Poštnina nlačana v srotovini Leto 1X111. fle». ZO v sobe to 25. Januarja 1930. Cena Din 1 - m i OfENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Dku 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330.. — Rokopisi se ae vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124. 3125 In 3126. opoln preokret v letalstvu Senzacijonalen izum češkega inženjeri a — Aparat za navpično star tanje in pristajanje Praga, 25. januarja. Današnji listi poročajo o senzacijonalni iznajdbi šef-pilota Škodovih podjetij ing. Iialla. Gre za zboljšanje tako zvanega heliskopterja, to je aparata, ki omogoča navpičen dvig letala pri startu. S tem je letalom omogočeno, da pristanejo in se dvignejo na vsakem prostoru tako, da bodo postala posebna letališča nepotrebna. Ing. Halla bo v 14 dneh javno predvajal svojo iznajdbo, ki je od dosedanjih poizkusov tem pomembnejša, ker je to pripravo mogoče montirati na vsako letalo. Po zatrjevanju strokovnjakov je aparat tako popoln, da si bo brez dvoma osvojil ves letalski svet. Strokovnjaki sodijo, da bo letalstvo sedaj, ko ne b ^do potrebna letališča, zavzelo mnogo večji razmah, zlasti še, ker bo n. pr. v mestih mogoče startati in pristajati z vodoravnih hišnih streh. va železniška zveza primorja z zaledjem Ban dr. Tartagiia o zgraditvi unske železnice in izpopolnitvi ostalih prometnih zvez Beograd. 25. jau. Ban primorske bano- samo za interese primorske in vrbaske ha- vine dr. Tartagiia se je včeraj razgovarjal z novinarji o svojem delu v Beogradu in o avdijenci pri Nj. Vel. kralju. Zla6ti važne so njegove izjave o drugem železniškem spoju Splita in Primorja z zaledjem. Pri tem ni mišljeno samo najbližje zaledje, ampak v>;i država do Češkoslovaške in ozemlje preko Rumunske do Odese. Gre za najkrajšo železniško zvezo, t. j. za unsko progo, ki jo je treba končno Likvidirati, za kar je treba zgraditi samo še 107 km do Binata, kjer bi se zvezala preko Novske na Zagreb, oiiroma na Beograd. Morebiti prodre draga varijanta, t j. od Bihaca na Banjaluko, Tuzlo, Valjevo in Beograd. Od Knina do Beograda je 450 km. S prvo navedeno progo bi sc skrajšala zveza za 200 km. Ne gre novine, temveč za interese države kot take. Zatem je govoril dr. Tartagiia o železniških zvezah, ki so le bolj lokalnega pomena, kakor progi Mostar-Split in Travnik-Spiit. V Beogradu se inozemci zelo intersirajo za zgraditev unske proge in je na merodajnib mestih že več ponudb zanjo Zato je treba čimprej ukreniti vse, da se realizirajo pre-potrebni načrti. Končno je posvetil primorski ban še nekaj besed potrebi izpopolnitve cestnega omrežja Bihač, 25. jan. č. Gospodarski krogi iz BihaČa 60 poslali zbornici za TOI v Splitu pismo, s katerim pozdravljajo sklep zbornice z dne 16 t. m., da je treba Čimprej pričeti z graditvijo uneke žleznice. Otvoritev tiskarne bankovcev v Beogradu Jutri otvorijo v Beogradu moderno tiskarno bankovcev, o kateri se pohvalno izražajo tudi francoski strokovnjaki Beograd, 25. januarja. V nedeljo ob 11. dopoldne bo svečano otvorjeai zavod za tiskanje bankovcev Narodne banke. Danes dopoldne so novinarji posetili upravnika zavoda inž. Miloja Obradovića, ki jim je podal nekaj zanimivih podatkov. Narodna banka je zgradila ta zavod zato, da se emancipira pri tiskanju novčanic od inozemstva. Dela so se pričela še v letih, ko je bil guverner Narodne banke Ljuba Srećković, in so se nadaljevala pod guverner-stvoni g. Bajlonija. V čtrtek je prispel v Beograd tudi pod-guverner irancoske Narodne banke Paul Schuller, ki je izjavil novinarjem, da je naš novi zavod uspel nad vsako pričakovanje, in je naglasil, da so učenci že prekosili učitelja. Poleg Schtillerja, ki je izdelal načrt za zavod, sta sodelovala pri zgraditvi poslopja tudi beograjski arhitekt Neumann ter inž. Obradovič. Vsa dela so bila izvršena z domačinu delovnimi močmi. Površina zemljišča, na katerem je zgrajen zavod, znaša 5280 kv. metrov. Zavod ima posebno poslopje za upravnika in osobje, zlasti za strokovno osobje, in svojo kalorično električno centralo, ki je za rezervo* zvezana z mestno centralo. Zavod je opremljen z modernimi prislušnimi aparati, s katerimi je ponoči stražnik spolen, da lahko vsak trenutek kontrolira, kaj se dogaja v poedinih prostorih tiskarne. Vsi stroji za tisk in vsa glavna oprema je bila nabavljena iz Francije ter je istega tipa kakor pri francoski Narodni banki. Zavod ima celo vrsto delavnic, tiskarno, galvanoplastični oddelek, oddelek za graviranje, tresore za bel in tiskan papir itd. Narodna banka je delegirala kontrolorja Konstantinoviča, da prisostvuje izdelovanju bankovcev v vsakem važnejšem trenutku V zavodu bo zaposlenih okoli 500 oseb, ki so vsi naši državljani. Delovni čas je določen od pol S. zjutraj do pol 3. popoldne. Ob 11. dopoldne imajo delavci odmor in dobijo čaj s kruhom in maslom. aš uvoz v Bolgarijo Burov proti uvozu jugoslovenskega žita — Molov priznava lojalno stališče Jugoslavije v Haagu Soli.i.i, 25. jan. V četrtek zvečer sta se vrnila iz Haaga, kjer sta zastopala na drugi baaški konferenci bolgarske interese, zunanji minister Burov in finančni minister Molov. že na meji se je zunanji minister Burov informiral, ali se še vedno uvaža v Bolgarijo žito iz Jugoslavije. Ko so mu to potrdili, je izjavil, da bo takoj ukrenil primerne korake, da vlada prepove nada^jni uvoz žita iz Jugoslavije, češ, da razpolaga Bolgarija z dovoljnimi količinami žita lastnega pridelka. Glede na rezul- tat haaske konferenc« je Burov izjavil, da se je morala bolgarska delegacija boriti z velikimi tezkočami in da je V6e, kar je dosegla, uspeh težke borbe Vlada bo haaški sporazum predložila v bližnji bodočnosti sobranju v potrditev. Finančni minister Molov je omenjal podporo, ki je je bila deležna Bolgarija 6 strani svojih zaveznikov, prav pohvalno pa se je izrazil tudi o stališču, ki ga je do Bolgarije zavzela jugoslovanska delegacija, zlasti pa zunanji minister dr. Marmković. Stavka tekstilnih delavcev v Angliji London, 25. januarja. AA. Med tekstilnim delavstvom vlada velika agitacija za zvijanje mezd. Ni izkliučeno, da bo prišlo do stavke. 160.000 tekstilnih delavcev v Lancashiru je danes sklenilo, da ne gre na delo. Zopet atentat v Bolgariji — Sof':a. 25. :ariuaria. Iz Varne poročajo, da je bila v stanovan c znanega bančnika VasMija Popova vržena bomba, ki je eks^'rdirala in povzročila vel;'ko paniko. Človeških žrtev ni b;Io. Kakor domnevajo, so vzrok} atentata politični. Velika koalicija v pruskem deželnem zboru Beri in, 25. jairaarja. AA. Demokrati in poslanci oentfuma v pruskem deželnem zboru so £meW sestanek. Razpravlja.B so o razS:rtrvi sedanje vftadne koafccije na Pruskem. Parlamentarni kro&r IzJ&v&tSo, da so srkavne težkoče od pr a vč-jere. Nemška ljudska stranka bo brce odlašanja stopila v vlado. Samomor češkega pesnika Brno, 25. lan Snoci je izvršil samomor 311etni lirik Josip Kalupka, ki je veljal za najmočnejšega zastopnika mlrviše generacije in je izdal že več svojih deL Slovanski dijaški kongres v Pragi — Beograd. 25. januarja. V Beogradu zboruje že dva dni glaviij odbor Zveze ugoslovenskih di akov. Za glavnega tajnika Zveze je izvoljen Nikola Vojvodič. Kongres je odobril referate o dijaškem kongresu v Pragi in o športnem predstavništvu naših drmt--v v Davosu v Švici. Sklenjeno je. da se ob koncu meseca februarja priredi slovanski di aški kongres v Pragi, ki se ga bo udeležilo 300 delegatov, med n inu tudi dijaki iz Rumunije, tako da bo obenem predstavna! kongres dijakov Male antante. Nadalje je bilo sklelicija in bolnice imajo prazne blagajne. 7aveti?;xi za uboge ne morejo kuriti svojih prostorov. J Ponarejevalci 20 odstotnih kronskih bonov V Zagrebu je policija aretirala mag 20odstotne kronske bone — Zagreb, 23. januarja. Te dni je biki odkrita velika ialzifikatorska afera z 20% kronskimi boni. Ponarejale! so manipulirali tako, da so na pravih bonih, ki so se glasili na gotove vsote, poleg pristnih številk pripisali po tri in še več ničel. Xa spreten način je lopovom uspelo tudi pri vsotah, izraženih z besedami, dodati sleparske pripise. Pred nedavnim je zagrebški bankir Samujlović kupil za SO.000 Din kronskih kuponov od direktorja trgovske agencije Horvata, ki ima svojo pisarno v Gju-gjičevi ulici št. 5. Ko je bankir čul. da obstojajo tudi falz ficirani boni, je tudi pregledal svoje, ki so se mu zazdeli takoj sumljivi. Nemudoma je obvestil o svojem sumu direktorja Horvata, ki je bankirju takoj vrnil denar, bone pa izročil policiji. Ker so Vili boni izdani po finnnčm direk-cji v Liubljani, je odpotoval nadzornik kriminalnih detektivov Matjašič v Ljubljano in res ugotovil, da so vsi boni falzi-ficirani, oziroma, da ie na pravih bonih popravljena števiVka dejansko vplačane *-*o>te. Policija ie ukrenila vse rotrebno, da č:mprej izsledi falz:fikatoria. Pred t"e-mi dnevi je bil aretiran neki zagrebški istratnega uradnika, ki je prodajal Preiskava v Ljubljani in Metliki magistratni uradnik, ki mu pa policija ni mogla dokazati ničesar obremenilnega ia ga je zato zopet izpustiLa. Direktor Horvat je nato ponovno izjavil, da je kupil bone od tega magistrarnega uradnika, ki pa je trdil, da ni vedel, cla so talzificirani in je izjavil, da je pripravljen vrniti direktorju Horvatu denar. Izročil mr je res 50.000 Din, docim je Horvat neprestano trd I, da mu je dal za bone >0000 EVin, zaradi česar je vztraja! na zahtevi, naj se kazensko preganja prizadeti magistratni uradnik. Ta je končno izjavil da ic kupil bone od nekega Jožeta Dolnerja \t Metlika. Policija j-3 uvedla tudi v tej smeri hitro preiskavo ter je doznala v zadnjih dveh dneh, da ni nikjer osebe s tem imenom. Pri ponovnem zaslišanju je iziavil mafis^nirni uradnik da je bil pri Jrupova-nju teh bonov od Dolnerja navzoč tudi neki Zagrebčan. Policija je ugotovila, da je ta zagrebški meščan, ki ga je mož navajal, že davno umrl. Na podlagi vsega tega je bil danes prizadeti magistrata? uradnik ponovno aretiran in bo izročen sodišču. Obupen položaj Byrda Bojazen, da Bvrdova ekspedicija na južnem tečaju popolnoma propade Newyork, 25. januarja. Po zadnjih poročilih je stanje Byrdove ekspedicije zelo obupno. Med njenimi člani so izbruhnile razne bolezni, ki so še bolj nevarne kakor pomanjkanje živil. Morje je popolnoma zamrznjeno. Ledena skorja je debe'a 36 čevljev, kar onemogoča ladjam, da bi prihitele ekspediciji na pomoč. Člani ekspedicije so tako izčrpan?, da ne bodo pre>nes'Ii prihodnje zime. Moštvo se hrani z mesom pinguinov, kirov in drugih živali. Ameriški poslanik v Kralj in kraljica na levu — Novi Sad. 25. an. Pred tremi dnevi sta odpotovala Nj. Vel. kralj in kraljica z jahto na državno posestvo Belje, kjer ie bal prire en velik lov na divje svinje in drugo zver ad. Sprem! ah so ju minister za vojsko in mornarico general Hadžić, dvorni zdravnik dr. Koen in upravitelj dvora general Vuković. Lov na Belju je bil zaključen z odličnim uspehom. Kraljica ie ustrelila divjo svinjo, kralj pa tro-e lisic. Tudi kral