denarnega mogotca, ki ne gleda na vsako liro, stane okoli sto tisoč funtov ali okoli 170 milijonov lir. Glavno jc, da je lik ob morju, čeprav nlima najprimernejše peščine. Kajpada se dobijo skromne vile, nekoliko vstran od obale, za dosti
manjšo vsoto, tudi za 15 milijonov lir.
Vile in zemljišča ob sredozemskih morjih ne kupujejo samo veliki bogataši, temveč tudi ljudje s srednjimi dohodki. Je to neka nova vrsta investiranja. Imajo nepremičnine, ki jim z oddajanjem v najem donašajo nove dohodke.
Zunanjepolitični dogodki s propadanjem kolonializma pljuskajo na južne evropske obale ljudi, ki so služili dolgo v tropskih krajih in ki ne marajo več prenašati severnih zim. Zaradi odtoka iz Alžirije so se že dvignile cene zemljiščem na Rivieri.
Angleži se strogo držijo svojih še strožjih predpisov glede izvoza valut in deviz. Nemci pa nimajo nobenih denarnih omejitev in so se zadnje čase vrgli ne samo na sredozemske peščine, ampas tildi na Ticino. Ta švi-carksi kanton je izredno ugodna mešanica italijanskega sonca z nespremenljivo švicarsko varnostjo. Petodstotno povečanje vrednosti marke bo še bolj povečalo spodbudo za nakupovanje nepremičnin v Švici, švicarske oblasti je zaskrbelo, kam bo privedel ta novi dotok tujcev, te nove velike investicije tujega kapitala v švicarsko zemljo in končno tudi sam nesorazmeren dvig cen za hiše in
zemljižča jih je tudi vznemiril. Švicarske oblasti so proti nakupovanju posestev in hiš v italijansko govorečem kantonu Ticino tudi s strani nemško govorečih Švicarjev iz severnih kantonov, ker raste odstotek švicarskih Nemcev v Ticinu, Italijanov pa upada deloma tudi zato, ker se Italijani iz Ticina odseljujejo v industrijske kraje severnih kantonov, švicarski vladi jc vsako upadanje manjšin neljubo in se zato bori s posebnimi zakoni in nagradami ter celo pri vi leg ji proti upadanju Romančev v kantonu Graubuenderu, proti zmanjševanju italijanskega življa v Ticinu in proti popuščanju francoščine v zahodnih kantonih. Za švicarsko vlado, za vse švicarske stranke velja načelo, da je različnost narodnosti moč Švice in da nalaga državni interes, da sc morajo vse dosedanje švicarske narodnosti, pa tudi najmanjše, kot je na primer 40.000 Romančev, na vsak način obdržati. (Prip. prev.) Zategadelj so švicarske stranke odobrile v parlamentu zakon, ki daje k antenski m oblastem pravico, odobriti ali pa odbiti tudi z retroaktivno veljavo nove nakupe nepremičnin. S tem hočejo zavreti kupovanje zemlje po ljudeh, ki niti ne živijo v Švici in je
niti ne obiskujejo. Najdejo pa se kajpada tudi Švicarji, saj nismo zaman v najbolj demokratični evropski državi, ki dvomijo v uspešnost teh omejevalnih ukrepov, ker vedo, da viški lastne švicarske blaginje tudi pritiskajo na njihovo najmanjšo rezervo, na — zemljo.
NIC MANJ PRIVLAČNA NI NAŠA OBALA
Prostor na soncu pa iščejo razni, pri nas ne samo gospodarsko zainteresirani krogi, tudi na naši slovenski obali od Barkovelj do štivana. Čedalje bolj se blešči lepota njene doslej skrite privlačnosti. Odkrili so jo najprej avstrijski in nemški turisti, zavohali korist tisti, ki bi jo radi parcelirali, gradili na njej turistične objekte in naprej prodajali za mnogokrat višjo ceno. Končno jo hočejo imeti še politično in se jim milijarde nič ne smilijo, samo da bi zgradili na njej to, čemur se švicarski uradni krogi z vso silo upirajo v Ticinu, Grabundenu, povsod kjer so manjšine, vasi tuje naši narodnosti, ki ima tu svoje domovanje že nad tisoč let. Še je ta obala v veliki večini v naših rokah, in se zato mnogi sprašujejo, ali smo res vse poskusili, da bi njena naglo rastoča vrednost nosila koristi nam in ne prekupčevalcem.
Mnenje drugih
Jltoda - tiran ali znati napredka*
Kaj je moda? Ta francoska beseda (iz latinskega modus) je dandanes na splošno v ustih vseh prebivalcev civiliziranih dežel, pronica pa tudi v doslej še tako imenovane »nekulturne« dežele in hočeš nočeš se ji pokoravajo ljudje, predvsem seveda mlajši rod. Zalo bi lahko na kratko označili modo kot pojav, ki spremlja vsak razvoj. Kjer razvoja ni in je ta ostal na neki določeni stopnji, tam mode ne poznajo. To opažamo na podeželju, kjer so se nekod nespremenjeno ohranile še narodne noše in narodni običaji. Pa tudi tukaj se moda polagoma polašča ljudi in dandanes že v mnogih krajih ni več razlike med nošnjo mestnih in podeželskih ljudi. Narodne noše postajajo samo še iolklora, ki jo študiramo po muzejih.
Besedi »moda, moderno« uporabljamo v prvi vrsti pri naših oblačilih, čevljih, pokrivalih, pri perilu itd. Toda moda se izraža tudi v 'splošnem načinu življenja, v stanovanju in stanovanjski opremi, posebno pa je modi podvržena umetnost v vseh svojih področjih (upodabljajoča umetnost, literatura, gledališče) pa tudi oblike medsebojnega poslovnega občevanja se prilagajajo vsakokratni modi. Zato imajo nekateri modo za pravcatega tirana, ki tudi sicer povsem konservativne ljudi prisili, da se ji vdajo in se korak za korakom podvržejo njenim zahtevam. Bojazen, da v svojih »staromodnih« oblačilih postajajo smešni in predmet splošnega posmeha in norčevanja na njihov račun, jih nujno prisili, da se sprijaznijo s tako imenovanimi zahtevami časa. Edina razlika med njimi in vsakokratni modi povsem vdanim je pač ta, da vedno šepajo nekaj let za novimi kreacijami mode.
Z modo je seveda hote ali nehote povezana hitrejša poraba vseh predmetov, ki jih človek uporablja. Medtem ko so ljudje pred 100, da, še pred 50 leti gledali v prvi vrsti na trajnost nabavljenih predmetov in šele v drugi vrsti na njih lepoto in ličnost, leži sedaj poudarek bolj na okusni izdelavi in sploh na prikupni opremi vseh na bavljenih stvari. Pri tem pa je naše dojemanje različnih stvari tudi dostikrat podleglo modi. Saj so bili dostikrat prejšnji izdelki lepši in bolj umetniško izdelani kakor današnji, toda mi gremo z modo in hvalimo današnje, ker so ti pač »moderni«.
V naše kraje je moda prihajala z za-pada. Za časa francoskega kralja Lu-dovika XIV. je bil Pariz odločilen glede damske mode in od tod je ta moda obvladala ves svet. Moško modo je narekovala Anglija nekako od konca 1'■ stoletja dalje in s tem pridobil ala odjemalce za svoje prvovrstno angleško blago. V stari Avstriji je bil za tedanje avstrijske dežele pristojen Dunaj, medtem ko Nemčija glede mode ni nikdar dosti vplivala na evropske dežele.
Rekli smo že, da moda pospešuje u-perabo vsakovrstnih potrošniških predmetov. Pri prejšnjem rokodelskem izdelovanju vseh predmetov moda ni prihajala dosti v poštev, ker je bilo to izdelovanje dovolj počasno in je komaj zadoščalo za nasičenje tekočih potreb. Ko je. pa industrializacija nastopila svoj zmagoslavni pohod po svetu, se je ta položaj korenito izpremenil. Nenadoma je bilo več blaga na svetovnem trgu, kot so ga zmogli ljudje porabiti po prejšnjem pojmovanju svojih potreb. Nekaj je bilo torej treba storiti, da se spravi blago v denar. Čarobna beseda »moda« je tedaj storila svoje. »Vse po najnovejši modi« — tako je udarjalo in udarja geslo nove dobe med množico potrošnikov in uspeh i% res čudovit. Nihče noče zaostati, nihče noče biti »staromoden«, tovarne pa nenehno bruhajo nove izdelke na trg v vedno novih kreacijah potrošniških predmetov. Prav zares lahko rečemo, da je moda prvovrsten podpornik industrije vseh vrst, kajti ona pomaga, da se ves ta krožni potek od tovarne Preko trgovca do kupca ne zaustavi in vedno znova ustvarja pravo in namišljeno potrebo po novih, modernih stvareh. Pri tem se spominjam starega Sokrata. Ko sc je sprehajal po atenskih ulicah in videl izložbe polne raznovrstnega blaga, je dejal: »Koliko raznovrstnih in lepih stvari je tu! Kako dobro, da jaz ničesar ne potrebujem!«
Toda časi so se spremenili in stara naziranja ne morejo veljati več. Človeštvo se naglo množi, število nezaposlenih raste, treba je torej ustvariti nove metode za njihovo zaposlitev in prav moda je izboren činitelj, ki ustvarja nove potrebe tudi tam, kjer jih dostikrat v resnici ni...
Klasična dežela mode in z njo zvezane reklame je gotovo Amerika, dežela neslutenih možnosti. Amerika se duši v izdelkih vsake vrste. Da ne nastane gospodarska kriza, ali kakor tam sedaj pravijo, recesija (nazadovanje) v gospodarskem svetu, je treba napeti vse sile za nemoteno in brezhibno delovanje procesa izdelovanja in prodaje vseh vrst potrošniškega blaga. Zato velja načelo: Kar ni več moderno, jc treba kratkomalo zavreči in nadomestiti z novim, modernim. Le tako je možno, da ne pride do zastoja, ki bi po vsej priliki povzročil deželi veliko škodo in imel v narodnem gospodarstvu hude posledice. Časniki so zato nabito polni oglasov, ki priporočajo in hvalijo nove. izdelke in kdo se more tako vabljivim ponudbam dolgo časa ustavljati? Posebno še, ko se vse lahko kupi na obroke. V sedanji odvisnosti posameznika do družbe prinaša to gotovo korist tako enemu kakor drugemu. In vsi delamo pravzaprav samo za sedanjost, saj bodočnost je zavita v temo in kakor mnogokrat v zgodovini, se lahko tudi nam pripeti, da bo ta povsem drugačna ,kakor si jo mi zamišljamo . , .
—om—
teden tržaškega velesejma
fem in tja p o velesejmu
SPOR O JUŽNEM TIROLU ZAOSTREN. Že pred začetkom pogajanj med Italijo in Avstrijo v Zuerichu so listi napovedali, da pogajanja ne bodo uspela. Položaj se je namreč medtem močno zaostril zaradi atentatov na e-lektrarne na Južnem Tirolskem. V Zuerichu so Avstrijci zahtevali popolno avtonomijo bocenske pokrajine, medtem ko se italijanska delegacija ni mogla odločiti za odcepitev bocenske pokrajine od sedanje dežele Gornje Poa-dižje, v kateri je tudi tridentinska pokrajina. Italijani so pripravljeni samo prenesti več pravic od deželne vlade v Tridentu na pokrajino v Bocnu, obe pokrajini pa naj bi še nadalje ostali v skupni deželi Gornje Poadižje. Avstrijci so nato predlagali, naj bi posebna mednarodna komisija proučila položaj na Južnem Tirolskem, Italijani so ta predlog odbili in predlagali, naj se zadeva prenese pred mednarodno sodišče v Haagu. Avstrijci so tudi ta predlog odbili, ker vztrajajo pri gledišču, da ni spor pravne narave, temveč politične. Zunanji minister Segn: je še iz Zuericha v posebnem pismu pozval zunanjega ministra Kreiskega, naj se Avstrija ne prenagli in naj prej temeljito prouči italijanske predloge. Čeprav je bilo to pismo zaupno, so na Dunaju objavili iz njega nekatere navedbe. Italijanski tisk trdi, da je bilo to storjeno namenoma, ker se Avstrijci nočejo pokazati spravljive. Vse kaže, da hočejo vso zadevo zopet spraviti pred Organizacijo Združenih narodov, pred glavno skupščino ali Varnostni svet. Bivši državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Gschnitzer, ki je znan po svoji nepopustljivosti, je na velikem zborovanju v Innsbrucku postavil avstrijske zahteve v vsej ostrini Medtem je v neki vojašnici na Južnem Tirolskem umrl neki Južni Tirolec, ki ga zdaj avstrijska propaganda vklju čuje tudi med žrtve italijanske politike. Italijansko uradno poročilo pravi, da so neznanci z avtomobila streljali na italijanske straže, ki so stražile ne ko javno napravo; žrtev ni bilo in av tomobil je izginil. Vprašanje Južnega Tirola se je iz Avstrije preneslo tudi na Zahodno Nemčijo ter se ni ustavilo niti na vratih parlamenta. Notranji minister Schroeder je nemško javno mnenje pozval, naj gleda na vprašanje Južnega Tirolskega realistično; Zahodna Nemčija hoče ostati nevtralna. U-govarjal mu je zlasti liberalec Bucher. Liberalni listi pozivajo Nemce, naj ne hodijo na počitnice v Italijo.
SMRT BIVŠE JUGOSLOVANSKE KRALJICE. V 61 letu starosti je te dni umrla v Londonu bivša jugoslovanska kraljica Marija, vdova po bivšem jugoslovanskem kralju Aleksandru I., ki je bil leta 1934 ubit po Paveličevem naročilu v Marseillu. Ob smrtni postelji sta bila sinova Tomislav in Andrej, medtem ko ni bilo njenega starejšega sina Petra, ki je v Švici. Odnosi med materjo in Petrom niso bili dobri. Bivša kraljica se je. že leta 1938 preselila v London, kjer je živela daleč od vsega javnega življenja. Zanimala se je za glasbo, zlasti klavir in tudi kiparstvo.
SALAZAR NE POPUŠČA GLEDE ANGOLE. V svojem govoru pred portugalskim parlamentom je ministrski predsednik Salazar poudaril, da Portugalska ne bo popustila pred uporniki v Angoli. Vlada ne bo privolila zahtevam Angolcev po priznanju samoodločbe, zavrača seveda tudi zahtevo po neodvisnosti. Če bi Portugalska priznala Angoli neodvisnost, bi to pogoltnile sosedne države.
VOJAŠKI UPOR V VENEZUELI ZATRT. Dva višja častnika, ki sta bila upokojena in sta živela v tujini, sta se vtihotapila v Venezuelo ter hotela izvršiti državni udar. Do upora je prišlo najprej v mestu Barceloni, okoli 200 km severnovzhodno od glavnega mesta Caracasa. Poveljnik vojaške posadke. v tem mestu je bil slučajno odsoten. Upornikom se je pridružilo samo 250 vojakov, ki so sicer zasedli radijsko postajo, toda večina vojaštva je ostala zvesta vladi. Pri spopadu je bilo po uradnih podatkih ubitih 13 ljudi, toda po drugih poročilih je število mrtvih večje. Hkrati bi se moral izvršiti upor tudi v pristanišču La Guaira, ki leži kakih 12 km severno od Caracasa. Upornike so vodili samo štirje, častniki, katerim se je pozneje pridružil še peti. Poskušali so zasesti električno centralo, toda kmalu so bili vsi aretirani. Predsednik vlade v Caracasu je Betancourt; ta je odredil naglo mobilizacijo ter upor takoj zatrl. Betancourt bi rad z gospodarsko in socialno preobrazbo dvignil deželo iz dosedanje zaostalosti.
Zadnji
Zakaj so nam sejmi potrebni
Tržačani ne živimo nič kaj veselo. Našo trgovinsko mornarico bi nam bili skoraj odnesli Genovežani ter nam izpodkopali tako temelje našega gospodarstva; in sploh nam vedno kaj od-ščipnejo. V tolažbo nam je naš velesejem, ki prinese precej razgibanosti in veselja v naše pusto življenje. Zato ga vedno z veseljem pričakujemo. Bilo bi nam zelo žal, ako bi morali ostati brez njega, in sicer tudi zato, ker je važen činitelj pri delu za zbliževanje med nami in našimi sodeželami. Zato ga toplo priporočamo našim čitateljem in sploh našim sorojakom in turistom iz Jugoslavije.
Vzorčni velesejmi so bili ustanovljeni, da delajo propagando za nove oziroma izpopolnjene industrijske izdelke. Kdo naj kupi na primer električni hladilnik, električno ročno žago ali traktor, ako sploh ne ve, da taki predmeti obstajajo in ko so do sedaj ljudje tisoče in tisoče let brez njih živeli in se dobro imeli? Kakšen smisel pa ima reklama za stvari, ki so neobhodno potrebne za življenje in ki jih ljudje od pamtiveka iščejo in kupujejo? Na primer za moko, za kruh, za krompir, za meso, za mleko, za les, za vino itd. Razumljivo je, da delajo tovarne reklamo za svoje pivo, za svoj sir, za svojo volno, za svojo margarino, za svoje «panettone» Motta in Alemagna, testenine itd. Toda danes opazimo po zidovih vedno več plakatov, ki nam priporočajo, da naj pijemo pivo sploh, kakor da ga ne bi pili, ako imamo za to dovolj denarja; naj pijemo mleko sploh, kavo sploh, naj jemo sir, riž itd. Morda nam bodo jutri priporočali, naj jemo kruh in naj pijemo vodo, kar bomo morali tudi brez vsake propagande početi. Na kratko: propaganda in velesejem so potrebni in koristni za industrijske izdelke, brez katerih lahko živimo, brez katerih tudi resnično živi velika večina današnjega človeštva, ne pa za proizvode, katere sami iščemo in kupujemo, ako imamo dovolj denarja.
In vendar najdemo tudi za razstavljanje živil in za propagando potrebno opravičilo. Gre namreč za izbor živil. Podjetja tekmujejo med seboj, da bi kupca prepričala, da so prav njihova živila najboljša v vsakem pogledu. Poleg tega ne smemo pozabiti, da se časi spreminjajo. Današnji človek se hrani drugače kakor nekdaj. Živi mnogo hi-
Ob priliki »avstrijskega dne« je trgovinski delegat Avstrije Egon Metzel na tiskovni konferenci predstavil časnikarjem tri vidne predstavnike gospodarstva bližnje republike. Ti so časnikarje seznanili z udeležbo Avstrije na tujih velesejmih, z avstrijskim monopolom in ureditvijo novodobnih montažnih hiš. O teh vprašanjih so razpravljali ing. Georg Jager, predsednik Instituta za ekonomski razvoj pri avstrijski trgovinski zbornici, ing. Julius Schramm, generalni ravnatelj avstrijskega tobačnega monopola, ter ravnatelj Friedrich Moravvski, član upravnega sveta ustanove »Budensholz wirt-schaft«.
KAKO NASTOPA AVSTRIJA NA VELESEJMIH
Ing. Georg Jager se je laskavo izrazil o tržaškem velesejmu in izjavil, da napravlja sejmišče prijeten vtis. Izrekel je upanje, da bo avstrijska udeležba na tržaškem velesejmu prispevala k utrditvi vezi med Avstrijo in Italijo. Inštitut, kateremu on predseduje, namreč »Wirtschaftsforderungsinstitut« organizira avstrijske kolektivne razstave v tujini in to tudi na tržaškem velesejmu; takšnih razstav je na leto okoli 30. Na onih gospodarskih prireditvah, kjer Avstrija ne prireja kolektivnih razstav, pa nastopajo posamezna podjetja samostojno. V tem primeru dobe razstavljale! od inštituta primerno finančno podporo. Ing. Jager je naglasil, da so pred leti na tržaškem velesejmu nastopala posamezna podjetja. Ker pa je bila izvedena liberalizacija trgovinske izmenjave, se je inštitut sedaj oprijel reprezentativnih razstav. Tako je bila lani prirejena razstava športa, letos pa so Avstrijci namenili svojo pažnjo stanovanju.
TRGOVINA S TOBAKOM
Generalni ravnatelj tobačnega monopola ing. Julius Schramm je podal zanimiv oris gospodarskega razvoja na tobačnem področju. Lani so v Avstriji prodali 10,8 milijonov kg tobačnih izdelkov, od katerih gre. levji delež cigaretam, namreč 9,5 milijonov kg.
Povprečna letna potrošnja cigaret je znašala 1,5 kg na osebo, čeprav so se
treje kakor včasih in časa za kuho ima vedno manj na razpolago. Na delo mora tudi gospodinja in ko priteče domov, mora v naglici kaj pripraviti za kosilo ali večerjo. Zato povprašujemo vedno bolj po konserviranih in že pripravljenih živilih. Prav v tem pogledu postaja tekma med podjetji čedalje o-strejša. Na jugoslovanski razstavi je to očitno. Tu namreč vidimo, kako močno se je razvila pri naših sosedih prav živilska predelovalna industrija in kako mnogo že pripravljenih živil pošilja Jugoslavija na tuje trge v kon-servah.
Med raznimi razstavami naj omenim predvsem lesno, ki kaže letos v vsakem pogledu napredek, posebno kar zadeva količino tropičnega lesa. Kamerun razstavlja na primer kar 26 vrst lesa. Pozornost vzbujajo še posebno jugoslovanske lesene hišice «week-end», ki so zelo mikavne in praktično urejene; lepo je seveda tudi pohištvo. Kupci lahko izbirajo med cenejšim in dražjim pohištvom za opremo stanovanja pa tudi za pisarne.
