VELIKE PE RE G R AD Leto XVIII APRIL 2010 ISSN 1580 -1543 Št. 1 Glasilo Slovenskega komiteja za velike pregrade -SLOCOLD Spoštovane clanice in clani V prvi letošnji številki Velikih pregrad vam predstavljamo aktivnosti društva, povezane z nedavno 18. skupšcino in z 12. posvetovanjem SLOCOLD. Po ustaljenem redu najdete v Zapisniku vse bistvene povzetke preteklega leta ter nacrte za leto 2010. Posvetovanje »Varnost velikih pregrad v Sloveniji« je predstavljeno z zakljucki iz predstavitev vseh predavateljev ter z Zakljucki in sklepi, kot jih je oblikoval organizacijski odbor posvetovanja. Za seznanitev s pravnim okvirom našega delovanja vam v nadaljevanju predstavljamo novi Statut in Eticni kodeks. Za konec smo prihranili kratko fotoreportažo s strokovnega ogleda HE Krško in z družabnega srecanja. Na zadnji strani sledi še naš letošnji urnik, s katerim vas vabimo k aktivnemu sodelovanju. Preprican sem, da lahko skoraj vsakdo od vas prispeva kratek zapis o zanimivi strokovni temi, tehnicnem problemu ali obiskanem strokovnem srecanju, s cimer bi naše glasilo postalo še bolj naše. Pošljite pa kar na naslov: slocold@slocold.si dr. Andrej Širca OBVESTILA IN NAJAVE DOGODKOV.............................................................................................................................. 1 SKUPŠCINA SLOCOLD..................................................................................................................................................... 2 12. POSVETOVANJE SLOCOLD – povzetki predavateljev ............................................................................................ 6 12. POSVETOVANJE SLOCOLD – zakljucki in sklepi .................................................................................................... 9 NOVI STATUT SLOCOLD – PREDLOG SKUPŠCINE .................................................................................................... 10 ETICNI KODEKS SLOCOLD............................................................................................................................................ 14 OGLED GRADBIŠCA HE KRŠKO IN KOSILO................................................................................................................ 15 PROGRAM DELA SLOCOLD V LETU 2010.................................................................................................................... 16 Naš podporni clan Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije (IRMA) organizira 19.5.2010 v Ljubljani 17. slovenski kolokvij o betonih z naslovom Strategija izvedbe sanacij objektov. Kolokvij, ki vsebuje tudi za pregradno inženirstvo aktualne vsebine in prikaze izkušenj iz tuje prakse (Belgija, Hrvaška, Srbija), bo v dvorani TR 3, Trg republike 3, kotizacija znaša 230 Euro. Vec informacij dobite na spletni strani IRMA, prijave so možne tudi na e-naslov andrej.zajc@irma.si Švicarski Komite za velike pregrade organizira 1.6.2011 v Luzernu, ob priložnosti 79. letnega srecanja ICOLD, mednarodni simpozij z naslovom Dams and Reservoirs under Changing Challenges. Teme so zelo aktualne: Long­term behaviour of dams, Dams and climate change, Dams and natural hazards, Dams in a sound environment. Rok za oddajo povzetkov prispevkov je 30.6.2010. Morebitni aktivni udeleženci – clani SLOCOLD – naj namero za udeležbo v enakem roku sporocijo tudi IO SLOCOLD na slocold@slocold.si , priložen naj bo povzetek. Na podlagi interne recenzije koncnega prispevka in v okviru razpoložljivih sredstev bo SLOCOLD kot obicajno podprl aktivne udeležence. Vec informacij je na www.swissdams.ch . Uredniški odbor: Urednik: Matija BrencicClani: A. Kryžanowski, A. Širca, V. Koren, B. Zadnik, K. Kvaternik, I. Mocnik ZAP IS NIK 18. letne skupšcine Slovenskega nacionalnega komiteja za velike pregrade SLOCOLD, ki je potekala v dvorani obcinskega sveta obcine