ŠTUDIJSKA BIBLIOTEKA L J TJ ffa 87 Poštnina poračunjena (C. C. con la posla) V Trsta« t sredo, 11. aprila 1928. - Leto VI. Posamezna Številka 30 cent. Letnik LIH Li>t izhaja vsal i iuc^ete L L 6-50 v širi>koH.i 1 nke, zahvale ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8.—, celo leto L 75.—, v inozemstvo mesečno e 30 s t. — Oglasniaa za i mm prostora ;cgovske in obrtne oglase L 1.—, za osmrt-1.50, oglase denarnih zavodov L 2.—. prvi strani L 2.— EDINOST UradniStvo in upravniStvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Ta* lefon 11.57. Dopisi naj si poSiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacij in denar pa upravnUtvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Lasi, založba in tisk Tiskarne «Edino»t» Poduredništvo v Gorici: uHca Giosut Carducci št. 7, 1. n. — Talef. it. 32T, Glavni in odgovorni urednik: prof. FUip Peric. Založba „Slavia" Lahko trdimo, da se je začela italijanska javnost v zadnjem času živo zanimati za slovanska kulturna vprašanja, pred vsem za literaturo. Ni slučajno, da izhaja več revij, ki se z vso vnemo posvečajo slovanskim literaturam. Na prvem mestu je «Rivista di Letterature Slave«, ki izhaja v Rimu in jo urejuje Ettore Lo Gatto. Revija izhaja samo štirikrat na leto, a je tako obširna in po vsebini tako bogata, da ima značaj zbornika. Tudi revija «L'Europa Orientale« je v tem oziru zelo važna; ravnatelj te revije je zgoraj omenjeni Ettore Lo Gatto. Revija «1 nostri quaderni», ki jo urejuje Enrico Pappace-3>a, se ne posveča izključno samo slovanskim literaturam, vendar zavzemajo v nji Slovani zelo častno mesto. Vseh publikacij na tem mestu ne moremo navajati, poročilo bi postalo preobširno, naj omenimo le prizadevanja profesorja Umberta Urbanija, seznaniti italijansko iavnost z jugoslovansko književnostjo; njegovi «Gli scrittori jugoslavi» so le donesek k uresničitvi tega prizadevanja. Kot smo izvedeli, se pripravlja na-daljni zvezek tega dela, v katerem bodo zastopani tudi nekateri slovenski pisatelji. Zdi se, da je imela do zadnjega časa mnogo manj sreče slovanska knjiga v italijanskem prevodu. Le iz dejstva, da italijansko občinstvo ni dobilo dobrih prevodov slovanskih pisateljev, si moramo razlagati, da Bo bila imena teh tudi med izobraženimi sloji skoraj neznana. Občinstvo rado sprejme novo knjigo; le podati mu jo je treba. Radi tega je bila iskrenega pozdrava vredna namera, ki so jo izpeljali v Turinu, namreč ustanoviti založbo, katere izključna naloga je podati italijanskemu občinstvu v dobrih tn popolnih prevodih vse velike mojstre ruskega pripovedništva. Založba je začela svoje delo z velikim upom in velikim pogumom, ker ni mogla vedeti, kako bo sprejelo občinstvo izdane prevode. Načrt je bil namreč zelo obsežen: izdati vsa dela Dostojevskega, Tolstega, Turge-njeva, Gogolja in Cehova. Culi smo, da so prevodi zelo verni in točni, tudi italijansko časopisje, ki je knjige ocenilo, se strinja v tem. Kot prvo delo so izšli Dostojevskega «Bratje Karamazovi», ki so zadnji in največji roman velikega pisatelja. Dasi je roman zelo obširen, (izdali so ga v štirih zvezkih, in je za naše skromne razmere