evo spremstvo je imelo na lovu lep uspeh. V četrtek zvečer sta zopet odpotovala z jahto z Belja, včeraj zjutraj pa se je po avila pri Nehtinu gosta megla m je morala jahta pristati na sretnski stran*, ker je bilo nadaljnje potovan e nevarne. Nj. Vel. sta se s spremstvom izkrcali In je bila nujno obveščena komanda rečnega brodovja v Novem Sadu, na obvestijo g. Djundjerskega, da pošlje v Cilo dva avtomobila. Kral in kraljica sta šla s spremstvom po cesti 20 km peš, drkler jima ni prišel naspot; g. D uudjerski, komandant brodovja Gjura Gjokič. načelnik štaba Mi-lo'e Janković in ban dunavske banovine Dunjić v spremstvu šefa kabineta dr. Su-botiča. Kralj in kraljica sta s spremstvom vstopila v avtomobile ter dnš'a od Čiba v 36 mimraa v Novi Sad. Na Potj so ssljaki visoke potnike povsod spoznavali m ih prisrčno pozdravljali. Tudi v Novem Sadu se je doznalo za prihod Ni. Vel. ter se e na kolodvoru zbralo mnogo meščanstva, ki ie kraljevski par navdušeno pozdravi alo vstopu v posebni vlak, pripravljen med te.n na novosadskem kolodvoru. Pred odhodon vlaka se je Nj. Vel kralj dale časa i izgovarjal s komandantom armije m z banom. Pri odhodu vlaka ie mnogoštevilno občinstvo navdušeno pozdravljalo kralja in kralico. Zopet izpremembe v naši nogometni reprezentanci Beograd, 25. jamsarja. Snoči je odpotovala naša nogometna reprezentanca preko Skoolja in Gjevgje'je v Soiurn. da nadalju-je od tam pot v Atene, kjer se sreča v meddržavni nezmerni tekmi z grško reprezentančne enajis^orioo Nase nocometase spremlja talrtik JNS dr. Riboli. Kakor skor-6 vedno ima tud: to pot naša reprezentanca ne malo smolo. Igralca Arsem'levič in Sotiro-vić »ista moffla odpotovati, ker prvi ni don'1 potnega fc'sta. drugi pa nima vojaškega dopusta. Ker niso mogli dobiti dragih namestnikov, so odločili, da bo Arsentijevića nadomestovad rezerva Dsrnitiričevic, vodjo napada pa druca rezerva Ag c. Tako potuje v Atene prav za prav samo ena rezerva gohnan Jakšič. Maši nogometaš.: pa upajo, da bodo v Skoplju srečali igrače RSK. k! se vra-čajo \z Grči-je. in vzeli neka? igračev od njh. šm iK^ačaV) svoto rezervo V Pe^-rradn se *e dr. Rjboii sestal z zastopniki beograjskega nogom e t- Londonu, general Dawes, je naprosil angleške m norveške lovske družbe kitov, naj prihite Byrdu na pomoč. Norveško zunanje ministirstvo je prejeto uradno prošnjo ameriškega zunanjega urada, naj odpošlje pomoč Byrdu. V ameriških krogih so napravile alarmantne vesti o stanju Bvrdove ekspedicije siten vtis. Znanstveni krogi se boje, da bi biti s propadom ekspedicije izgubljeni dragoceni rezultati proučevanj južnega tečaja, nega podsaveza d:. Živkovičecn ia Jovanovaćeirn ter je razpravljal z n£ma o morebitnem sari:an«-j razmer v JNS. Barcelonska razstava Beograd, 25. januarja. AA. Tukajšnje špansko poslanstvo objavlja, da bo razstava v Barceloni ost-a'a odprta tudi po slražbeno za Mj učk v i ia da bo po tem termiji prvo leto svojega smotrenega delovanja že 28 let staro društvo prav za prav »pet pozi vel. uvedel disciplino in red, privabil mlade moči ter v članih povzdignil duh požrtvovalnosti, da ee je jelo društvo rapidno razvijati in mu je zagotovljena najlepša bodočnost Govornik je tudi jo pravici omenil, da tako staro društvo, ki je v ponos vse vasi in občine, še ni dobilo od občine nobene podpore, čeprav je strogo kulturno in nestrankarsko ter podporo zasluzi kakor malokatero drugo. V društvu 6e goji petje, sloga, red. prijateljstvo in ljubezen do države, naše lepe Jugoslavije, kakor tudi ljubezen in spoštovanje do na&e visoke kraljevske obitelji, ki je vzljubila nas in našo slovensko pesem Predsednikovemu vzkliku kralju in njegovi hiši so 6e pridružili vsi zborovale] z največjim navdušenjem. Končno je predsednik pozdravil £e nove člane, same mlade pevce, ki so društvu najsigurnejša garancija, da bo napredovalo. V novi odbor društva, ki stopa že v 20. leto svojega plodonosnoga in veri no ver obetajorVnrn delovanja, so bib" izvoljeni: za predsednika Pavel Pavčič. za podpredsednika Pavel Rems, za blagajnika Josip K^lbl. zli tainikjj Stanko Erbežnik. za arhivarja Žan l/rbarir in za odbornike Albin Sttire-kar. Stanko Savenc, L Godič in Stanko Go-stič ter sta torej tudi dva mlada pevca v odboru. Društvo s svojo lastno močjo sijajna razvija ter priredi več koncertov in izletov, da se bo tudi Ljubljana in okolica lahko prepričala, kako zelo so napredovali napredni MoSčani. K občnemužboru obrtniške »Samopomoči" Ljubljana, 25. januarja. Jutri dopoldne se bo vršil v Zbornici TOI občni zbor obrtniške »Samopomoči Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Samopomoč izplačuje po preteku pol leta članstva loOO Din posuirtnine, yo eueui letu 2000 Din. po dveh letih 2500 Din in po treh letih 3000 Din Iz računskih zaključkov za leto 1929 je raz\idno, da so znašali dohodki: pristopnina oOO Din, članarina 14.660, mesečni prispevki 127.710, poštnina 1007 Din, obresti 1529. imovina iz I. 1928 34.235. skupaj 179 442 Din; izdatki- pisarniške potrebščine 5434, tiskovine 326 Din, čekovne manipulacije 1107, plače 14.000, vrnjeni zneski 3788, posmrtnine 72.000 Din. Saldo dne 31. decembra 1929. znaša 82-785 Din. Od tega denarja je 4246 Din v postni hranilnici, 59.988 Din v Mestni hranilnici, pri dolžnikih 6925 Erin in v delnicah Obrtne banke 11.625. Lani je imela »Samopomoč 26 smrtnih primerov, od svojega obstoja do konca leta 1929 103, v januarju do danes pa dva. »Samopomoč-: šteje sedaj 672 članov. Danilo in Jurčičev portret Zadnjič smo javili, da je konzorcij »»Jutra« kupil doslej neznan portret Josipa Jurčiča, pisatelja in urednika našega lista. Dejali smo, da ga je na stari krami spoznal g. Golob in tudi več drugih pisateljevih znancev. Danes nam pa že piše večno mladi starina s. Damlo, da ga je on prvi spoznal .Radi mu verjamemo, saj se spominja celo njegovega rdečega telovnika, ki so jih nosili tudi okrog Ljubljane. Prav ima gosp. Danilo, ko piše. da ga »kunsthistorikerji« niso poznali in so se prav rdečega telovnika bali, češ, da je to hrvatska nosa. Res je trdil neki gospod, ki je poleg svojega poklica že mnogo storil za umetnostno zgodovino, da zaradi rdečega telovnika podoba ne more biti Jurčičev portret, vendar smo pa mnenja, da rdeči telovniki in tiziog-nomije niso prva naloga umetnostne zgodovine. Torej %. Danilo piše: To je Jurčič. Jaz sem ga osebno poznal, ker je moj prijatelj Eržen ga zastopal pri »Narodu■ in na Bledu, ker se je zdravil in mi ie pomagal čoln z brega porivati v jezero in podal mi je roko, da se nisem prekucnil v jezero. Tega je seveda že 50 let. In kdo je marlji-veje čital Jurčiča nego jaz. Saj ta mož je bil svoj čas redkih lastnosti — in bilo jih je malo takih moč. Prosim, če popravite to notico. Vam udani Tkmilo. Te notice si seveda ne upamo popravljati, pač pa z objavo te notice popravljamo svoje poročilo. Nepopisno smo g. Danilu hvaležni, ker nam je s svojim *Ad corrigendum« odkril svoje in tudi" nove zasluge Josipa Jurčiča za slovenski narod. Pomislite vendar, kaj bi bilo z Danilom, če bi mu Jurčič ne bil dal roke m bi se bil prekucnil v jezero ravno, ko je čoln porival. Utonil bi bil in slovenski narod bt bil ob Danila in ob edini po naravi slikani portret Josipa Jurčiča. Zatorej. Danilu slava! Želodec in ljubezen. — Ti si se lani oženil? — Ah, da. Ne bil bi se. da se nisem naveličaj gosposke hrane. — Kako je pa sedaj s hrano? — Zdaj mi gosposka zopet tekne. Prosveta Švanda dudak Ta sciizacijoau^a oper d. ki obvi-id^ie Zadaji dve \&a. skoraj vs«c več^e srečki je ev ropske odre, doživlja očžvidno tuiii pri o&s orav !«rpc usoehe-o.ccdaJ sem si jo sinoči -v. ponovno zopet uživaJ ž vahno, veselo meiodiko in ritmiko ter ne totoko orickiahie kot tjubeznpv«, vse^ooza zanimiv« ia temperaimeiKi« roi>z:ke, ki jo še zlasti odlikuje sijaja instrumentacija ter nertfcsitoaijoće bogastvo iti S kčnematosrafsko naglico vrveče življenje muzikalnegra u.s.rvaxjan;a. Komponist v te^ operi tako razstpa z motiv: m idejami, da lahko komaj vsako deseto izpe!;c in raariie, vse dnr^ pa tvori blesteč kaJe:skcip mrisl-'. bliskov, utrin-ftorv. ki komaj zaiare in že utonejo v vrvečem morju invencije. O prvotna zasedb' opere sem že sc+voršL Novo wm je btio 2. Betetto v par^ii vraža. Svečo va kreacija je origr'nakia v igri in kostumu. Poc'avar pekla Je po njegovem pojmovanvu *> ten, ničemeren, revmatičen, zabave in raz.vcdr !a ždljan starejSi gospod. U smeino pocukava z nogo in se dolgočasi v svojem kraljestvu. Pevska se je S- Betetto že toliko opomosel. da mu srednja In nrzka Jeca že zventrta v starem ble&kn. fe vrišina mu je se nekam me-raH še pogrešati to ?rvrst->3od župnik Red C. Petek, 31. ianuapja: C vrček za pečjo. Red E. Sobota. I. februarja: Utopljenca. 75. predstava-Izv. Gostovanje slavnih francoskih dramskih umetnikov v ljubljanskem Narodnem gledališčn. Kakor že javJjeno. se visi v sredo, dre 29. t. in. (■m ne 30.. kakor je pornotoma javil eno na plakat*) v našem opernem gledališču eostovanje članov slavne Comoedoe F ran ca i se iz Pariza. Gostuje skupina sedmih francoskih gledaliških igra.1-cev, katerima na ček «to>ita slavna člana Francoske komedije, gospa Gabrijela Robinne sn Re-nee Alezan-dre. Ob3 uživala slorves najs'avneiš^h francoskih dramskih igralcev sedanje dobe. Kesr je e Ze Mer jeva opereta »Tičar« z g. rVenr*vc«n v naslovni vlogi. Oipere-to od*:k ;'c lepa mrfodrjojsna dasba. živo delanje tejr je r. aa£> rom na dobro izvedbo inttvcs občinstva vedno ve-?vV. V s'avnilh partijah nastop^: ga. PoTičeva. sdč. M»K#Jčeva. ga. Bafatkova lat g g. Gos: Povhe. Peček. Simončič, Sekula in drug\ Pirig«;n: g. Svetel, režiser g. Povhe. Predstava se vrša ?z-ven abonma prvvč pri znižanih cenah. Jutri se poje popoMne Leharja -Gnrvf Lttk-senjbarškfft. Salonefco živčen je viaokm krogov. predpM&tm direndaj, hnmor in napeti zapletijaji bogate poleg tepe glasbe to deta. Sodelujejo na^e prve operetoe nroči za. Polčeva, sa. Batatkova, zz. Dreaov«ic. Pcček, Povhe. . g ■-. Ru.s ia drag:. Predstav« J r., Vri.,-, g. Povbe. — Zvečer se poje Lr*r:/ nga »Car «? te-sar« z g. Grbo v na^ovn: pari • Velike < -sico partijo, komičnega župana, kateraaji c aa ** -daj kreiral g. Križaj, poje pr\ Ć g Be:c*:.». Ostali zasedba ko: običajno. Ga. R r» _ v^. . > nova, zz. Gosfcjč. Kovač. Jani-'-. K' n c - gi. Drnceut g. Stricof. režiser g. I'. ,hc Ohc predstavi se vršita pr: znižan* ccn.^ -HasanacJnica«. Koncem pc bodojesa/ .' se ia>rizori pr\-uč na (^ubljanskem odru L §affa* cek-Kaviča opera »Ha&aaasinica« z zo. 1 -\ i naslovni partiji. V partiji Hasar.jge na-:, p «~*i!i£en basist g. Križaj. Opero študirata ra\na:c j Pofic in režiser z. Krhecki. OporMJapill na ta zanimiv večer nalega domačega C ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI OlU.i.V Danes burka *Pređ. poroko*, jutri »Si'ctnik* poslednjič na Sent inkobskcm odru. »Pred poroko« in »Svetnik« sta burki z imenitno komiko m izvrstnim besednim dialoj«om. Pri obeh so scene, katenjn se posetnik do soLz nasmeje \*sc dosedanje predstave so žele popolen uspeh. Pri obeh predstavah sodeluje večina šentjakobskega ansambla, glavni vlop na it* rat a g. Lavrič in g. Košak, oha priljubljena komika Šentjkohskega odra. — Pri predstavah oddaja tvrdk;i Radio-Bar krasne k*>-madc — Vstopnice sc dobe v trijovini jj. .