Krško, Cesta krških žrtev 14, Krško, dne 25. marca 2010. Uradni del skupšcine se je zacel ob 805 s pozdravnim nagovorom predsednika društva SLOCOLD dr. Andreja Širce. Do zacetka skupšcine se je zbralo 33 clanov društva, kar ni zadošcalo za sklepcnost. Ob 835 je bil sprejet Sklep 1/1: Na skupšcini je prisotnih vec kot 15 % clanov, s cimer je v skladu z 12. clenom statuta skupšcina sklepcna (seznam prisotnih je v prilogi zapisnika). Predlagan je bil naslednji dnevni red: 1. Konstituiranje skupšcine in izvolitev organov 2. Porocila o delu v letu 2009 -porocilo predsednika -financno porocilo -porocilo nadzornega odbora -porocilo urednika internetne strani -porocilo castnega razsodišca 3. Spremembe statuta 4. Eticni kodeks SLOCOLD 5. Diskusija in sprejem -porocil o delu za leto 2009 -statuta -eticnega kodeksa 6. Plan dela 2010 7. Financni plan 2010 8. Diskusija in sprejem -plana dela 2010 -financnega plana 2010 9. Podelitev castnega clanstva 10. Zakljucek skupšcine 11. 12. posvetovanje SLOCOLD Predlagana je bila dopolnitev dnevnega reda, da se po 2. tocki doda novo tocko: 3. Diskusija in sprejem porocil o delu za leto 2009 Nadaljnje tocke se ustrezno preštevilci, iz (dosedanje) 5. tocke pa se izpusti prvo alinejo. Sklep 1/3: Skupšcina soglasno sprejema predlagan dnevni red. Ad 1/ Na osnovi sklepa iniciativnega odbora SLOCOLD so bili za 18. skupšcino predlagani naslednji delovni organi: -predsednik: g. Anton Koselj -clani: ga. Danica Pecek in g. Andrej Sedej -zapisnikar: g. Matija Brencic -overovatelja: ga. Živa Brcar in g. Boris Rodic Sklep 1/2: predlagano delovno predsedstvo se sprejme. S tem je bilo potrjeno vodstvo 18. skupšcine. Ad.2/ Porocilo predsednika SLOCOLD v letu 2009 V obdobju 2009 -2012 društvo vodijo naslednji organi: I. Predsednik: dr. Andrej širca II. Podpredsedniki: dr. Andrej Kryžanowski Krešimir Kvaternik mag. Mojca Ravnikar Turk III. Izvršni odbor: Veljko Flis Alenka Prnaver Alida Rejec dr. Branko Zadnik Franc Zupan IV. Nadzorni odbor Anton Koselj Dušan Ciuha Miran Komel V. Castno razsodišce Živa Brcar Silvo Smonkar Boris Rodic VI. Blagajnik Krešimir Kvaternik Delo v 2009 – glavne aktivnosti 1. 77. AM IN XXIII. KONGRES ICOLD • 1 predstavitev na kongresu (Širca) • 2 prispevka na kongresu: • Širca, Josipovic, Kvaternik, Mocnik, Somrak: A multipurpose Lower Sava River project • Humar, Ravnikar-Turk, Podobnik: Vulnerability of the Vogršcek earth dam • ICOLD komite za HE pregrade: Kryžanowski (clan) • ICOLD komite za okolje: Stojic (clan) • ICOLD komite za varnost pregrad: Humar (clan) • ICOLD komite za register pregrad in dokumentacijo: Humar (opazovalec) • Skupina CODS – zakonodaja: Humar (aktivni opazovalec) • Udeležba Širca, Kryžanowski, Stojic, Humar 2. KONSTITUIRANJE ŠTUDIJSKIH KOMITEJEV (ENERGETIKA, OKOLJE, EVROPSKE POVEZAVE, ZAKONODAJA, VARNOST) • Po ureditvi statuta in dogovoru o financiranju 3. DELOVANJE ŠTUDIJSKIH KOMITEJEV NA DOMACEM IN MEDNARODNEM PODROCJU • Delovanje v okviru ICOLD kontinuirano • Potreben prenos v Slovenijo oz. povezava z domaco problematiko 4. PRIPRAVA POBUD ZA ZAKONODAJO • Zasnovano na osnovi angažiranja vecjega števila clanov • Pobuda bo pripravljena na podlagi 12. posvetovanja 5. STROKOVNE IN POLJUDNE OBJAVE V ZVEZI Z ZAKONODAJO • V pripravi na podlagi 12. posvetovanja 6. PRIDOBIVANJE NOVIH PODPORNIH CLANOV • Obdržani vsi dosedanji • Ponovno angažiranje NEK po daljšem obdobju 7. ORGANIZACIJA 11. POSVETOVANJA • Širca: HE Krško – Nacrtovanje in izvedba prva faze gradnje (2004-2009) • Širca et al.: A multipurpose lower Sava river project in Slovenia • Vukadin: geologija Save • Šimic: Ribja steza • Humar: Vogršcek 8. PRIPRAVE NA 12. POSVETOVANJE • Vabljeni zunanji predavatelji • Priprava vsebine, poteka, sklepov (organizacijski komite) • Organiziranje izdaje zbornika • Organizacija spremljevalnih dogodkov (ogled HE Krško) Delo