tudi precej drag), je doživel velik, da, tako odličen uspeh, da je v teku enega leta že izšla druga izdaja tega dela. Iz tega je razvidno, s kako željo je občinstvo planilo po ruskih romanih, da kmalu *ie bo *eč izobraženca, ki bi ne poznal teh velikih vrhov svetovne umetnosti po njih delih. Italijansko časopisje je od prvega do zadnjega sprejelo prevede z velikim navdušenjem. Tako so na primer pisali o »Bratih Karamazovih* skoraj enoglasno polivalo, da je bil že skrajni čas, da je dobila italijanska književnost popoln in. odličen prevod te velike mojstrovine. Giovanni Cesari piše v listu k 11 Regiine Fascista»: «Tudi tisti, ki ne pozna ruskega originala, bo spoznal po prevodu Alfreda Poliedra, da je u-melnost Dostojevskega nekaj živega, vibrirajočega, močnega«. -Kritik pravi dalje, da se je zgodilo prvič, ko lahko italijanski čitatelj vzame velikega Rusa brez skrbi v roko, da bo lahko užival vso njegovo veličino in vso globino, ne da bi se mu bilo treba bati kakih poprav ali o-krajšav. — Preveč bi bilo, če bi hoteli 'uivesii pohvalna mnenja vseh listov. Hoteli smo poudarili le, da je sprejela javnost prvo delo Bratje Karamazovi» z velikim navdušenjem. Z istim navdušenjem so bite sprejet« tudi vse naslednje knjige. V kratki dobi, kar založba obstoja, so izšle in znova po^le sledeče knjige: Dostojev-skij: kra- lju in načelniku vlade, tem ur eo se navzočni odzvali Predsednik shoda predlaga Se, da se o d pošljeta posdravm brzojavki načelniku vlade in generalnemu tajniku udruženja javnih nameščencev kom. g. Lueignoli-ju. Zaupnik g. Bittner poroča o vztrajnem delovanju udruženja v preteklem letu in poudarja zasluge bivšega predsednika g. Roich-a, o katerem izraža željo, da bi tudi v prihodnje ostal nakJonjen tovarišem. Povabi navzočne, da izrazijo pozdrave tudi deželnemu tajniku udruženja g. račun. Aladinu Cio-ni (Odobravanje). Preide se nato v razpravo o visečih zadevah železničarjev, posebno onih, ki so bili odpuščeni iz službe — cestarjev in bivših uslužbencev konjarn v Prestranku in Lipici. Pravni konsulent g. vitez Bian-chi pojasni stanje visečih prošenj, ki se nahajajo v rešitvi pri računskem dvoru ter izjavi, da je vlada pripravljena ugodno rešiti prošnje tudi brez ratifikacije konvencije, sklenjene dne 30.11. 1983. na Dunaju med kraljevino Italijo in nasledstvenimi državami, katero konvencijo imajo sprejeti Je še Jugoslavija in Poljska. SMRTNA KOSA Z Opčin nam pišejo; Neizprosna bela žena naan je ugrabila Jakoba Barbiča, nadebudnega mladeniča, polnega lepih idealov in krepostnih stremljenj. Težko nas je zadela ta izguba, dragi Jakob, kajti bil si nam zvest, iskren tovariš in neumoren delavec na prosvetnem polju. Zato stojimo s solznimi očmi. ob Tvoji prerani gomili in se klanjamo Tvojemu spominu. Večna Ti pamjat! Tvoji prijatelji. JUGOSLOVENSKI /ROMARJI NA POTI SKOZI TRST Včeraj popoldne ob 10.15 je prispela v Trst na glavno postajo večja skupina romarjev iz Slovenije. Ob 10.50 so se romarji odpeljali iz Trsta proti Lurdu na Francoskem. POZDRAVI izseljencev Od spodaj podpisanih izseljencev smo dobili ta-le pozdrav. Žal pa prepozno za velikonočno Številko, radi