^\iloša Kamičnlka na Starem trgu. KOLEDAR. Danes: Soix)ta, 25. jaiiuaria 1930, kaf-iičani: Spreotorn,ienie Pavla, pravorslavnil \2. januarja, Tatjana. Jutri: Nedelja. 36. jamarja ll>i0. prav«i-slavni; 13. januara. Ermil. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Za ljubezen so zdravila. Opera: Tičar. Kino Matica: Pat in Patachon kot bagdadska lopova. Kino Ideal: Usodna knGka- Kino LiubUanski dvor:: Ma ironti n z novega. Šentjakobski sledaDski oder: Pred po-roko. Predavanje v društvu »Soča«: I i. del predavanja ravnatelja K. Ma.ikote o potovanju po Franciii. Predavanje Geoerafskesa dru-:. j oh 18. na univerzi Predava prof. Brodar. PRIREDITVE V NEDELJO. Drama: Ob 15. Peterčkove poslednc sanja. Ob 20. Za ljubezen so zdravila. Opera: Ob 15. Grof Lukscnburšk: I >b 30. Car in tesar. Kino Matica: Pat in Patachon kot bas-dadsska iopova. Kino Ideal: Usodna kocka. Kino Ljubljanski dvor: Na ironti -tić tio-vega. Šentjakobski gledališki oder: PrcJ poroko. Predavanje: Hisjijena m gospoda rstvo. Predava ob 10. dopoldne v Delavski zbornici dr. Robert Hercod- Lutkovno gledališče na Taboru: Ob pol 16.: Rožencvet in Ulijana. Lutkovno gledališče Češkoslovaške Obec: Gasperček iSče stanovanje. Ob 16. v Narodnem domu. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Bohinc Rimska ce*ta; Leustek, Resljeva cesta. — Kriaa v »Slarijic. >Sportni L»U jk>-roča, da je nastala v vodmatftki Slaviji resna kriza. Občni zbor, ki fie )p vršil pretekle dni, je pokazal, da med članstvom v prave zavednosti, nobene harmonije ia volje do pozitivnega dela. Člajustvo ne plačuje članarine, ki je itak neznatna in fte sploh ne zaveda svojih dolžnosti do kluba. Take desolantno razmere so končno morate dovesti do krize in zato ee ni čuditi, da je bil na občnem zboru stavljen predlog, naj se klub razide ab* pa naj se fuz.i<»-nira 6 Slovanom kot naJ60rodnejžim klubom. Na obenem zboru kriza še ni bila premoščena. Zborovanje je poteklo br.-v. pravega zaključka. Sklenjeno .je* bilo, da bo vodil dosedanji odbor posle se m*'-.^.-dni. bo uvidel. da jc mogoča rane** v klubu sanirati, bo nadaljeval svoje delo, če ne bo pa klub likvidiral. Ker je Slavija edini predstavnik in zastopnik sportnegra pokreta v vodmatskem okraju, bi bilo želeti, da prenehajo trzavice in nesoglasja v klubu in da pride čimprej do sporazuma, v nasprotnem prime.ru pa Slaviji res ue preostane drugega nego da se fuzrionira s Slovanom! \VILSON V NEBESIH. Bivši prezident \ViLson je prišel v nebesa in zagledal Mojzesa. Mojzes je stopil k njemu in mu segel v roko, rekoč: — Zelo sc mi smilite. — Zakaj pa? — ga jc vprašal \Vil* son. — Ker so ljudje tako malo spoštovali vaših 14 zapovedi. Wilson je pa segel Mojzesu v ro« ko, rekoč: — Tudi vi se mi smilite. — Zakaj? — Ker spoštujejo ljudje vaše za« povedi še manj. SPECIJALIST ZA ŽENSKE BOLEZNI. — Gospod doktor, moja žena je čedalje bolj nervozna in nobeno fc karstvo ji ne pomaga. AH bi ji mogli dati radikalno lekarstvo? — Najboljše lekarstvo hi bile dvo« mesečne počitnice v letovišču, nekaj, novih oblek, klobučkov in čevljev. Likanje moške aH damske obleke 18 Din Vso moško, damske zarderoho n*i-hitre)e ritka, kcjnJč.no očisti, temeljito polije, na željo naprav.! iv>vo ?ođSoso, tuđi obrne Wallet fcv press, Ljubljana, Start trs 19. 706 Obrtniško gibanje v bivši ljubljanski oblasti Izmed 89 obrtnih zadrug je včlanjenih pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani 55 Jubilej slovenske pesmi »Ljubljanski Zvon« je priredil pod pevovodjo Prelovcem 55 koncertov, večinoma v Ljubljani Ljubljana, 25. januarja. L«4o%i;e pomladi bo 25 let, odkar je bilo ustanovljeno pevsko društvo »Ljublaan-•ti Zvonr. V proslavo 261etnice prirede »Zvon asi c dva slavnostna koncerta: 23. in 24. marca. V kratkem izide slavnostna številka >Zborov<, iz katerih posnemamo o »Zvonuc naslednje glavne misli: Zgodovina »Ljubljanskega Zvona« Po 35 letih obstoja stopa pevsko društvo »Ljubljanski Zvone pred slovensko javnost, d« ji pokaže sadove svojih naporov in ciljev. Društvo skuša slediti tempu sodobne naše glasbene umetnosti, goji v najširših plasteh ljudstva Slovencem vrojeni čut do petja in zfcira okoli sebe dobre, produktivne Ma nase narodne in umetne muzikalne besede. V polpretekli dobi ie bila naloga malone vseh pevskih zborov, izvzemii Glasbeno Matkp; služiti nacijonalnim podvigom m družabnim smotrom. - Sodobno načelo, da je petje* del narodne kultaire in umetnosti, se ob rojstvu pevskega društva »Ljubljanski Zvone ni izvajalo- Pevci in ljudstvo je ljubilo zvonke melodije in navdušeno razvite narodne prapore. Čas in ljudje niso v sebi zbfrali svojih moči, porabljali so jih ▼ borbi naw-ci en. V teh negotovih letih širšega razvoja slovenskega petja sta kot prva vodila >Llub\janeki Zvon« nadarjena brata Lodo-vik in Bodolf Bajde. Prvi predsednik je bil Vinko Magister in tajnikoval je mnogo obetajoči, a zgodaj umrli slovenski pesnik in noveKst Josip Premk. Tod predsedstvom Ivana Zirkelbacha je prevzel »Zvone po-Iscgni skladatelj in učitelj Aluzij Saeb>. ki je prvi nabiral v delokrogu društva pozneje izdane narodno pesmi (II. zvezek). Za kratko dobo je po smrti Alojzija Sachsa vodil društvo z inicijativno in krepko roko tn«i svetovno vojno umrli učitelj A-vgust Wa--*ehte. Pod njegovim vodstvom ie L 1910. >Ljub. Zv.< kot prvo slovensko pevsko društvo imelo zgodovinsko pomemben koncert v Beogradu. V caau kipečega naeijooaln*»5a vrenja in njemu sledečega avstrijskega pritiska je bilo potrebno mnoga poguma, biti gost kralja Petra in regenta Aleksandra ter s pesmijo neprikrite manifestirati za jugoslovenski pokret. Da je bilo stari Avstriji slovansko in srbsko braiovanjo silno nevšerno in da je društvu prelil po vladi razpust, je razvidno h. dejstva, da je bil že jeseni istega leta neustrašen1 idealist Avgust Waschte službeno premeščen v Trs, Jubilej pevovodie Prelovca V tej kritični dobi je prevzel vodstvo *bora Zorko PrcloTcr. Delo in razvoj društva v 20 ",ehh njegovega zborovodstva sta on tedaj neločljivo združena z njegovo ho. Mladi Zorko Prelovec je prišel le dru- Mvu kot bc??; zborovodja idrijskega bralnega društva in namestnik Mateja Hubada t Glasbeni Matici, ves prežet novih pevskih smernic in živega organizatoričnega dula. Malone čez noč je preokrenil »Lj. Zv.< v edini smoter vsakega pevskega udruženja — konoertno delo. Idealna požrtvovalnost in zdrava popularnost sta mu pomagala premagati pevske nazore poči talni ške dobe. Že s prvimi nastopi je ustvaril >Zvouu< koncertni program po mnogih razočaranjih in ovirah. Sredi razmaha mu je prekinilo deto _ vojna. A že 1. 1917. je v opernem gledališču priredil koncert, zbral po prevratu razkropljene pevske moči in gojii n% koncertih rarorne in umetne pesmi, oziraje se na rasovne in muzikalne zahteve časa Koncerti in založniško delo Od leta 1910. do danes je priredil *Ljub-Ijanski Zvon« 55 koncertov, ponajveč v Ljnbljani. Izven Ljubljane je nastopil z dvema koncertoma v Beogradu (1. 1910. in !. 1S24.) ter z enim v Zagrebu (1. 1926.). (^ejo domovino je sesznanil z delom 6vojega zbora na koncertih v Kranju. Kočevja, na Viču, v ltogaški Slatini, Laškem, Trbovljah, Hrastniku, Zagorjn, Litiji, Kamniku. Celju, iti Ha ribaru. »Ljubljanski Zvone je bil preje član Zveze »lovtjikib jevskih zborev tedaj je včlanjen v župi Jugoslovenske pevske zveze. Pevo vod j a Prelovec je obenem pevo vodja ljubljanske žope JPZ. Ob priliki koncerta v Beogradu pod vodstvom zaslužnega častnega predsednika dr. Antona šviglja in sedanjega predsednika delovnega Alojzija Drenevea sta bila dru- štvo in Zorko Prelovec odlikovana z redi Sv. Save, saj sta omenjeni koncert is založniško delo »Ljubljanskega Zvona c v tezk: prehodni dobi Jugoslavije mnogo pripomogla k duhovnim, plemenskim stikom v držav;. Zorko Prelovec je ustanovil muzikalno založništvo Ljubljanskega Zvona in s tem najvažnejše osredotočje enega dela nase produkcije. Dosedaj je društvo izdalo Lajovičeve »Pesmi samote«, tri solospeve s spremi je-vanjeru klavirja, tri lahke moške zbere iEmjJ Adamič 5Ljubici. M. Rozane »Mak žaric in Z. Prelovec »Jaz bi rad rudecih rož«), nadalje Adamičevih »Pet veselih pesmi« in »Pet ženskih dvospevov s sprem-Ijevanjem klavirja«. Premrlove »štiri ženske odbore« s s premi je van je m klavirja, Adamičevih >Osem lahkih moških zborov« na narodna besedila iz Strelkljeve zbirke. Pav-čičevo na grobnico »Gozdiček je že zelen«, Mirkovih »Deset povesti za našo klavirsko mladino«. Prelovcev moški zbor z baritonskim šolam »Nageljni rdeči« in istega skladatelja harmonizacijo narodnih pesmi sOj Doberdob«, >Kaj mi nuca planinca r in »Hišica pri cest* stoji«. Revija »Zbori« Delo »Zvonovega« založništva je osredotočeno predvsem na izdajanje mesečne revije »Zbori«, ki jo ureja Zorko Prelorcc in neumorno upravlja arhivar Jožko Jam-nik. Zbori so ognjišče za mnoge zborovske producente; zbirajo mlade talente in nudijo slovenskim pevcem bogat vir za koncertne vzporede s povečini vsem dosegljivo vsebino. Ker oddaja založba tudi posamezne glasove in si pevski zbori lahko za bagatelne ceno preskrbijo notni materijal, je gotovo lepa zasluga >Zborov«, da so začeli zbori peti s pa rti tur. Društvo ima begat in vzorno urejen arhiv. »Zbori« imajo od 1. 1926. tudi knjižno prilogo s tehtnimi in perečimi članki iz našega zadnjega in preteklega časa, dalje življenjepise skladateljev in pevcev in poročila o opernih predstavah in pevcih. V krog svojih sotrudnikov so »brali malone vse slovenske skladatelje. Članstvo Društvo ima 14 častnih, 220 ustanovnih, 208 podpornih in 270 rednih članov. Od ustanovitve »Ljub. Zvona« poje v »Zvonu« le še ustanovnik in najstarejši član Alojzij Pipp, dočim sodeluje najdelj v ženskem zboru njegova žena Marija Pippova (od 1. 1912.). 15 in več let so redni člani društva, odlikovani s častnim znakom: Lojze Pipp, Jože Jamni k. Lojze Lombar, dr. Anton Svi. gelj, Zorko Prelovec, Zorko Befcs in Lujo Drenove«. »Ljubljanski Zvon« je spočetka gojil le moški, od 1. 