Ne razumem, zakaj ni na razstavi pohištva, ki je na drugem mestu o-menjeno, katera podjetja so pohištvo izdelala.
Druga nerazumljiva zadeva je tudi, zakaj se Avstrija, s katero ima Trst precejšnje poslovne zveze — posebno živahen je še vedno avstrijski tranzit čez Trst — vedno bolj umika s tržaškega velesejma. Tako vsaj človek sodi po njenem paviljonu. Avstrija namreč ne razstavlja letos skoraj ničesar, pač pa se omejuje na prikazovanje raznih načrtov za montažne hiše in stanovanjsko opremo. Zakaj ne pošlje v Trst svojih industrijskih izdelkov? Morda je prepričana, da ji zadostujejo njeni domači sejmi, kakor še posebno dunajski, ki je dvakrat na leto.
Glede eksotičnega lesa, ki je letos na sejmu tako močno zastopan, naj pripomnim še, da je lani Italija uvozila mnogo tega lesa. Lepi, zelo lepi so ti lesovi, vendar niso po mojem mnenju v gospodarstvu tako važni kakor smreka, jesen in macesen. Med prvimi in drugimi je ista razlika kakor med kruhom in potico; kruh nam je potreben vsak dan, potico pa dobimo samo za velike praznike.
Nazadnje naj še povem, da je sejem po svoji zunanjosti lepo urejen in da postaja njegova podoba vedno bolj prikupna.
Med domačimi podjetji zasluži o-membo razstava »Kmetijske zadruge», ki razstavlja posebno kmetijske stroje.
Drago Godina
lansko jesen tobačni izdelki podražili, se je njihova potrošnja znatno povečala. Mnogi kadilci so se celo preusmerili na cigarete boljših, torej dražjih vrst. Ing. Schramm je poudaril izredno ugoden vpliv paketiranja na povečanje prodaje. Tako se je n. pr. potrošnja cigaret vrste »Austria C« v novih zavojih v enem mesecu povečala kar za 25%, čeprav je ostala kakovost ista. Zavojček z 20 cigaretami te vrste stane 6 šilingov. S podražitvijo pa se je močno znižala prodaja ljudskih cigaret »Austria 3«, na katere je doslej odpadlo kar 50% potrošnje cigaret.
Cena zavojčkov z 20 cigaretami se suče med 5 in 10 šilingi. Najdražje vrste stanejo 14 šilingov, uvožene cigarete pa 10 do 13 šilingov. Na konferenci je ing. Schramm predstavil nove vrste avstrijskih cigaret »Flirt« (6 šilingov), »Melody« ameriškega okusa s filtrom (10 šilingov) in mentolne cigarete s filtrom »Arktis«. Močno se je povečala potrošnja cigaret s filtrom. Dočim je lani delež teh cigaret v prodaji znašal 15%, se je letos dvignil na 20%.
Govora je bilo tudi o italijanskem tobaku. Avstrijci kupujejo od časa do časa italijanski surovi tobak. Bili pa bi pripravljeni nakupe v Italiji tudi povečati. Prodane so bile vse uvožene cigarete. »Nazionale esportazione«, vendar pa Avstrijci po izpraznitvi zalog niso kupili novih količin cigaret od italijanskega monopola. »Nazionali e-sportazione« so šle težko v prodajo in šele po znatnem znižanju njihove cene jih je bilo mogoče prodati. Avstrija želi izvažati v Italijo cigarete »Smart Export«.
POVIŠAN JUGOSLOVANSKI KONTINGENT
Za tržaški velesejem so jugoslovanska podjetja zahtevala kontingent čez 1 milijardo lir. Italijanski minister za zunanjo trgovino Martinelli je najprej določil kontingent 250 milijonov, to je •še nižjega, kakor je bil lanski, ob svojem prihodu v Trst pa ga je povišal na 400 milijonov lir. Minister si je ob tej priložnosti podrobno ogledal tržaški velesejem.
IV. mednarodni sestanek o lesu
Tudi letošnje mednarodno zborovanje o lesu na tržaškem velesejmu je pokazalo, da so v Trstu, ki je važno središče trgovine z lesom zlasti za države na Bližnjem vzhodu, dani zelo ugodni pogoji za podobne mednarodne sestanke in da bosta lesna razstava in mednarodno zborovanje o pomenu lesa v mednarodni trgovini še nadalje ostala močna stebra tržaškega velesejma. Kakor prejšnja leta so se tega sobotnega sestanka na velesejmu udeležili predstavniki najrazličnejših podjetij in ustanov, ki se bavijo z lesom; bilo jih je okoli 100. Zborovalce je pozdravil velesejemski predsednik inž. Sospisio; sledile so pozdravne besede predsednika združenja trgovcev z lesom dr. Spi-nottija. Zborovanju je predsedoval inž. Camaiti, ki je orisal položaj lesne trgovine v Italiji. Potrošnja lesa v Italiji se je od leta 1951 do leta 1961 dvignila od 3,5 na 9,6 milijona kub. metrov. O vedno večji vlogi, ki jo prevzema eksotični les v mednarodni trgovini, sta govorila dr. Trippodo, predstavnik vsedržavne zveze trgovcev z lesom, in tržagki lesni trgovec Bino Barbi, ki je organiziral letos lesno razstavo nekaterih afriških držav na sejmu. Lani je poraba eksotičnega lesa v Italiji dosegla 690.000 kub. metrov, kar pomeni, da se je v nekaj letih podvojila; za ta les je Italija plačala, kakor je ugotovil dr. Trippodo, 18,5 milijarde lir. Trgovec Barbi je mnenja, da je Trst naravno središče za mednarodno trgovino z lesom. Na tem področju je Trst tudi uspel, čeprav ne uživa ustrezne državne zaščite, kakor so jo deležna severna pristanišča. Tudi zaradi Skupnega evropskega trga nastajajo težave za lesno trgovino v Trstu.
FINANČNI MINISTER TRABUCCHI NA ZBOROVANJU
Mednarodnega sestanka o lesu se je udeležil tudi finančni minister Trabuc-chi, ki je izrazil željo, da bi zasedanje rodilo plodne sadove.
KAJ NAMERAVA AVSTRIJA
Tudi letos je glavni urednik znanega strokovnega časopisa »II legno« dr. Ribera odločno posegel v razpravo o trgovini z lesom v Italiji. Po njegovih informacijah namerava Avstrija preusmeriti izvoz lesa. Če se to zgodi, ne bo Italija mogla uvažati iz Avstrije lesa v tako velikih količinah. Dr. Ribera je mnenja, da bi se v takšnem primeru italijanski uvozniki morali preusmeriti na jugoslovanski trg. Poslanec Saija je tudi kritiziral namen avstrijskih izvoznikov, toda opozoril je, da nima Jugoslavija na razpolago dovolj rezanega lesa, da bi lahko zadostila potrebam italijanskega trga. Govornik je tudi opozoril na nenehno dviganje cen lesa. Predstavnik Kameruna Bele-oken je nastopil proti lesni politiki Italije kot članice Evropskega skupnega trga, češ da je bila ukinjena carina za uvoz lesa iz držav EST, a ne za druge. Treba je ohraniti zaščitno carino za uvoz iz vseh držav. Na zborovanju je spregovoril tudi dr. Wolf, in sicer v imenu avstrijske zvezne trgovinske zbornice. Dotaknil se je lesne trgovine med Avstrijo in Italijo in naglasil pomen graditve mednarodnih hiš.
BESEDA JUGOSLOVANSKEGA PREDSTAVNIKA
Inž. Sudžič, tajnik odseka za les v Zvezni zunanjetrgovinski zbornici v Beogradu, je obširno izpregovoril o pomenu lesa za jugoslovansko gospodarstvo. V jugoslovanskih gozdovih je o-koli 850 milijonov kub. metrov lesa. Prirastek se bo do leta 1965 tako povečal, da bodo lahko posekali okoli 18 milijonov kub. metrov. Toda zaradi hitrega razvoja lesne industrije v Jugoslaviji, se izvozne količine ne bodo mogle povečati v tem razmerju. Jugoslavija torej predeluje sama les čedalje v večji meri. Celotna predelava lesa se bo po načrtih do leta 1965 povečala 2,2-krat v primeri z letom 1959. V zadnjih letih posveča Jugoslavija posebno pozornost tudi polfinalnim izdelkom, kakor so plošče vseh vrst; ta proizvodnja se bo povečala za 3 do 6-krat. Za izvoz bo na razpolago malo rezanega lesa, pač pa bo Jugoslavija lahko povečala izvoz raznih vrst trdega lesa zlasti pa bukovine. Jugoslovanska lesna trgovina se zanima tudi za trgovinski promet v obmejnih področjih v smislu regionalnih sporazumov. Naj še omenimo, da so ob zaključku zasedanja predvajali tudi tri kratke, dokumentarne filme o jugoslovanskem lesu.
ZASEDANJE MEŠANEGA ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKEGA ODBORA za les bo letos v Dubrovniku, in sicer od 4. do 7. julija.
Tržaški velesejem gre h koncu. Ob stojnicah Kameruna in Brazilije strežejo še z zadnjimi skodelicami kave, pri spodnjem izhodu pa zadnji obiskovalci poskušajo srečo z nagradnim natečajem, ki ima kot prvi dobitek avtomobil FIAT 500. Srečnemu izbrancu bo sreča dodelila še 100 litrov bencina navrh. Avtomobil se je moral letos u-makniti in na njegovo mesto so postavili helikopter; če se prav spominjam, so nam obljubljali krasne polete nad mestom, toda helikopter se ves čas sejma ni hotel premakniti z mesta, a zadnje dni je kar zginil.
V podzemlju se vrstijo spalnice, izdelek tržaških obrtnikov, ki razstavljajo svoje'pohištvo v teh prostorih čez vse leto. Prostor je temačen in malo vabljiv, razstavljene garniture pa se nekam prestrogo drže klasičnih motivov. Te dni je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani podobna razstava pohištva, a ne morem si kaj, da ne bi našim obrtnikom svetoval, naj si to razsatvo ogledajo in naj povzamejo nekaj njene svežine in razgibanosti.
ELEKTRO- IN LAHKA INDUSTRIJA
UTENSILIA, Ljubljana, Rudnik 24 INDUSTRIJA ELEKTROPORCELANA, Arandjelovac
RADE KONČAR, Zagreb, Iliča l/a ELEKTROGOSPODARSKA SKUPNOST SLOVENIJE, Ljubljana JUGOTEHNA uvoz-izvoz, Beograd, Knez Miha j lova 1 SEVER, Subotica JUGODENT, Novi Sad NIKO, Železniki SVJETLOST, Doboj IMPOL, Slovenska Bistrica TOMOS, tovarna motornih koles, Koper
TOVARNA EMAJLIRANE POSODE -Celje
TEHNO-IMPEKS, Ljubljana, Beethovnova 12
TITAN, Kamnik TRENTA, Bovec MEHANOTEHNIKA, Izola PRIMAT, Maribor IFA, Celje
TRŽIŠKA TOVARNA KOS IN SRPOV, Tržič
KORDUN, Karlovac ISKRA, Kranj
ELEKTROKOVINA, Maribor, Vodovodna 30
TOPS, tovarna pisalnih strojev, Ljubljana, Savlje 18-a
TOS, tovarna optičnih in steklopiha-ških izdelkov, Ljubljana, Metelkova 15
TELEKOMUNIKACIJE, Ljubljana, Pr-žanj 4
INGRA, Zagreb ETA, Cerkno ELMA, Črnuče
SATURNUS, tovarna kovinske embalaže, Ljubljana-Moste, Ob železnici 16
KEMIJA
RIS, tvornica gumijastih proizvodov, Zagreb, Stenjevac INDUSTRIJA ŠTAKLA, Pančevo KEMIJA-IMPEKA, izvoz-uvoz, Ljubljana, Titova 25 BELINKA, Ljubljana
GRADBENI MATERIAL JUGOMINERAL, Zagreb, Trg Mažura-niča 13
TEHNOIMPEKS, Ljubljana, Beethovnova 12
USNJE IN FOLKLORNI IZDELKI
TOBUS, izvoz-uvoz, Ljubljana, Miklošičeva 18
TOKO, Domžale DOM, Ljubljana, Mestni trg 24 PONIŠAVLJE EXPORT, Pirot, Maršala Tita 79
PREHRANA
DELAMARIS, kombinat konservne industrije, Izola
BOSNAPLOD, izvoz-uvoz, Sarajevo, Maršala Tita 86-1
SLOVENIJA ŽIVINOPROMET - Ljubljana, Dalmatinova 1 JUGOKAMOMILA, export-import, Beograd, Djure Jakšiča 5 GOSAD, Ljubljana, Prečna ul. 4 GRUDA, export-import, Ljubljana, Titova 19
SLJEME, mesna industrija, Zagreb, Se-svete
SRBOCOOP, export-import, Beograd, Ul. 1. maja 15-IV
BELJE, poljoprivredni industrijski kombinat, Noce-Derda JUGORIBA, export-import, Zagreb, Trg Republike 8-II
PREHRANA, export-import, Ljubljana, Kersnikova 2
MERCATOR, veletrgovina, izvoz-uvoz, Aškerčeva 3 KOOPENPORT, Zagreb
ALKOHOLNE PIJAČE VINAG, Maribor, Tomšičeva 45-1 NAVIP, izvozno poduzeče, Beograd, Tad. Koščuško 40
Na letošnjem sejmu je malo preveč grafikonov in panojev. Razumem, da Tržaški Lloyd ne more razstaviti cele ladje in da si mora pomagati s slikami, manjše vzorce pa bi lahko pripeljala na sejmišče marsikatera tvrdka, ki nastopa samo s slikami in podobnim materialom. To naj velja tudi za Avstrijo, ki ima v »Palači narodov« veliko prostora, a ni znala vzbuditi do-velj zanimanja med obiskovalci sejma. Nasprotno je z razstavo poljskih strojev. Tu se na dveh ozko odmerjenih površinah stroji kar gnetejo, tako da komaj ločiš stroj od stroja. To obiskovalce utruja.
Gastronomski park. Ste kdaj pomislili, koliko prostora zavzema vsako leto na sejmišču »sejem želodca«? Sicer pa, prijatelji, kdor je brez greha... Pa pojdimo naprej v Palačo narodov. Kamerunska stojnica je zanimiva s , svojimi krokodiljimi kožami in s prijaznim črncem, ki govori prijetno kamerunsko francoščino. Jugoslovanska kolektivna razstava je še . vedno zanimiva in privlačna kljub tekmecem z
VINO KOPER, Koper JUGOPANONIJA, Novi Sad, Jovana Subotiča 18
ISTRAVINO EXPORT, Rijeka SLOVENIJA VINO, Ljubljana, Franko-panska 11 MARASKA, Zadar
OBMEJNI PROMET IMEX, export-import, Koper INTERCOMMERCE, export-import, U-mag
JADRAN, export-import, Sežana PRIMORJE-EXPORT, Nova Gorica, Rožna dolina 16
AGROIMPEX, trgovačko preduzeče za izvoz i uvoz, Buje.
RAZNI
MELODIJA, Mengeš MUZIČKA NAKLADA, Zagreb TOBAČNA TOVARNA, Ljubljana MLADINSKA KNJIGA, Ljubljana
LES
SLOVENIJALES, Ljubljana, Beethovnova 11
EXPORTDRVO, Zagreb, Maruličev trg 18
JUGODRVO-RUDNIK, Beograd, Trg republike 3
ŠIPAD, Sarajevo, Ulica Maršala Tita LESNINA, Ljubljana, Parmova 41
vzhoda, ki so tudi uredili lepe razstave s podobnimi izdelki, kakor n. pr. L Romunija. Dr. Goreč, prijazen predstavnik Slovenske turistične zveze, raz- \ laga obiskovalcem nekaj o turizmu v Jugoslaviji. Vedel sem, da se Italijani ; ^zanimajo za Rogaško Slatino in za Ra- ; dence, nisem pa vedel, da se rod po- 'j1 morščakov tako živo zanima za mor-je. oziroma Dalmacijo, Split, Dubrov- |C nik, Kotor. Kaj pa vožnja? In hotel? Zabave, kopanje, sonce, morje! Vse to . jih zanima.
Pred menoj stopicajo trije redovniki, ki so videti zelo točno usmerjeni nekam. Gremo mimo sicilske razstave, „ ki je še kar čedna, čeprav nekoliko , nepregledna, in se ustavimo pred vr- t< sto strojev aerodinamične oblike. Re- p dovniki se zanimajo za stroje za kopi- ;» ranje dokumentov in tiskovin sploh. 1 Uslužbenec razlaga in zadeva postaja zanimiva. Stroji so ameriškega izvora, z eksotičnim imenom Minnesota natiskanim na vrhu. Uslužbenec porine v i manjšega list mladinskega stripa, stroj 11 zabrni in iz njega se priplazi vestna k kopija lista. Vse to v štirih sekundah, in kakor razlaga uslužbenec, brez ki- |( slin. Cena stroja: 248.000 + IGE (pro- > metni davek). Drugi stroj, nekoliko po- i doben televizijskemu sprejemniku, izdeluje kopije dokumentov, ki jih usluž- p benec poriva vanj v obliki filmskega j traka. Na ekranu se vsak dokument i prikaže v navadnih, merno dimenzijah, nato se pojavi njegova kopija. Stroj 1 je uporaben zlasti za kartoteke, arhive itd. Cena: 770.000 lir.
Ne morem kar tako mimo Romunije, ki se je letos prvič udeležila naše prireditve, z lesom in v Palači narodov. Na 400 kv. metrih razstavlja 7 podjetij zelo okusno pripravljeno blago. Zadnjim obiskovalcem svetujem, da si o-gledajo embalažo zlasti prehranjevalnih izdelkov. Mladi Romun je navdušen. Pravi, da gredo kupčije sijajno, zlasti z lesom in prehranjevalnimi izdelki. Dodal je še, da je v Trstu bolje kakor v Padovi in da se Romunija prav gotovo vrne v Trst prihodnje leto, in sicer z živino. Moramo namreč pripomniti, da tuje razstave obsegajo tudi živino, samo da je živina na ogled na Proseku.
Z znancem sva bila domenjena za sestanek pred kioskom »Vina Koper«. Ker ga še ni, obidem še stojnice v bližini. Tu me je pa čakalo razočaranje. Iz kartonskih škatel mi na ves glas začnejo ponujati pepelnike po' 500 lir, mlinčke za sir, kemična peresa, štiri za 100 lir, lepo kravato. Vprašujem vas, mar spadajo tudi kramarji na mednarodni vzorčni velesejem? Ko bi bili vsaj tiho. No, prijatelj me je potrepljal po rami in složno sva jo mahnila na pivo.
E. F.
Transiulriu..
IMPORT - EXPORT
? __________________________
VSEH VRST LESA, TRDIH GORIV,
EKSOTOV IN STROJEV ZA LESNO INDUSTRIJO
TRST - Sedež: ulica Cice.rone 8/II Telefon: 30-214
Kmetje, vrtnarji!
za vsako Vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
FURLANI EDVARD
TRST, VII MILANO 18 - TELEF. 35-169
katera Vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna SEMENA najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne SADIKE, ŽVEPLO, MODRO GALICO, UMETNA IN ORGANSKA GNOJILA ter vsakovrstno ORODJE in STROJE vsake velikosti
Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokrajino svetovno znanih STROJEV ZA OBDELAVO ZEMLJE ter KOSILNICE AGRIA VIJERKE
Avstrijske in italijanske cigarete
Jugoslovanska podjetja na sejmu
REZANE GRADJE LIŠČARA, REZANE GRADJE ČET1NARA, DUŽICA HRASTOVIH, OELULOZNOG DRVA, OGR1JEVNOG DRVA, UGLJA ŠUMSKOG I RETORTNOG, ŠPERPLOCA I PANEL PLOČA, FURNIRA, PARKETA, SANDUKA, BAČAVA, STOLICA IZ SAVIJENOG DRVA, NAMJEŠTAJA RAZ-NOG, DRVNE GALANTERIJE, TANIN EKSTRAKTA, SPORTSKIH ARTIKALA.
Esportazione legnami e prodotti del legno in tutto il mondo.
POSJETITE NAŠU IZLOŽBO U DRVENOM PAVILJONU NA TRŠČANSKOM VELESAJMU !
Zastopstvo u Trstu : FREUD et FABRIS Via Carducci, 10 u Milanu: Via Unione, 2
Poduzeče za izvoz drva i drvnih proizvoda
ZAGREB, MARULIČEV TRG BROJ 18 Telegram: EKPORTDRVO - ZAGREB Telef. 36-251, 37-323 - Pošt. pretinac 197 Filijale i skladišta: Rijeka Delta 11
Obavlja najpovoljnije putem svih razgranatih veza
erportdrro
m
Tovarna železniških vozil
licris
liitlriC
MARIBOR
Izdeluje9 obnavlja In popravlja raznovrstna železniška vozila
Zgrajena 186«$. leta

'Naša šolska mladina se ponaša
nl	Z ROČNIMI DELI
■n Ob koncu šolskega leta se naša mla-> lina z osnovnih in nadaljevalnih stro-ri kovnih šol rada ponaša z ročnimi iz-pi delki, ki jih po dolgem izročilu razstavlja v največje zadoščenje, sebi, uci-ib hljskemu zboru, staršem in sploh vsej /rhaši javnosti.