česar ga objavljamo Šele danes: Pozdrave in voščila k velikonočnim praznikom pošiljamo svojim dragim staršem, ženam, |>ratom, sestram, znancem in izvoljenkam slovenski izseljenci iz tolminske okolice, ki se nahajamo v Buenos Airesu. Enako tudi listu «Edi-nosti», ki se ga s hvaležnostjo spominjamo, ker nam nosi novice iz drage nam solnčne Goriške, in tudi vsem čitateljem «Edinosti». Želimo, da bi kaj kmalu tudi sami zopet obhajali velikonočne praznike v krogu domaČih. Torej želimo Se enkrat vsem srečne veii-konočne praznike in veselo alehijo vsi spodaj podpisani. Karel Sovdat - Zatolmin, Alojz-in Uršula Leban - Tolmin, Ivan Bajt - Dolje, Ivan Klinkon - 2abče. Ivan Kavčič - Ljubinj, Justin Golja - Selo, Lovro Razpet - Bukovo. Buenos Ayres, 7. marca 1928. Iz tržaškega življenja » lil II ■ ■ Krat roparski napad Dva lopova skušala vdreti v stanovanje in ranila služkinjo, ki to jima je branila. Komaj teden dni po roparskem napadu na tobakarnarico Emo Holtl v ulici Milano in po tragičnem dogodku na Corsu Vitt. Em. III., že se je dogodiJ v mestu nov sličen zločin. To pot gre za dobro premišljen rop v škodo industrijalca Antona Ziberne, solastnika znane parne pralnice in likalnice, ki se nahaja v pritličju hi&e 8t. 724 v ulici Scoroola - Coroneo, kjer tudi stanuje gospod Žiberna s svojo družino. Včeraj predpoldne se je žiberaa kakor navadno mudil v svoji pral- nici, kjer je nadzoroval doto, njegova žena pa je bila zaposlena T uradu pralnice v ulici Cesar* Bair tisti £t. 20. Doma je ostala samo ŽO-letna služkinja Avgusta Bilešnik, kateri Je bilo ukazano, da ne sme, kadar je sama doma, pustiti v stanovanje nobene tuje osebe. Tako ji je ukazal gospodar iz previdnosti, ker je pogostoma hranil doma znatne zneske denarja. Bilo je okoli 10.15, ko je nekdo pozvonil pri vratih. Ker ni hotela prekršiti gospodarjevega ukaza, se BUe&nikova sprva ni zmenila za to, toda ker je potem Se večkrat pozvonilo, se je naposled oglasila pri vratih in vprašala, kdo je. Zunaj sta se odzvala dva moška, ki sta dejala, da sta delavca ter sta prišla po nalogu gospoda 2i-berne radi napeljave radiotelefon-skega aparata. Bite&nikova je sicer vedela, da sta svojčas posetila 2i-berno dva moška ter mu ponujala v nakup radiotelefonski aparat, kljub temu pa ni hotela odpreti, ker ji gospodar v zadnjem Času ni ničesar omenil o tem. Odvrnila je moškima, naj se vrneta pozneje, ko bo doma gospodar. Toda neznanca se nista dala odpraviti; vprašala sta, kje se mudi gospodar, in ko sta zvedela, da se nahaja v pralnici, sta naprosila Bitežni-kovo, naj ju povede do njega. Bi-težnikova ni bila zadovoljna s tem predlogom, toda neznanca sta tako trdovratno vztrajala pri svoji prošnji in sta govorila tako prepričevalno, da se je ženska naposled odločila, da jima ustreže. Pa ko*-maj je odprla vrata, sta neznanca nenadoma vdrla v stanovanje, planila na Bitežnikovo ter ji skušala preprečiti, da ne bi vpila. Eden jo je zgrabil za vrat in ji zamašil usta z robcem, medtem pa jo je drugi začel mlatiti z železnim drogom, zavitim v Časopisni papir. Dasi iznenađena in omamljena od udarcev, se je BiteŽnikova, močna in pogumna