v 2009 – redne aktivnosti 9. STROKOVNA EKSKURZIJA v ITALIJO 10. SLOCOLD NA INTERNETU – PRENOVA 11. DVE ŠTEVILKI VELIKIH PREGRAD • Dejansko izdane 3 številke, od tega ena dvojna 12. ZBORNIK 10. IN 11. POSVETOVANJA • Ni realizirano 13. UREJANJE KNJIŽNICE • Ugotovljeni manjkajoci izvodi • Pridobljeni tiskani izvodi z ICOLD 14. KNJIGA VELIKE PREGRADE V SLOVENIJI • Ni realizirano 15. PRIPRAVA NOVEGA STATUTA • Zakonska nuja – nismo imeli veljavnega od 2005 • Dopolnitev in uskladitev z Zakonom o društvih • Dopolnitev z Eticnim kodeksom Delo v 2009 – dodatne aktivnosti 16. MEDNARODNI STIKI • Udeležba na LTBD (Ravnikar Turk) • Obisk CZECHCOLD -ekskurzija • Obisk SKCOLD -ekskurzija • Stiki z ATCOLD: • Organizacija simpozija EU kluba – Širca v AC • Predlog za Golico-Koralpe kot izjemen projekt • Poizvedbe v zvezi z možnimi ekskurzijami • Stiki z ITCOLD: • Organizacija ekskurzije • Predlog za kandidaturo ge. Humar za podpredsednico ICOLD 17. EUROPEAN DAM CARD PLAY • Ob priložnosti 7. simpozija EU kluba • Iz vsake evropske države po ena pregrada • Predlagane Moste, Fala, Belcne k., Putrihove k. Financno porocilo Financno porocilo je zaradi odsotnosti g. Kvaternika podal g. Brencic: Financno stanje ob koncu leta 2009 je bilo pozitivno. Prenos v leto 2010 je dvainpolkrat vecji od planiranega in znaša 20.907,77 € (plan 7.921,74 €). Prilivi so bili realizirani 121,3 %, kjer so levji delež prispevali podporni clani. Najvecja odstopanja od plana so tako pri clanarini kolektivnih (150 %) in individualnih clanov (126 %) in “drugih prihodkih”, kjer je zavedena prodaja nekaj izvodov slovarjev. Odlivi so bili pri glavnih postavkah realizirani v okviru plana, razen pri postavkah, kjer “tradicionalno” ni realizacije, kot so nabava strokovne literature, stroški glasila ter knjiga Velike pregrade. Stroški (odlivi) so realizirani 64.6 %. Financno porocilo je v prilogi zapisnika. Porocilo nadzornega odbora Porocilo je podal g. Anton Koselj. Nadzorni odbor je ob pregledu dokumentacije in bilance stanja ugotovil, da je bilo poslovanje društva v navedenem casu skladno s sklepi skupšcine in veljavno zakonodajo. Porocilo nadzornega odbora je prikazano v prilogi zapisnika. Porocilo castnega razsodišca Porocilo je podal g. Boris Rodic. Castno razsodišce v letu 2009 ni dobilo nobenega primera v obravnavo. Porocilo castnega razsodišca je prikazano v prilogi zapisnika. Porocilo urednika internetnih strani Porocilo je podal g. Andrej Sedej: CILJI 2009 (s stopnjo realizacije) 1. Osveževanje vsebine 1-2x mesecno: DA 2. Dopolnitev spletne strani • odprava vsebinskih napak: DA • kozmeticni popravki: DA • knjižnica (seznam literature): NE • clanki (pdf): NE • Prevod v angleški jezik: DELNO • Galerija fotografij za ca. 25% pregrad DA +pridobljeni zracni posnetki • Nadgradnja vsebine DELNO SODELOVANJE CLANOV • 2 pripombi na vsebino spletne strani • posredovanje gradiva (fotografije, tehnicni podatki) • DA na prošnjo urednika • NE samoiniciativno STATISTIKA OBISKA 1. Število obiskov na mesec: ca. 1000 2. Število obiskov na dan: 30-40 3. Najbolj iskano: • Zborniki ICOLD – kljucne fraze! • Zborniki SLOCOLD 4. Vstop na www.slocold.si • 1. direktni vstop www.slocold.si • 2.-7. Google aplikacije • 8. Najdi.si • 10. ICOLD • Stara www povezava CILJI 2010 1. Osveževanje vsebine 1-2x mesecno 2. Dopolnitev spletne strani • odprava vsebinskih napak • kozmeticni popravki • knjižnica (seznam literature) • clanki (pdf) 3. Vecja nadgradnja vsebine V PRIPRAVI 4. Prevod v angleški jezik PO NADGRADNJI 5. Galerija fotografij za ca. 50% pregrad Ad 3/ Diskusija in sprejem porocil Za diskusijo se je oglasilo nekaj razpravljalcev: Dr. Andrej Kryžanowski je k opisu preteklih aktivnosti društva želel dodati, da smo kot društvo kandidirali na podpredsedniško mesto ICOLD (za cono Evropa), cesar izvršni odbor ni podprl. Predsednik Andrej