1912. dalje pa tudi mešani zbor. Program »Ljubljanskega Zvona« >Ljubljanski Zvon« je skušal skromno, a z živim zaupanjem v slovensko glasbeno javnost in v svoje mlado moči Mižati se svojim smotrom. Prepričan je, da si ie pridobil tekom let mnogo vnetih prijateljev, saj mu je bila vedno pri srcu zdrava sodba publike in ni posegel nikdar preko svojega delokroga, ki so mu ga stavile razmere in lastne sile. »Ljubljanski Zvon« bo skušal v bodoče razširiti svoje delovanje in razširiti svoje založništvo, kar mu bo edinole mogoče, če bo društvo našlo v javnosti moralne in gmotne podpore. Veselja in IJuhemi do stvari ima dovolj; pome koncertne dvorane in živahne zanimanje za društvene edicije pa naj za jamčijo »Ljubljanskemu Zvenu« trdno bodočnost, posvečeno nadi jugoslovenski glasbi in s tem časti in ugledu integralnega dela naše narodne kulture Čudna znamenja Ce se je včasih v šoli izgubila knjiga ali je i?ymna pereanica, je bil razburjen vos razred in senzacija je Sla po vsem zavodu. Če je zmanjkalo dežnajka, je bila na šoli oajnručnejša afera. Navadno so dežnik našli, leta in leta se pa ni primerilo, da bi bili zalotili lahkomiselnega tatica. Ce pa dežnika ali knjige ni bilo, je bila navada, da so učenci brez poziva svojih učiteljev zbrali denar in škodo nadomestili. Danes pa menda ni več tako in taki neprijetni dogodki niso več taSco redki, kakor bi želeli in pričakovali od sol, ki se baje od dne do dne izpolnjujejo in modernizirajo v duhu srčne kulture. Oni, ki &o absolvirali šole pred vojno, pravijo, da se danes morajo otroci mnogo več učiti in da mnogo manj znajo. Ne smemo več zameriti visoko-5olou, če je ogorčen, ko s čađom konstatiramo, da ne loči kune od lisice. Tega vendar ni treba. Vprašajte po svetosavski proslavi dijake, kaj je Kosovo. Kar po vmti jih vprašajte dvajset ali trideset, ko bodo odhajali iz dvorane, nikomur pa ne povejte svoje ugotovitve, ker bi nas bilo sram. Tudi mladina ima svoj prav. Ona ne ve stvari, ki mi brez njih živeti nismo mogli, mi smo pa ignoranti v 6tvareh, ki jih je prineslo moderno življenje. Vsak paglavec vam pozna konstrukcijo letal in loči vse marke avtomobilov boljše, kakor najbolj u-čen profesor klasične filologije. In pa sport, tu se pa staroverski učenjaki kar skrijemo, čeprav je tudi sport važen faflotor modernega 2Mjen$a in se zanj ustanavljajo celo visoke šole. Nova generacija, pcevTac v duhu. Zadnjič je izginil termos. Oškodovana je bHa revna deklica, ki prihaja vsak dan poldrugo uro daleč v solo in si je v termosu nosila s seboj malo toplega mleka za kosilo, Saj je bil termos najpreprostejše vrate in je vendar bridko jokala. Tovariiice se za prijateljico niso mnogo zmenile, vendar je pa ena sprožila misel, da bi zbrale dva kovača za novo steklenico. 34 gospodičen je v raz- redu in niti enega dinarja ne bi bilo treba žrtvovati vsaki. Ali dinar je le dinar in za dva dinarja je že majhen košček torte, ki se ga lahko drži velik randi v tihi slaščičarni. Gospodične, ki se pripravljajo za vzgojiteljice naroda, so torej obrnile kolegici hrbet in zavihale noske, češ. kaj nas pa briga termos. Revica je jokala še bolj bridko. Med gospodičnami, ki aaajo vse najmodernejše plese in sc uče, kako je treba vzgajali mladino k srčni kulturi, so bile le štiri, ki so priskočile tovarišaci na pomoč. Končno se je pojavil tudi pozabljeni termos, ki ni bil izmaknjen, temveč samo konfisciran brez vednosti oškodovane. Marsikaj bi se še dalo razmišljati in pisati, ampak čemu. To so malenkosti, mf se pa staramo. Veseli nas pa vendar, da med mladino Še niso popolnoma izumrli zastareli naaori o kolegijalnosti in da ie niso zamrznila vsa srca. Onim štirim izjemam našo najlepšo zahvalo za to spoznanje — mladini v izpedbudo, pedagogom in javnosti pa v premislek. Sestri Garov LJubljana, 25. januarja V velikem varijete-gledališču Lc Lido v Parizu nastopata že nekaj tednov dve plesalki, ki sta si pridobili takoj posebno pozornost pariške publike, pod imenom sestri Garov. V resnici je samo ena Rusinja, njena partnerica pa jc Slovenka Rut Vavpotičeva. Kakor znano, je bila Rut dolgo članica znanega baletnega zbora plesalke Rabin-steinove, ki je ravno lani absohrtral večje turneje po Španiji, Italiji in Avstriji ter se zopet vrnil v Pariz. Med tem je umrl plesalec svetovnega slovesa A. Diagilev, usta-njoviteij umetniške baletne skupine, ki je nastopala po svetu in žela n ©deljen uspeh pod njegovim imenom. Zato so nastala pogajanja med Rubinsteinovo in Diagflevo skupino za združenje obeh v en baletni zbor. Pogajanja med obema skupinama se še vedno vrše in vse kaže, da pride do fuzije. Med tem pa oba zbora nista aktivno zaposlena v celoti, zato so se odličnejši člani Rubinsteinove pa tudi Diagileve skupine začasno osamosvojili in nastopajo v raznih pariških gledališčih pod raznimi imeni. Vavpotičeva Rut in Rusinja Sonja Gas-kel sta dobili takoj angažma najprvo v gledališču Robmo, potem pa v Le Lido, Ider sta še sedaj. S Ssonjo Gas k ai ovo je Rut nastopala že v Španiji v okviru zbora Iftjbinstetaove. Tedaj je Vavpotičeva žeia velike uspehe v Madridu v gledališču, ki se imenuje tudi Le Lido. O nastopih sester Garov v pariškem Le Lido so vsi večji listi v Parizu objavili zelo laskave kritike. DANES! DANES! TATJANIN VEČER v KAZINI KONCERT PLES Začetek ob 20. uri. Razstava ženskega dela Junija meseca letošnjega leta namerava Splošno žensko društvo v Ljubljani prirediti zanimivo in poučno razstavo ženskih ročnih del, ki bodo natančno in pregledno razdeljena na razne tehnike, kakor: pletenje, kvačkanje, frrvolite, biserne vezenine, šivane čipke, bele vezenine, file, zanka-nje, kleklanje, delo v usniu in kovini itd. Namen razstave je, vzgojiti v naših ženah okus do zares lepega in navajati jih na to, da bodo tudi v ročnih delih znale ločiti kleno žito od plev, pristno od nepristnega, skrbno in umetniško izdelano od povsšne-ga m, zanikrnega. Za vsako tehniko bo razstavljenih le nekaj izbranih komadov, ki naj pokažejo najprimitivnejši začetek in dalje razvoj vsakega posameznega dela do njegove popolnosti. Odsek za prireditev razstave se obrača na naše žene s prošnjo, da se blagovolijo javiti na naslov ge. Marijanee Lmdtnerjeve, Ljubljana, BleivseJsova c. 11„ vse one, ki že imajo ali bi bile pripravljene narediti za razstavo kaj posebno primernega in topega. Opozarjamo pa že sedaj, da bo strokovnja-ško razsodotvo izbrak) le najboljše. (petite votnene sate in jope UXUl 1 Jopa in šal spadate med v zimskem času najbolj rabljene kose obleke. Te morete vi z Lux-kosmiči kljub pogostemu pranju ohraniti mehke kot puh. Nježni Lux se raztopi v divno nežno čisteč o peno, ki prodre med občutljiva vlakna ter odstrani nesnago, ne da bi bilo potrebno sploh kako drgnjenje. Kakor hitro drgnete volnene stvari postanejo zmrsene ter se uničijo. Pri pranju je dobro paziti na sledeče točke: 1. Zmeriti je treba jope in volnene suknjiče pred pranjem in jih nato nategniti nazaj v prvotno obliko. 2. Volnene barvaste stvari je treba prati samo v mia/ni vodi hitro, da se barve ne razli jo; ne perite različno barvanlh kosov v isti vodi. Tako lahko je uničiti jopo z nepravilnim pranjem, lahko je pa tudi s pomočjo Lux-a ohraniti ga mehkega in novega. LUX OHRANI KOT NOVO! MM Vda ob morju - slovenski deci Kolo jugosfcrveaiskih. sester že 5 let po-širja na morje revno deco, ki so sc ji prav radi pridružili tudi otroci takih staršev, ki so placafi majhen prispevek. Prva leta namreč ni pošiljala na Jadran otrok nobena druga organrzacija in tudH »Jutro« jc šele pozneje pričelo s svojo na široko zasnovano akcijo, ki jo od leta do leta izpopolnjuje v prid zdravja otrok. Dosedaj jo Kolo pošiljalo po dve ali tri skupini vsako leto v romantični Omi- Predvscm jc pa Kolo z nakupom pridobilo toliko z vsem modernim komiortom opremljenega prostora, saj jc bil dosedaj v vili cheganten pension, da bo Lahko poslalo naenkrat po 160 otrok na morje, dosedaj jih je bilo mogoče sprejeti naenkrat le po 60. Cc računamo samo tri skupine, bo vsako leto deležno skoraj 500 otrok bla-godejnega vpliva solnca, zraka in morja na Jadranu. V zgodnji pomladi in pozni jeseni, ko so ob morju najlepši dnevi, bo šal j kjer je imelo barake, minulo leto pa tudi stanovanje v mestu visoko nad morjem. Barake so bile seveda le za silo in tudi z aprorvizacijo so imele požrtvovalne dame, Id so deco spremljale, velike skrbi in mnogo dela, ker se je bilo treba vsak dan voziti na Sušak nakupovat zelenjavo in drugo hrano. Vsa leta je Kolo premišljalo, da si zgradi zidano poslopje za svojo kolonijo in je tudi dolgo zbiralo denar v ta namen. Dame so pozvedovale In si ogledovale stavbvSča na otokih in po obali v Kvar-nerju, dokler se jim ni posrečilo skleniti prav ugodno kupčijo v Kraljevici, kjer so kupile krasno vilo, pravi romantični gradič, z dependanco, kjer bo deca spravljena kakor v paradižu. Gradič stoji tik morja na najlepšem prostoru mirne in idilične Kraljevice. Za kopanje je morje tu uprav idealna ker ni v njem ostrega kamenja kakor v Omišlju. pa Kolo gotovo organiziralo tudi kolonije za odrasle, zlasti pa za gospodične po raznih službah, ki lc težko dobe dopust v sezoni. Pa tucfi pozimi bo bivanje v gradiču nad vse prijetno, saj je poslopje popolnoma varno pred burjo, ki pa sploh divja le kratek čas. Pomislite, v Kraljevici že začetkom februarja cveto mandlji, ki jim takoj slede nežno rožni bukeji breskev in mareMc, ki se tako čudovito lepo odražajo od rdečkaste zemlje. Pod srebrnimi oljkami in žametnozelenim lovorjem pa ckjhte mirijade vijolic, ko mi šele mislimo na glavne plese in maskarade. To bi sc plesalo in ljubilo v slovenskem gradiču tam ob morju! Naše narodno dame, naše vedno agilno Kolo pod vodstvom dvorne dame gospe Tavčarice je torej za novo leto naklonilo narodu prelepi dar. Za zdravje mladini, slovenskemu žensrvu v čast! Na fronti nič novega (Im Westen niehts ncoes) Strahovito trpljenje člove- Suho poročilo generalnega štaba: »Na ._, fronti nič novega. < — V zaledju trpi je- ka iz strasnih dni! nje, na fronti smrt. Rezervirajte si vstopnice: Telefon 2730 Kino Ljubljanski dvor Dnevne vesti . —FLnačna direkcija v Ljubljani je odredila na intervencijo >Društva državnih upokojencev«, da 6e bo izplačevanje pokojnin pocenši s 1. februarjem t 1. vršilo že 1. ineslo 2. vsakega meseca, torej z dnem, ko zapadejo v izplačilo. — Zborovanje Centrale industrijskih korporacU. V torek 28. t. sn. se bo vršilo v Beogradu zborovanje Centrale industrijskih korporacij s sledečim dnevnim redom: 1. Stanje industrije m njene želje (re-ierirajo delegati članov centrale). 2. Delovanje Centrale industri skPol zime je na kavel obesil sveti Pavel.. Kakršno je vreme na Pavla, tako bo poletje. — Vreme Vremenska napoved pravi, da bo oblačno z manjšimi padavinami in topleje vreme Včeraj je bilo jasno v Beogradu in Skoplu. drugod na oblačino. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 11, v Skoplju 6. v Beogradu 4, v Ljubljani 3. v Mariboru in Zagrebu 0 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 755.4. temperatura ie znašala 1.4 C. — Opozorilo stnvhnikom. Strokovnjak nam pise: Pri načrtih za nove stavbe kakor tudi pri adaptacijah naj nihče ne j.re-zre pravilnih nosilcev pri oknih za napravo rolet (lesenih zas'orov) na zunanji strani, kajti poznejša nabava rolet je združena z veliko večjimi stroški. — Strašna smrt v plamenu. V Lancovi pri Ptuju je začelo te dni goreti v hiši gostilničarja J. Pichlerja. Ogenj se je tako naglo širil, da se v hiši stanujoča TOletna starka ni mogla rešiti in se je v dimu zadušila. Izpod ruševin so potegnili njeno ožgano truplo. Skoda ie prece'šnja, ker je poslopje pogorelo do tal. K sreči je bil posestni zavarovan. — Iz strahu pred samomorom umrl. O nenavadnem dogodku poročajo iz Žebatla v Banatu. 