»I Uvod v razne, osnovnošolske razstave c$t) bile prijetne prireditve. Omenimo naj samo skromen, vendar prisrčni nastop naših otrok v Sesljanu; zahtevnejše nastope mešanih pevskih zborov šv Gropadi, na ICatinari in v Zgoniku ter odrske nastope z Rdečo kapico o-lrok iz Mačkove,lj in Prebenega, z igri-|i c» Mačeha in pastorka v Trebčah in l«s pravljico Mogočni prstan v šempola-
liu.
a Zares uspele razstave so priredili na »snovnih šolah v Rojanu, na Opčinah, Pri Sv. Ivanu, v Trebčah, Ricmanjih, la Katinari, v Mačlcovljah in v Šem-Polaju. S tem ne mislimo podcenjevati razstav na ostalih šolah, ki jih nismo omenili, ker jih nismo mogli obiskati.
Na nižji gimnaziji v Trstu je letošnja razstava risb in ročnih del zavzeta še več prostora kakor v prejšnjih letih. Poleg prostoročnih in geometrijskih risb so tu razstavljeni številni odtisi linorezov, pisane ženske naglavne rute, lci so jih poslikale same učenke. Zanimanje obiskovalcev vzbujajo tudi tirobni, posrečeni izdelki iz žice in pa Modelirani izdelki iz mavca. Pohvalo Zasluži že samo okusno vabilo na ogled razstave, ki ga je razposlalo- ravnateljstvo šole.
Na nadaljevalnih strokovnih 'šolah
'n tečajih ter na nižji gimnaziji v Trstu so bile. razstave risb in ročnih izdelkov naših najmlajših dijakov posebno skrbno urejene. Predstavniki šolskih oblastev (med njimi sam šolski skrbnik dr. Pugliarello) so se o njih Selo pohvalno izrekli. Posebno omemba zaslužijo razstave na nadaljevalnih strokovnih šolah na Opčinah, v Sv. Križu, Dolini in v Rojanu (Ta je bila Miprta v nedeljo, o njej bomo še podali).
Razstava STROKOVNE NADALJEVALNE ŠOLE NA OPČINAH
Oddolžimo se vsem dijakom in šolnikom, ki so prispevali k tako lepemu dspehu teh razstav, če se nekoliko dalj Pomudimo pri opisu razstave na strokovni nadaljevalni šoli na Opčinah.
, Razstava je bila razmeščena kar v šestih razredih in celo na šolskem hodniku. Dekleta so v petih učilnicah pokazala, česa so jih sposobne profesorice ročnih in gospodinjskih del nauči-e. V dveh učilnicah prvega nadstropja so razstavljena ročna dela: rjuhe, kazine, prti, prtiči, perilo, bluze, predpasniki. Risbe krojev in okraskov so visele po stenah. Med njimi so se le-Po odražali majhni gobelini. V oddelku volnenih izdelkov smo videli nogavice, rokavice, čepice, šale, jopice in celo plašče. Zanimiva je bila tudi zbirka vzornih herbarijev.
. v treh učilnicah drugega nadstropij pa so dijakinje nudile razne zbirke čipk in vezenin ter pokazale tudi svoje kuharske zmožnosti z razstavo finega peciva, raznih sladkarij ,in likerjev. V posebni učilnici je bila na sre-di velika miza, ki je samo čakala, da Se gostje posedejo okoli nje in občudujejo okusno okrašene pletenke, košarice za kruh in razne dele jedilnega Pribora v okusnem aranžmaju. Preproda, izdelki iz železa in rafije ter lino-reti so smotrno dopolnjevali ta raz-$tavni kotiček, namenjen gospodinjski °Premi.
Dečki so svoja ročna dela pokazali Pj prostranem hodniku in v eni učilnici- oboje v drugem nadstropju. Tehnična risbe mizarske stroke so na primer Prikazovale razne načrte za vezavo le-$a za ostrešja, načrte delov pohištva, PUkaz montiranja ročne črpalke itd. (‘deli smo tudi dele pohištva, ki so P*1 izdelali sami dijaki. V učilnici pa ?° dijaki razstavili razne druge izdel-'e iz lesa in železa, na primer razno Ql:odje v res precizni izdelavi.
^se razstave na naših osnovnih in P*žjih srednjih šolah so dokaz njiho-',e življenjskosti in tudi praktičnega Puha, ki v njih vlada poleg razumljiva splošne učenosti, ki sama na sebi <a.i malo hasne, če ni usmerjena v vsakdanjo praktično koristnost.
jj-
Kamnoseški odsek ■ posebnost Nabrežine
Tudi na industrijski šoli v Nabreži-?*. ki ima učne prostore tudi v Sv. »rižu, so priredili razstavo del dija-W in dijakinj: odprli so jo na pražit 29. junija, ko je v Križu opasilo. b tej razstavi, ki si jo je ogledal eden ,ž*hed naših sodelavcev, smo prejeli ^slednje poročilo.
Treba je res čestitati šolnikom, ki s° vložili toliko ljubezni in truda za p°braževanje našega mladega rodu. ,ri tem ne mislim samo na učne mo-i* v nabrežinski šoli, temveč na Solni-X ki poučujejo na vseh naših šolah. i°hvala gre tudi samim dijakom. Vse c razstave so viden dokaz, da slovenja šola ne životari. Koliko življenj-,ke sile nam pokaže vsako leto ob za-šljučku šolskega leta prav s temi raz-tavami! Nabrežinsko šolo obiskuje joli 50 učencev in učenk iz Nabreži-! C- Sv. Križa, Šempolaja, Prečnika, Sa-totorce, Mavhinj in Medje vasi. Narinska razstava ima nekaj posebna. Na tej šoli je namreč edini kam-. Qseški oddelek na naših šolah. V teh t raJ ih ima kamnoseška obrt že staro ^sdicijo, zato je prav, da se, to izraža Mi v učnem načrtu nabrežinske strojne šole. Naši dijaki so razstavili nrav lepe kamnitne izdelke, vaze, pe-I črnike in tudi nagrobne kamne. Ve-*° pozornost je zbudila zlasti velika
ŠOLSKA RAZSTAVA V ROJANU
Državna nižja industrijska strokoven šola s slovenskim učnim jezikom p Trstu (Rojan, ul. Montorsino 8/III.) .Uredi ob zaključku tekočega šolskega h.ta razstavo deških in dekliških roč-1,1 izdelkov.
k. julija do vključno srede, dne 5. ju-Ja vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. jj0 19. ure. Vabljeni so vsi prijatelji s Se učeče se mladine, še posebej pa aršj in vzgojitelji.
vaza, delo učenca Zidariča Borisa iz II. razreda. Razstavljene so bile tudi strokovne risbe, prostoročne projekcije, aksonometrije raznih predmetov in lesenih spojev. Dekleta seveda niso- hotela zaostati za fanti ter so nastopila s prikupnimi ročnimi deli, vezeninami, ■prti in raznimi drugimi okraski, ki nam dvigajo- duha v stanovanju, risbami itd. Pokazala so tudi svojo spretnost v pripravljanju raznih slaščic, tort in piškotov.
PEDAGOŠKE AKADEMIJE NAMESTO UČITELJIŠČA
Šolska oblastva v Sloveniji so ugotovila, da primanjkuje učiteljev za predmetni pouk (posebno za slovenščino, tuje jezike, matematiko in fiziko) in da večje število učiteljev ni usposobljeno za poučevanje na višji stopnji osnovne šole. Zato so si za izobraževanje tega kadra zamislili nov tip šolskih zavodov, to je pedagoške akademije.
S tem pa je prilično spremenjen dosedanji način pripravljanja šolskih kadrov, lco prihajajo moči za osnovnošolski razredni pouk z učiteljišč, moči za osnovnošolski predmetni pouk z višje pedagoške šole in moči za srednješolski predmetni pouk pa s fakultet.
Pedagoški strokovnjaki posebno- grajajo sedanjo ureditev učiteljišč, ker bi morala dajati učitelje, ki bi bili res kos sodobnim zahtevam osnovnega šolstva, ki naj bi bilo temelj in izhodišče za nadaljnje izobraževanje, medtem ko se dogaja, da učitelji ne zmorejo pričakovanega napora, ker imajo le pomanjkljivo srednješolsko izobrazbo.
Zato je nastala misel o pedagoških akademijah, s katerimi naj bi odpravili sčasoma učiteljišča in tudi visoko pedagoško šolo. Za vstop na pedagoško akademijo bo potrebna srednješolska izobrazba. Na teh štiriletnih akademijah bo učenje razdeljeno na dvoletno nižjo in dvoletno višjo stopnjo. Na prvi nižji stopnji se bodo usposob-ljali učitelji za razredni pouk v nižjih razredih osnovne šole; na tej stopnji bodo študirali tudi učitelji, ki se bodo pripravljali za predmetni pouk v višjih razredih osnovne šole in osemletkah. Absolventi druge stopnje pedagoških akademij pa bodo usposobljeni za srednješolski pouk.
Ker bodo učiteljišča zaradi tega sčasoma odpadla, bodo odpirali na -gimnazijah pedagoške oddelke. Predvideno je, da bo tolminsko učiteljišče spremenjeno v celoti v pedagoško gimnazijo. Absolventi takšne gimnazije še ne bi bili usposobljeni za pouk, ampak bi imeli le temeljitejšo pripravo za uspešnejše obiskovanje pedagoške akademije.
Na pedagoški akademiji bo večji poudarek na pedagoškem študiju, ki je prilično zanemarjen na fakulteti, kjer prednjači predmetno znanstveno izobraževanje. Zato bodo sčasoma ukinili tudi sedanjo višjo pedagoško šolo v Ljubljani", namesto katere bodo delovale tri pedagoške akademije, in sicer v Ljubljani, Celju in Mariboru. V Mariboru bo takšna akademija ustanovljena že s prihodnjim šolskim letom. Akademiji v Ljubljani in Mariboru bosta imeli obe stopnji, celjska pa bo imela samo prvo nižjo stopnjo.
jj-
DELO MEDNARODNE
FINANČNE DRUŽBE
Pod okriljem Mednarodne, banke za obnovo in razvoj je bila julija 1956 u-stanovljena »Mednarodna finančna družba« s posebnimi nalogami. Družba namreč lahko podeljuje posojila tudi zasebnim podjetjem oziroma družbam, za katere ne jamči država. Kmalu po ustanovitvi se je včlanilo 31 držav, ki so skupno vplačale 78 milijonov dolarjev. V začetku leta 1958 je že bilo 53 članic, ki so skupno vpisale 93 milijonov dolarjev. Banka ima namen pospeševati industrijsko proizvodnjo, pa tudi predelovalno proizvodnjo- kmetijskih pridelkov. Posojila podeljujejo v dolarjih. Ob koncu zadnjega poslovnega leta je število podeljenih posojil na-rastlo na 33, in sicer za investicije v 17 državah v skupnem znesku 40,079.000 dolarjev. Po celinah se posojila delijo takole: Avstralija 975.000, Afrika 2 milijona 800.000, Azija 4,195.000, Evropa
1,116.000	in Južna Amerika 32,993.000 dolarjev. Družba je podelila italijanskemu podjetju Magrini Meridionale S.p.A. posojilo 960.000 dolarjev; stalne obresti niso bile določene, pač pa gre banki 6% od dobička podjetja. Po sedanjih pravilih se družba ne sme vmešavati v zadeve podjetja, kateremu podeli posojilo, ne sme biti niti deležna delniške, glavnice tega podjetja. Prav te dni je bil Svetu guvernerjev Mednarodne banke za obnovo in razvoj postavljen predlog, naj bi pravila družbe izpremeniii v smislu, da bi lahko kupovala tudi delnice podjetij.
II.
NEKAJ PRAKTIČNIH NAPOTKOV
jugoslovanskemu turistu v Italiji
OB JEZERIH V OKOLICI MI LIANA Kozarec dobrega vina v domači gostilni
Milan je važno poslovno središče, kjer utripa glavna žila italijanskega gospodarskega življenja. Milančani hitijo med tednom za svojimi opravki, ob nedeljah in praznikih pa se trumoma vsujejo iz mesta, iz meglene nižine, in gredo v hribe ali k slovitim jezerom v okolici. Po zapuščenih ulicah se sprehajajo turisti, ki z vodičem v roki stikajo za znamenitostmi lombardske prestolnice. Vsako leto se vsi, Milančani in tujci, v aprilu gnetejo na velikem sejmišču. Sicer pa domačini radi pustijo tujcem prosto pot v gledališče »Scalo« ali pa na čudovito streho znamenite stolnice.
Nedaleč od Milana je vrsta turi stičnih krajev, bodisi kakor ob jezerih na njihovih vznožjih. Med jezeri so najvažnejša jezero Maggiore, Lugano, Como, in Iseo, nekoliko naprej proti vzhodu pa še jezero Garda.
Lago Maggiore (ali Verbano) ni največje jezero v Italiji, kakor bi se
v reko. Letoviščarske kraje Stresa, Palianza, Arona, Meina, Lesa, Belgi-rate, Luino, Locarno, itd., povezuje odlična avtomobilska cesta.
Jezero Lugano. Tudi to jezero sega na severu v Švico. Ob južni obali je lep zaliv, v katerem leži Porto Cere-sio, letoviščarsko mestece, ki je povezano z mestom Varese z železnico (8 km). Drugo znamenito mestece je Campione dTtalia (15,5 km od Coma), znano med drugim po kazini in davčnih olajšavah na tobak, (na primer, ne plačujejo davkov). Možnosti lepih izletov s parnikom po jezeru in v Švico. Iz Porlezze (889 m nadmorske višine) se odpirajo poti v dolini Rezzo, Val Cavargna in Valsolda. V bližini je soteska Malombra.
Jezero Como (ali Lario) se deli v tri konice Golico, Lecco in Como. Najvažnejše s turističnega vidika je področje Como. Tu leži samo mestece z istim imenom ob železniški progi Sv. Gotharda. Como je središče ita-
ko depresijo, ki je nekak podaljšek rečne struge Sarco. Za najlepša kraja na severni obali veljata Riva in Torbole. Polotok Sirmione deli zaliva Desenzano in Peschiera. Ob jezeru je podnebje zelo milo, tako da uspeva sredozemska flora. Tujci se navdušujejo zlasti nad modrino jezera. Dohodne avtomobilske ceste, med temi zlasti vzhodna in zahodna Garde-sana, prehajajo čez romantično pokrajino. Drugi znameniti kraji ob Gardskem jezeru so še Salo, Gardo-ne Riviera, Fasano, Maderno, Gargna-no, Lilone in Arco ob zahodni obali, Barbolino, Garda, Punta S. Vigilio in Malcesine ob vzhodni obali. Gardene Riviera spada med najznamenitejše letoviščarske kraje v Italiji. Kraj je slikovit; na visokih pečinah ob jeze ru stoje stari gradovi in dvorci, za razvedrilo številnih tujcev pa skrbijo razna zabavišča, mestni parki, športne naprave, itd. Mnogo turistov privablja tudi Villa Alba v zelenju bližnjih gozdov.
iBRENNER
RES/A
FORTEZZA\
MERANO
/°
^DOBBIACO
\
MALLES
ANTRONA 0
AOSTA
BOLZANO!
SONDRIO^^o
BRAIESQ ZANDRO
KRTINA °0—%0
ca^ezza -»CALALZO
.	AL L E G H E	\
Vi
TARVISIO
PONTl
CERJESOLE
CANDIAO
'—-TORINO
AV IGLI ANA
--"• AVW/ 0	joSERRAJA
^rjlJDRo0 ^R/IVALAVARo^Rfvm
COMO a3EX/SALO>/X^a„
BERGAMO \ J8K/GARDA VICENZA,
Tla no	o
car	3 f im on 'm' m v
VERCEULI	VERONA /JUDOVA
mCE"N'zf^
BELLUNO
o S. CROCE S.FLORIANO ■EGRISOLA
REVI SO,
.UDINE
IGORIZIA
[o DOREJtDd CDOBERDOBJ
►TRIESTE
(jrtsr)
:NEZJA
V slovenski vasi Bazovici na robu Krasa je spomenik štirim žrtvam fašističnega terorja. Ko prekoračite ba-zovski vrh in izgine izpred vaših oči Trst s svojim šumom in vrvežem, se počutite kakor prerojeni, na deželi, s svežim, čistim zrakom, ki pripihija naravnost z Nanosa. Tam dobite izvrstno kuhinjo, kakršno le težko najdete v mestu; tako izvrstno, da zahaja tja na večerjo in tudi na kosilo mestna gospoda v svojih avtomobilih. Vse to velja tudi za Repentabor, kjer vam razen tega postrežejo tudi s kraškim teranom.
Tržaška posebnost so okoliška vina, za katera pa se je treba potruditi v' bližnje vasi: Sv. Križ, Prosek, Ricma-njc, Boršt, Boljunec, Dolino, Prebeneg in Mačkovlje. Nekdaj je bilo mogoče piti domača vina tudi v spodnji okolici mesta do Ščedne. Sedaj pa so se te nakdanje vasi spremenile v predmestja ali pa so se kar spojile z mestom in kar je ostalo vina, ga popijejo večinoma domačini sami.
Sv. Križ, od koder je krasen razgled proti Trstu, pa ima še druge zanimivosti. Predvsem je to največja vas v tržaški okolici. Rojan, Sv. Ivan in Ro-col so že sestavni del mesta, Ščedna pa predmestje. Odkar se je začelo socialistično gibanje, je bil Sv. Križ socialistična trdnjava. Dokler je bilo Mesarstvo v Nabrežini v cvetju, so namreč Križani večinoma delali v Nabrežini. Sedaj je kamnoseštvo v Nabrežini umrlo in izvažajo samo kamen v blokih. V Sv. Križu sta tudi dve dvorani, primerni za gledališčne predstave. V prvi je tudi kino; druga, novejša je večja in je -prej majhno delavsko gledališče kot dvorana. Pred nekaj dnevi je Slovensko gledališče iz Trsta uprizorilo v njej Kaimanovo opereto »Car-daška kneginja«.
Marsikoga bodo zanimali tudi kratki izleti s parnikom po morju v Tržič, Gradež in Milje. Tudi za industrijsko
dalo sklepati po imenu, temveč je le največje jezero v teh krajih. Jezero deli Lombardijo od Piemonta, s svojim severnim delom pa prehaja v Švico. Površina jezera meri 216,16 kv. kilometrov. Ob 105 km dolgi obali u-spevajo celo limone in južno sadje. Med najlepšimi točkami bi omenili zaliv Bovromeiskih otokov (Isola Madre, Isola Bella, Isola dei Pescato-ri in Isola San Giovanni), del obale med Angero in Maccagnom, južni del jezera, ki se pri Šesto Calende zoži
lijanskega svilogojstva. V bližini so še znameniti kraji Brunate in Cer-nobbio; v tem zadnjem so preuredili zgodovinsko vilo d'Este v hotel.
Jezero Iseo leži med visokimi gorami, ki mu dajejo s svojimi sencami svojstven čar. Sredi jezera se dviga otok Montisola. V Sarniku ob južni obali jezera so vsako leto tekme motornih čolnov iz vse Italije.
Gardsko jezero je največje jezero v Italiji. Njegova površina meri 370 kv. kilometrov. Jezero pokriva globo-
Iz Benetk do Padove
Potrošnja živil v evropskih državah
V razpredelnici navajamo zanimive podatke o potrošnji najvažnejših živil v nekaterih evropskih državah. Podatki so izraženi v kilogramih in se nanašajo na povprečno potrošnjo posameznika v enem letu:
krat manj mesa kakor na pr. Danec, trikrat manj mleka itd. Tudi potrošnja masla je v Italiji zelo nizka (1,4 kg na osebo) nasproti potrošnji v ostalih o-menjenih državah, kakor zlasti na An gleškem (9,3).
Vsak jugoslovanski izletnik, ki obišče Trst, čuti potrebo, da obišče vsaj še Benetke. Razdaljo med Trstom in lagunsko kraljico pokriješ z dvema u-rama vožnje z brzim vlakom, ki te popelje prav do morja.
Vkrcaš se na ladjico (lahko si izbereš krajšo ali daljšo pot), ki te popelje iz vrveža in hrupa, ki si ga vajen iz vsakdanjega življenja, v čarodejno blažilno tišino beneškega zasanjanega o-lcolja. Le sirena na ladjici te od časa do časa prikliče nazaj v stvarnost. Polziš po temnozeleno tlakovanih »cestah« in »ulicah« in se le s težavo zaveš, da krožiš po mestu, ki sanja ma morju.
za tuje jezike. Med temi biseri so tudi manj vredni, čeprav bleščeči dragulji, ki dopolnjujejo mozaik tvojih prvih beneških vtisov.
Če si izbral daljšo vožnjo, si v dobri pol uri na Markovem trgu. Svetujem ti, da se najprej dvigneš na razgledni stolp, od koder se nam nudi edinstven pogled na 300 otokov, ki sestavljajo beneško mravljišče, posejano s 300.000 ljudmi, ki bolj ali manj udobno živijo od turizma. Če bi se. pa odločil, da si prej ogledaš ostale zanimivosti, ni verjetno, da bi imel potrebno moč in voljo za vzpon na vrh stolpa.
pristanišče v Žavljah lahko žrtvuješ pol urice. Največja zanimivost tam je velika čistilnica nafte »Aquila«, ki je menda v rokah francoskega kapitala.
Vse navedene vasi imajo večkrat na dan neposredno avtobusno zvezo z mestom.
Po javnih lokalih, v trgovinah in gostilnah te bodo postregli v slovenskem ali včasih v srbohrvatskem jeziku.