Širca je odgovoril, da je IO problematiko zelo angažirano obravnaval, in da se je odlocil, da kandidature ne podpre. Odlocitev je argumentirano obrazložena v zapisnikih IO, ki bodo objavljeni na spletu. G. Vicentica je zanimalo, kateri so podporni clani društva, in koliko prispevajo. G. Koren je obrazložil, da so imena podpornih clanov prosto dostopna, linki na njihove spletne strani so tudi na naši spletni strani, zneski pa so predmet pogodbe med društvom in njimi in kot take naceloma tajne. Mag. Mojca Ravnikar Turk je pohvalila spletno stran društva, in izrazila zadovoljstvo nad zadanimi cilji urednika spletne strani. Nato je predsedujoci skupšcine dal na glasovanje vsa porocila v paketu. Soglasno je bil izglasovan Sklep 3/1: Skupšcina soglasno sprejema podana porocila. Ad 4 in 5/ Spremembe statuta ter Eticni kodeks Slocold Predsednik društva je bil pozvan k utemeljitvi predloga statuta in vpeljavo eticnega kodeksa. Dr. Širca je navedel glavne razloge za revizijo statuta: • Potrebno je bilo pripraviti cistopis statuta, ki kljub spremembam ni bil narejen že od leta 2005, • Uskladitev z dejansko organizacijo društva, • Uskladitev z novim zakonom o društvih, • Preciziranje aktivnosti društva. Kot razloge za pripravo Eticnega kodeksa je navedel neprijetne dogodke v zvezi s kršenjem avtorskih pravic v bližnji preteklosti, srecavanje clanov v razlicnih medsebojnih vlogah, poudarjanja strokovnosti društva in ohranjanje visokega znanstvenega in strokovnega nivoja društva. G. Koselj je tudi dodal, da Eticni kodeks na nek nacin nadomešca disciplinski pravilnik in hkrati predstavlja osnovo za delovanje Castnega razsodišca. Ad 6/ Diskusija in sprejem statuta in eticnega kodeksa Za diskusijo se je oglasilo nekaj razpravljalcev: Go. Brcar je zanimalo, katero sodišce je mišljeno v 10. cl. 3. odst., redno državno ali castno društveno sodišce. G. Koren je povedal, da je mišljena državna sodna inštanca. Podan je bil tudi predlog dopolnitve statuta: v 4. alineji 5. cl. se doda: ... “in drugih predpisov.” Nato je skupšcina sprejela tri sklepe: Sklep 6/1: Skupšcina sprejme predlagano dopolnitev predloga statuta: v 4. alineji 5. cl. se doda: ... “in drugih predpisov.” Sklep 6/2: Skupšcina potrjuje dopolnjeni predlog statuta. Sklep 6/3: Predlagan tekst statuta se predloži v pregled in potrditev ustrezni upravni enoti v roku enega meseca. Ad 7/ Plan dela za leto 2010 Program dela 2010 – glavne aktivnosti 1. ORGANIZACIJA 12. POSVETOVANJA: Varnost pregrad 2. PRIPRAVA POBUD ZA ZAKONODAJO 3. STROKOVNE IN POLJUDNE OBJAVE V ZVEZI Z ZAKONODAJO 4. UDELEŽBA NA 8. SIMPOZIJU EU KLUBA ICOLD (INNSBRUCK) – 4 PRISPEVKI: • Automation of the technical monitoring of the dams of HPPs on the Drava River in Slovenia – Žvanut & Prnaver • Post construction performance of the Drtijšcica earth dam – Ravnikar-Turk & Logar • Keeping and developing the know-how in Slovenian Dam Engineering; The Role of a National Committee – Širca & Zadnik • The influence of water leakage in channel of HPP Zlatolicje on the stability of slopes -Prnaver & Škrabl 5. UDELEŽBA NA 78. AM ICOLD IN SIMPOZIJU (HANOI, VIETNAM) – 2 PRISPEVKA: • Padež project: A case study of strategically planning of water resources for water supply – Kryžanowski • Searching for the best abrasion-resistant concrete linings on the dam structures on the Sava river -Kryžanowski 6. DELOVANJE ŠTUDIJSKIH KOMITEJEV (ENERGETIKA, OKOLJE, EVROPSKI KLUB ICOLD, VARNOST) NA DOMACEM IN MEDNARODNEM PODROCJU 7. PRIDOBIVANJE NOVIH PODPORNIH CLANOV 8. PRIPRAVE NA 13. POSVETOVANJE 9. UREDITEV STATUTA 10. SODELOVANJE PRI EU DAM CARD PLAY Program dela 2010 – redne aktivnosti 11. STROKOVNA EKSKURZIJA -SLOVAŠKA 12. SLOCOLD NA INTERNETU – ZAKLJUCEK PRENOVE, ANGLEŠKA VERZIJA 13. TRI ŠTEVILKE VELIKIH PREGRAD 14. ZBORNIK 12. POSVETOVANJA 15. UREJANJE KNJIŽNICE 16. KNJIGA VELIKE PREGRADE