7ftfetni seljak Andriia Bodor je obiskal svoje sorodnike v Zabalju. Postao mu ;e slabo m prosil je sorodnike, če se sme pri niih odpočiti. Pripravili so mu po- steljo, na kar je starček legel spat. Ko so ga hoteli pozneje zbuditi, so presenečeni ugotovili, da je mrtev. V rokaa je držal samokres in sorodnSki so bili prepričani, da si je končaj življenje. Kmalu so pa spoznah, da ga je na brž iz strahu pred samomorom zadela kap. Novosadsko državno pravvi kot vaška lepotica. Bitka se je končala žalostno, na bojišču ie obležal en fant mrie;, 16 pa ranjenih. V borbi 'e bi! ubit Djordje Tarica, kateiega je zadela kroga iz samokresa. Negova dva brata TTVsrii in j.m Ta:xa sta bila težko poškodoviJa in so ju merah' p-epelja-ti v bolnico. 14 prstepačev r-a Je bi'o lažje poškodovanih. C rožniki so aieti-ra.i štiri pretepače. Zadel je euega orožnika naravnost v srce. Nesrečnež je bil takoj mrtev. V splošni zmedenosti med orožniki, se je zločincu zopet posrečilo pobegniti. Iz Ljubljane —lj Sveto*av>ka proslava v Ljubljani. Ponovno opozarjamo na svetosavsko proslavo, ki se bo vršila v nondeljek 27. t. m. ob 8. uri zvečer na Taboru. Letošnji koncertni program bo gotovo zadovoljil vs«? udeležence. Po koncertnem delu ples. Vabila in vstopnice se dobijo pri g. Emdu Dobrieu, trgovcu v Prešernovi ulici. Vstop na prireditev bo vsakomur dovoljen z vstopnico brez vabila. Opozarjamo posetni-ke. da se bo od 7. ure zvečer ustavljal tramvaj na vogalu Št. Peterske ceste. Ol polnoči dalje bo na razpolago avtobus in taksi. Dopoldne ob 9. uri se vrši šolska svetosavska proslava z ir.branim sporedom. Prireditev se vrši na Taboru. Vetop prost za vsakogar. Crovorecl film Moderni Faust premijera torek, is. ian. o L- m. tal Predprodaja vstopnic v ponedeljek in torek od lO — 12 in od £ are dalf e tno J>vot — Žena v sodni dvorani streljala na moža. Pred sodiščem v Čačka se e v četrtek dopoldne odigrala krvava rodbinska tragedija Uradnica finančnega mmistrsKa v Bet gradu, ga. Radojlovićs r\ je streljala p* i razpravi na svojega noža in ga precej težko ranila. Vzrok je bila moževa ložiba za ločitev zakona. Zakonca Radoi'.ović sta se poroči1:: že pred svetovio vojno. Po prevratu se je mož vrnil domov in se hote! ločiti od žene, češ da ga je med vojno varala. Zakonca sta se Pa pobota'a in živela nekaj let v miru in zadovoljstvu. Te dni pa je mož znova vložil tozd»o za ločitev zakona. Razprava se je vršila v sredo dopoldne pred sodiščem v Cačku. Pri razpravi je več prič izpovedalo, da ie žena moža med vojno res varala. Glavna priča ie bil neki 2ivkovic\ ki je zatrjeval, da je imela Radojlovićeva intimno razmeije z nekim madžarskim častnikom. Ko je to rz-povedal, je žena nenadoma potegnila iz žepa samokres in petkrat ustrelila na moža in pričo. Moža je zadela v glavo, pričo na v levo roko. V dvorani ie nastala strahovita panika, vse je bežalo proti izhodu Ko se ie panika polegla, so oba ranjenca prepelali v bolnico, ženo pa je policaja aretirala Pri zaslišanju je dejala, da so priče lagale, češ da jih je njen mož podkupil. — Avtomobil med vožnjo igorel. Te dni sta se iz Vukovara odpeljala trgovec Ljudevit Karlovski in njegov prijatelj Alfred Popp. Na povratku je blizu mesta eksplodiral bencinski rezervoar in hipoma je bil voz v plamenih. Popp in Karloveki sta si komaj rešila življenje. Avtomobil je popolnoma zgorel, škoda znaša okoli 50.00o Din. — Na smrt obsojeni razbojnik nbil orožnika. Vso severno Dalmacijo je pred leti strahova] zloglasni razbojnik Todor Medic. Končno so ga prijeli in pred poroto v Šibeniku je bil obsojen na smrt na veselih. Medicu se je pa posrečilo pobegniti iz Sibe-niške kaznilnice. Skrival in klatil se je po raznih krajih Dalmacije in oblasti mu niso mogle do živega. Te dni eo orožniki zvedeli, da se Medic skriva blizu svojega kraja Broška pri Zadru. Zalotili so njegovo sestro, ki mu je nosila hrano v skrivališče pri selu Broške. OrožniSka patrulja je neopazen o sledila sestri in nenadoma obkolila razbojnika, ki se pa ni dal ugnati. Bliskoma je snel z rame puško in začel streljati. —lj Kontrola mleka na mitnicah. Mestno tržn^» nadzorstvo je nabavilo iz Nemčije vec ročnih aparatov za kontrolo mleka na mitnicah. Aparati so prav praktični in priročni ter se bodo rabib na vseh večjih mitnicah ob glavnih cestah, mimo katerih prihajajo zunanje prodajalke mleka 1 mesto. Sedaj je bila kontrola precej težavna, ker so morali biti tržni organi vedno le na enem kraju s svojim kontrolnim aparatom, d oči m bo sedaj imela vsaka mitnica aparat tako. da krščenega mleka ne bo vež mogoče voziti v mesto. Na tržnem nadzorstvu samem se bo redno vršila kemična preiakuenja mleka. Zadnje čase dovažajo mlekarice v Ljubljano dobro mleko in so prav redki primeri, da bi kontrolni organi slabo mleko zaplenili in razlili. —lj Regulacija Gradašciee. Hidrotehnie'-ni oddelek banske uprave prične v kratkem z regulacijo spodnjega toka Gradasči-ce od Koleri je do izliva v Ljubljanico. Od trnovskega mostu navzgor proti Koleziji eo že zaceli podirati stare visoke jeBe, vrbe in drugo drevje, ki je delalo prav lepo senco potoku- Ob potoku je bilo poleti tudi živahno ptičje Žvrgolenje. Sedaj se bodo ptice pač selile na gmajno. Gradaačica je na nekaterih krajih ob obeh straneh že ob vse drevje. Posekati nameravajo tudi Hribarjev gaj, kjer so bile osobito pred vojnu, pa tudi prva leta po prevratu Ijodske veselice. Romantika ob Gradaščici mineva. Za »Pasjim brodom« in »Folmondouic izginja Hribarjev gaj. Drevja ob Gradaščici itak ni škoda, ker zapira stanovalcem bližnjih hiš razgled- Zato naj Čim prej izgine. _lj Prodaja steriliziranega mesa. Organi mestne klavnice so lani zaplenili 06 praSičev, katerih meso je bilo i krasto. Prejšnja leta se tako meso ni smelo prodajati. Lani pa si je mestna klavnica nabavila moderen sterilizator, s katerim se sterilizira vse ikrasto mesto tako, da je dobro za prodajo in ni zdravju Škodljivo. Mesna klavnica prodaja tako meso na prosti stojnici ob dnevih, ko vodstvo odredi prodajo. Stojnica je postavljena pri klavnici. Meso se prodaja po 10 Dia in ljudje ga radi kupujejo. —lj Umrli so v Ljubljani od 18. do 25. t. m.: Ogrizek Jakob, mestni ubogi, 72 let Japljeva uL 2; Anton Kozamernik, zidarski mojster, 58 let, Celovška c. 88: Marija Gaj-šek, žena pogrebnega podjetnika, 40 let, Zaloška c. I; Jerica Grabnar, posestnica, •Marce? (Pficllet Swxant Dmrc/c Zd«ek) se M je, da njeno srce ne more več prenašati strašnih muk. V ženski, ki jo je vrgla v ječo, je slutila mlada kneginja toliko podlosti in hudobije, da ie skušala zadržati solze. Vpričo nje ni hotela več plakati, da bi se ji ta satan v ženski podobi ne rogal v obraz. Nedolžina žrtev fintris je tiho ponavljala: — Ta ženska laže . - . Boris me ljubi .. . Napenja vse sile, da me najde . . . Boris me ljubi. In ta misel je nesrečno kmeglnjo vsaj malo potolažila. Magdalena de Vaulnes je bila oči-vidno razočarana, da je njena jetnica tako mirna. Mak) je manjkalo, da ni protestirala kakor gledalec, ki pride v gledališče, pa vidi dolgočasno igro. Nedvomno si je hotela izmisliti nove muke, da bi uboga knegimja še bolj trpela, toda ta čas je zapel v veži zvonec. Tajna klet je bila namreč zgrajena tako, da se je tudi v kleti dobro slišalo, če je kdo pozvonil. Magdalena je hitro zaklenila vrata in hitela iz kleti. V kot toaletne sobice je vrgla masko in oblekla plašč, katerega je navadno nosila doma. Demon je potrebovaj komaj dobro minuto, da se je prelevil v dražestno žensko. Ko je drugič zapel zvotnec. je hite-a v vežo in odprla vrata. Vedela ie že vnaprej, kdo zvoni. Dvojna vloga jo je tako veselila, da je postala naenkrat dobre volje. V kleti je ječala sestra na gnili slami brez zraka in svetlobe, tu je pa prihajal njen brat ves srečen, da bo mogel kramljati z lepo vdovo. Ta položaj je bil pravi balzam na skeleče rane Magdalene de Vaulnes. Zato je bila izredno prijazna in lepega se~-žanta je sprejela z odprtimi rokam. Znala je tako izborno igrati svojo vlogo, da mu še na nrisel ni prišlo, da ga pozna. — Prijatelj . . . dragi prijatelj! Kako me veseli, da ste prišli! Bila sem otožna . . Dolgočasiia sem se . . . Težko mi je hik» pri srcu . Z vašim prihodom je pa posijalo solnce v moje tiho domovanje . . . Prišli ste kot nalašč . . . Verjemite mi, da sem vam iskrena prijateljica . . . Upam, da ne dvomite o tem. — Ne ne dvomim, — je odgovoril Maxime in stiskal roko, katere Magdalena ni umaiknila. — Toda žarka utehe nisem mogel prinesti od zunaj, ker sem našel solnce tu pri vas. — Nikar ne pretiravajte! — Vaš očitek, draga prijateljica, ni utemeljen. Saj dobro veste, da ne morem točno izraziti svojih misli. — Hočem vam verjeti, — je dejala smeje in ga zapeljivo pogledala. Na videz je bila tem bolj ljubeznjiva z bra- tom, čim bolj kruto je ravnala s sestro. In ker je ohranila vse manire žene iz višjih krogov, je vzela gostu čepico in ga posadila kraj sebe k oknu, da bi mogel občudovati slikovitost sosednega trga. Maxime je sedel ves srečen in zamaknjen v lepo vdovo. Govoril je o dežju in lepem vremenu, ni se pa upal spregovoriti o nečem, kar mu je težilo srce. Bil je v zadregi, ker bi bil moral izgovoriti vpričo Magdalene ime moža. ki je bil baje dolga leta njem ljubček. In moral se je spomniti nesrečne Be-atrice, da se ojunači vprašati Magdaleno de Vaulnes. Z drhtečem in prosečim glasom je spregovoril: — Zaupali ste mi svoje križe in težave, madame. Zavoljo mene ste se dotaknili ran, ki se še niso zacelile. Odkrito ste mi priznali, da ste iskali po moževi smrti utehe. — Ni lepo, prijatelj, da se dotikate te mučne epizode mojega življenja. je zajecljala hinavka in si zakrila obraz, kaikor da zadržaie solze. — Oprostite, Magdalena, da se dotikam spominov, ki so že mrtvi. Ne bil bi se odloČil za to indiskretnost, da gre samo zame. Toda tam, kjer gre za življenje in srečo drage sestre, ne smem molčati. — Prav pravite! Vprašajte me, vse vam povem. — Hvala . . . hvala, madame, da ne občujete z menoj tako, da bi se moral preleviti v vsiljivega sodnika. 70 let, Florjanska ul. 15; Marija Leveč, bivša šivilja, 49 let, Vidovdanska c. 9: Prane Žitnik, železničar v p., 69 let, Hrade-kega vas 62; Elizabeta Eberle. posestnica, 92 let. Strelska ul. 7: Frančiška Merhar, oskrbnica, 55 let, Pred škofijo 6; Roza Petkov-šek, hči čevljarja, 2 leti. Ižanska c. 24. V bolnici: Matevž Uhan, žel. delavec, Kette-Murnova c; Vladimira Batagelj, žena obmejnega komisarja, 28 let, Jesenice; Jožefd Stare, hči delavca, S let, Rateče; Jožei Nemec, delavec, 19 let, Sv. Ana nad Trzičem: Marija Pogačnik, žena posestnika, 53 let, Radeče; Franc Zolgar, posestnik, 37 let, Hajnsko 10; Edvard Smuk, mizar, 36 let. Vel. Lašče; Frani a Kropa r. zasebnica, 64 let, Dravlje; Marija Peklar, občinska uboga, 65 let; Eva Jank, 60 let, Zg. Pirniče; Josip SehuberinR, bivši delavec, 65 ict; Rudolf Kobale, pripravnik fin. kontrole, 31 let, Boh. Bistrica; Vanda Kirek, 14 let. Bežigrad: Alojzij Ahč, sin posestnika. 