Drago Godina
IlUIIIIIIIIIIIIIIIIUIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIINIIIIIIII
Kaj pravi Nikitin o turizmu
V zadnji številki »Gospodarstva« smo poročali o obisku podpredsednika sovjetskega potovalnega urada «Intu-rist» v New Yorku. G. Nikitin je napovedal sovjetsko-ameriška pogajanja o uvedbi neposrednih zračnih zvez med New Yorkom in Moskvo. Žani mivi so njegovi nasveti ameriškim turističnim agencijam, kako bi lahko pospešile prihod sovjetskih turistov v Združene ameriške države. Nikitin jim svetuje, naj ojačijo propagando z o-giasi in članki o privlačnostih Združenih ameriških držav v Sovjetski zvezi. Sovjetski državljani se zanimajo za potovanja v Ameriko, toda ameriška propaganda v Sovjetski zvezi ni razvita. «Inturist» bo sam pomagal pri širjenju ameriške reklamne po Rusiji; če le mogoče, naj bi bila reklama v ruščini. Amerika mora sprostiti podeljevanje potnih listov za potovanje v komunistične države. V Ameriki je treba čakati na potni list vsaj 21 dni. Vsak a-meriški turist se mora po prihodu v Sovjetsko zvezo zglasiti na ameriškem poslaništvu v Moskvi. To je vezano s stroški in zamudo časa. Tudi Sovjetska zveza je imela poprej težave, toda zdaj podelijo oblastva turistično vizo v enem tednu. Američan niti ni dolžan zglasiti se osebno na sovjetskih konzularnih predstavništvih. Nikitin je še dodal, naj Američani znižajo cene in naj omogočijo tujemu turistu, da si lahko ogleda, kar želi.
DOLARJI ZA TURISTIČNO PROPA GANDO. Predstavniška zbornica je o dobrila program ameriške vlade za po speševanje turizma. Ni dvoma, da bo predlog prodrl tudi v senatu. Amer. čani so ugotovili, da trošijo ameriški turisti v tujini mnogo več kakor tuji turisti v Ameriki; zato so se odločili, da bodo sistematično izvedli propa gando za pospeševanje turizma. V sm,-slu zakonskega osnutka bodo v mini strstvu za trgovino ustanovili poseben turistični oddelek. Načeloval mu bo po seben načelnik, ki bo prejemal na le to 19.000 dolarjev plače. Načrte za po speševanje turizma bo izdelalo mim strstvo za trgovino, nakar jih bo iz vedel turistični urad.
	Italija	Nizoz.	Belgija	Franc.	Z. Nem.	Angl.	Danska
MESO							
pred vojno	20,1	37,5	47,2	55,2	52,8	62,6	74,6
1957/58	21,9	38,2	55,5	69,5	51,6	65,9	68,6
MLEKO							
pred vojno	37,3	145,9	79,8	85,5	138,6	107,3	166,7
1957/58	57,3	179,5	95,6	90,3	121,4	152,2	165,2
SIR							
pred vojno	5,3	6,3	3,7	6,4	4,4	4,0	5,4
1957/58	6,5	6,5	5,5	8,4	6,6	4,3	7,1
MASLO							
pred vojno	1,1	5,2	7,3	4,4	6,7	7,0	9,0
1957/58	1,4	3,1	8,9	6,1	6,0	9,3	6,6
JAJCA							
pred vojno	7,3	9,1	11,8	9,0	7,4	12,8	7,5
1957/58	8,3	8,9	14,8	9,9	11,7	13,7	7,8
Zelo zgovorna je primerjava med po-			MANGRTSKA CESTA OČIŠČENA				
trošnjo v posameznih državah. Tako je n. pr. velika razlika med potrošnjo povprečnega Italijana in potrošnjo povprečnega Belgijca ali Danca. Tudi v Italiji se je sicer potrošnja v času od leta 1938 do 1958 nekoliko povečala, vendar še daleč zaostaja za drugimi državami, Italijan porabi na leto 4-
PODRAŽITEV NA ITALIJANSKIH ŽELEZNICAH
Ministrski svet je na svoji seji z dne 23. junija sklenil, da se železniške tarife za prevoz potnikov povišajo za 15 odst., in sicer od 1. julija letos dalje. Tedenske in mesečne karte za dela\'ce se povišajo za 10%. Tarife za prevoz blaga se prav tako dvignejo za 1C%.
Goriška turistična zveza sporoča, da je Uprava za ceste LRS dne 25. junija dokončno očistila sneg z vse ceste od Predala pri Bovcu do planinske koče na Mangrtskem sedlu (2072 m). Cesta je, zdaj prevozna za vsa motorna vozila, vključno avtobuse. Jedilnica planinske koče bo razširjena ter bodo vsa dela v prihodnjih dneh, verjetno do 1. julija, končana.
Zemeljski plaz je zasul cesto na Vršič na dveh mestih. Do sobote bi cesta po računih Uprave cest morala biti že očiščena.
LJUBLJANSKI FESTIVAL
V soboto zvečer se je z uprizoritvijo »Gorskega venca« v izvedbi Beograjskega opernega gledališča v Križankah začel IX. Ljubljanski festival pod geslom »Revija jugoslovanske opere«.
Pogled na Čedad ob Nadiži, čez katero pelje znani Hudičev most. V Čedadu bo jugoslovanskega turista zanimal zlasti sloviti muzej, ki je najbogatejši v Italiji po svojih zbirkah iz lagobardske dobe. Skoraj vsako leto naletijo v okolici pri kopanju v globino na nove najdbe, in sicer ne samo predmetov iz langobardske, temveč tudi iz rimske dobe.
; i
Občuduješ v znanem beneško vzhodnjaškem, slogu zidane palače. Če imaš v rokah vodič, boš z lahkoto spoznal Rialtov svojski most, Zlato palačo (Ca’ d’Oro), frarsko cerkev (Chiesa dei Frari) pri Akademiji, kjer se bohoti Tizianova mojstrovina Vnebovzete. Fo-scarijevo palačo (Ca’ Foscari), ki je danes spremenjena v slovito univerzo
Razstava bo odprta od nedelje, dne
Novote naših zahtev in potreb si moramo danes drugače razlagati kot nekoč, ker se je z načinom življenja spremenila tudi naša duševnost: Takšna novota je na primer to, da Kras meščanom vedno bolj ugaja. Kdo vraga se je nekoč zmenil za Kras! Le redki meščani so cenili izlete v našo prirodo in le pomeščanjeni deželani iz obrtniškega in trgovskega stanu so se ob nedeljah z »žardinjeri« vozili na kra-ški pršut, piščance in teran. A teh mikavnih dobrot je danes tostran državne meje. premalo, a tudi če bi bile, se mnogi tržaški izletniki zadovoljijo tudi brez njih. Je tudi res, da nudi danes dežela razvajenim meščanom nekaj več kot v prejšnjih časih (ceste, lokale in drugo), vendar niti to ne more biti takšna vaba.
Moderno mesto je v prav skromnem svaštvu z nekdanjim, ko je še bil tramvaj na konjsko vprego, če ga hočemo v vseh njegovih utripih podrobno spoznati, se moramo v njem prej temeljito izšolati in ga osvetliti tudi od tistih strani, ki so deželanom kljub vsakodnevnemu stiku z njim zastrte in nepoznane. Za takšno izšolanje pa so potrebne dolgotrajne skušnje. V tem razdobju pa se deželan v mestu tako ali drugače zakorenini in se ga ne more več otresti. Ko se je torej že pome-ščanil, se mu le zahoče po življenju, kjer bi se vsaj za hip oprostil mestnega pritiska; stoži se mu po vsem, kar je nekoč užival: po tisti nemi, a kljub temu tako zgovorni naravi, po jasnem nebesnem svodu, po soncu in zraku, naravnem vonju in po vseh vezeh, ki
^Počiiok d oGi
jih mesto ne pozna in ne more nuditi. Ker pa je, kot smo rekli, sodobno mesto v majhnem svaštvu z nekdanjim, se ta potreba pojavlja tudi pri starih ali pristnih meščanih. Le ti nagonsko in razumno iščejo neko ravnovesje, rekli bi to, kar deželani ne občutijo in pravilno vrednotijo, ker je tega v obilici in je zaradi tega postalo preveč vsakdanje; celo leto se nam to ponuja, enkrat več, drugič manj, v najbolj navrhani meri pa v teh mesecih. Od travniškega cvetja in zelišč, pokošene trave s tako prijetno dražljivim vonjem, ko se nad nami smeje sonce, do izbora gozdnega in ostalega rastlinja — vse ena sama naravna tvornica — čistilnica za našo prvo in najpomembnejšo potrebo: za zdravje, telesno in duševno. Nimamo mogočnih gozdov s svojim tajinstvenim šelestom, a kolikor je tega pičlega bogastva, je toliko bolj dragoceno. V senci našega gabrovega grma, tega še vedno pomembnega zastopnika naših gošč, se meščani odlično počutijo. Če je to nizko drevje prej trebila sekira, mu ta že neko dobo bolj prizanaša in ta naš listovec vedno bolj zastira kamnita rebra in nalepija tržaškemu krasu bolj privlačno lice.
Značilno je, da se vsem, ki so svojo mladost prebili ob starem ognjišču, in tudi tistim, ki so se le kratko dobo greli ob njegovem ognju, ali pa se ob
jeiriu našega
JCt
asa
njem le nekajkrat ogreli, stoži po njem — po plamenu in vonju domačega goriva. Spomini? Že, že, a to je le ena plat, dočim druga pove, da niso v tehniki (električni, plinski štedilniki) vse prednosti, oziroma, da jo celo spremljajo takšni in drugačni nedostatki. Opaziti je — in to tudi vedno1 bolj čutimo — da gre tehnika z naravo vedno bolj v razkorak. Mar ni tudi človek, kot vsa ostala organska priroda (rastlinstvo, živalstvo) kot tudi neorgansko rudninstvo, podrejen naravnim zakonom? Ob takem navskrižju pa se rado zgodi, da naša dejavnost nekje močno trči ob te zakone. Na nekaj podobnega naletim predvsem v velemestih, kjer se najbolj kopičijo izsledki znanosti in tehnike: tovarniški dimniki, delavnice, omotičen spopolnjen promet itd. in z njim vred dušeči plini, umetna svetloba, ropot, vrvež, prah in kaj še vse. Ali se ne zdi kot da bi človeštvo v tem mestnem križem-kražem z bolestno br-zino, ki je že zajela vse naše dejanje in nehanje, že nekam zašlo in skoro več ne, more naprej? Ej, ti ubogo živ-žavje, ki moraš dan na dan to registrirati !
Ne, prav nič se ne moremo čuditi, če meščani tako radi beže v naravo, ki se obnavlja in presnavlja, kuje in proizvaja po svojih nepisanih, a nepremičnih in trdnih zakonih, vedno v istem ritmu, brez ubijajoče brzine in
morečega ropota. Težnja za prirodo je že neka notranja potreba, nekaj nujnega. Mestni ljudje, siti civilizacije, želijo iz te nepretrgane napetosti v mir, da se tamkaj vsaj malo uravnovesijo. Lahko ste srečni in blagor vam na tem vašem sončnem, zdravem in — kar je najvažnejše — tako mirnem prostoru, čujemo Kraševci meščane iz preprostih in boljših krogov, čujemo jih, a njihovih besed ne znamo zadostno preceniti in jih hkrati smatrati za opomin. Meščani nam namreč zavidajo tudi za to, kar nam daje največja in najbolj popolna tovarna — zemlja, in to neposredno v obliki raznih sadežev, ali posredno v obliki mesa, mleka, jajc, ker se vedno bolj zavedajo, koliko to pomeni; vedo, ker so tudi od te strani (prehrane) vedno bolj prizadeti in se ne morejo več zanesti ne na pristnost ne na zdravje blaga, ki jim ga trg ponuja. Malo dobimo iz svoje zemlje, veliko premalo, a kar dobimo, je pristno, okusno, tečno in zdravo, ker je naravno, nepokvarjeno. Koliko več tega bi lahko dobili! A to zavisi od naših odnosov do zemlje. Modro, zelo modro ravna, kdor zna svojo, predvsem gospodarsko dejavnost umno in praktično vskladiti in upoštevati načelo: Mesto — kruh, dežela — kruh in dragocen dom.
Trg in baziliko si lahko ogledaš sam.. Za koristen obisk doževe palače pa ti svetujem vodstvo poklicnega vodnika, sicer bi se ti znalo zgoditi, da prezreš čudovite Tizianove in Tintorettove u-metnine ter celo sam Most vzdihov.
Za vse to boš potreboval od 3 do 4 ure časa. če pa imaš še kaj časa na razpolago, se popelji dalje na svetovno-znani beneški Lido s Kazino, kjer je vsako leto že tradicionalni filmski festival. Med vožnjo boš opazil tudi park »Giardini«, kjer je vsako drugo leto mednarodna razstava likovnih umetnosti, ki jo bolje poznamo kot »Beneško bienalo«.
Ni verjetno, da bi odpotoval iz Benetk, ne da bi si ogledal tudi Padovo, ki je komaj pol ure vožnje daleč. Poleg postaje je čudovita kapela Scro-vegni z Giottojevimi freskami. Nato si boš ogledal staro univerzo, ki spada med najstarejše na svetu, kamor slovenski študentje zelo radi zahajajo, v kolikor se ne odločijo za Bologno. Nasproti je staro mestno središče s starinsko »Palačo razuma — Paiazzo del-la Ragione«. Po obokanem korzu prideš do idiiičhega prostranega trga »Prato della Valle — Dolinski travnik«, ki iga varujejo kipi slovitih Padovan-cev. Obisk bližnje bazilike sv. Antona ti bo na koncu omogočil .oddih v prijetnem hladu in mraku te svojevrstne mešanice arhitektonskih slogov.
Padova na turista zelo spokojno u-činkuje. Skoraj ne bi slutil, da si blizu vulkanskega področja Evganejskih gričev s tremi zelo znanimi termalnimi kopališčnimi središči: Abano, Mon-tegrotto in Battaglia. Tu občuduješ lahko samo najmodernejše hotelske stavbe, ki jih kot s krono obdaja so-parica, ki se dviga iz ležišč radioaktivnega vročega blata, ki je včasih skrajno upanje na revmatizmu zbolelih svetovljanskih bogatinov, ki imajo denarja na pretek, da si lahko obenem privoščijo tudi prijetno letovanje.
Janko Jež
Turizem v državah EST
Po podatkih, ki jih je objavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC), se turisti povprečno mudijo v Franciji po 6 dni, v Italiji 3 dni, v Zah. Nemčiji, Belgiji in Nizozemski pa po 2 dni. Po številu tujih turistov prednjači Italija. Podatki se nanašajo na leto 1959, ko je v Italijo prispelo 8,600.000 turistov in 8,180.136 izletnikov. Na drugem mestu je Francija s 5,051.000 turisti, na tretjem Nemška zvezna republika s 4,989.403 turisti. Zanimivi so tudi podatki v primerjavi z letom 1958. Število turistov je med letom 1958 in 1959 v Franciji na-rastlo za 24,1%, v Italiji za 7,5%, v Zahodni Nemčiji za 3,4%; v Belgiji je nazadovalo za 37%, v Holandiji pa za 0,5%. Izkupiček od turizma je vrgel v vseh šestih članicah EST okoli 1000 milijard lir.
RAZVOJ ITALIJANSKEGA TURIZMA. Na ministrstvu za turizem je senator Guidotti pred odobritvijo proračuna tega ministrstva podal pregled turistične dejavnosti v Italiji, v lanskem letu. V Italijo je prišlo lani nekaj čez 18 milijonov tujih turistov, ki so se skupno zadržali na italijanskem ozemlju 49.885.895 dni. Ta dejavnost je lansko leto vrgla 410 milijard lir (37 milijard več kakor v letu 1959). Največ je bilo Nemcev (4.665.410 turistov), nato Švicarjev (2,707.486), itd. V Italiji je bilo konec leta 1960 32.405 hotelov in drugih turističnih naprav. Število sob je doseglo 455.985, število postelj pa 792.603. Vrednost turističnih naprav cenijo na 1200 milijard lir. Po začasnih podatkih se letošnji turizem razvija zadovoljivo, kljub krajevnim nedostat-kom, kakor na primer na Južnem Tirolskem. V prvih petih mesecih se je letos dotok turistov v Rim povečal za 10 odstotkov v primerjavi z istim razdobjem lani.
Torek, 4. julija P
-----------:--------
v
Z dovoljenji gre prepočasi - Živahna konjunktura
Gorica, junija
Na mednarodnem bloku pri Rdeči hiši je. vedno živo. Medtem ko se je promet imetnikov obmejnih propustnic precej porazdelil na druge bloke na Goriškem, ima blok pri Rdeči hiši izrazito mednarodni pomen, saj gre čez ta blok dan za dnem precej ljudi s potnim listom. V glavnem se tod kre-tajo ljudje,' ki imajo v drugi državi trgovske posle, in prav zaradi tega se je trgovina med Italijo in Jugoslavijo tudi na goriškem področju zelo razmahnila. Precejšnje število ljudi, ki gredo dan za dnem čez blok pri Rdeči hiši, tvorijo šoferji tovornjakov, katerih promet v obojih smereh se je v zadnjem času izredno povečal.
Pretekli ponedeljek smo na primer na bloku, tako na parkirnem prostoru izven carinskega območja na italijanski strani kot na italijanskem carinskem dvorišču, našteli kar trideset tovornjakov z najrazličnejšimi evidenčnimi tablicami. V glavnem je seveda šlo za goriške in tržaške na eni strani ter za slovenske na drugi strani. Na jugoslovanski strani so čakali še nekateri drugi tovornjaki, tako da je bila slika zares mogočna.
Logično je zaradi tega, da postaja delo carinskih uradnikov .tako jugoslovanskih kot italijanskih, iz dneva v dan napornejše. Promet se namreč nenehoma veča; pred leti bi si nihče ne pričakoval tolikšnega razmaha tovornega prometa. Tedaj so namreč v glavnem prevažali iz Jugoslavije les za celulozno tovarno v Torviscosi, v Jugoslavijo pa so tovornjaki odhajali prazni ali pa se je našel kakšen, ki je imel naložene stroje ali kaj podobnega.
Dandanes pa prevažajo tovornjaki vsega, od sirka do cementa, od žaganega lesa do strojev, od metalnih plošč do hladilnikov in promet se zelo zadovoljivo odvija v obe smeri. Mnogo blaga je tudi tranzitnega čez Jugoslavijo. Goriški blok uporabljajo poleg italijanskih in jugoslovanskih tudi avstrijski tovornjaki, ki vozijo iz Italije v Avstrijo (Gradec ali Dunaj) ali pa v obratni smeri.
Vse seveda ne gre lepo in lahko. Med Italijo in Avstrijo velja dogovor, da sme le določeno število tovornjakov ene države v drugo in s tem v zvezi se izdajajo posebna dovoljenja (samo 400 za vso državo), kar onemogoča vsem lastnikom tovornjakov, da bi šli čez mejo. Med Italijo in Jugoslavijo je podoben dogovor začel veljati letos marca, a prvotno predvideno število prehodov je tako majhno v primeri z dejanskimi potrebami, da bodo morale pristojne oblasti nekaj ukreniti, ako nočejo, da bi se čez nekaj mesecev cestni tovorni promet med Italijo in Jugoslavijo popolnoma ustavil.
Dovoljenja pa so seveda vezana na čakanje po uradih, nove izdatke, izgubo časa in podobno.
Ugodna trgovinska konjunktura med Italijo in Jugoslavijo je seveda povečala prevoze blaga med dvema državama. Največjo korist od tega imajo seveda tovonjaki iz bližnje Slovenije in Hrvatske, na italijanski strani pa tovornjaki iz Gorice, Trsta in Vidma; seveda opaziš včasih na bloku evidenčne tablice tudi drugih italijanskih ali jugoslovanskih dežel.
V Gorici sami je treba temu ugodnemu razvoju, ki traja že nekaj let, dodati še ugodnost prostega pasu, ki dovoljuje, z izdajo določenih količin nafte po znižanih cenah (od 24 do 28 lir liter) hitrejšo amortizacijo vozila. Zaradi teh ugodnosti je v Gorici nastala prava industrija na tem področju (lastnike tovornjakov prišteva zakon med industrijalce). Tega posla so se lotili tako številni Goričani kot tudi tujci, ki so se v Gorico priselili iz drugih pokrajin, zlasti iz Videmske. V Gorici sami obstojajo nekatera večja podjetja, ki imajo po več tovornjakov, je pa tudi vrsta takih ljudi (v glavnem so to bivši šoferji), ki imajo le po en tovornjak. Ti seveda služijo, a vsaka nesreča, vsaka poškodba, jih prisili, da delajo precej časa samo za plačilo nastale škode.
Naravno je, da se ne lotevajo gori-ški avtoprevozniki samo posla z jugo-
slovanskimi uvoznimi ali izvoznimi podjetji. Mnogi imajo zagotovljene stalne prevoze blaga na italijanskih relacijah, mnogi pa raje izbirajo prevoze iz ene države v drugo, ker so ti daljši. Mnogi spet prevažajo bombaž iz tržaškega pristanišča v podgorsko predilnico (delo je stalno, saj zaposluje predilnica kar 3000 delavk in delavcev), drugi prevažajo zopet rudo iz Rajbla do Trsta, tretji les iz pristanišča v Tržiču v tovarno v Torviscosi in Štivan. Poslov na tem področju je mnogo.