V SLOVENIJI Ad 8/ Financni plan za leto 2010 Financni plan za leto 2010 je predstavil g. Brencic. Ad 9/ Diskusija in sprejem porocil za leto 2010 Na predstavljene plane ni bilo diskusije. Sprejet je bil Sklep 9/1: Skupšcina sprejme predloženi plan dela in financni plan za leto 2010. Ad 10/ Podelitev castnega clanstva Predsednik društva dr. Andrej Širca je uvodoma povedal, da v manjših društvih neke stvari in ideje dozorijo same po sebi. In pri nas se je med clanstvom že dalj casa porajala ideja o javni zahvali enemu od ustanovnih clanov, botrov našega društva, g. Vinku Korenu, univ.dipl.inž.geol. Formalno utemeljitev podelitve castnega clanstva je podala njegova dolgoletna sodelavka ga. Danica Pecek: Gospod Vinko Koren, castni clan SLOCOLD Gospod Vinko Koren, univerzitetni diplomirani inženir rudarstva in geotehnologije je že od pricetka svoje profesionalne kariere kot geolog in posebej kot specialist za tehnike vrtanja v kontaktu z vodami in objekti, s katerimi clovek izkorišca to naravno bogastvo. Svojo strokovno bogato življenjsko pot je pricel leta 1962 na Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani. Strokovni izzivi so ga nato vodili za nekaj let v Iran, nato pa na razlicne domace institucije: Rudis, GZL -Inštitutu za geologijo, geotehniko in geofiziko, Geoinženiring. Aktiven je bil tako na projektih kot tudi pri vodenju navedenih podjetij. Vzporedno s strokovno – organizacijskim delom je v okviru predmeta Tehnika vrtanja svoja znanja prenašal tudi na mlajše kolege na Naravoslovno tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 2000 je upokojen, vendar pa je še vedno strokovno aktiven, med drugim tudi v društvu SLOCOLD. Kolega Vinko Koren je bil leta 1992 eden od devetih ustanovnih clanov SLOCOLD ter podpredsednik društva v njegovi ustanovitveni fazi. Od tistih casov pa do danes je zelo aktiven kot clan najožjih vodstvenih organov društva. Z velikim entuziazmom sodeluje pri pripravi aktov društva ter tudi društvenega življenja v splošnem. Njegove življenjske izkušnje so velik prispevek k kvaliteti našega društvenega življenja. S svojo mirnostjo in modrostjo pri presoji razlicnih situacij in dogajanj bistveno prispeva k stalni rasti in razvoju društva. Predlagano castno clanstvo je skromna oddolžitev strokovnjaku za njegovo življenjsko delo, s katerim je tudi izredno uspešno promoviral svoj poklic in s tem tudi pregradno inženirstvo v širšem smislu, s tem pa tudi za razvoj našega društva. Nato je bil z aplavzom sprejet Sklep 10/1: Skupšcina podeljuje g. Vinku Korenu naziv castni clan. priloge: -financni porocili za leti 2009 in 2010 -porocilo nadzornega odbora -porocilo castnega razsodišca Ljubljana 01.04.2010 zapisal: Matija Brencic overovatelja: Živa Brcar Boris Rodic Dvanajsto posvetovanje SLOCOLD z naslovom Varnost velikih pregrad v Sloveniji in z udeležbo 75 clanov SLOCOLD in drugih vabljenih gostov je v dveh sklopih: I) Pregled veljavne zakonodaje s pregrad II) Aktualne prakse zagotavljanja pregrad podrocja varnosti prineslo aktualni pregled stroke nad tem zanimivim podrocjem pregradnega inženirstva. Posvetovanje so uspešno vodili dr. Zadnik kot predsedujoci ter dr. Kryžanowski in ga. Ravnikar Turk kot vodji sklopov. Predstavljenih je bilo 11 prispevkov, od katerih jih bo predvidoma 10 objavljenih tudi v Zborniku. Za kratek pregled problematike in osvežitev spomina podajamo v nadaljevanju nekaj zakljuckov predavateljev. ORGANIZACIJA VARNOSTI PREGRAD V SLOVENIJI (dr. Andrej Kryžanowski) 1) zagotavljanje varnosti pregrad je proces, ki se mora izvajati kontinuirano v vseh življenjskih fazah objekta 2) za nadzor izvajanja politike varnosti pregrad v Sloveniji je nujno potrebno na izvršilnem nivoju ustanoviti ustrezen medresorski organ 3) podrocje nacrtovanja, gradnje, eksploatacije pregrad je treba regulativno celovito pokriti 4) tehnicno