26 let, Cevna 4; Jakob Pavlovčič, dekan, 65 let. Suhor. —I j Kavarno »Emono« prevzameta v soboto gg. Maks D o 1 n i č a r in Milan Presker Prvi nam je znan že Po imenu, saj je iz znane naše gostilničarske dinastije Dolničarjev. obenem je absolvent Višje hotelirske šole na Dunaju in sprejema kavarno Po praksi v Švici in Londonu. G. Presker je pa prvi absolvent Internacionalne šole hotelirskih direktorjev na Dunaju, torej sta oba pripravljena, da bosta vodila našo veliko kavarno v stilu, ki ga zahteva moderna doba. —lj Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča vse učne gospodarje, da v ponedeljek 27. L m. pouka na gremijalni šoli radi sve-tosavfike proslave ne bo. — Soleki od!»r. —lj Predavanje Slav. kluba v nedeljo odpade, ker bo zbornica spet zasedena. —lj Društvo »Soča« r Ljubljani. Danes v soboto 25. t. m. se vrši II. del zanimivega skiopticnega predavanja ravnatelja it-K. Mahkote o Franciji. Preteklo soboto ?mo videli tudi krasen film Ilirskih svečanosti v Ljubljani. Ta film se na splošno željo danes ponovi. Ob sklepu skioptičnega predavanja po ostali Franciji nam bo podal g. predavatelj 5e natančen opis in pregled uspeha Glasbene Matice na tej turneji. Ker se danes pričakuje večja udeležba, prosimo pridite radi prostora pravočasno. Po predavanju nastopi iz prijaznosti kvartet Matičarjev. Začetek ob pol 9 uri zvečer v salonu pri Levu. Vstop vsem pros'. —ljNa svidenje t nedeljo ob 4. zjutraj pri »Tičku ua Gričku c Svež golaž. —ljPevsko društvo »Ljubljanski Zvone. V nedeljo, ob pol 11 dopoldne vaja mešanega zbora za pondeljkov nastop. Obvezno! Tajnik. —lj Velik družahno.zabavni v*>č>r pri Levu priredi Društvo trgovskih in industrijskih nameščencev v Ljubljani v soboto dne 1. februarja ob 20. uri. Za zabavo ? plesom in dobro postrežbo \^ preskrbljeno. —lj »Valčkov vefer«t ki ga priredi Zadruga čevljarjev bo v soboto dne 1. februarja 1930 ob S uri zvečer v hotelu »Tivoli-!. Vsi ljubitelji plesa in prijetne zabave vljudno vabljeni. Maske dobrodošle. Vstopnina 10i— Din. Odbor. —ljV nedeljo, dne 2. februarja se vrši v restavraciji Reiningh.aus veselica Ciril-Metodove podružnice v Šiški. —lj Prihodnje predavanje ZKD. V torek 28. t. m. bo predaval celjski profesor g. Srečko Brodar o visokoalpski paleolitski postaji na Olševi. G. predavatelj bo podal kratek pregled kamene dobe v zvezi z zemeljsko splošno zgodovino, geografsko situacijo postaje, podroben opis zialke. rvo-ja raaaskovanja v njej in vele važne najdbe, ki eo važen prispevek k malo raziskan i zgodovini te dobe. Predavanje bodo spremljale številne ?kioptične slike in demonstracije, več komadov orodja pračloveka. —lj Lutkovno gledališče na Taboru. V nedeljo 26. t. m. ob pol 16. uri druga repriza krasne in povsem zanimive igro: »Rožencvet in Lilijana«. Ne zamudite prilike. — Pripravlja se v režiji br. Počivavni-ka izvirna isrra Mitje Šviglja v 6. olikah: »Gašperjev junaški čin«. —lj Na obenem zboru kolesarskega in motociklističnega društva >Sava« v Ljubljani, ki se vrši dne 2. februarja 1980 ob pol 10 uri dopoldne v gostilniških prostorih g. F. Kavčiča, Privoz št. 4 (Prule) se bo razdelilo diplome in kolajne dirkačem, Maxime de Frileuse }e za hip umolk-nrl, potem je pa vprašal nekam plaho: — Povejte mi po pravici, aH ne poznate več barona Landrv Viirfa, odkar ste izgnhili vse premoženje? — Kaj mislite s tem? — je vprašala Magdalena de Vaulnes, ki se ie bala, da Maxwne de Frileuse sluti, kai imata z Vurfom. — Rad bi vedel, ali se more ta človek še vedno bahati, da ga ljubite. Magdalena je ogorčeno protestirala: — Ta podlež mi je zdaj tuj. Sploh se mi pa zdi, da ga nisem nikoli ljubila. Zdaj ga pa v dno dirse sovražim. — Saj sem vedel, da je tako! — je vzkliknil Mahne de Frileuse ves srečen. — Potem takem pa ne razumem, zakaj ste se dotaknili te moje najbolj skeleče rane, — je dejala vohunka. — Ker so mi pravili da se mudi Vfirf v Nizzi. — Nekdo je vam to pravil? — Da. Ta odgovor je prisilil Magdaleno :z-premeniti taktiko. Nekdo je moral videti Lanđrv Viirfa. ko je prihajal k nji. Zato ne more tajiti, da se je res sestajala z njim. Zakrila si je torej obraz, kakor da hoče pokriti sramežljivost, in za šepeta l a e: — Najbolje bo, da vam povem vse po pravici. Morda vam resnica ne bo prijetna, toda vedela bova vsaj, da ni med nama nobene tajne. Nisem lagala, ko sem vam priznala, da sem prekinila vse stike z možem, ki me je pahnil v nesrečo. Da bo pa ki *o si iste priborili v j>retekli se oni razpisanih dirk;iht društev S n boru ».Ljubljana - in Zveze kolesanJcih štev v Ljubljani. —lj Krajevni odbor MeftCfj kr*>.> v Ljubljani bo imel svoj letaj obtel dbor 6. februarja 1930 ob pol 8. uri wm sejni dvorani mestnega magistrata ? I. liani s sledečim dnevnim redom: Nm upravnega in nadzorstvenega e lt>orn; račun za 1. 1930; volitve upr:m ~n t« zorstvenega odbora ter deleeatov xa o* stno skupščino: slučajnosti. Ako bi o > I .-ločeni uri občni zbor ne bil sklepčen, m N i vršil pol ure kasneje na i>tein mestu br< -t. i>zira na Število navzočih članov. K MArtini udeležbi vabi odbor. —lj Za *lepe. Fa. Smalc je darovala za *?epe Din 110. — . —ljObčni ^bor »Save«. V nedeljo 4tl februarja 1930. se vr5i ob pol 10 uri d J dne V. redni občni zbor kobwaroki-ga mi motorikli^tičneca društva »Sava« v J,]uy ni v gostilniških prostorih e. F. Kavcs « Privoz (Prule). Jutri v nedeljo dne *3B. t m. >e pa vrsi oh pol 16 uri družabni **e*.-' i isega 'Man«r\'?< v hotelu ^Bellevue". \ Ijeni so hudi prijatelji kolesamketra športa. —lj Plesne vaje > Lhihllanske^a Sokola <=e vršijo redno vsako sob«to zvečer v Narodnem doTm. Iz Celja _c Prijateljem skavtizma, Drevi <>h 20. uri bo predaval v celjski trgovs::i 'ru>[\ ravnatelj g. P- Kunaver iz Ljubljane ,0 JamborTe-jut (vseskavtskem izletu v Londonu). Predavanje bodo spremljale lepe zanimive skioptične slike. __c Dežurno lekarniško iMba v Crlj« bo imela od danes do vključno priholn • ■ . petka 31. januarja lekarna *Pri orlu- I Glavnem trgu. —c Aretiran zaradi potepnštra je bil včeraj v mestu 421etni brezposelni delsvei Lajoš B. iz Novega Sada, ki *e je že oabe časa potikal brez posla in zaslužka po Celju in njegovi okolici. Ker m razpolag.'1 r nobenimi dokumenti, kakor rudi z deu:ir jem ne, je bil izročen sodišču. -c Dve najdbi. Trgovec Miloš PSeni?-nik na Kralja Petra cesti je izročil polici i zavitek z '2 metroma tkanine (barhenti. vreden 30 Din, ki ga je pozabila v njegovi trgovini o Božiču lanskega leta neka aepo. znana stranka in se Se doslej ni »glasita. -Dijak Dominik Grobelnik je našel 23. t. m. opoldne v Prešernovi ulici na tleh novo ze-Itno srajco. Lastniki najdenih predmetov naj se zglase na celjeki mestni policiji. _e Seja mestnega občinskega sveta celjskega bo v petek 31. t. m. ob ia uri zvečer z običajnim dnevnim redom pod predsedstvom načelnika g. dr. Goričana v sejni dvorani mestnega magistrata. Prinčeva poroka v številkah Zanimiva je poroka italijanskega prestolonaslednika z belgijsko princeso Marijo v številkah. V Rim je prispelo k poroki iz vseh krajev sveta do 300.000 gostov. Rim je zaslužil samo od tujih udeležencev poročnih ceremonij na:-mani 70 milijonov lir. Rimske zanimivosti še niso imele tako velikega ooseta, kakor med prestolonaslednftovo poroko. ZoofloSki vrt je pos-etilo ^.ooo di. Vsi hoteli so biii zasedeni in tudi po privatnih hišah so stanovali tujci. Tisoč tujcev ki niso mogli dobiti v Rimu stanovanja, so poslali v Mržnje vasi, od koder so se vofcili vsak dan v Rim. Svečana razsvetljava mesta ie bila rekordna. Kraljevska palača, cerkve n slavne irimske razvaline so se lesketae v milijonih električnih žarnic, pole k tega so >Ph pa obsevali ogromni reflektorji. Italijanskih in belgijskih zastav je viselo na javnih in privatnih pošlop h nad 5000. Poleg teh ie bilo izobešenih se nad 8000 zastav V deželnih barvah. Pri ljadeh, ki so potrti, preutrujeni za delo nezmožni povzroči naravna »Franz Josefovac grenčlca prosto kroženje krvi in poveča duševno In delavno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živč-no-oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. razmerja enkrat za vselej konec, je bik> potrebno obojestransko soglasje. Jaz sem bila do grla sita razmerja, ki mi je prineslo samo razočaranje, Viiri je pa še vedno lazil za menoj. Cim bolj sem se ga ogibala, tem bolj se mi ie vsiljeval. Odpotovala sem iz Pariza, ne da bi mu povedala, kam sem namenjena. Upala sem. da me ne najde. 2al sem se temeljito zmotila. Komaj sem bila teden dni v Nizzi, že ie prispel za menoj. Mislil je, da ga še vedno ljubim. Čeprav sem mu opetovano povedala, da je med nama vse končano, ie prihitel za meno.i. Nekega dne je prišel k meni in tu v tej sobi — o, sram me je povedati! — je zahteval, naj se mu zopet udam. Morala sem se energično upreti temu pohotnežu. Da bi zmagala, sera si pomagala z ženskim orožjem. Gnizla sem ga in mu izpraskala obraz. Skratka, storila sem vse. kar je bilo v mojih močeh, da me je moral pustiti pri miru. Odšel je z grožnjo, da se vrne in osveti. Pene je imel na ustih, ko mi ,e asrrozll z osveto. M:slila sem, da sem izgubUena. Toda že naslednjega dne sem se seznanila z vami, dragi prijateli. Skozi tajna vratca mojega srca je posijal v moje bedno življenje žarek nove nade. Mislila sem, da sem našla v vas zaščitnika, bila sem prepričana, da bi me rešk:li tega Landry Vurfa, če bi vas prosila. kotiček Moda in ženski Koštrunčki, zajčki in kozlički poj o Ljubljana je siromašno mesto in zato se mora večina naših dam zadovoljiti z imitacijo krzna Ljubljana, 25. januarja. Pred leti so nosile v Ljubljani kožuhe samo najbolj imenitne in premožne dame, zadnji dve leti so pa kožuhi postali velika moda tudi pri nas. Tudi Ljubljana noče zaostajati v modi. Po mestu vidimo vedno več kožuhov in plaščev s kožuhovino. Kožu novina je v modi in modi na ljubo tudi Ljubljančanke vse žrtvujejo. Imam prijatelja, ki se vedno razburi, kadar mu pripovedujem o slabih razmerah in splošni mizeriji. Gzri se samo malo okoli in seštej Ljubljančanke v kožuhih, ki so vidna in jasna priča, da je blagostanje naroda od dne do dne večje, mi pravi vedno, kadar mu omenim obubožani e Ljubljančanov. Prijatelj, mu odgovorim, ljubljanski kožuhi so večinoma imitacije. Poglej, tole je koštrunček, tole zajček- Izgleda kakor pristno, dragoceno krzno, je pa poceni in kar ie poglavitno, Ljubljančanke imajo v njem zavest, da so k la derniere mode. Zakrknjenemu prijatelju je težko dopovedati, da so kožuhi po ljubljanskih ulicah, katere smatra za dokaz blagostanja najširših plasti naroda, samo dokaz velike nacionalne zavesti nabili dam, kajti zajčki In backi. pa tudi lisice so domači, z naših zelnikov, hlevov in lisičjih lukenj. Gospod profesor bi rekel. da je to gospodarska »avtarkija« (Selhstgenugsamkeit, bi še pri-rvTrmnil) in da