ženska, postavila lopovoma v bran. Po srditi borbi se se jima je iztrgala ter zbežala po stopnicah, vpijoč na vse grlo na pomoč. Tedaj sta lopova uvidela, da jima je zločinska nakana izpod-letela; v strahu da bi ju ne zasačili, sta odvrgla drogova, s katerima sta bila oborožena, ter se spustila v beg. V veži sta naletela na 2i-berno, ki je prihitel na vpitje Bi-težnikove, a sta se mu izmuznila ter zbežala kar so ju nesle noge proti ulici Molingrande. Ker je u-videl, da bi bilo vsako zasledovanje brezuspešno, se je Ziberna vrnil k Bitežnikovi, ki je krvavela iz številnih ran na glavi, ter ji skušal na kak način pomagati. Medtem so prihiteli drugi ljudje in nekdo je pohitel telefonirat rezilni postaji, odkoder je kmalu potem prihlteJ zdravnik, ki je Biteinikovi izlečil in obvezal rane, ozdravljive v 2 do 3 tednih. Nato je bila ženska na lastno željo prepuščena domači negi. Cree nekaj časa so dospeli na lice mesta orožniki, ki so zaplenili dva železna droga in nekaj vetri-hov, predmete, ki sta Jih odvrgla lopova pri begu. Nato so takoj zar čeli s preiskavo, pri kateri sodelujejo tudi policijski organi ir kve-sture. Kakor je povedala Bitežni-kova, sta napadalca približno 30-letna moška; eden je plavolas in je nosil obleko svete barve, drugi je temno rjavih las in je imel na sebi temno obleko. Kakor je razvidno iz navedenega, sto lopova dobro pripravila zločinsko podjetje. Brez dvoma sta vedela, da bo Bitežnikova ob tisti uri sama doma. Znano jima je bilo celo, da so Žiberai svoj Čas ponujali radiotelefonski aparat. Tržaško sodišče Vso pride enkrat prav« Komaj 25 let star in Že večkrat kaznovan. Je to Walter Croci iz Motovuna. Včeraj je stal pred sodniki pete sek-cije, obtožen tatvine avtomata, iz katerega se za Ž0 vinarjev dobi krogljico iz sladkega gumija za žvečenje. Vzel ga je baje v razprodaji časopisov v ulici Ga-ribaldi, ki je last Emilije Parovel, stanujoče v ulici Economo. Ujeli so ga neki Pulzer, Turne in Kraft in ga predali službujočim karabinerjem. Na obravnavi Croci taji. Avtomat mu Je po njegovih izjavah vrgel prod Bose veter. Toda priče goTOrijo drugače. ZdI so celot da Je Croci skuSai vlomiti ▼ omenjeno razprodajo, pa ker se mu to ni posrečilo, se je zadovolji z avtomatom. Na vratih te se namreč prav dobro pozna, da je nekdo skufiai tam vlomiti Avtomat jo vreden 150 lir brez vsebine, ki ima neznano vrednost, ker se ne ve, koliko in kaj je bilo v njem ▼ trenutku zločina. Sodni dvor je smatral Crocija za krivega in ga obsodil na 1 leto in 1 mesec ječe. Vesti zJorifkega Goriftke mestne vesti «Dan ognja* V dneh 1., 2., 3. in 4. septembra t. L se bo vršil v Turinu mednarodni kongres vseh gasilcev. V ta namen je goriški prefekt izdal okrožnico, v kateri naproša poteštate, naj začno s pripravami za propagando tkozvanega »dneva ognja» kot pripravo za zgoraj omenjeni kongres. Ta propaganda se bo pričela s 1. julija t. J. Avto in kolesar Kot je videti, nesreča že na veliko noč ne počiva. Kajti na cesti med Podgoro in LoČnikom bi se v nedeljo okrog 4. ure popoldne kmalu zgodila težka nesreča, ki bi zahtevala mlado človeško žrtev. K sreči ni bilo tako hudo. Avto