opazovanje je treba razširiti na opazovanje objekta v smislu ohranjanja kondicijskega stanja objektov in opazovanje objektov v smislu pridobivanja informacij o stanju objektov, ki bodo v podporo pri izdelavi modelov napovedi obnašanja konstrukcije 5) Ni revizije nacrtov hidromehanske opreme!? dr. Andrej Kryžanowski PREGLED TEHNICNIH PREDPISOV S PODROCJA GRADITVE PREGRAD (saša Galonja) 1) Razlika v organizaciji predpisov: prej organizirani vertikalno, sedaj horizontalno (vse bistvene zahteve ureja enotno) 2) Ocena stanja gradbenih tehnicnih predpisov, ki veljajo za (velike) pregrade: a. Na Direktoratu za prostor ocenjujemo, da v fazi projektiranja Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti zadovoljivo ureja podrocje pregrad, b. v fazi gradnje neposrednega predpisa ni in do nas ni prispela pobuda, s katero bi bila postavljena zahteva za ureditev te faze graditve. c. V fazi vzdrževanja pa so tovrstne pobude bile dane, a v programu dela predpisa s to tematiko ni. 3) Razlogi za status quo: a. pomanjkanje kadra b. pomanjkanje potrebnih sredstev, c. obstaja dolocen strokovni dvom, da je smotrno fazo vzdrževanja reševati v okviru Zakona o graditvi objektov, d. ker gre za gradbene inženirske objekte, Zakon o graditvi objektov doloca, da se regulativa pripravlja sprejema in nadzoruje v tistih resorjih, kamor tovrstni objekti sodijo, e. pregrade se namrec uporabljajo v razlicne namene, kmetijskega, energetsko­gospodarskega, okoljskega ali celo (civilno) zašcitnega -razpršenost odgovornosti po razlicnih ministrstvih. Saša Galonja SISTEM VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESRECAMI V REPUBLIKI SLOVENIJI (Srecko Šestan) V zakljucku prispevka želimo opozoriti, da je nujno potrebno v Republiki Sloveniji izdelati nov podzakonski akt, ki bo opredeljeval aktivnosti, ukrepe in odgovornosti ob nevarnosti porušitve oziroma porušitvi visokih pregrad. Študije, ki so bile izdelane s strani IBE in UL FGG o medsebojnih vplivih infrastrukturnih in energetskih ureditvah na spodnji Savi casu izrednih hidroloških dogodkov oziroma porušitvenih valovih to potrebo ocitno izkazujejo. Srecko Šestan OPAZOVANJE SEIZMICNOSTI NA OBMOCJU VELIKIH PREGRAD -SPREMEMBE PRAVILNIKA (Peter Sincic, Matjaž Godec) Pravilnik o opazovanju seizmicnosti na obmocju velike pregrade obstaja, se v praksi izvaja in je v postopku novelacije, ki bo predvidoma zakljucena v letu 2010. Matjaž Godec VISOKE PREGRADE KOT KRITICNA INFRASTRUK TURA (dr. Primož Banovec) 1) Sistem predstavlja nadgradnjo nacionalnih sistemov, ki imajo cezmejne ucinke 2) Evropski okvir za dolocanje kriticne infrastrukture umešca visoke pregrade in ravnanje z vodnimi kolicinami v kategorijo kriticne infrastrukture 3) Primeri prakse uvajanja kriticne infrastrukture so na nivoju upravljavcev dobro uveljavljeni, na nivoju medinstitucionalnih integracij pa šele v razvoju 4) Pomen cezmejnega upravljanja s kriticno infrastrukturo – visoke pregrade se izkazuje v primeru sodelovanja z uveljavljenimi inštitucijami v Italiji in Avstriji dr. Primož Banovec STANJE PREGRAD V UPRAVLJANJU MOP (Nina Humar) K boljši varnosti bi pripomogli: 1) S primerno strokovno usposobljenostjo in boljšo osvešcenostjo vseh, ki se vkljucujejo v vse faze od nastanka do opustitve pregrade 2) Zlocitvijo pregrad od ostale vodne infrastrukture 3) Z dopolnitvijo manjkajoce dokumentacije 4) Natancnejšo ureditvijo razmerij med partnerji (koncesijske, tripartitne pogodbe) 5) Ureditvijo zakonodaje (zbrati zakone na enem mestu) Nina Humar TEHNICNO OPAZOVANJE GRADBENIH OBJEKTOV – MONITORING HIDROELEKTRARN NA REKI DRAVI (Alenka Prnaver) 1) Problem: Po sprejetju Zakona o graditvi objektov leta 2002 je ukinjena veljavnost zakonodaje iz SFRJ , zato je na podrocju tehnicnega opazovanja objektov -visokih pregrad veliko pomanjkanje zakonodaje, saj je v veljavi le pravilnik o opazovanju