so naše dame prevažen narodno gospodarski faktor. Imam pa še drugega prijatelja, ki je z dušo tn telesom (ali z želodcem) lovec in mu kane debela solza vselej, kadar s-ienta« zajčka, čeprav se mu istočasno pocedi slina iz uvt. Ta prijatelj me pa žalosten opozori na kožuščke naših dam. Češ, da bi bili vsaj pristni. Mož namreč filozofira spričo kožuhov takole: Kožuh ali hožuhovinast plašč hoče imeti danes že vsako revše. Ker vlada splošna mizerija, si ne moreoo kupiti pristnega krzna, zato kupujejo imitacije, to so naši zajčki in lisičke (pri teh besedah je že močno ginjen), katere streljajo kar na slepo zaradi krzna in jih bodo na tak način v kratkem popolnoma iztrebili (solza mu kane iz desnega očesa). Moda, ta prokleta moda! Ma. res. moda je kriva, ga potolažim. Da je moda vsega kriva, se pa gotovo vesele naši krznarji. Ni jim treba več naročati dragega krzna v tujini in promet i domačim je od leta do leta večji. Kako to. sem vprašal ljubljanskega kr- znari a, da hoče žc vsaka kožuh ali vsaj plašč s kožuhovino, saj ie bila to pred leti redkost na ljubljanskih ulicah. Krznar mi je razložil: Kaj mislite, da bodo naše dame nosile navadne plašče, kakršne imajo že vse kmetice Le poglejte ob nedeljah po deželL K maši pridejo kmetice vse v lepih plaščih, iraenitnejše in imovitejše jih pa imajo obšite s kožuhovino Kaj mislite, zakaj nosijo vse Ljubljančanke škornje? Zato vendar, ker imajo že vse na deželi snež-ke! A tako, sem se oddahnil, kajti nedavno sva si s tovarišem belila slavo s premišljevanjem o vzroku letošnje mode škornjev v LJubljani, toda našla ga nisva. S tem ie problem rešen, krznar ga je rešiL Ker so bile v trgovini navzoče tudi dame, mi je krznar namignil in šla sva v Pisarno. — Veste, mi je pojasnil, so strašno užaljene, če se govori vpričo njih preveč glasno in odkrito o imitacijah, o kozličkih in bačkih. Ce jim ponudim *backa«, so užaljene, ponuditi moram imitacijo nuzriet ali vidro. — Torej koštrunčki so letos v modi? — Striženi koštrunčki v vesh barvah, beige, sivi, drap. Letos srao prodah največ koštrunčkov; razmeroma to krzno ni drago in izgleda kakor pristno. Razen tega je to bvaležino in lepo krzno. — Luksuz naših dam je torej bolj navidezen? — O luksuzu sploh ni govora- Kožuhi so trpežne j ši kot pla*či, saj se izplača vsaki dami, če kupi kožuh. »Luksuz« na naših ulicah je pa večinoma na obroke, mi je še pošepnil na uho. — Torej obročni luksuz? — I kajpak! Vse, kar se vidi na ljubljanskih ulicah, pa tudi ni imitacija. Tudi pristnega dragega krzna se v LJubljani kupuje vedno več. Perzijanar, ki je najfinejše in najdražje krzno, ne pride nikoli iz mode. Letos naše dame mnogo nosijo tudi gladek murme! in peršaniki murmel, zato, ker je rjave barve in je ta barva modna barva. Po ljubljanskih ulicah skače letos tudi precej ruskih žre-bičkov in tirolskih krtov, pa tudi zajcev in lisic. Naiveč lisic so prodali po predvajanju filma »Divje orhideje«, kjer je imela Greta Garbo kar šest lisic kot obšiv na plašču. Ampak največ je po ulicah backov, ki so izpodrinili celo dolgouhcc. Je že tako, ker hoče imeti vsaka r>pelcmantel=. glavo ter ga z ljubeznivim pozdravom voditi v hišo. V primeru, da je mož morda pripeljal v hišo gejšo, ne sme kazati nikake nevolje, nego mora tudi spreniljevalko svojega moža sprejeti naj prijazne je, ji postreS s pecivom in čajem in se docela posvetiti njeni zabavi, četudi morda mrje od ljubosumja. V globoki udanosti napram možu se mora izogibati vsega, kar bi v gejši vzbujalo sum, da je slaba zakonska žena in gospodinja . . . Drug primer: Ob novem letu prinašajo geoše svojim najzvestejšira oosetnikom različne darove v hišo. Gospodinja mora tako gejšo sprejeti z vso prijaznostjo in gostoljubnostjo. A gejša obdaruje tudi njo in se ii zahvali, da je smel njen mož v preteklem letu tako pogosto k njej ter jo prosi, naj ostane tudi v bodoče tako. Ta običaj obstoja še danes. In Japonkam, ki ne poznalo evropskega življenja, se to ne zdi posebno hudo . . . Žena moževa last Ko odhaja japonska nevesta iz domače hiše, dobi od očeta tnal, tako imenovani harakiri - nož. Hkratu jo oče pouči in ii z vso strogostjo zaukaže: Odslej si popolna last moža in njegove rodbine. Proč od svojega zakonskega druga ne smo" nikoli več; pod nikakimi pogoji ne išči zavetja v hiši staršev Xo bi bilo življenje ob možu le pretežko in neznosno ter ne najdeš nikake-ga izhoda več, tedaj naj ti bo svetovalec in rešitelj — harakiri-nož. . . . Svoje starše sme posetih* japonska zakonska žena le, ako ji to dovoli tašča. Id ima sploh vso oblast nad njo- A ti poseti morajo biti redki in kratki. Vse življenje poročene žene je ponižno udano suženjstvo možu in njegovi obitelji. Možu je dovoljeno vse, njej nič. Kot vdova se Japon-ka po novih zakonskih odredbah pač sme iznova poročiti, ali rodbina prvega moža ji to hudo zameri a. V preteklih časih je bilo Japoncem dovoljeno imeti več žen- Pred dvema letoma pa je bilo tudi na Japonskem uvedeno eno-ženstvo. Kar se tiče ločitve zakonov, lahko Japonko z vso pravico postavimo ob stran Amerike. Vendar se dogajajo ločitve le v srednjih slojih, ugledni in visoki krogi ne marajo na ta način »omadeževati« imena svoje rodbine. Ženske šole V splošnem je Japonka po evropskem vzorcu prav mnogostransko na ob raž ena. Analfabetke je najti Ie med prav starimi ljudmi, ker je na Japonskem, kakor pri nas, že dolga leta šolski pouk obvezen. Japonke kažejo mnogo smisla in ljubezni do študija ter so povečini prav nadarjene. Za njihovo izobrazbo skrbe sledeče šole: Otroški vrtci, osnovne, meščanske, srednje in visoke šole, zavodi za izobrazbo babic in oskrbnih sester in za gojitev ženske higijene ter končno učihViče za duhovnice. Omembe vredne so tudi Šole za hčere iz višjega plemstva, to so šole za princese. Tu je posebno važna nega in okrepitev telesa. Telovadnica ie opremljena najmoderneje. Vsaka študentka ima lastno toaletno sobo in svojo kopalnico. Japonske princese se odgajajo predvsem za dobre, zdrave matere. — Vsako večje mesto Japonske ima tudi svojo šolo za služkinje; njen učni načrt ne obsega samo pouka c hišnih tu gosrx>dmjskih poslih ter ročnih delih, marveč tudi zemljepis, zgodovino, računstvo in slovstvo. Šola nudi dekletom tud! socialno zaščito in pomoč. Japonka v javnem življenju Japonke delujejo v raznih poklicih. Imamo jajrenske učiteljice, profesorice, olvet-uice. zdravnice, učiteljice glasbe »n petja, učiteljice čajnih in cvedicnih ceremonij, p;-sarmške uradnice, voditeljice trgovin itd. Na Japonskem je od 1. 1925 uvedena aktvna ženska volilna pravica, L i. žene smejo voliti moške v državne in občinske zbore. same pa ne morejo biti izvoljene. Toda že je opaziti krepko feministično gibanje. Veliko je že število žen, ki se z vso odločnostjo upirajo duševnemu in telesnemu suženjstvu, toda starih, globoko ukoreninjenih tradicij ter okorelih nazorov sebičnih moških in tudi mnogih nazadnjaških žen ni tako lahko premagati. Do končne zmage vodi pač še mnogo truda in bojev. Za enakopravnost, prosveto in socialno zaščito žene se zavzemajo mnoga in različna ženska društva, ki se tudi zavzemajo za odpravo nizkih čajnic z gejšami (iavnih hiš). Najvažnejša je ženska organizacija Se-nen-da. Odbor obstoja iz najuglednejših moških in ženskih pedagogov ter izdaja me-! sečnik poljudno znanstvene in vzgojne vsebine: obravnava pa tudi vsa tekoča d nevina vprašanja. Društvo ima po vsei Japonski okoli .^b.30 podružnic z 1..W».0Otl člani. Položaj nezakonske matere je država pred dvema letoma uredila po evropskem vzorcu. Nezakonska mati uživa zaščito po zakonih in nezakonski oče je primoran plačevati alimente za otroka. V javnem življenju se je ugled žene že dokaj dvignil. Včasih se Japonke niso smele udeleževati nikakih javnih oticijalnih prireditev. Pred dvema letoma pa je ministrski predsednik prvikrat povabil tudi žene ministrov in drugih dostojanstvenikov ua oiicijaino zabavo. Dvorskih prireditev pa so se tudi že prej smele udeleževati japonske najvišje plemeni taške. Japonke imajo že mnogo let več ženskih listov, ki prinašajo članke o gospodinjstvu .modi, odgoji, o higijeni, telesni kulturi ter mnogobrojna navodila za pravilno zakonsko življenje. Liste urejajo ženske, sodelujejo pa pri njih številni učenjaki, profesorji in zdravniki. Vsak list ima svojo posvetovalnico, ki odgovarja na razna stavljena vprašanj a. Na raznih mozemskih vseučiliščih že dolga leta študirajo mnoge Japonke, največ v Ameriki in na Angleškem. Za svoj študij si izbirajo najraje medicino, filozofijo, slikarstvo, glasbo in petje Prva žena, ki si ie pridobila svojo izobrazbo v tujini, je bila ga. Atomi, ravnateljica Šole princes. Umrla je lansko leto kot 891etna starka. V Ameriki so pred 50 leti na izrecno željo japonskega cesarja študirale tri Japonke po imenih Sutematsu, Tsuda in Uriiu in pozneje še gospe Atomi in Mirata. Vse so si pridobile naslov profesoric. In ko so se z ostriženimi lasmi in skoraj v moških oblekah vrnile na Japonsko, so hotele japonsko žeustvo dovesti do pravcatega prevrata. Toda oblasti so jih kratkomalo zaprle v ječo. Ali tudi ta strogi nastop ui zajezil njihovega započetega dela. Dale so inicijativo za ženski pokret, ki so ga — vrnivše se iz zapora — pač bolj skrivaj in diplomatično nadaljevale. Uspeh je že velik. Po vsej Japonski je danes okoli 1500 zdravnic. Prvi sta jim krčili pot pred 48 leti mladi Takahaski in Ogino. Ko sta zaprosili ministrstvo notranjih del,, da bi smeli izvajati svoj poklic, ju je oblast kratko odbila- Ostali sta tri dni in tri noči v ministrovi predsobi in sta končno le dosegli svoj cilj. t. i. dovoljenje, da smeta zdraviti- Sedaj pa ni bilo bolnikov; ljudje jima niso zaupali takoj spočetka. Odpotovali sta v Berlin, kjer sta še hoteli izpopolniti svoje študije Toda v tistih časih tudi v Berlinu žene niso imele dostopa do medicinskih študij. Odločni Japonki sta grozili, da napravita na dvorišču univerze harakiri; na ta način sta izsilili dovoljenje, da smeta kot izredni slušateljici nadaljevati študije. Japonske žene slave že drugo desetletje, vsakega 6. marca, na cesaričLu rojstni dan, svoj Materinski praznik. Cesarico smatrajo za mater vsega naroda. Od vsega početka so včlanjene v Mednarodni ženski zvezi. Ženska društva se zlasti trudijo, da odpravijo suženjstvo gcjš, doslej so dosegle Japonke vsaj toliko, da starši ne smejo prodajati svojih hčera v čajnice, dokler niso dosegle 16. leta. Nazaj k riekorativnosti Retnična je trditev, da je moda najboijše zrcalo TOMjice dobe. V modi se odražajo idejne in kulturno smeri. Stari modni listi so navadno groteskni, toda to, kar vidimo v njih, je bilo v onih časih ideaL Moda ne pozna ravno poti, njen razvoj jo spirala, še ni dolgo toga, ko je imela moda na ovojem ščitu napisano: dekorativno! Toda svetovna vojna je temeljito posegla tudi v kraljestvo mode in moderne žensko >o začele ugovarjati, da ni?o lutke, da morajo služiti in da nimajo no časa, ne denarj:s, da bi se oblačiTr* razkošno in komplicirano. Zahotelo so jim je praktičnih, pr", TO*tib - - -» ' * Ia« Moda zadnjih let je prekršila tradicijo Vso dekorativno se je moralo umakniti praktičnemu. Feministko so bile vesole, toda njihovo veselje ni trajalo dolgo. Na svatu menda ni ženske, ki bi hotela nositi vedno ono obleko. Tako je bilo tudi s praktično in« preprosto modo. 10 let je vladala, naenkmt je pa prišlo dolgo, resasto, elegantno krilo. Ženski svet se je malce ustrašil, ozrl se je po gledaliških iu filmskih zvezdah, potem se je pa razlegel klic: Živela nova ženskost! Živela dekorativuost' Toda vse se da utemeljiti. Na .