Rekli smo, da se tako notranji promet kot mednarodni promet vedno veča. S tem v zvezi se veča tudi število tovornih vozil. Na področju goriške
občine so razdelili bone za nafto (za nakup po nižji ceni v smislu določb o prosti coni) v marcu 404 tovornjakom, v aprilu pa 416 tovornjakom. Prikolic je bilo marca 154, aprila pa že 163. Število avtobusov je ostalo nespremenjeno (41). V ostalih občinah pokrajine pa, kjer prejmejo manjše količine nafte kot v Gorici sami, so našteli meseca aprila 272 tovornjakov in 72 prikolic. Skupno smo torej imeli aprila 688 tovornjakov, 235 prikolic in 41 avtobusov, kar je precej, če pomislimo, da ima pokrajina okrog 140.000 prebivalcev (Gorica sama nekaj nad 42.000).
m. v.
Socialni
5=- UTRINKI
BREZPOSELNOST V INDUSTRIJSKIH DRŽAVAH
Del ameriških gospodarstvenikov je zaskrbljen, da ne bo več moč v ZDA zmanjšati števila brezposelnih tudi pri najbolj cvetoči konjunkturi. Sodijo, da bo znašalo število brezposelnih vedno nekoliko milijonov oseb. Res pa je, da štejejo po podatkih in navodilih ameriškega državnega urada za delo med brezposelne tudi mladino do dvajsetih let in pa gospodinjsko osebje, ki čaka na svojo prvo službo, medtem ko pri nekaterih drugih državah število brezposelnih ne vključuje, takih delovnih moči pri njihovem prvem pojavu na trgu delovne sile.
Razvite industrijske države imajo naslednje odstotke brezposelnih: ZDA 6,8, Kanada 11,1, Avstralija 3,40, Francija 0,3, Nemčija pod 1,00, Anglija 1,60, Izrael 0,7, Italija 5,4, Japonska 1,1, Južna Afrika 1,9, švedska 1,7%, ZSSR pomanjkanje delovne sile.
Od leta 1953 je v Združenih ameriških državah izginila potreba po milijonu delovnih mest, in sicer v kmetijstvu, avtomobilski in jeklarski industriji. Novi tehnološki procesi in začetki avtomatizacije prinašajo večjo proizvodnjo z manjšim številom delovnih moči. Upadajo razne vrste industrije, ki so poprej rabile veliko število ljudi, tako n. pr. rudarstvo, prometna podjetja (železnice) in tekstilna industrija. Črnci predstavljajo deseti del vsega prebivalstva, brezposelnih črnih delavcev pa je 20% vseh brezposelnih. Največje, je število brezposelnih nad 45 leti starosti.
SOCIALNI UTRINKI IZ SLOVENSKE TRGOVINE. V Sloveniji je v trgovini na debelo, na drobno in v zunanji trgovini zaposlenih 18.121 delavcev in 9.394 uslužbencev. Hitro raste število mladine vključene v trgovino, ki je doseglo 3.300. Delavcev v trgovini je 65.87% in uslužbencev 34.13%. število uslužbencev upada, ker se manjša podjetja združujejo v večja.
V trgovini imajo 608 komercialistov srednje stopnje, 800 komercialistov višje stopnje in 193 komercialistov visoke stopnje.
Iz gospodarskih srednjih šol dotekajo v trgovino po veliki večini ženske, ki se dobro uveljavljajo v knjigovodsko - računski službi, prav malo pa v komercialni. Spričo pomanjkanja komercialistov pripravljajo u-stanovitev srednjih trgovinskih šol.
Namesto prejšnjih osmih vajenskih šol trgovinske stroke delujejo sedaj šolski centri za izobraževanje prodajalcev in blagovnih manipulantov. Poprej je slovenska trgovina dobivala iz vajenskih šol za svojo trgovinsko mrežo letno okoli 400 do 600 kvalificiranih prodajalcev, letos pa iz šolskih centrov čez 1.100.
Prodajni prostor trgovinske mreže zaostaja za rastočim prometom in ne prenese večjega števila prodajalcev in zato ni pričakovati posebno velike: ga povečanja storilnosti. Trgovinski delavci so slabše preskrbljeni glede stanovanj kot industrija. Zaradi tega je zelo težko privabiti nove delavce v trgovino.
Gospodarski razvoj Slovenije
Na zasedanju ljudske skupščine LR Slovenije je bilo postavljeno na dnevni red poročilo Izvršnega sveta LRS o gibanju gospodarstva v Sloveniji v prvih štirih mesecih 1961. Za poročevalca je bil določen Tone Bole. Skupščina je izvolila za novega člana Izvršnega -sveta poslanca Rika Jermana, dosedanjega predsednika Občinskega ljudskega odbora Celje. Pri konstituiranju republiškega zbora je bil za predsednika izvoljen inž. Pavle Žaucar, za podpredsednika pa Mihaela Dermastja; za predsednika zbora proizvajalcev je bil izvoljen Lojze Ocepek, za podpredsednika Miha Berčič.
V svoji obširni obrazložitvi poročila Izvršnega sveta LRS o gospodarskem razvoju v prvih štirih mesecih tega leta se je Tone Bole dotaknil najaktualnejših gospodarskih vprašanj, kakor proizvodnosti, investicij v podjetja, kreditne politike pa tudi zunanje trgovine Slovenije.
Izvoz iz Slovenije se je v prvih štirih mesecih 1961 povečal za 13%, uvoz pa skrčil za 10%. Vendar te številke ne dajejo prave slike, ker je treba računati z nekaterimi posebnimi okolnost-mi. Visok indeks izvoza iz Slovenije je v glavnem rezultat močnega izvoza v prvih dveh mesecih; v nadaljnjih mesecih narašča izvoz znatno počasneje. V prvih treh mesecih je izvoz potekal po starih pogodbah, ki so slonele na pogojih prejšnjega deviznega režima. Izvoznih pogodb, ki se ostanjajo na položaj po izvedbi devizne reforme, je razmeroma malo. Znižanje uvoza v primerjavi z lanskim letom je začasne narave, računajo, da se bo uvoz v prihodnjih mesecih zopet povečal, deloma tudi zato, ker je zdaj bolj sproščen v smislu devizne preobrazbe. Povečal se bo uvoz blaga za široko potrošnjo. Zvezni izvršni svet je povečal sredstva v svojem proračunu, ki so namenjena pospeševanju izvoza. V drugem polletju je kreditiranje izvoza postavljeno v ospredje. Posebno zamotana vprašanja glede izvoza se pojavljajo v lesni in kovinski industriji, pri izvozu barvnih kovin in v kemični industriji; prav te stroke pomenijo največ v izvozu.
ZAŠČITA MLADOLETNIKOV. Ministrski svet je sprejel zakonski osnutek ministra za delo Sulla, ki določa, da morajo mladi delavci in delavke dopolniti 15 let, preden lahko stopijo v delovno razmerje. To velja tudi za vajence. Do 21. leta starosti ne smejo delodajalci zahtevati od mladoletnikov, da delajo ponoči ali ob praznikih. Doslej je to veljalo le za zaposlene, v industriji.
VIŠJE PLAČE V IZRAELU. Izraelska vlada si zadnja tri leta prizadeva, da bi zadržala inflacijo, vendar ni v tem pogledu popolnoma uspela. Cene se dvigajo. Po dogovorih se. plače ravnajo po življenjskih stroških. Zato so bile plače po zadnjem skupnem dogovoru med sindikalnimi organizacijami, ki predstavljajo industrijske delavce, zvišane za 6%. Sledilo ho povišanje plač tudi na drugih področjih.
ČAJANKA V DOBRODELNE NAMENE. Pokrajinski odbor Združenja za boj proti jetiki priredi 15. junija 1961, ob 17. uri v prostorih Hotel Savoia v Trstu čajanko v prid delavcem, ki bolehajo za jetiko.
S študenti v Grčijo
m.
Med jutranjo vožnjo proti plodovitemu otoku Peloponezu in njegovemu glavnemu mestu Patrasu smo se malo poglobili tudi v glavne podatke o sedanji Grčiji. Sedanja površina znaša po priključitvi prej italijanskega Do-dekaneza z Rodosom okrog 133.000 kv. km z okrog 8 milijoni prebivalcev, tako da znaša gostota prebivalstva 62 na kv. km. 63% prebivalstva živi na deželi, same Atene s predmestji (Pirej, Faleron itd.) pa štejejo vsaj 1 milijon in pol, po navedbah našega atenskega vodiča Sime pa že nad dva milijona. Solun šteje okrog 400.000, Patras pa 90.000 prebivalcev. Približno šestino površine zavzemajo otoki, ki zahtevajo močno mornarico. Saj je ta obsegala februarja 1960 nič manj kot 3,600.000 ton, do leta 1964 pa računajo z njenim povečanjem na 10 milijonov ton. «Pri tem ne smemo pozabiti, da pluje mnogo ladij grških lastnikov pod tujo zastavo (Liberija, Panama itd.), da bi prihranili na davkih. To velja tudi za slovitega Onassisa. Postavka morskih prevoznin torej lahko pokriva znaten del primanjkljaja grške plačilne bilance: saj je zunanja trgovina zaradi precejšnjih investicij zlasti v industrijo, elektrifikacijo in kmetijstvo visoko pasivna in je n. pr. leta 1959 znašal izvoz 212 milijonov dolarjev, uvoz pa natančno dvakrat toliko (423). Znaten del primanjkljaja krije tujski promet, ki privablja tujce z vsega sveta na o-gled starih grških kulturnih spomenikov, pokrajinskih lepot in tudi modemih mest. Ne smemo tudi pozabiti grških izseljencev, ki pošiljajo v domovino vsako leto lepe zneske, niti a-meriške in druge pomoči ter visokih inozemskih posojil, ki so namenjena predvsem investicijam, deloma pa tudi kritju primanjkljaja državnega proračuna.
INDUSTRIALIZACIJA IN ELEKTRIFIKACIJA
Proračun za leto 1960 je izkazoval 16.508 milijonov drahem izdatkov, od česar so pokrili izredni davki komaj
2296 milijonov, posredni pa štirikrat toliko (9911 milijonov). Od tega odpade skoraj polovica na carine in zato razumemo, da so uvoženi industrijski proizvodi razmeroma dragi. Izdaten je tudi davek na tobak. Drahma je bila stabilizirana po več inflacijah leta 1954 v razmerju starih drahem — nova, o-ziroma 1 dolar = 30,15 drahem (1 drahma je 20 dinarjev ali tudi nekaj več kot 20 lir). Drahma je stabilna, vendar so se cene in denarni obtok v zadnjih letih malce dvigali, v okviru Evropske plačilne unije pa je Grčija zaradi neuravnovešenosti trgovinske bilance povzročala določene skrbi zaradi izravnave salda z drugimi državami članicami. Tudi vprašanje vključitve v eno izmed evropskih gospodarskih skupnosti povzroča Grčiji določene skrbi, ker ni proizvodnost in rentabilnost njene mlade industrije dovolj visoka, primanjkuje pa ji zlasti premoga in rud. Zato je žrtvovala precej za elektrifikacijo, ki je dosegla leta 1959 skoraj sedemkratno proizvodnjo v primeri s predvojno, industrija (zlasti tekstilna, kovinska, živilska) pa dva in polkrat-no. Industrija je osredotočena predvsem v Atenah.
GRKI SO VARČEN NAROD
Precej so k razvoju industrije in obrti pripomogli tudi napredni maloazijski Grki, katerih se je vrnilo po 1. 1922. 1,600.000 obenem pa so se izselili Turki v nekaj manjšem številu. Naselitev povratnikov je tedaj olajšala pomoč Društva narodov. Sicer obremenjujejo inozemski dolgovi Grčijo izredno močno. Saj je potrebovala Grčija po drugi svetovni vojni, v kateri je dosegla do vstopa Nemčije lepe uspehe, velike zneske za obnovo močno poškodovane dežele, ki je trpela tudi med državljansko vojno ter od že omenjenih potresov. Tukaj moramo o-meniti pri Grkih visoko razvito mecenstvo: veliko križarko jim je nekoč daroval zasebnik Averov, Singros je zgradil menda 16 m široko avtocesto od Aten do obale, dragi mecen olimpijski stadion (1896). Ne smemo tudi po-
zabiti, da so Grki razmeroma varčen narod, saj so se prihranki v denarnih zavodih od 1. 1955. do 1960. podvaj-setorili (na 7.836 milijonov), kar olajšuje kreditiranje gospodarstva. Doma-činov-pijancev zato nismo srečavali.
Narodni dohodek so ocenili 1. 1959. na 73.181 milijonov drahem, od česar je odpadla na kmetijstvo tretjina — 24 milijard, na industrijo 14 milijard, na rudarstvo komaj ena, na gradbeništvo 3,5, na promet 3,8, na trgovino pa kar 8,5 milijard. Mezdno gibanje v poletju je doseglo spričo skoka cen povišanje minimalnih plač za 10%, namreč za moške na 1300, za ženske pa na 1050 drahem mesečno.
GOZDOV NI — VODE PREMALO
Obilo dela čaka javne organe pri dviganju ravni kmetijstva in sploh življenjske ravni na deželi. Grške gozdove je zadela podobna usoda kot v Sredozemlju sploh, zato so preostali grški gozdovi pretežno nizki (razen v planinah), primanjkuje vode, kraške in druge goličave pa pokrivajo znaten del dežele. Velika razlika je n. pr. med severno plodno obalo Peloponeza (Altaja) in južno obalo nasprotnega brega, kjer vidimo skalnata pobočja, vmes pa tudi edinstvene oljčne gaje od Iteje proti Amfisi. Poletna vročina brez dvoma tudi zmanjšuje voljo do dela. Vprašanje gospodarske obnove Sredozemlja šteje med najpomembnejše naloge Združenih narodov, ki so skrb zanj zaupali posebnemu organu, v katerem sodelujeta tudi Jugoslavija in Italija (Mezzogiorno), kjer so ti problemi še vedno močno aktualni, da se zaposli domače prebivalstvo, dvigne kmetijstvo in gozdarstvo.
Sicer posveča Grčija veliko skrb dviganju kmetijstva, ki je pomembno tudi za izvoz (tobak, olje, bombaž, grozdje z rozinami in vinom, južno sadje) in žrtvuje precejšnje zneske razen za e-lektrifikacijo zlasti za razne melioracije (izsuševanje močvirij, namakanje, pogozdovanje, itd.).
(Nadaljevanje prihodnjič)
J£nji£e in revije
NOVE KNJIGE
ZNAČILEN SPREGLED
Guido Botteri:	»II Comunismo e
Trieste«. Str. 129. Založil Del Bianco, Videm. Pisec knjige je krščanski demokrat, ki je med Slovenci znan po svojem »Besednjaku Slovencev v Trstu« v reviji »Trieste«. Brošuri je napisal kratek uvod glavni tajnik krščanske demokratične stranke v Italiji Al-do Moro. V njej so zbrani podrobni podatki o povojnem razvoju komunistične stranke na Tržaškem in njenih voditeljih; ne gre torej za ideološko razpravo. Krajše poglavje nosi tudi naslov »Komunistična stranka in Slovenci«.
G. Piescutese: »II Movimento operaio a Trieste dalle origini alta fine della prima guerra mondiale«. Uvod je napisal poslanec Vittorio Vidali, bivši tajnik komunistične stranke v Trstu, ki jo zdaj zastopa v rimskem parlamentu. Bralec lahko že po naslovu sklepa, da gre za zgodovino delavskega gibanja na Tržaškem od njegovih početkov do konca druge svetovne vojne.
»Jugoslavvien VVirtschafts- und Reise-ftihrer« —- Založba »Privredni pregled«, Beograd 1960. Gre za izdajo »Privred-nega vodiča Jugoslavije« v nemškem jeziku. Knjiga, ki je poprej izšla tudi v francoščini, bo tujcem prav gotovo v veliko pomoč pri orientaciji o gospodarskih razmerah v Jugoslaviji, hkrati pa tudi turistični vodič, čeprav je publikacija v tem pogledu zelo strnjena. Bralec bo našel v njej poleg vsega mnogo statističnih podatkov. Sestavki o razvoju gospodarskih panog so zelo pregledni. Knjiga je tudi bogato ilustrirana. Vsebuje tudi spisek jugoslovanskih predstavništev v tujini. Tujcu bodo tudi zelo dobrodošli podatki o politični in upravni ureditvi države.
»Statistični koledar FLRJ 1961«. Beograd 1961. Izdal Zvezni zavod za statistiko v Beogradu. Naši javnosti so ti koledarji v prikupnem žepnem formatu že znani iz prejšnjih let. Zvezni zavod izpopolnjuje podatke o razvoju povojne Jugoslavije na vseh mogočih področjih:	gospodarskem, socialnem,
kulturnem in na drugih, iz leta v leto. Tako na primer najdemo v njem tudi podatke o jugoslovanskem tisku. Koledar navaja tudi podatke o prebivalstvu vsega sveta. Podatki o Jugoslaviji so toliko bolj dragoceni, ker se nanašajo tudi na prejšnja leta ter tako omogočajo bralcu primerjavo razvoja. Koledar je seveda izšel tudi v srbohrvaščini (pod naslovom Statistički kalendar 1961). Poskrbljeno je bilo tudi za izdaje v angleščini in francoščini. Slovenska in srbohrvatska izdaja staneta po 150 dinarjev, angleška pa 200 dinarjev.
Kakor vsako leto je tudi letos tržaška gospodarska agencija »Astra« izdala posebno številko, posvečeno milanskemu velesejmu. Ta vsebuje tudi krajši pregled udeležbe tujih dr žav s strnjenim komentarjem. V tem so naštete Zahodna Nemčija, Združene ameriške države, Francija, Velika Britanija, Švica, Norveška, Avstrija, Japonska, Poljska, Češkoslovaška in Brazilija. O udeležbi Jugoslavije ni besedice. In vendar je bila tudi letos jugoslovanska udeležba zelo močna, med sejmom sta se celo sestala italijanski minister za zunanjo trgovino Martinelli in predsednik ko-
miteja za zunanjo trgovino S. Kraigher. Posredno priznava agencija, kako pomemben je jugoslovanski trg za italijansko industrijo, ko na strani 31 omenja, da si je skupina Breda za gotovila zelo važen posel, ki zagotavlja izvoz petrolejske opreme v Jugoslavijo.
Založništvo in knjigotršP v Sloveniji
VPLIV DOHODKOV IN CEN NA RAVEN POTROŠNJE PREBIVALSTVA V SLOVENIJI. Ljubljana. Ekonomski inštitut LRS. Cikl.) 1958. (III) + 140 strani.
HIŠNI SVET. Priročnik za poslovanje. Priloga Bančnega vestnika. Uredil Joško Žiberna. Tiskarna Narodne banke. FLRJ, centrala za LRS. Ljubljana 1961. 64 str. Tiskano v 6000 izvodih. Broš. 300 din.
Knjig, revij, časopisov je bilo v govini na drobno za 741,.000.000 v govini na debelo pa za 352 milijoni Prvih pet let po vojni so izhaj -knjige in brošure v večji nakladi skupaj v približno desetih milijoi izvodov, v zadnjih 15 letih pa, do t ja 1960, je izšlo 17 milijonov izvodi Sedaj odločajo večja izbira, višja na knjig, skrb založb za likvidnost želje kupcev. Založniških podjetij 168, ostalih založb 131, knjižnih d rt 32. V prvih 15 letih po vojni je iz 2.188 leposlovnih del v nakladi 14 lijonov in 700 tisoč izvodov, učbt kov 790 v nakladi 8 in pol milijon izvodov, 322 glasbenih izdaj v pol lijonski nakladi.
le
Hotel POŠTA
A
X
tas
Pov
am<
dro
^Zl
Trg Obardan 1 (v centru mesta) - Tel. 24-137. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Crsst od 7X lir dalje.
IIHM IN ZLATARNA
Hliholj Halel - TRST
Čampo S. Giacomo 3 - Tel. 95-881
Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
lllllllllllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH:;*rrlllllllllltlllllllllllllllllllllllllllW
»GOSPODARSTVO«
izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 20.— NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din; za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGLASOV: za vsak m /m višine v širini enega stolpca 50 lir. — Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. — Založnik: Založba »Gospodarstva«. — Tiskarna »Graphis« v Trstu.
e PARK HOTEL - BLED •
Največij hotel na Bleda s sodobnim konfortom Priznana domača itn tuja kuhinja. Kavama s teraso na jezero, nočni bar z zabavnim programom. Plesna dvorana s kvalitetnim ansamblom, in raznimi folklornimi in drugimi prireditvami!
Grand Hotel
>rJ2I3
Toplice - Bled
Prvovrsten hotel odprt celo leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23°C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave in razvedrila. Prvovrstna domača In mednarodne, kuhinja, odlična domača vina.
Jtt;
:ia,
gra
dje
kor
T
Bos
raz
tpt /h C
■n d
Vsa
zbo
rep
sPc
ta
da
di
ta
faz
VISTA
Tl ST, Ul. Cirdoeel 15, tel. 21-666
Bogata izbira naečnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin *« višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
Obiščite odlična	Zahtevajte prospekte
zdravilišča Rogaška Slatina,	pri
Dobrna In Laško Prelep izlet in	Celjski lufisličoi zvezi
oddih pa najdete	CELJE j
v Logarski dolini.	
gostinski Šolski center
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
a. p. a.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
BLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 160.000,000
TRST - ULICA FABIC3 FILZI ŠT. 10
TELEFON AT. 38*101
BRZOJAVNI NASLOV: BANKREO
Galeb
KOPER
Domača kuhinja
Vsak dan glasba s plesom do 24 ure. — Nove moderno opremljene sobe z vsem komfortom.

PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNiŠKO PODJETJE 4
LA GORIZIANA
BBBIBA - VIA DOTA D'AOSTA N. 88 • TEL 28-45 - SOBICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za p revo* blaga v Jugoslavijo
KMETIJSKA ZADRUGA
TRST
Ul. Foscolo 1 - tel. 94-386
Kmetje !
Oglejte si našo razstava na tržaškem velesejmu.
Razstavljamo vse vrste kmetijskih strojev.
aPTOPREUOZ
Cunja Rihard
R
riši
kiji
alte
»Os
Sos
vin
der
Uče
Pri
bo
*S!
1
dil
Uh
le
TRST
Strada dal Frlnll 28B telefon 35-379
•n
str
tto
Pri
Se
la
$ic
toi
se
$tE
i*r
kr
Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo
Konkurenčno cene
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
AGRARIA
PRODAJA:
krmila za živino
semena
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
piščeta
kmetijske stroje
OPČINE - Telefon 21-321
se je preselila v nove prostore, In sicer v
NARODNO ULICO 53
IRAI	iS - TRIESTE
	Socleti e r. 1.
TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880	
UVAŽA:	vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA:	vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
Poravnajte
naročnino
AVTOPREVOZNIK*
PODJETJE
L POZAB
TRST
ULICA M0RERI ŠT. J Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovretn' prevoze za tu In Inozeuv etve. — Postrežba hitra* Cena ugodna
MIMIES
LJUBLJANA - BEETHOVNOVA 11
Največje slovensko podjetje
za izvoz lesa in lesnih izdelkov
Izvažamo
Mehak in trd žagan les — Zaboje — Gozdne proizvode Celulozni les — Drva za kurjavo — Vezane in panel plošče — Lesovinske plošče — Stole iz upognjenega lesa Oglje — Furnirje — Parke te — Lesene hiše — Lesno galanterijo — Pisarniško in stanovanjsko pohištvo Serijsko in luksuzno pohištvo.
S S ti >?■	9 9 v? 5 ii. < ?■? F F r? B ?
a' j političnem obzorju
d- |
u- VELIKA POLITIČNA ŠKODA
v
ni zadnji številki smo kratko poroči skupnem nastopu županov slokih občin pri ministrskem pred-liku Fanfaniju, kateremu so med X>vim obiskom v Trstu izročili pisci zahtevah Slovencev na Tržaškem, iškem in v videmski pokrajini. Našli so v imenu občinskih prednikov, izvoljenih na listah Neod-e socialistične zveze, komunistične socialistične stranke in Slovenske tonsko-socialne zveze. Pridružili se niso predstavniki Slovenske demonske zveze in Slovenske katoliške hiosti. Kakor poroča «Katoliški so se v imenu teh zglasili' pri Isedniku Fanfaniju dr. Teofil Sim-tržaški občinski svetovalec Sloveniste; dr. Andrej Makuc, pokrajin-svetovalec Slovenske liste v Gori-Prof. Stanislav Bratina, občinski Hvalec Slovenske liste v Gorici ter tolturne organizacije inž. Milan So-in akademik Marko Udovič.
^venska javnost se seveda vpra-c» zakaj ni prišlo do skupnega nato, ko so Slovenci v Italiji doslej Podobnih priložnostih vendar na-toli skupno. Ni dvoma, da bi bil pen nastop bolj učinkovit in da se 1 v širših slovenskih množicah ved-bolj utrjuje prepričanje — in to bolj se kopiči vrsta neizpolnjenih ez s strani rimske vlade — da mo Slovenci skupno nastopiti vselej, Bre za koristi vse naše skupnosti. Prav za takšne koristi je v tem pribi tudi šlo. Predstavnik Slovenske tonsko socialne zveze je na sestan-občinskih predstavnikov, ki je bil njo poprej v »Gregorčičevi dvora-,v Trstu, dejal, da je do razdora *lo zato, ker si vsaka politična sku-a preveč prizadeva, da bi iz takš-. skupnih nastopov skovala čimveč toti zase, da bi torej zasluge pripisa predvsem sebi.
katoliški glas», ki je glasilo Kato-skupnosti, ki je očitno naj-nasprotna skupnemu nastopanju, toaj razložil, zakaj nočejo katoliško torjeni politiki sodelovati pri skup-Hastopih. V glavnem pravi, da ne tojo sodelovati z brezverskimi koristi in marksisti sploh in da pridejo, da bodo Krščanska demona in druge sredinske stranke Pomagale Slovencem kakor levice stranke; list omenja še razoča-ki ga je krščanskim socialcem 'toslo sodelovanje v Osvobodilni toi. Po odhodu g. Fanfanija se je ;b Pristaši in nasprotniki skupnih J 6Pov Slovencev vnela živahna potika.
.. ne bomo polemizirali, pač pa bi 1 samo pripomogli, da bi se polito strasti in razprtije, ki jih je raz-a zadnja volilna agitacija, sprem-to z ostro časopisno polemiko, zo-Polegle in da bi po hladnem preu-, U v bodoče zopet prišlo do sode-?nja med slovenskimi skupinami v tobnih primerih, kakor je bil spre-I Pri g. Fanfaniju. V ta namen u-tvljamo, da skupen nastop, ko gre obrambo splošnih koristi Slojev v Italiji, tistih koristi torej, ki vsem Slovencem skupne, ne glede fo, v katerih političnih organizaci-se zbirajo, vendar ne pomeni, odjedati se svojemu ideološkemu in .tornemu programu. Stranke, in se-tudi Katoliška skupnost ali Sinčka demokratska zveza, ohranijo 'jo neodvisnost in seveda tudi vse jje politične in kulturne organiza-?■ Zakaj bi sodelovanje z marksizmi skupinami v takšnih primerih izbilo v skladu z verskimi čustvi ka-•anov na Primorskem, če je možno c.Primer med katoliško skupino Ti jjtolistično usmerjenimi Slovenci na jtoškem; če na primer katoliška y ska stranka v Avstriji že 16 let ,emje s socialistično stranko, ki je Mri ji še bolj levo usmerjena ka-v drugih državah? Tega sodelova-,yendar niso prepovedali avstrijski Je; prav gotovo bi bili to storili, to bilo z versko-moralnega vidika 'Pustno. In vendar je sodelovanje
i°Pusmo. m venoar je suuciuvaiiji; Mitijski vladi neprimerno trajnej-'b tesnejše, kakor bi bilo na prime.' , ekakšnem akcijskem skupnem od-J1* Slovencev v Italiji ali samo pri Meznih skupnih nastopih. j,,e to mogoče najti razlage za ravna i)j Katoliške skupnosti v versko-mo-b'h razlogih, bo ta razlaga verjetno kritičnih razlogih. »Katoliški glas» ^ Pravi, da lahko Slovenci več pridejo od sredinskih strank, poseb-,°d Krščanske demokracije, kakor levičarskih. Ne vemo, ali gre morda 1 ti kakšne obljube s te strani, da-točitno z namenom, da bi se slo-ske vrste čimbolj razcepile. Cena ij.tokšno politično koncesijo s strani kriške skupnosti in Slovenske de-K.totične zveze — ni dvoma da pred-) Jia odtegnitev od skupnega nasto-t^toicesijo Krščanski demokraciji in jtonsko-demokratična »Agenzia Giu-Pjuno ravnanje tudi ocenjuje za i$*tovno» — bi morala biti vsekakor ;Za in otipljiva, takšna, da bi od toiela koristi naša narodna skup-, to ne "bi v nobenem primeru sme-Sitjr®dstavljati priložnostnih drobtin.
, bi morala javna, da bi v resnici izstavljala politično obvezo tudi Z italijanskimi volivci. Dosedanje L8Pje Slovencev v Italiji z raznimi t ,u°ami s strani vladajočih strank ■Pliko teh obljub je že bilo, ne da iičito sledila dejanja — nam nare-I) /° skrajno previdnost. Bojimo se, ( 0 razlika med učinkom ločenega >?Pa slovenske demokratične zveze Moliške skupnosti na eni strani (Malih političnih skupin na drugi il|W Predsednik Fanfani je prvim oblito da bo njihove zahteve «proučil», 'iepti pa jih je takoj odbil; v res-s° zahteve obeh skupin bile v bi-
.enake, na žalost bo tudi njihova a enaka. Ne samo politične skuš-..y zadnjih sedmih letih italijanske temveč tudi za časa Zavezniške t vske uprave morajo biti za Sloven-ttiji Pogledu danih in dejansko izvr-obljub dovolj poučne, b Zaključku naj še izrečemo upa ■ ^ s,eh naših bralcev, da zadnji -pre-to dokončen in da bo mogoče vsej Javnosti in Rimu ob drugih pri-pokazati, da vendar enako I udarce, ki jih dobivamo in da ^ ^ušamo tudi skupno odbiti. ilt(jvS° krivi razdora samo pogreški H Me narave, na katere je nami go-k QPredstavnik krščanskih socialcev ^pJenjenem sestanku, če gre torej V o Za nekakšne notranje zadeve M .toovenci, organiziranimi v posa-\a,P Političnih skupinah, potem bi lfVj 51 biti še laže odstraniti ovire za “odoči skupen nastop.
L. B.
SEDEŽ. TRST - Ul. I C A P A R 1 O P I L Z 1 ST. 1 • / I .
TELEFON ST. 7 s . e 1
SPOEARSKEGA ZDRUŽENJA
PRVEGA JULIJA SO IZGUBILE VELJAVNOST ETIKETE Z DRŽAVNO OZNAKO
Lanskega novembra so bile uvedene nove etikete z državno oznako za posode za likerje in žganja namesto dosedanjih. Zakon tudi določa, da poteče rok za oddajo proizvodov, označenih s starimi etiketami, s prvim julijem tega leta. Vsi trgovci ali gostilničarji, ki bi imeli v zalogi te proizvode, jih morajo prijaviti na navadnem papirju v treh izvodih do 20. julija Tehničnemu uradu za davek na proizvodnjo v ul. Palestrina 4. V prijavi je treba navesti število posod, njih vrsto in prostornino. Prijaviti pa ni treba posod, v katerih so likerji ali žganja in imajo kovinsko značko, ker so kovinske značke še veljavne. Kot je znano, je stara značka, ki jo je treba zamenjati, tiskati a v eni sami barvi in nosi na levi strani državni znak, medtem ko je
POPIS PREBIVALSTVA
PO NARODNOSTI NI POTREBEN
Glede na to, da bo sredi oktobra tega leta po vsej Italiji splošen popis prebivalstva, je beneški »Gazzettino« poizvedoval pri italijanskih in nekaterih slovenskih javnih delavcih v Trstu, ali naj se v krajih, kjer prebivajo Slovenci, izvrši popis tudi po narodnosti. Ob tej priložnosti je Narodna in študijska knjižnica v Trstu, ki se je s podobnimi vprašanji že bavila, povabila dr- L- Berceta, naj o tem vprašanju razloži svoje misli v posebnem predavanju. Takšno predavanje bi pripomoglo k razčiščenju pojmov med Slovenci. Predavatelj je prišel do zaključka, da je. takšen popis nepotreben in bi bil v današnjih političnih razmerah naši narodnostni skupini škodljiv. Splošne mednarodne manjšinske določbe pa tudi ustava in še posebej Posebni statut, ki velja za Tržaško ozemlje, že tako priznavajo Slovencem narodnostne pravice ne glede na njihovo število. Med italijanskimi politiki sta to gledišče izi azila v svojih izjavah »Gazzetti-nu« tudi prof. Sciolis in poslanec Bologna, medtem ko je bil prof. Udina mnenja, da se s popisom narodnosti ne smemo prenagliti; treba je poprej izdelati enoten kriterij za takšen popis, veljaven za vso Italijo, ki bi naj bil tudi v skladu z načeli OZN ter slišati mnenje tudi Slovencev. Proti popisu o narodnosti govori prav ta nejasnost glede načina popisovanja. Nezaupanje Slovencev do popisovanja po narodnosti izvira iz izkušenj, ki jih imajo iz časov prejšnjih popisov na Primorskem, pa tudi na Koroškem. Kaj naj pričakujemo od popisa v današnjih razmerah, če so še v letu 1910, ko so bili Slovenci na svoji najvišji gospodarski in socialni razvojni ravni, uradniki tržaške, občine našteli 20.000 Slovencev manj kakor jih je ugotovila revizija popisa, še slabša je bila izkušnja s popisom leta 1921. Ne smemo pozabiti, da je. fašizem zlomil Slovencem gospodarsko hrbtenico in s tem tudi oslabil odporno moč naših ljudi pred političnim pritiskom, ki še po vojni ni prenehal; zgovorne so v tem pogledu zadnje demonstracije proti Slovencem po Trstu. Pristanek naših organizacij na popis po narodnosti v teh razmerah bi tudi pomenil legalizacijo povsem nove narodnostne podobe naših krajev, Ki jih je ustvarila množična naselitev Istranov po drugi vojni. Govornik je izrazil željo, da bi vse naše politične organizacije zavzele enotno gledišče glede, vprašanja popisa po narodnosti.
nova značka v dveh barvah, ima tri kroge, v prvem izmed katerih je državni znak.
POKOJNINE ZA TRGOVCE IN GOSTILNIČARJE
Po ustanovitvi bolniške blagajne je postalo aktualno tudi vprašanje, pokojnin za trgovce in gostilničarje. Znano je namreč, da zadevo pokojnin že proučuje posebna komisija pri poslanski zbornici. O zadevi sta bila predložena dva zakonska osnutka. V glavnem posnemata pokojninske določbe za obrtnike. Za moške je predlagana starost 65 let, za ženske pa 60 let za dodelitev pokojnine, medtem, ko se doseže invalidska pokojnina ob vsaki starosti po preteku petletnega plačevanja zavarovalnih pristojbin. Za starostno pokojnino je potrebno 15-letno plačevanje.
10% DRŽAVNI PRISPEVEK ZA GRADNJO, OPREMO ALI OBNOVITEV GOSTINSKIH OBRATOV
Kot smo že poročali, poteče rok za vlaganje prošenj za dosego 10% državnega prispevka 31. decembra. Prošnjo je treba nasloviti vladnemu generalnemu komisariatu — finančni oddelek. V prošnji mora biti naveden izbrani kraj za gradnjo, določitev, zgradbe, ki se jo želi popraviti, ali opremiti ali obnoviti in povečati. Priložiti je treba tehnični proračun o stroških vseh del, ki jih nameravamo izvršiti. Pri komisariatu je bil ustanovljen poseben odbor za turistične prispevke, kateremu bo dala v pregled tozadevne prošnje finančna intendanca. O prošnjah pa bo dokončno odločil vladni generalni komi-
PREDSEDNIK MARINKO
O nalogah [kmetijstva
V daljši razpravi o položaju kmetijstva v Sloveniji na skupščini Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo je predsednik Ljudske skupščine Miha Marinko orisal naloge državnih posestev in kolektivnih kmetijskih enot, ki morajo povečati svoj vpliv na zasebnega proizvajalca, da bi se ta bolj navezal na družbeno proizvodnjo. Družbene kmetijske organizacije bi morale postati pravi faktor, ki bi privlačeval in vlekel za seboj individualnega (zasebnega) proizvajalca-kmeta. Treba je kmetu povedati, da ga z družbenim obdelovanjem zemlje ne mislijo spraviti v bedo; on se mora prepričati, da bo sodelovanje v družbenih enotah njemu v korist. Glede investicij je o-menil, da je vsak dinar, če pametno investiramo v kmetijstvo, izredno rentabilen; rentabilnost investicij v kmetijstvu ne zaostaja za rentabilnostjo investiranja v industriji. Kmetijska proizvodnja v Sloveniji je tako napredovala pod novimi socialističnimi pogoji, da Slovenija danes s svojimi pridelki lahko prehranjuje sama sebe. Treba je računati s tem, da se bo proces zapuščanja vasi in prehajanja v mesto nadaljeval in da bo morda na deželi ostalo samo še okoli 20% kmetijskega prebivalstva. Govornik je razčlenil tudi položaj nekaterih živil na trgu. Masla je dosti na zalogi, a je drago; mleko je za proizvajalca nedonosno, maslo pa ima previsoko ceno. Treba je najti med cenama ravnotežje ter ceno masla znižati. Sam je nasprotnik uvajanja državnega regresa (podpore) za proizvajalca mleka, ker obstaja nevarnost, da ne bi podpora vplivala spodbujevalno na proizvajalca. Predsednik Marinko se je dotaknil tudi odnosov med kmetijstvom in industrijo in naglasil, da je med njima potrebno sodelovanje.
Centroproduct
<"K%VNA%VVTAA/V\A/V\bvAA/VVVVVVVVVVVWYVVVVVVVVVVVWYvV\A/MVV\%VVVVYVVVVVY\'VYVYVVVYVVV\
MILANO, Via Agnello 2 - Tel. 890773 (4 linije)

Zastopstvo JUGODRVO za Italijo.
Obiščite nas na tržaškem velesejmu v lesnem paviljonu.
sariat in tudi določil višino prispevka. V roku šestih mesecev po odobritvi državnega prispevka bo treba začeti z deli.
RAZNI ROKI
30.	junija zapade rok za prijavo prodaje ali nehanja rabe radioaparatov in televizorjev, in to za drugo šestme-sečje tega leta.
L julija zapade rok za plačilo drugega obroka pristojbine za zasedbo javnega prostora pred gostinskimi obrati.
10. julija zapade rok za plačilo četrtega obroka trošarinskega davka za naročnine za plačilo pristojbin na prodajo sladkarij itd.
20. julija zapade rok za prijavo likerjev in žganja označenih z zapadlo državno znamko.
31.	julija zapade rok za plačilo drugega šestmesečnega obroka ali tretjega tromesečnega obroka televizijskih
naročnin.
LICENC NE BODO OMEJEVALI
Na razpravi v zvezi z odobritvijo vsakoletne bilance ministrstva za industrijo in trgovino je minister Colombo izrazil svoje gledišče glede izdajanja novih trgovinskih dovoljenj. Minister je dejal, da trgovinsko področje nujno potrebuje vladno pomoč, da pa ne bi bilo prav pričakovati, da bo ta pomoč v obliki omejevanja števila novih dovoljenj. Vladna pomoč se bo izražala v davčnih olajšavah in pa v gospodarski politiki, ki naj teži za čim večjim moderniziranjem trgovinskega ustroja v državi. Posebej je minister Colombo poudaril olajšave, ki jih bodo deležni trgovci pri podeljevanju posojil proti nizki obrestni meri.
Po*!IO^Il'0
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja »Bled« je 23. junija priplula v Tanger, od koder je nadaljevala pot skozi Gibraltar v Savono, Genovo, Neapelj, Thessalonike, Šibenik, Reko in Benetke. Ladja »Bohinj« pluje med pristanišči ob severnoameriški atlantski obali. »Bovec« je odplula z Reke 28. junija za Trst, Koper, nato čez ocean v New York.
»JUGOLINIJA«
(Odhodi iz Trsta)
Proga Jadransko morje —
—	Indija — Pakistan: Dinara 30/6, Avala 20/7, Baška 23/7.
—	Indonezija — Daljni vzhod: Baška 23/7.
—	Japonska: Baška 23/7.
—	Sev. Evropa: Bratstvo 15/7.
—	Sev. Amerika: Primorje 4/7.
—	Južna Amerika: Trepča 27/6.
—	Perzijski zaliv: Vojvodina 22/7.
»JADROLINIJA«
Proga Jadransko morje —
— Dalmacija — Grčija (tedenska):
Orebič 4/7, Opatija 11/7.
— Grčija — Kreta (14-dnevna): La
stovo 7/7 in 21/7.
DOK ZA NEAPELJSKO DRUŽBO. Ladjedelnice v Tržiču so zgradile po naročilu iz Neaplja velik dok, ki bo lahko sprejemal tudi večje ladje. Njegova zmogljivost znaša 28.000 ton, dolg je 233 metrov, širok 45 in visok 17 m. Tudi iz Taranta so ladjedelnicam v Tržiču naročili podoben dok.
NOVA LADJA. V Tržiču so splavili 48.000-tonsko petrolejsko ladjo »Agip di Livorno«. Zgradili so jo v 123 dneh. Njena nosilnost znaša 64.000 ton) hitrost pa 17 milj. Motorje je zgradila tovarna strojev v Trstu.
NATEČAJ ZA SESTAVO UČBENIKOV ZA OSNOVNE ŠOLE
Šolski skrbnik sporoča: Vladni generalni komisariat je razpisal natečaj za sestavo učbenikov za osnovne šole s slovenskim učnim jezikom tržaškega ozemlja. Razpis je na ogled na šolskem nadzorništvu, ul. L. Frausin 12, na didaktičnih ravnateljstvih in na ravnateljstvih za srednje šole s slovenskim učnim jezikom.
POSLOVANJE DELAVSKIH ZADRUG V LETU 1960. Ob sklicanju občnega zbora delavskih zadrug (29. junija) u-gotavlja «Agenzia Giulia», da se je surovi dobiček zadrug leta 1959 do 1960 dvignil od 440 na 540 milijonov lir. Prodaja na drobno se je lansko leto povečala.
DOLGOVI RIMSKE OBČINE 300 MILIJARD. Po računih svetovalcev občine mesta Rim bodo njeni dolgovi konec tega leta dosegli 300 milijard lir. Občina plačuje samo za obresti in a-mortizacijo dolgov 20 milijard lir na leto.
Illllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
125-LETNICA TRŽAŠKEGA LLOY-DA. V prostorih Tržaškega pomorskega krožka so te dni odprli razstavo o razvoju tržaške pomorske družbe »Tržaški Llovd« ob priliki proslave 125-letnice njenega obstoja. Družba se je začela zlasti razvijati po odprtju Sueškega prekopa, ki je mnogo pripomoglo k razvoju našega pristanišča. Pred prvo svetovno vojno je družba imela 69 ladij, ki so vozile na 17 progah. Leta 1936 je prišla v sklop s tremi ostalimi velikimi družbami v FINMARE (IRI). Med drugo vojno je zgubila skoraj vse brodovje, danes obsega njena mornarica le 39 ladij s tonažo 228.670 ton.
ODPRAVA DAVČNIH OLAJŠAV NA AVTOMOBILE?
Odbor za finance pri poslanski zbornici je sprejel zakonski načrt, ki naj odpravi davčne olajšave v zvezi z registracijo novih avtomobilov. Kakor znano, so nova vozila po sedanjem zakonu oproščena cirkulacijskega davka za dobo 6 mesecev. Po novem načrtu bi lastnik novega vozila moral plačati ta davek že od dneva, ko mu tovarna izroči avtomobil, število novih vozil, ki jih Italijani kupijo v šestih mesecih, se suka v zadnjem času okoli 200 tisoč. Če bo parlament sprejel zakon, bo državnim blagajnam zagotovljen izkupiček 10 milijard lir.
JUGOSLOVANSKI GEN. KONZULAT V TRSTU bo v torek, 4. julija zaprt, in sicer zaradi državnega praznika.
NEJASNA SMRT AMERIŠKEGA PISATELJA
V nedeljo zvečer je iz Amerike prispela vest, da se je pri čiščenju lovsk,-puške, po nesreči ustrelil v glavo znani ameriški pisatelj Ernest Hemingway. Dogodek ni bil popolnoma razčiščen in tako domnevajo nekateri, da gre za samomor, čeprav ni kazal rajni pred smrtjo posebnih znakov duševne depresije. To se je dogodilo na njegovem domu v Ketchumu v državi Idaho. Rajni je dočakal 63 let. Leta 1954 mu je bila priznana Nobelova nagrada za leposlovje. Najprej se je uveljavil kot časnikar.
NAŠE SOŽALJE
V Trstu sta umrla Josipina Zafred in, Anton Sosič, v Padričah Cvetko Grgič, v Lonjerju Lučin a čok, na Kon-konelu Roman Ferluga.

M E O u N AR O DNO
OTPREMNIŠTVO
Medjunarodno otpremnistvo
Trščanska obala 8, P.O.B. 290, RIJEKA Telegram: TRANSJUG RIJEKA Telex: 02-523 i 02-544 Telefonska centrala: 37-11 do 19
tfitijate, postovafnice, ispostavc i predstavništva :
New York, Solun, Bakar, Bar, Beograd, Dubrovnik, Minitrov-grad, Herpelje-Kozina, Jesenice, Jurjevo, Koper, Kotoriba, Ljubljana, Maribor, Novi Sad, Novi Vinodolski, Osijek, Ploče, Pula, Raša, Sarajevo, Senj, Sežana, Slavonski brod, Split, Subotica, Vukovar, Vinkovci, Zagreb i Zadar.
Izvoz
Uvoz
Tranzit
Sajamske usluge Reezport
Pomorska agencija Lokalna otprema Ambalaža
Redoviti uvozni, izvozni, tranzitni i zbirni promet sa svim zemljama Evrope — Zaključivanje linijskog i tramperskog brodskog prostora — Uskladištenje robe -— Sajamske usluge — Transportno osiguranje — Pakovanje — Izrada rinfuza uredjaja — Kvalitativna i kvantitativna kontrola robe —
Carinjenje — Pregled lokalnih i medjunarodnih tovarnih listova.
ZA SVE OBAVIJESTI OBRATITE SE NAŠIM POSLOVNICAMA.
Korespondenti u svim vedim lukama svijeta.
JUGODRVO
BEOGRAD - Trg Republike 3
Tel. 21794, 5, 6 - Telex 01-235 - P.O.B. 60
IZVAŽA: vse vrste pisarniške opreme — vse vrste televizijskih, radio in gramofonskih ohišij — vse vrste lesne galanterije in drugih lesnih proizvodov, montažne hišice in pletarske proizvode, furnir, parket, lamel parket, šper plošče in panel plošče, rezan trd in mehak les, les za proizvodnjo celuloze in drva za kurjavo — vse lesne kemične proizvode.
UVAŽA: vse vrste lesa in lesnih proizvodov.
PODJETJE ZA PRODAJO, IZVOZ IN UVOZ LESA IN LESNIH IZDELKOV, ZASTOPANO V VSEH SVETOVNIH CENTRIH
PROJEKTIRAMO IN IZDELUJEMO VSE INTERIJERE.
JAVOR
(pivka
v.
TocfiVrifi voziitiih plahe in
1
.J
Ima vedno na zalogi vezane plošče, razne vrste plemenitih furnirjev, jelov rezan les in les trdih listavcev
z obrati! v Pivki, Ilirski Bistrici, Prestranku, Baču in poslovalnicami: v Iijubljani, Zagrebu in Beogradu
TRŽNI PREGLED
Italijanski trg
Na italijanskem trgu s sadjem in zelenjavo so se povečale količine razpoložljivega blaga in cene sadju kakor zelenjavi so se znižale. Trg z vinom se je okrepil, in sicer na tistih področjih, kjer pridelujejo vina najboljših vrst; do tega je prišlo tudi zato, ker se je zmanjšala ponudba emilijskih vin z visoko alkoholno stopnjo. Povpraševanje po mlečnih izdelkih se suka največ okrog masla in vseh vrst svežega sira; cene so zmerne. Na italijanske trge so prispele prve pošiljke žita letošnjega pridelka. Cene pšenici se še niso ustalile, zaradi neurejenih dovozov; cene koruzi, rži in ovsu pa so ostale neizpremenjene. Prekupčevalci še vedno vneto povprašujejo po ne-oluščenem rižu, bodisi da ga potem potrebujejo na domačem trgu, bodisi da ga izvažajo; vendar pa se manjšajo razpoložljive količine tega blaga. Na trgu z živino so zabeležili zelo aktivno povpraševanje po goveji živini nasploh in cene se držijo čvrsto, medtem ko je trg s prašiči bolj umirjen in cene so nekoliko nazadovale.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Marelice Riviera extra 170 do 250, iz Neaplja 80-160, merkantilne 30-80, češnje »duroni« 120-220, zelene fige iz Neaplja 40-130, sveže debele jagode iz Neaplja 140-250, jabolka I. 80 do 120, jabolka različnih vrst 60-100, hruške 30-100, breskve, extra 100-250, I. 50-100, merkantilne 25-55, češplje 20-60, pomaranče 280-320, limone I. 85-110, merkantile 50-80; zelen česen 100-200, beluše 90-130, pesa 30-70, korenje domačega pridelka 60-100, zelje 20-50, kumarice 70-170, rdeča čebula 50-55, bela 60 do 70, dišeča zelišča 250-300, svež fižol 100-200, droben fižol 150-180, »boby« 40 do 100, cikorija 2040, solata endivija 100-150, krompir 27-28, zelena paprika 100, I. 250400, paradižniki Riviera 40 do 150, extra 100-130, peteršilj domačega pridelka 40-70, zelena 25-50, domače bučice 30-80, od drugod 20-50 lir kg.
VINO
MILAN. Cene veljajo za stop/stot, trošarina in prometni davek nevraču-nana. Piemontsko rdeče. 10/11 stop. 490 do 550, 11/12 stop. 550-610, barbera 12 do 13 stop. 650-700, piemontski moškat 12.300-12.800 lir stot, Oltrepo pavese 10 do 11 stop. 510-560, 11/12 stop. 560-610, moškat Oltrepo pavese 9300-9800 lir stot, mantovansko rdeče 9/10 stop. 480 do 510, Valpolicella Bardolino 10,5 do 11,5 stop. 560-580, Soave belo 11/11,5 stop. 610-630, Raboso 10/11 stop. 480 do 520 .Merlot 590-600, emilijska rdeča filtrirana vina 11/12 stop. 7900-8300 lir stot, modensko vino 10/11 stop. 520 do 540, belo vino iz Romagne 9/10 stop. 500-520, rdeče 9/10 stop. 490-510, bel mošt iz Romagne 9/10 stop. 450460, klasični Chianti 12/13 stop. 370410 dir toskanska steklenica, toskanska vina 10/11 stop. 505-525, aretino belo 10/11 stop. 505-525, belo vino iz Mark 9/11 stop. 525-545, rdeče 515-535, Barletta ex-tra 14/15 stop. 550-570, navadno 13/14 stop. 510-540, Sansevero belo 10,5/11,5 stop. 550-560, Squinzano 510-530, Martina Franca 10,5/11,5 stop. 560-570, rdeča filtrirana vina iz Brindisija 10.300 do 10.800 lir stot, iz Barlette 9700 do 10.200, Rionero Barile 10,5/12 stop. 700 do 750, Milazzo Barcellona 11/12 stop. 560-590, bel mošt »Babo« 280-300 lir stop/stot.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Cene veljajo za kg, prodaje na debelo, trošarina in prometni davek nevračunana, brez embalaže, f.co skladišče. Maslo iz centrifuge 690-700, lombardsko maslo 700-710, domače maslo 710-720, emilijsko 690-700, maslo iz sladke smetane 660-670, emilijsko zmrznjeno maslo 680-690; sir reggiano proizv. 1960 620-650, grana iz Lodija proizv. 1959 740-770, proizv. 1959/60 720-740, proizv. 1960 6KJ630, grana svež 1-30 dni 435-440, 30-60 dni 455485, sbrinz svež 470480, postan 560-580, emmenthal svež 550-570, postan 600-620, originalen švicarski emmenthal 720-740, provolone svež 490-500, postan 550-580, italico svež 390410, postan 440-460, crescenza svež 280-300, postan 380400, gorgonzola svež 265-270, postan 470-510, taleggio svež 320-330, postan 430-460, švicarski pasterizirani sirčki (6 kosov) 170-200, slan sir svež 140-150, postan 220-230 lir kg.
KAVA
TRST. Ecuador extra superior 29,50 dolarjev za 50 kg, fob. vkrcno pristanišče, Haiti naravna XXX 37,75 dol. pod istimi pogoji, Kostarika 44,50 dol. pod istimi pogoji; Gimma 275 šilingov za 50 kg, cif. Trst, Moka Hodeidah št. 1 300 šil. pod istimi pogoji; Malesia AP 1 126 šilingov, blago dostavljeno cif. Trst za cwt., Malesia AP special 135 šil., Sumatra Robusta EK/1 3-5% 122
VALUTE V MILANU	
20-6-61	30-6-61
Dinar (100 )	80,00	74,00
Amer. dolar	619,75	619,60
Kanad. dolar	619,00	600,00
Francoski fr.	125,95	126,20
švicarski fr.	148,57	143,73
Avstrijski šil.	23,86	23,85
Funt šter. pap.	1728,50	1730,00
Funt šter. zlat 5850,00	5850,00
Napoleon	4775,00	4775,00
Zlato (gram)	704,00	706,00
BANKOVCI V CURIHU 30. junija 1961	
ZDA (1 dol.)	4,31
Anglija (1 funt šter.)	12,02
Francija (100 nov. fr.)	87,75
Italija (100 lir)	0,6950
Avstrija (100 šil.)	16,50
Češkoslovaška (100 kr.)	19,00
Nemčija (100 DM)	108,35
Belgija (100 belg. fr.)	8,60
švedska (100 kron)	83,50
Nizozemska (100 gold.)	119,95
Španija (100 pezet)	7,20
Argentina (100 pezov)	5,18
Egipt (1 eg. funt)	8,15
Jugoslavija (100 din.)	0,530
Avstralija (1 av. funt)	9,525
šilingov, EK/1 special 128, Sumatra Robusta EK/3 10-12% 109 šil. za blago dostavljeno cif. Trst za cwt.; cene za kg ocarinjene kave, od uvoznika do grosista: Pernambuco 3 1210, Santos Fancy 18 1310, Santos 6 IBC 1010, Vic-toria V 1150, Ecuador extra superior 1200, Haiti naravna XXX 1305, Kostarika 1390, Gimma 1210, Moka Hodeidah št. 1 1310, Malesia AP/1 1010, Malesia AP special 1020 lir za kg.
SLADKOR
TRST. Pariš Cristallise št. 3 50,50 lir za kg, f.co Modane v vrečah iz papirja, rafiniran francoski sladkor 56 lir za kg, f.co Ventimiglia, v papirnatih vrečah ;belgijski rafiniran sladkor 452 belgijskih frankov za 100 kg, cif. Trst-Benetke (v vrečah iz jute 5 frankov več), češkoslovaški grana sladkor 55 lir za kg, f.co železniški voz Trst, v papirnatih vrečah; kristaliziran sladkor iz Vzh. Nemčije, fob. Hamburg, 24 funt šterlingov za tono.
POPER
TRST. Saravvak beli 410 šilingov za cwt. cif. jadransko pristanišče; Saravvak črni special 340 šil. pod istimi pogoji; Malabar garbled 380 šil., Telli-cherry garbled 378 šil., Tellicherry ex-tra bold 393 šil. za cvvt. cif. jadransko pristanišče.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Živi domači piščanci 925 do 950, živi domači piščanci 1. 800-850, II. 320-330, zaklani izbrani domači piščanci 1000-1100, navadni zaklani domači piščanci 900-950, I. 350400, II. 320-380, uvoženi piščanci zaklani v Italiji 450 do 550, žive domače kokoši 650-700, zaklane domače kokoši 850-950, uvožene kokoši zaklane v Italiji 650-700, uvožene zmrznjene kokoši 400-650, zaklane pegatke 1100-1250, zaklani golobi I. 1000 do 1150, II. 900-950, zaklane .pure 900 do 950, uvožene zmrznjene pure. 400 do 500, uvoženi zmrznjeni purani 400-500, žive gosi 500-550, zaklane 500-550, gosi iz umetnih vališč 250400 lir gos, race iz umetnih vališč 600-1000 lir raca, živi zajci 450-500, zaklani s kožo 500-600 brez kože 550-680; sveža domača jajca I. 23-24 lir jajce, navadna domača jajca 21-22, ožigosana uvožena jajca 19-20 lir jajce.
OLJE
SIDERNO. Cene veljajo za stot, od proizvajalca do grosista, prometni davek in trošarina nevračunana, f.co železniški voz Kalabrija. Fino oljčno olje z 1% oljčne kisline 48.000, oljčno olje extra z 1,5% oljčne kisline 46.000, dobro oljčno olje z rahlimi primesmi 43 tisoč 500, oljčno olje z 2% kisi. 42.000, navadno s 3% kisi. 45.500, s 4% kisi. 43.000, »lampante« z 8% kisline in 0,50 odst. primesmi 40.500, »lampante« slabše vrste 40.500, retificirano »B« 45.000, ratificirano »A« 49.000 lir stot.
ŽITARICE
VERCELLI. Cene. veljajo za stot. Dobra merkantilna pšenica 6200-6300, merkantile 6100-6200, fina koruza 4900-5000, merkatile 43004400, navadna koruza 39004000, hibridna koruza 3500-3700, navadna domača koruza 40004200, mara-no 4700-4900; neoluščen riž Pierrot 5600
do 5800, Balilla G.G. 5700-6000, Babilona 5600-6000, G. Rossi 7600-7800, Mara-telli 7000-7200, Rizzotto 7900-8200, R. B. 8500-9000, Arborio 8000-9000; oluščen riž: navaden 10.200-10.500, Pierrot 10.200 do 10.400, Balillone 10.500-10.800, G. Rossi 13.900-14.400, Rizzotto 14.800-15.200, Raz-za 77 15.400-15.800, R. B. 15.900-16.400, Arborio 16.500-18.000; pšenična moka tipa »00« 9700-9800, tipa »0« 8900-9100, tipa »1« 8500-8700; koruzna moka presejana 5000-5200, integralna 4500-4800 lir stot.
ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL
LUGO. Cene veljajo za kg žive teže. Goveja živina za rejo: krave iz okolice Rima brez teleta 280-300, breje krave 300-340, krave s teletom 340-370, krave iz okolice Mark brez teleta 260-290, breje krave 290-310, s teletom 320-340, voli iz okolice Rima 280-330, iz okolice Mark 270-310, junci in junice 2-3 leta stari, 5 stotov težki 340-360, teleta, 2 stota težka 440-480, krave mlekarice 150-240.000 lir krava; goveja živina za zakol: krave 255-340, junice 350-360, junci 400-430, neodstavljena teleta 500-565; neodstavljeni prašiči 15-25 kg težki 420 do 450, 25-30 kg težki 400-430, 40-70 kg težki 350-400, suhi prašiči do 150 kg težki 320-345, debeli prašiči čez 150 kg težki 310-320; konji za vprego 200-220 (150-200.000 lir glava), konji za zakol 190-225, žrebeta za zakol 360-390, osli za vprego 50-80.000 lir glava, osli za zakol 200-230 lir kg; ovce iz Ferrare 230-235 lir kg.
PAPIR
MILAN. Časopisni papir v valjih 11.150 lir stot, v polah 13-14.500, navaden satiniran tiskarski papir 15-16.000, srednje vrste 18-18.500, navaden pisarniški papir 15.500-17.500, srednje vrste 18.500-20.000, finejši 21.500-23.500; trikrat klejen papir za tiskovine 22.000 do 24.000, »uso mano« za tiskovine 21 do 23.000, navaden registrski papir 18 do 20.000, srednje vrste 21-22.000, finejši 24-25.000, pisemski papir srednje vrste 20.500-21.500, finejši 22-24.000, veli-na za kopije 40.500-44.000, risarski papir 38.500-40.500, patiniran papir srednje vrste 25-27.000, finejši 28.500-31.000, »pelure« bel in barvan 23.500-29.000, navaden pergamin 40/60/80 g 18-19.000, ex-tra 30 g 25-26.500, srebrn papir 30 g 27 do 30.000, papir za embalažo slabše vrste 8400^10.400, srednje vrste 14-17.000, finejši 17.500-21.000, velina za embalažo 16.500-18.500, srednje vrste 2(T23.000 lir stot.
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 180-185 lir kg, v škatlah po % kg 190 do 200; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 185 do 200, po % kg 200-215, v tubah po 200 g 55-60 lir tuba; olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 120-135 lir škatla, v škatlah po 500 g 66-75, v škatlah po 300 g 42-45; grah v škatlah po 1 kg in % kg 160-170 lir kg, fižol v škatlah po 1 kg in Vi kg 190-200, gobe v kisu v škatlah po 5 kg 1600-1750, čebulice v kisu v škatlah po 5 kg 250 do 270, kumarice v kisu v škatlah po 4,5 kg 290-310, paprika v kisu v škatlah po 4,25 kg 180-190 lir kg.
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAOO	13.6.61	20.6.61	36 6.61
Pšenica (stot. dol. za bušel)		. 187,-	189.7,	192.7,
Koruza (stot. dol. za bušel)		. 113.-7.	1127,	113>/,
NIW YORK			
Baker (stot. dol. za funt)			31.-	31
Cin (stot. dol. za funt)			117.-	116.25
Svinec (stot. dol. za funt)			10 80	10 80
Cink (stot. dol. za funt)		.	11 50	11.50	11 50
Aluminij (stot. dol. za funt)		. 26,—	26.-	26.-
Nikelj (stot. dol. za funt)		.	74,-	7«.-	81.25
Bombaž (stot. dol. za funt)		34.40	34 90	34.60
Živo srebro (dol. za steklenico)		. 203,—	200,-	197,—
Kava »Santos 4* (stot. dol. za funt) ....	38 —	38,—	37 50
LONDON			
Baker (funt. šter. za d. tono)		. 237.‘/s	231.7,	233-7,
Cin (funt šter. za d. tono)		. 880 —	880,—	914,-
Cink (funt šter. za d. tono)		• 78.Vs	77.*/,	78.*/,
Svinec (funt šter. za d. tono)		.	64.74	64.7,	65.7,
SANTOS			
Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg) .	. 694,—	694,—	694,-
Na mednarodnem trgu s surovinami je živo srebro nekoliko popustilo v ceni. Cena cina je ostala neizpremenje-na kljub naraščanju proizvodnje in potrošnje. Cin je tudi ohranil prejšnje kotacije. Kanadčani bodo v kratkem povišali ceno niklju. Na londonski borzi je cena bakra nenadoma popustila, in sicer pod vplivom vesti, da rudarji v Združenih ameriških državah ne bodo pričeli z napovedano stavko. Cena svinca je rahlo nazadovala. V New Torku je ostala cena bombaža nespremenjena, medtem ko je volna nekoliko pridobila na vseh trgih. Cena naravnega kavčuka na viru proizvodnje narašča. Kava je ohranila čvrste kotacije, prav tako se dobro prodaja tudi ka-kao. Na trgu z žitaricami je razmeroma mirno, razen pri koruzi, katere cena je v zadnjih dneh začela popuščati.