seizmicnosti objektov 2) Predlog: Z vidika varnosti, za upravljavce visokih pregrad in projektante, je pomembna in nujna ureditev zakonodaje za podrocje tehnicnega opazovanja objektov visokih pregrad, zato pozivamo pristojne , da se takoj pristopi k ureditvi problema. Alenka Prnaver TEHNICNO OPAZOVANJE PREGRADE HE BOŠTANJ (mag. Mojca Ravnikar Turk) 1) Raziskave za projekt: obseg geološko­geomehanskih raziskav v fazi projektiranja mora biti v primernem obsegu (presenecenja) 2) Projektiranje: za dodatno varnost objektov geotehnicne kategorije 3, je treba pripraviti nacionalni dodatek k Evrokodu 7, ki bo predpisoval delne varnostne faktorje za pregrade 3) Opazovanje in vzdrževanje pregrad: nadzor državnih institucij nad vsemi pregradami; register pregrad, ki bi zajemal tudi stanje pregrad. Organ na državnem nivoju, ki bi predpisoval nujne vzdrževalne ukrepe. 4) Izboljšave: pricakovane in mejne vrednosti merjenih parametrov; meritve naj se avtomatizirajo še pred polnitvijo akumulacije; GPS meritve pomikov mag. Mojca Ravnikar Turk REALNOST NADZORA IN UKREPANJA NA VECNAMENSKIH PREGRADAH (dr. Lidija Globevnik) 1) na objektih za upravljanje voda (ne HE) vecinoma rocno upravljanje naprav in odsotnost celovitega sistema opazovanja in meritev 2) namen pregrad in akumulacij se spreminja 3) mocan interes ribištva, rekreativnih in turisticnih dejavnosti 4) obmocja vecinoma postala naravovarstveno pomembna 5) na objektih, ki niso namenjeni hidroenergetski rabi, se vedno težje zadržuje visokovodne valove (protipoplavna varnost manjša) 6) neurejeno je lastništvo zemljišc (pod pregrado, pod vodo, priobalni pas) kar zmanjšuje ucinkovito upravljanje objektov 7) ni celovitih razvojnih programov (ni analiz primernih rab, niso dolocena razmerja med osnovnim namenom in drugimi rabami) 8) niso doloceni nosilci drugih rab, ki bi se aktivno vkljucili v upravljanje in tudi sofinancirali nadzor, redno in investicijsko vzdrževanje 9) ni vzpostavljenega mehanizma razdelitve pristojnosti in odgovornosti ter ustreznega nadzora (npr. letni gojitveni nacrti ribiških družin niso usklajeni z ukrepi za zagotavljanje, oz. izboljševanje kakovosti vode v jezerih) dr. Lidija Globevnik TEHNICNO OPAZOVANJE PREGRAD HIDRO ELEKTRARN NA SOCI IN CHE AVCE (Peter Blažej, Miran Komel) 1) Zagotavljanje varnosti pregrad in varovanje brežin akumulacij in strug je osnovna in najpomembnejša naloga vseh udeležencev pri gradnji objektov, ter nadalje v upravljanju in obratovanju le teh. 2) Po izgradnji teh objektov je vsa skrb in odgovornost za varnost prenesena na lastnika oz. upravljavca objektov. 3) Odsotnost posebne upravne in tehnicne regulative (predpisi, pravilniki, smernice) za to podrocje v Sloveniji vsekakor niso v prid zagotavljanju varnosti takih objektov. Peter Blažej 4) K sreci je Pravilnik o tehnicnem opazovanju visokih jezov, Uradni list SFRJ, št. 7, z dne 16.2.1966, kljub svoji starosti še vedno dobra osnova za zagotavljanje primernega tehnicnega opazovanja ter vpeljane dobre prakse. 5) Vsekakor pa je sprejetje potrebne nove regulative za zagotovitev varnosti pri nacrtovanju, gradnji in obratovanju pregradnih objektov nujno potrebna. Miran Komel PREGRADE NA SAVI (Rudi Brinšek, predstavil Pavel Žvanut) Predstavljen je bil seizmicni in avtomatski monitoring pregrad na Savi: 1) Završnica 2) Moste 3) Mavcice 4) Medvode 5) Vrhovo Prikazan je bil tudi monitoring plavin v bazenu Vrhovo ter imisijski monitoring sedimenta v bazenu Moste. V zakljuckih je bil poudarjen 16. clen dopolnitve Zakona o vodah ZV-1A (2008), ki pravi, da »Minister doloci vrste in obseg nalog za izvajanje nadzora nad visokimi pregradami«. PREDLOG ZA USTANOVITEV STROKOVNE KOMISIJE ZA VARNOST VELIKIH PREGRAD (Vinko Koren) 1) zagotavljanje varnosti velikih pregrad v Sloveniji: a. pravilniki o opazovanju b. projekti opazovanj c. vzpostavitev opazovanj d. izvajanje opazovanj e. porocila z analizami, ocenami in predlogi f. ni izpolnjeno: revizija porocil (Strokovna komisija) g. ni izpolnjeno: izdaja odlocb po sklepih strokovne komisije (Upravni organ) h. izvedba za varnost nujnih ukrepov in posegov i. inšpekcijski nadzor. 