-vetu so in najbrž tudi bodo dekleta z aktovko* doktorice, smučarke, letalke ah* pa celo gospa minister na predsedniškem mostu z« 1*m" konferenčne mize. Na drugi strani je pa tudi razkošje vedno večje. Namesto poštnega voza in tesnega vagona iz 1. 1830 imamo zdaj brzovlake c» spalnimi in jodihiinii vagoni. Iz vojaškega in športnega tipa letala se je razvilo veliko potniško letalo, v katerem se pučuti človek kakor doma. Modar« n« ženska hoče hiti deležna vseh pridobitev našo dobe. Po delu hoče biti resnična ženska v čipkah in krznu. Moderna ženska telesna vzgoja Pred kratkim ie izšla v založbi Belo -modre knjižnice «e. Ljudmile Šlibar -Svctličeve * .Modema ženska telesna vzgoja*. Avtorica, profesorica telovadbi-jo je namenila »naši ženi brez ra-zlike- starosti m poklica«. V uvodu pravi, da je prišla do prepričanja, da je treba čistiti po.':ue o sir.otreni telesni vzgoji v najširših krač h našega ženstva. Smotrcna telesna v/«goja žene brez razlike starosti in poklica pa je ne samo neobhodno potrebna, temveč — 0 čemer uaše žene še sedaj večinoma dvomijo — tudi mogoča. In to brez stroškov in brez velikega truda! Neusmiljeno orje čas ua zunanjosti in notranjosti ženskega telesa, kj se ne ne-gujn s smotrenim gibanjem. Vsak dan starosti se začrta na njenem licu, na obHkan njenega telesa, na vsaki njeni kretnji. Le gibanje ohrani mladost telesa iu duha, mladost pa je lepota- S primernim gibanjem sc pospešuje krvni obtok in dovaja tako vee luane s krvjo v vsako irišico in v vsak organ telesa- Ni pa vsaki i gibanje primerno nežnemu ustroju ženskega telesa. Pretežko delo, ki telo preveč utru a, ga ne neguic iu razvija, bodisi da je to delo poklicno delo ali pa sport, ki si ga izbere ženska v razvedrilo. Po mnenju avtorice mora ženska, da se lahko z razumom polobi v resno delo moderne ženske gimnastike, poznati vsaj v glavnem ustroj svojega telesa. Avtorica govori obširno o njem ter prehaja nato k lepodržnim in dihalnim vajam. Posebno poglavje o zdravstvu koučava prv i krajši teoretični del. Drugi daljš: praktični del vsebu-ie dn-v-ne vae, pregled vaj in učinkovitost vaj ua človeški organizem Navedene so tri skupine: A, B in C. vsaka s po 12 vaiami. Nekatere vaja ilustrirajo slike. Kniiga bo dobrodošla vsemu našemu žeustvu. Napisan.? je s preprosto besedo in je v njej malo strokovnih, tehničnih izrazov, ker ie lotcij avtorica, da bodi knjiga kolikor mogoče jasna in poljudna. NOGAVICE z 2.160M Japonka o japonski ženi Zanimivo predavanje ge. Skuškove, ki kot Japonka dobro pozna razmere v stari domovini Ljubljana, 25. januarja. Sinoči Je predavala ga. S k u -š k o v a , rojena Japonka, ki živi v Ljubljani. Iz njenega predavanja posnemamo: Plemenita, skromna in dobra Japonko v Evropi čestokrat zamenjavajo s kitajsko ženo, dasi je med njima velikanski razloček. Medtem ko se Kitajka oblači v vjahan«, t. i. obleko, katere hlače segajo prav do gležnjev in imajo mnoge zlasti v notranjosti Kitajske živeče žene namenoma skažene noge ter nosijo v ušesih uhane, nosi Japonka kimono, ima povsem normalne noge in ne pozna uhanov. Jezika obeh pa sta približno tako različna kakor il pr. slovensko in špansko. Japonka spada med najskromnejša ženska bitja na svetu. Njene glavne čednosti so: brezmejna potrpežljivost, slepa pokorščina, dobrotljivost, velikodušnost in velika požrtvovalnost, ki se izpričuje v vsem ndc-i;em dejanju in nehanju. Mnogi znameniti j učenjaki in raziskovalci so lrvalili Japonki-no milobo, u danost in ponižnost. Sloviti Lavkadiohan je lepo in v kratkih besedah izrazil bistvo Japonke: »Japonska žena odpušča stokrat, se žrtvuje tisočkrat in prenaša mirno največje omalovaževanje: toda ne spoznali bi je več, kadar žalimo njeno čast, ki jo brani s pogumom leva in sega hladnokrvno po nožu, da izvede »harakiri«. Ali preden pride do takega izbruha, prav temeliito preudari ves položaj, da nikoli ne ravna nepremišljeno ali nepričakovano.. Nauki na pot v življenje Vse naštete lastnosti goji mati v svojih hčerah in utrjuje že prav od malega. Ko i;o dekleia godna za možitev in jim starši izberejo bodočega moža, takrat mati razjasni mladi bčerki-nevesti pomen in namen zakona ter ji da na novo življenjsko pot približno tele nauke: 1. Kakor hitro se ornožiš, nimaš več doma pri svojih starših in je edinole dom tvojega moža tvoj dom. Glej, da čim preje pozabiš svojo rojstno bi-So. Ostavila si jo in vrnitev vanjo ni več mogoča. 2. Glavna oseba v tvojem novem domu je tvoj mož- Popolnoma izključeno je, da bi mu na kakršnikoli način ugovarjala. Slepo mu moraš biti poslušna in že iz oča mu moraš citati vsako njegovo željo. Ako bi ti mož slučajno storil kaj neprijetnega ali bi ti delal krivico, se na noben način ne smeš jeziti nanj. S prijaznim obrazom in z najlepšimi besedami ga izkušaj pomiriti in mu v vsem pritrjuj.' Ogibaj se vsakega, tudi najmanjšega prepira ž njim! 3. Ako zaide tvoj mož na kriva pota in bi morda žalil ali oškodoval tvoje zakonsko življenje, tedaj si nikar ne domlšljuj, da imaš iste pravice kakor on. Ne pozabi nikdar, da imaš hoditi po čisti poti zakonske žene ter se moraš vestno izogibati vsega, kar bi te utegnilo izneveriti tvojim ženskim dolžnostim. 4. Skrivnosti ne imej nikakih pred svojim možem. Vso svojo korespondenco moraš pokazati svojemu zakonskemu drugu in mu zaupati vsako malenkost. Čuvaj se, da te ne zaloti pri kaki laži! 5. Ljubosumnost naj ti bo neznana stvar celo tedaj, ko bi urela v rokah ne-ovrgljive dokaze moževe nezvestobe. — Brez dovoljenja svojega moža ne smeš ostaviti hiše: nimaš pa pravice zahtevati, da ti tvoj mož pove, kod hodi. 6. Vnaruja lepota naj ti bo postranska stvar. Pač pa posvečaj vso svojo skrb ohranitvi čistega in plemenitega srca. Ne pozabi nikoli dolžnosti, ki si si jih nadela kot zakonska žena. 7. Svojemu možu se nc kaži nikdar trmasto; sprejemaj ga vsikdar z veselim in zadovoljnim obrazom. Nobena poteza, nobena beseda naj nc izdaja tvoje morebitne zle volje. S. Edina skrb ti bodi, da postaneš dobra gospodinja. Glavno delo in največjo pozornost posvečaj snažnosti v svoji hiši. Kuhaj to, kar ugaja možu. Obleko svojega moža imej v najlepšem redu. 9. Še višje, nego moža. spoštuj in ceni moževe starše. Svojim poslom bodi vedno dobra prijateljica, odgojiteljica in učiteljica. 10. Ko si s svojim hišnim delom gotova, se bavi z nauki o nravnosti, a se varuj slabega štiva. Ako ti pride v roke svobodnejša knjiga, jo čitaj kvečjemu v družbi svojega moža. Gledišče, kino in druga javna zabavišča posečaj edinole s svojim možem, ki mu gre vedno in povsod tvoja desna, stran in častni prostor. Dva primera samozatajevanja Tako vzgojena in s takimi nauki pouče-ua se mlada Japonka poroči Koliko dobrote, potrpljenja m samozatajevanja terja od nje zakonski stan, naj priča sledeče: Kadar gre mož zvečer v klub ah na zabavo, žena ne sme leči k počitku. S knjigo ah s kakim delom v roki mora čakati njegove vrtnitve A tudi posli ženskega spola morajo mirno čakati, da se njihov gospodar vrne, pa naj bi to trajalo tudi do jutra. Kakor hitro zasliši žena v veži moževe korake, mu mora priti do praga naproti, ga sprejeti z upognjenim telesom in sklonjeno 20odstotne kronske bone kupuje Pučka štedionica, založni zavod d. d., Osftek. Desa*tL6ina ui. 21 no/L DRVA PREMOG KOKS pri družbi »Kurivo«, Dunajska cesta št 33. — Javna skladišča. Tel. 3434. 11-T Dva parna kotla kompletna, bakrene cevi, železne kandelabre, motor 8 UP, kompresor, krožne škarje, stroj za rob-Jjenje pločevioe, sidra, proda Franc Stupica, železnim v Ljubljaoii Ali nočete ozebsti 59^' 59S Znižane cene! Oglejte si igračne in otrodke vozičke, bic&lje. holenderje. male avtomobile, šivalne stroje, najnovejša dvokolesa pnevmatiko :td. Velika izbera. Prodaja na obroke Ceniikn franko. »T R IB U N A« f. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJubljana. Karlov- ška cesta 4. •Ve azamud ti čimprej vnoveiti 2€ L (eronsfee bone pri menjalnici RK1CIIFK A TI KK v I. ubijani. Prešernova 44, da ne boste utrpeli popolno i/gubo 5555 irxTnnnnnr-innmi n n a Tirni 11 n onnnnnnmDaDDC Sodavičarji! Najboljše in najcenejše Ia. češke sifonske, kraherlske limonađne bele in zelene steklenice ter vse v to stroko spadajoče potrebščine, dobavlja hostaklo' Ljubljana, Komenskega ul. 20 ra a ■ w H H r! n M ■ ■ a ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■« ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ m ■ ■ Strokovno uglašuje ter popravlja klavirje G* Jurasek, Ljubljana, Ključavničarska ul Mestni trg 22 št. 3 4JT Perfektno kuharico iščem za graščino. Nastoip takoj. Prošnje s prepisom spričeval in omako plače poslati na naslov: »Vlastelinstvo grofa Ekza, Vukovar« 701 Dvodružinsko hišo lepo. z vrtom, pripravno za gostilno aH kako druso obrt. prodam Stanovanje takoj prosto- Pol ure od glavnega kolodvora. Dunajska cesta, avto postaja Plačilni •»soji jako ngodnii. Ponudbe na u pri v o ega lista pod »Zelo ugodno 6?0*. Lep trgovsk5 lokal na slavnem trsu v Kamniku, oprem Hen, oddam s 15. februar Um v najem. Ponudbe sprtem a tl;nko Sax, Maribor. Grajski trg. 679 X Premog m DRVA oadlboJdše vrste dobavila L Pogačnik Bohoričeva 5. Telefon 2059 Želodčno tinkturo >reirkušeno. prot: raprtin a dro-Sira težkočam želodca priporoča ir O Picooli. lekarna/ v Ljub-tfan« 87-L Premog in poipolcKoma suha dima 39.- Damske maje tricot, brez rokavov . . » 19.-Damska kombineža, svileni tricot, s široko čipko.........» 72.- Predpasniki: Dekliški lister predpasnik.....» 23.- Predpasniki za. dečve.......» 16.- Ne odgovarjajoče zamenjamo! Galoše: Otroške galoše, znamke Tretorn . • Din 56.- Otroške snežke, znamke Tretorn • • » 78.- Damske galoše, znamke Tretorn . . . » 75.- Za gospode: Srajca, vzorčasta, iz cefirja .... Din 59.- Pyjama iz double flanele..... » 168.- Listnice, usnjene........ » 24.- Rokavice, usnjene z malimi napakami, od............ » 39.- Pošiljamo proti povzetju! Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najcenejše in najfinejše MATEK & MIKES, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj) Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj! aaaaiaa l\AX BEKAIK izdelovatelj žaluzij in rolet LJUBLJANA LINHARTOVA UL. 16 Naprava rolet v stara okna brez poškodovanja zidu slikarije. Posebno priporoča rolo za okna pri novih stavbah, sistem »Ljubljana«. — Najcenejša dobava vsakovrstnega ripsa in damast-