ŽITARICE
V Chicagu so zabeležili 30. junija naslednje kotacije: pšenica proti izročitvi v juliju 191 1/8 stotinke dolarja za bušel; koruza 112 5/8, oves 70, rž 124% stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Na newyorški borzi so bile kotacije naslednje: sladkor (pogodba št. 8) proti takojšnji izročitvi 3,10 stotinke dolarja za funt f.co Kuba. Za kavo v pogodbi »M« je 30. junija veljala cena 37,80 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v juliju, v pogodbi »M« (vrsta mild) 43,45 stotinke dolarja pod istimi pogoji. Kakao: 20,60 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v juliju, za vrsto Bahia 21 Vi, za Accra 215/8 stotinke dolarja pod istimi pogoji.
VLAKNA
Dne 30. junija je funt ameriškega bombaža vrste middling stal v Nevv Torku 84,60 stotinke dolarja proti takojšnji izročitvi. V Sao Paolu (Brazi-
lija) je kg bombaža v pogodbi »C« stal 125,50 kruzeira. Cena volne je v New Torku napredovala na 158,50 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Cene jute so bile v Londonu naslednje: Mili First 153, First Marks 148, Tossa 2/3 142, Lightnings 143, He-arts 138 funtov šterlingov za tono (1016 kg) cif. evropska pristanišča.
KAVČUK
Newyoršl<a borza konec junija: 29,30 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v juliju, v pogodbi »standard« 29,20 stotinke dolarja pod istimi pogoji. V Londonu pa so bile kotacije naslednje: Smoked ribbed 24 5/8 — 24 7/8, sheets 24 3/8 — 24 5/8, crepe lažje vrste 2714, težke vrste 273^.
KOVINE
London: aluminij v ingotih 186 funtov šterlingov za tono, antimon surov 200, kadmij v palicah 11, baker v ploščah 3111/2-311%, magnezij 22/1 - 22/3, mangan 68-71 penijev za funt, nikelj 600 funtov šterlingov za tono, živo srebro v jeklankah po 34,5 kg 67, silicij 9810 123-125, odpadki iz jekla 7/9 do 8/7/6, surovo železo 437 funtov šterlingov tona, svinec 643,4 - 65%, cink 78% do 79 5/8 funta šterlinga pod istimi pogoji. V Nevv Torku: baker Electro Wal-ley 31, cin N.T. 119%, svinec 11, cink St. Louis 11,50, srebro v palicah 913/8 stotinke dolarja za funt, platina 80, aluminij 99,9% 23-25, v ingotih 28, nikelj 99,9% 60, surovo železo povprečen tečaj 66,44 dolarja za tono, Buffalo 67, železni odpadki 37,15, antimon Laredo Texas 28-28%. živo srebro v jeklenkah 200-203 dolarjev za jeklenko.
POVEČANJE VLOG V ITALIJANSKIH ZAVODIH. V marcu lega leta so vloge v italijanskih denarnih zavo dih dosegle 10.321 milijard (lani v marcu 8.888 milijard); pomnožile so se za 16%.

IPACK ’61
zaključen
V	Milanu se je zaključila mednarodna razstava embalaže in embalažne tehnike IPACK '61. Posebna komisija je razdelila »italijanski Oskar za embalažo« razstavljavcem najlepših in najracionalnejših embalaž. Slovesnosti je prisostvoval predsednik Istituto Ita-liano dellTmballaggio, dr. Mario Sag-gin, ki je hkrati predsednik organizacije IPACK. Na letošnji prireditvi je 24 tvrdk razstavljalo 61 embalaž. Med nagrajenci je tudi ena tržaška tvrdka. Oskar predstavlja pozlačeno črko »I«; poleg tega so dobili nagrajenci še diplomo.
Na milanskem sejmišču je bila v času od 20. do 29. junija mednarodna razstava embalaže IPACK '61. Razstava, ki ji predseduje dr. Mario Saggin, je vsako drugo leto v Milanu in privablja čedalje bolj številne obiskovalce in poslovne ljudi. Razstava je bila letos razdeljena na tri velike dele: Mednarodna bienala embalaže, razstava sp ojev za prehranjevalno industrijo ter razstava notranjih prevozov.
Razstavljeni izdelki in stroji so razdeljeni na osem skupin, in sicer predstavljajo največjo skupino stroji za proizvodnjo embalaže iz papirja, lepenke, plastičnih snovi, kovine, lesa, itd. V drugo skupino spadajo stroji za prehranjevalno industrijo, za kemično in farmacevtsko industrijo. Sledijo stroji za embaliranje industrijskih izdelkov, stroji za dviganje, paketizira-nje, vskladiščenje blaga, itd. Posebno mesto zavzemajo surovine za področje embalaže: plastične mase, lepenka, z>-luminoj, lim, črnilo, parafiniran papir, nato škatle, steklenice, sodi, vreče, vrečice itd.
V	soboto 24. junija je obiskalo razstavo IPACK '61 številno jugoslovansko uradno odposlanstvo pod vodstvom dr. Pesla iz Ljubljane. Odposlanstvo je na razstavišču sprejel podpredsednik-uprave IPACK '61, g. E. Granozio: z glavnim tajnikom ing. E. Landinijem so si jugoslovanski gostje ogledali razstavo. Dr. Pesi je pred odhodom izrazil vodstvu IPACK '61 zadovoljstvo nad uspehom prireditve in je dodal, da se bodo številni člani odposlanstva še vrnili na razstavišče.
Razstavo si je te dni ogledn o tudi madžarsko gospodarsko odposlanstvo. Tudi Tajska kaže veliko zanimanje za embalažo in embalažne stroje. Liko si je razstavo ogledal tajski podtajnik za industrijo Chalee Sinthu-Sopou, ki so ga spremljali številni industrijski izvedenci.
V	okviru te prireditve je bilo zadnje dni preteklega tedna na sedežu vodstva več strokovnih predavanj; zanimivo je bilo zlasti predavanje prof. Frangoisa Jaminela, ki je govoril o »Umetnih smolah v farmacevtiki«. Govornik je v svojem izvajanju orisal u-porabnost plastičnih -snovi pri izdelavi posodic za zdravila ter je naglasil odlične kakovosti plastičnih snovi glede na njihovo stalnost,, nepropustnost (tudi za pline), odpornost proti kislinam in drugim zajedalnim snovem, proti vročini jn napadom bakteriološke narave. Poleg tega je govornik naglasil še prozornost plastičnih snovi in njihovo »nevtralnost«, to je lastnost, da v nobenem primeru ne bo plastična embalaža okužila ali zastrupila vsebino posode.
TUJE TOVARNE NA AVTOMOBILSKI RAZSTAVI V BEOGRADU
Mednarodne avtomobilske razstave, ki bo letos v Beogradu, se bodo udeležile vse vidnejše tovarne avtomobilov z vsega sveta. Poleg domačih to varn bodo razstavljale svoje najnovejše izdelke nemške tovarne Daimler-Benz (vozila Mercedes), Volkswagen, Deutz, NSU, Borgward, Lloyd in DKW. Med italijanskimi tovarnami bodo v Beogradu nastopile FIAT, Alfa Romeo in OM. Dalje sc bodo razstave udeležile francoska tovarna Renault, ameriške Chrysler in Ford, angleške Perkins in Standard - Triumph, danska tovarna Burmeister - Wein, češkoslovaški tovarni Škoda in Tatra, itd. Razstava avtomobilov bo v sklopu V. mednarodnega sejma tehničnih dosežkov. Prijave avtomobilov tovarn še prihajajo na upravo sejma, tako da vse opravičuje upanje na velik uspeh te mednarodne prireditve.
ORIENT - EKPRESS UKINJEN. Z uvedbo poletnega železniškega urnika o polnoči med 27. in 28. majem so nastopile, nekatere vidne spremembe tudi v mednarodnem prometu. Tako na primer je bil ukinjen znani Oricnt-express Calais - Milan - Trst - Ljubljana - Zagreb - Beograd - Carigrad. Druga novost je uvedba nove neposredne zveze, med Rimom in Moskvo. Kakor smo že poročali, bodo na tej progi uporabljali sovjetske vozove. Na postaji Brest bodo na vsaki vožnji zamenjali vozovom osi in kolesa tako da bodo lahko nadaljevali pot po širšem ruskem tiru.
&tm KMEČKE ZVEZČ
Cvetličarstva so se oprijeli tudi pri nas
Na Tržaškem imamo v zimskih mesecih prav malo cvetja. Polna sezona se začne marca in nato traja do polovice junija. Višek je seveda v maju, medtem ko nastopi julija in avgusta počitek. Septembra in oktobra beremo še precej cvetlic in trg je dobro založen tudi za praznike v novembru in decembru.
Trg pa je založen tudi sicer s cvetjem, ki ga donašajo iz San Rema ob 'firenškem morju in pa iz Toskane, včasih celo iz okolice Rima. Iz Toskane pripeljejo v Trst zlasti pomladanske in poletne nageljne, medtem ko slovi San Remo po zimskih nageljnih in zimskih vrtnicah. Te gredo dobro v prodajo, ko ni na trgu domačih, to je vse do aprila ali celo maja meseca. Prve vrtnice, se pojavljajo pri nas na obronkih Krasa, ki se spušča s konto-velske planote proti Barkovljam, Mi-ramaru in naprej pod Sv. Križem. Zanimivo je, da so vrtnice v okolici Fo-jana na Goriškem že dober čas v polnem cvetju, ko se pri nas prvi popki šele odpirajo.
Tržaška cvetna sezona se začne pravzaprav s hijacintami, narcisami, tulipani in zimskimi spominčicami. Glede letošnje sezone lahko rečemo, da so naši cvetličarji ugodno prodajali svoje cvetlice. Kljub temu, da so cene italijanskih cvetličarjev popustile — kakor vsako leto v tem času zaradi konkurenčnosti domačega cvetja — so naši domačini zadovoljni. Razmeroma hladno vreme je namreč zadrževalo cvetenje, tako da so cvetlice prihajale na trg po malem čez več tednov. Tulipani so na primer zdržali mesec dni, od sv. Jožefa, čez Veliko noč in še delj časa potem.
V	Italiji gojijo vse vrste cvetlic, kakor jih imamo pri nas. Cvetje iz San Rema ali Toskane se pojavi na trgu mnogo prej, preden se začne cvetenje pri nas. V tem imajo tujerodne cvetlice prednost pred domačimi. So tudi v glavnem lepših barv, nikakor pa ne morejo tekmovati z našimi cvetlicami po močnem in prijetnem vonju. To u-voženo cvetje ima še drugo šibkost, da namreč mnogo prej ovene, kakor naše. To je tudi razumljivo, če pomislimo, da mora cvetje iz oddaljenih krajev, na primer iz okolice Nemijevega jezera (Rim) potovati do Trsta 24 ur. In kljub temu ohranijo nekatere, cvetlice svojo svežino. Tako na primer gladi-jole.
V	zadnjem času so začeli gojiti cvetlice tudi kmetje iz Koludrovice, Samo-

Kako kaže letošnja letina
O letošnji letini smo prejeli iz Sv. Križa pri Trstu poročilo, ki velja več ali manj za vse Tržaško ozemlje.
Na trtah se pozna predvsem, da je bilo prav v času, ko je zarod cvetel, slabo vreme, ne samo deževno, temveč tudi prehladno. Zato se je zarod precej osui. Zanimivo je, da je hladno vreme popolnoma uničilo malvazijo, ki ji pravijo pri nas tudi »malvazija iz Ronk«. Ne pretiravamo, če trdimo, da je morda ostalo komaj 10% pridelka malvazije, ostalo pa se je posušilo. Človek ne bi verjel, da se zarod tako osuši in propade prav zaradi deževnega vremena. Splošno velja, da je ostalo grozdje na tistih trtah, ki zgodaj cve-tejo, ko je letos bilo vreme še lepo. Najbolj sta se izkazali »grganija« in »klaverca«, ki sta rodili obilno. Splošno lahko rečemo, da so se trtni nasadi v smeri proti Brojnici, kjer so bolj tople lege, bolj obnesli in da bo v teh predelih obilnejši pridelek kakor v vinogradih proti Grljanu, kjer so hladnejše lege. Povemo naj še, da je bilo letos zaroda izredno mnogo. Na žalost se je uresničilo to, kar nam je neki starejši vinogradnik povedal. Že v starih časih so namreč rekli: »Kadar je dosti trave, je malo vina.«
Sena je res dosti, toda koscev je premalo. Če ga sploh dobiš, te stane okoli 1500 lir na dan, poleg hrane in pijače. Tu pa tam nam pride na pomoč kakšen beneški Slovenec, iz Jugoslavije ni več koscev. Tudi tam jih dobro plačajo. Pravijo, da ima kmečki delavec na Vipavskem po 1400 dinarjev na dan poleg obilne hrane in pijače. Pomagamo si tudi s kosilnicami. V Sv. Križu je. ena, v Samotorci dve, v Sa-ležu tri. Kosilnica z delovno silo stane 1200-1300 lir na uro.
Nazadnje naj še nekaj povemo o sadju. Breskev je precej, prav tako hrušk in češpelj, češenj pa je bilo malo.
torce, Prečenika in drugih okoliških vasi. Pred vojno niso v teh predelih gojili cvetja iz preprostega razloga, ker je primanjkovalo vode. Potem, ko so napeljali v te vasi vodovod, se je cvetličarstvo hitro razvilo. Pogoji za to so bili ugodni: zemlja je bila spočita, gnoja so imeli kmetje dovolj, njive so obsežnejše kakor v Bregu pod Kontove-lom, tako da lahko uporabljajo traktorje.
Naši okoliški cvetličarji so v zadnjih letih opustili gojenje nageljnov. To se nc izplača več zaradi močne konkurence nageljnov iz San Rema in Ventimi-glie. Ohranili so samo še »majnike«, to je drobne nageljne bele barve, ki močno dišijo in so odporni proti boleznim, čeprav jih te tu pa tam močno napadejo. Najnevarnejša je neka kužna bolezen, ki najprej napade nagelj-
nove liste, da se krivijo in upogni nato pa rastlina usahne. Ta bolezen širi z neverjetno naglico in nič ne rnaga, če vse obolele rastline izti
0
din;
n kov
mo. Najbolj uspešno se borimo pi^e9
stai
njej s presajanjem nageljnov.
Pa še ena vrsta cvetja je. priljub na pri nas: »gypsulila« ali, kakor "aš pravimo po domače »miganje« ali »I vica«. To je socvetje drobnih belih tov, ki raste bujno in nam služi pomožni okrasek pri pripravljanju c' s^°l ličnih šopkov.
naj
Hej
d. s:(
NOVE VINSKE KLETI
Letos bodo v Jugoslaviji dogradili novih vinskih kleti, prhodnje lete in v letu 1963 še eno. V 185 kleti do leta 1963 lahko spravili 32.100 va nov vina.
I ju. Z osn
Za prašičjo še konjska kug
n
Za afriško prašičjo kugo, ki je zajela Portugalsko in Španijo, grozi Evropi druga huda kužna bolezen — konjska kuga. Ako pomislimo, da široka področja Evrope še vedno uporabljajo za delo na polju konja, uvidimo, kako velika nevarnost preti evropskemu kmetijstvu, če ne bo uspelo mednarodnim zdravstvenim oblastem zajeziti širjenje te nevarne in zahrbtne bolezni.
Do nedavna je bila bolezen stalno razširjena samo v Rodeziji, Keniji, U-gandi, Sudanu, Egiptu, Eritreji, Somaliji, Etiopiji ter v Zahodni in Srednji Afriki; puste severnoafriške pokrajine pa ne poznajo te bolezni. Konjska kuga je delala velike preglavice italijanskim vojaškim oblastem v kolonialnih vojnah leta 1888, 1935 in 1940, ker je povzročala velike morije zlasti med konji in mezgi, iz Italije. Domače živali so pa bile mnogo bolj odporne. Bolezen se je izredno naglo širila v deževni dobi v krajih izpod 1800 m nad morjem. Bolezen je napadala največkrat konje, ki so prenočevali na prostem. Strokovnjaki domnevajo, da bolezen širijo posebne vrste komarji, če prepelješ konja ali mezga v višine nad 1800 m, ne zbolita, ker v teh višinah ni komarjev. Toda v zadnjem času je konjska kuga prešla svoje običajne meje in se zelo razširila v raznih azijskih pokrajinah. Septembra 1959 se je pojavila v zahodnem delu Pakistana, v Perziji in Afganistanu. Pomladi 1960 se je bolezen pričela širiti iz Perzije proti Zapadu. V maju je že zajela široka področja Iraka, Sirije in Turčije. Iz Pakistana se je razširila v Indijo, a septembra 1960 se je že pojavila na Cipru, nato v Jordaniji in Libanonu.
Mednarodni organizaciji FAO in OIE (mednarodna ustanova ■ za pobijanje kužnih bolezni) sta pozvali evropske in azijske veterinarske službe na delo proti širjenju te bolezni. V ta namen so bile sklicane mednarodne konference veterinarskih izvedencev v Beyru-lu (avgusta 1960), v Parizu (januarja 1961) in v Ankari te dni.
1 raz
stv
Turška vlada je sporočila, da je 1 ginilo na njenem ozemlju od 25. 1960 do 30. 11. 1960 kar 16.642 konj mezgov, 8417 je pa bilo prisilnih kolov. V Indiji jih je od 17.673 ob« lih konj poginilo kar 16.143.
Konjsko kugo povzroča poseben redno trdoživ ultravirus, ki je prisot zlasti v krvi in tkivu obolelega kott Bolezen lahko napade poleg konj mezgov tudi osle in zebre, toda ved v milejši obliki. Živali se med seboj okužijo. Obolenje nastane le z vbj ganjem krvi obolele živali ali pa s marjevim pikom. Navadno zbolijo vali le v nočnih urah, ker pikajo mice komarjev, ki se hranijo s kr1 teh živali le ponoči. Ugotovljeno je lo tudi, da žrebe nc zboli samo v P de] meru, ako je kobila prestala bole® med brejostjo. V zimskem času, ko komarjev, se bolezen ne širi.
Inkubacijski stadij pri tej bole; traja 5 do 7 dni. Postopoma se dvi temperatura, ki pa ne preseže nikd 40 ali 40,5 stopinj. V začetku bold žival še lahko dela, ne da bi se P sebno utrudila. Posebni znaki obok' sti so vnetje pljuč in pa razne P8 kožne otekline. Zanimivo je, da P tem obolenju vranica ne oteče, pač otečejo nekoliko jetra. Med potek8 bolezni nastanejo tudi srčne motil Konje obvarujemo pred obolenjem s cepljenjem pred boleznijo, za oboi1 živali pa ni zdravila.
Dr. D. B
IZVOZ JUGOSLOVANSKIH MESN1 IZDELKOV V ANGLIJO
Doslej ni Jugoslavija še nikdar h’ žila toliko mesa, mesnih konserv bekona (mesnate slanine) v Angl' bi; kakor letos v prvih št r.h meseč Vrednost izvoženega blaga je dosd okoli 12 milijonov dolarjev in je b za 68% večja kakor lani v istem dobju. Jugoslavija izvaža največ k1 servirane svinine. Letos je pričela važati tudi več govedine.
intermercator
TRST Ulica Cicerone, 10 Tel. 38-074 UVOZ IN IZVOZ RAZNOVRSTNEGA BLAGA
PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU
!MPEXP0RT
UVAŽA:
VSAKOVRSTNI LES - CEMENT IN GRA^ BENI MATERIAL - MESO IN ZlVlN6
UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 T e 1 e f. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 50010 Telegr.: Impexport - Trieste
I
Z V A Ž A:
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STRO^ TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGC
POSREDUJE PO TRŽAŠKEM IN GORiŠKEM SPORAZUM SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJ
lOBILI ]»ADAL0§§0
(davile
permatles
Trst - Trieste, ul. XXX Ottebre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740
Pohištva — dnevne sebe — oprema -a urade - FOzIČki - posteljice
RAZST4V5: UL. VALDIBIVO, M — UL. F. FILZI, 1

Los te no svetilko,
popolne opremo za kopalnice
, e - po conah, ir/ se no dajo primerjati /
Brandolin
Via Se Maurlzlo, 2
Splošna plovba .A. Piran
Telefon 51-70
Telex 03323	03522
Vam nudi svoje usluge na ekspresni potniško tovorni liniji za Združene države Severne Amerike
Potovanje traja iz Trsta samo 15 dni Na liniji sodelujemo z Jugolinijo iz Reke
Poslužujte se naših uslug na redni službi okrog sveta z rednimi odhodi enkrat mesečno in v prevozih dolge in obalne plovbe
lltTEUOPA
mednarodna upedtotla F'
transport
Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 t,elex 03-1 "6
Brzojav; Intereuropa Koper,
Tek rnč. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana
s svojimi poslovalnicami v Beogradu, Zagrebu, na Reki, v Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Sežani, na Jesenicah, v Prevaljah, Kozini, Subotici, Zrenjaninu, Novem Sadu, Novi Gorici, Podgorju in Nišu.
Sc Vam. priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spedlterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi!
V

4Gb

Održava osam linija i to:
Sjoi/erna Evropa (tjedno)
Sjeclinji:ii<F Državi: Amerike (desetodnevno) Južna Amerika (mjesečno)
Leuant (tjedno)
Iran, Irak (svaki mjosec i pol)
Indija, Pakistan, Burma (mjesečno)
Ualeki Istok, Japan (mjesečno Ualekiglstok, Sjeterna Kina (dvomjnsečno)
Na svim progama plovi 40 brzih i modernih brndova, koji imajo 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tankove za biljna ulja i S20 putničkih mjesta.
Prevozite roku prugama ” J (I K 0 L I N I J E ’
ter
troj
Co
p
na
Pol
ska N P j a la leti skl lisi rut Zai dr; Pio
1
še;