št. 164 V. E., ki ga je vodil šofer Hum-bert Lino in je last Ivana Boscola iz Trsta, je povozit osemnajstlet-nega Andreja Mizerita iz Podgore, ki se je vozil po cee ti na kolesu. Zdi se, da nezgodi ni vzrok prehitra vožnja avtomobila. Mizerit je bil z istim avtomobilom, ki ga je povozil, odpeljan v občinsko bolnišnico, kjer se bo zdravil 10 dni. Pri padcu se je pobil po levi nogi in po glavi ter se nekoliko opraskal po obrazu. Padel Je s kolesa. V goriški mestni bolnišnici je moral iskat zdravniške pomoči neki Ivan Jakončič, star 23 let, iz Kozane v Brdih. Jakončič ima že od prej pokvarjeno nogo, ker ga je ranila granata. Vendar pa se jo tudi po tisti nesreči Se rad vozil na kolesu. In tako se je zgodilo, da je v nedeljo Jakončič vozii svoje kolo po precejšnji strmini proti Biljani. Ko mu je neki drugi kolesar hotel presekati pot, je Jakončič kolo zavoril. toda radi hudega pritiska »o zavore odpovedale in Jakončič je bil prisiljen skočiti s kolesa, pri tem pa je padel in si zlomil levo ktjučnko. Zdraviti se bo moral po mnenju zdravnikov 40 dni. Ko se tako rade vozijo s kolesi Dvoje deklic se je v pondeljek popoldne peljalo po strmi poti s kolesom. Bili sta to Bogomira N> kolav&č, stara 16 let, ter Gina Ni-nin, stara 19 let, iz Kaprive pri Kr-rn inu. Ko sta, obe veseli in mladi, dirkali po svoji stari navadi, jima .je prekrižal cesto pijanec, ki se je nedeljsko zibal po cesti in meril nje širotoost. Detlici sta zavorili kolesa, toda — ie je bila nesreča pri njih. Radi sunka pri zavorenju sta deklici zgubili ravnotežje in padli s koles. Padca sta bila tako močna, da je moral priti na pomoč Zeleni križ, čigar avtomobil je Bogomire Nikolavšič prepeljal v 'bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti nekaj Časa radi številnih prask, ki jih je dobila po Čehi in obrazu. — Dvajset dni bo morala Čuvati posteljo. — Ninin jo je lažje izkupila. Pobila se je po kolenih in bo o-zdravila v petih dneh. Za Zeleni križ Družina Bader je darovala v počastitev spomina pokojnega dr. Baderja za Zeleni križ L 200. Zmečkal si je prst Desetletni Jurij Ziani, stanujoč v Gorici na trgu Duomo, se je včeraj pri igranju tako močno udaril s debelim kamnom po prstu desne roke, da ga je moral Zeleni križ križ prepeljati v mestno bolnišnico. Vino In prazniki Za velikonočne praznike je imel Zeleni križ veliko opravka z raz- f Vsem sorodnikom, prijateljem In znancesaznanjamo Žalostno vest, da je sestrična in teta, gospodična Gabrijela Mrak klvša operna in opereta* pevka v 76. letu svoje starosti, po dolgi in mtUM bolezni, v pondeljek zjutraj ob 9 mnrta. — Pogreb pokojnice se je vrStl danes ob 8. url zjutraj. TOLMIN, 10. aprila 1928. V Trstu, dne 11. aprila 1928 ZAHVALA. Vsem onim, ki so ob tast: bolesni i« smrti naie sestrične In let« GABRIJELE se čustvovali s nami Ur Jo posprerjili na njeni zadnji semski poti, naSa naj-Iskrenejša zahvala. DruiJni Pregelj In Sattler. t. S«0daik0Bi, prijateljem in znancem jaV.Jamo pretužno vest, da je danes ob 8.30 naf ljubi soprog, oče, brat, gospod IVAN GARLATTI trgovec v 68. letu, po kratki bolezni izdihnil svojo blago dušo. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v čef na pokopališče pri Sv. Ani. :trtek, 12. t mM ob 10. uri ^ KANAL OB SOČI, 10. aprila 1928. Žalujoči: Alojzija, soproga. Valerija, Marija, hčeri (odsotni), Miljutin, Alfonz, sinova. Evgenlja, sestra. Slava roj. Angeli, Marija foj. Segalla, snahi, Ivan Au*or, Jo2e Debenjak, zeta, vnuki, vnukinje In osta.U s^mdniki ličnimi pijanci, ki so se ga nalezli za praznike. SLAP PRI VIPAVI Tatovi, ki akrbe za velikonočne praznike. TVadicijonalno je, da se za velikonočne praznike skuha gnjat, zlasti po Vipavskem je ta lepa navada še vedno v popolnem obsegu "udomačena. Take dobre tradicije niso imeli namena opustiti tudi zlikovci, ko so v noči med velikim četrtkom in vel. petkom odprli na skrivaj vrata v klet mizarja M. Bu-koviča z upanjem, da jim to ta trud obilo poplačan in bodo s tom tudi poskrbeli za velikonočni pribolj-šek. Toda glej vraga! Gnjati ni bilo v kleti. In tako so se morali zadovoljiti s krompirjem in vinesm. Pobrali 90 ve« krompir, ki je preostal Bukoviču od zadnjega sajenja, t j. kakih 15 kg, vrb tega pa Se 25 1 vina. Vino in krompir so imeH, toda glavno je še manjkalo. Toda tudi gnjati ni bilo. Kaj storiti, da bodo bolj veeseh prazniki? Hitro so se domislili, da ima Jožefa Žorž kurnik v pritličju, v njem pa seveda tudi kure. In hajd na delo, katero je bilo tudi dobro plačano. Iz kumika »o odnesli tri ko-ko§i. Pa jim Se ni bilo dovolj. Obiskali so še kurnik M. Ferjančič-a in mu odnepli eno kokos. Torej za praznike dovolj, prava aristokratska pojedina, kakršne si ne moro privoščiti marsikateri priden človek. Kokošje tatvine pri na? že od nekdaj dobro cvetejo. Pred dobrim mesecem Ča:pi bankovcev, med temi so bili tudi tisočaki. Ljudje so grabili, knr so mogli doseči, gneča pod oknom je postajala večja večja, toda plohe ni hotelo 2-2t>5, Francija 74.35-74.65, London 92.32^-92.52^, New York 18.87^-18.9354, Španija 315.VS-321.75 Švica 363.75-365.75, Atene 24.85-25.35, Berlin 460-456*. BukiirećU 11.80-12.20, Praga 55.97M-5G.27M, Ogrska 328.50-334.50, Dunaj 2S3. 2t59.50, Zagreb 33.18-33.48. Uradna cena zlata (7. 4.) 363.41? Liktorsko posojilo 8(>.45; vojnood-Skodninske obveznice 77.75. HSrr OGLAS! PREPROSTO dekle, vajeno v**h klini' del in kuhanja, s« tiče. Via Oeppa 20. _ _ ie<, MEBLIRANA soba »e odda gospodu. Montecucco 13. o 388 Hranilnica in Posojilnica v Št. Petru na čCraiu registrovzadruga z frjoniejc^o zavezo naznanja, da se bo vrSil redni obtni dne 22. aprila 192S. ob 15. u»l v lastnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelništva in nadzor^ nišiva. 2.£Odobritev bilance za leto 1027. 3. Razdelitev čiste^ dobička za leto 1927. 4. Volitev članov načelništva in nad zorništva. 5. Slučajnosti. V slučaj«, da bi cb 15. uri n*> bilo nav^ zobnih dovoli Članov in bi vsled tega b:| občni zbor nesklepčen radi nezadostnega števila zastopanih deležev, s* bo vr£il po preteku pol ure v istih prostorih iT z is Lin, dnevnim redom drji-i obćr.i zbor ki bo skicpčtij ne glede na število p<" navzočnih članih aasiopanih delclev. 283 NačetniŠtvo. H v ■ ■ ■ ■ ■■ ■ as ■ 9 KS i fi v Na obroke Zadnje novosti, izgotovljene * obleke in po meii, blago, svi- O lenine, perilo, platno, površniki ■ i. t. d. i. t. d. B Via Roma 3, III. nadstropij B Dr. SARDOC losoiDPArvm TTTTfT » ▼ ▼ v v v IRSI VIA S. LAZZARO 23, it SH P O D L ISTEK ,V. J. KRIŽANOVSKA: Pajčevina Roman t Štirih delih Iz ruščine prevedel L V« <«U To obzidje so morale braniti dame, a napadalci bi se morali približati s čolni ter naskočiti trdnjavo s posebnimi lestvami, kamni in tramovi. Oblegane krasotice pa so se morale branili k vsemi silami, metajoč na napadalce cvetlice, kon-fekte in dol#e vence zelenja, ki so bili spleteni ▼ obliki za-njk. Notranjost trdnjave je tvorila okrogla dvorana, sredi katere se je dvigal vzvišen oder, na Ji a te re m sta stala dva visoka prestola, ozaljšana s cvetlicami in namenjena za kralja in kraljico veselice, katera bi se imela določiti po zavzetju trdnjave. Vsak zmagovalec pa bi se potem vozil s svojo damo po razsvetljenem jezeru do začetka plesa m večerje. Vreme je bik> naklonjeno prirediteljem zar bave; na dan plesa je bilo nebo brez oblačka in huda vročina je naznanjala toplo noč. Že od jutra so prihajali gostje a oddaljenejši sosedje s^ bili prišli celo na predvečer. Obedovali so zgodaj, da so imeli dovolj časa za oblačenje. Ko je nastopil mrak, so se dame ogrnile v dolg«e plašče s kapučami, da so prikrile svoje kostume, in se podale na otoček. V dvorani so odložile svoje površnike ter stopile na zidovje, kjer so bili že pripravljeni ogromni koši s «strelivoinj». Hraniteljice trdnjave, — mlade, lepe in dra» žestne gospodične in gospe, — so radovedno ogledovale druga drugo; toda po mnenju veČine sta po bogastvu in originalnosti krojev zaslužili prvenstvo Milica in Janina. Milica si je izbrala vilinski kroj. Njena obleka je bila iz valovite srebra&te tančice in obftita a srebrnimi bleščicami. Ta prosojna, lesketajoča obleka jo je obdajala kakor vi&njeva meglica; na hrbtu sta bili pritrjeni perotnici kakor pri metulju in tudi srebrne barve; dolgi Široki rokavi ao v mehkih gubah viseli ob njenem vitkem boku, is množice čipk pa sta se videli lepi deviSki roki. Prelepi MiHčinj lasje so bili raspleteni in okrašeni z majhnim vencem iz lilij, v cvetnih ftattnb pa so bile skrite električne lučke. Največje občudovanje jn zavist dam pa Je vzbujal drag! niz velikih biserov, ki ao v več vrstah krasili dekličin vrat in grudi Janina je predstavljala zvezdo vefiernioo. Oblečena je bila v kratko krilce iz temnolilaste tančice, bluza je bila preveč izrezana za bodočo nuno in skoraj brez rokavov; temna barva tka- nine je tvorila Čudovito nasprotje z mramornato belino polti. Sop makovih cvetov se ji je šopiril na prsih, cvetni pas je obdajal njena ledja in se »puščal navzdol. Z glave je valovela navzdol tančica lilaste barve, ki je bila zgoraj pripeta z zvezdo, razsvetljeno z električno lučko. Svilene lilaste nogavice in čeveljčki iz pozlačene kože so dopolnjevali originalni kroj, ki se je čudovito podajal zapeljivi Jam ni ni lepoti. Z zavistnim in nevoljnim pogiedom je oSinila sijajno postavo vile, s katero se je spustila v obupen boj, ker si je namenila, da ji tisti večer zada odločilni udarec in ji ot:i zopet prevzela.