2) Rezultati ureditve razmer: a. evidence o velikih pregradah b. dvig kvalitete opazovanj, analiz in predlogov c. strokovna pomoc upravljalcem pregrad in inšpekcijskim službam Deloma že na posvetovanju in deloma v naknadni velike razlike. Ovira za izboljšanje stanja je redakciji je del Organizacijskega odbora v sestavi odsotnost nekaterih elementov zakonodaje, ki bi Širca, Zadnik, Kryžanowski, Ravnikar Turk pripravil zagotovili bolj podrobno, dosledno in tudi povzetke in sklepe 12. posvetovanja SLOCOLD, ki jih v sankcionirano politiko varnosti pregrad. celoti objavljamo v nadaljevanju. 1. Posvetovanje je dalo celovit pregled nad 2. Varnost pregrade ni le ozek inženirski pojem in uporabniškim in upravnim vidikom varnosti problem, vezan na verjetnost porušitve, temvec jo je slovenskih velikih pregrad in pregrad na splošno. potrebno obravnavati s širšega inženirskega in Aktualno spremljanje stanja oziroma varnosti je socialno tehnicnega gledišca. »Varnost« in dobro za velike pregrade v hidroenergetski rabi, za »verjetnost porušitve« namrec nista fizikalna vecino ostalih je situacija slabo poznana. Zato so z parametra pregradnega objekta, ki bi ju lahko vidika varnosti obratovanja med pregradami zelo izmerili oziroma nedvoumno in enolicno dolocili. 3. Doseganje primerne stopnje varnosti pregrade je kontinuiran proces, ki ga je treba v vseh življenjskih fazah pregrad preverjati glede na napredek oziroma izsledke znanosti in stroke. Moramo se zavedati, da so vsa navodila, pravila in prakticne izkušnje podvržene stalnim spremembam in jih je potrebno periodicno novelirati. 4. Aktualno stanje vzdrževanja varnosti velikih pregrad, ki v veliki meri še vedno temelji na dobri regulativi in praksah iz prejšnjega državnega sistema ter na odgovornosti posameznikov, se lahko hitro spremeni ob spremembah lastništva ali upravljavca velikih pregrad (morebitna privatizacija) ali celo že ob spremenjenih tržnih razmerah. Dopolnitev sistema zagotavljanja varnosti je nujna tudi zaradi odnosov z drugimi državami: Italijo, Avstrijo in v vse vecji meri tudi s Hrvaško. 5. V fazi obratovanja in vzdrževanja so v uporabniški kot upravni sferi prisotne mocne zahteve po reguliranju tega podrocja z opozorilom, da lahko pregrade predstavljajo veliko nevarnost za prebivalstvo, okolje in gospodarstvo. Ureditev razmer najbolj ovira razpršenost odgovornosti med razlicnimi ministrstvi. Zaradi tega do sedaj ni prišlo do aktivnega nadzora nad izvajanjem politike varnosti pregrad, ki bi lahko temeljil na obstojecih zakonskih podlagah s podrocja prostorskega umešcanja pregrad, upravljanja pregrad po namenu in zašcitnih ukrepov pred tveganji. o Sklep 1: SLOCOLD predlaga dolocitev državnega organa, ki bo pristojen za nadzor izvajanja politike varnosti pregrad v Sloveniji. SLOCOLD tudi predlaga ustanovitev komisije za varnost velikih pregrad. Oba ukrepa je možno izvesti v okviru veljavne zakonodaje. o Sklep 2: SLOCOLD bo na podlagi sklepov posvetovanja pripravil pobudo za dopolnitev zakonodaje in jo ponovno posredoval Vladi RS in parlamentarnemu odboru za okolje in prostor. o Sklep 3: SLOCOLD spremlja predvsem stanje na velikih pregradah (po kriterijih ICOLD), vendar sprejema pobudo Društva vodarjev Slovenije (DVS), da se nekatere aktivnosti za povecanje varnosti pregrad izpeljejo tudi za ostale pregrade nad 4 m višine o Sklep 4: Ugotavljamo, da je zavedanje o vidiku politike varnosti pregrad na nivoju lokalnih skupnosti nizko, zato bo SLOCOLD s pomocjo pristojnega državnega organa (po sklepu 1) okrepil aktivnosti na tem podrocju. S TATUT ŠT.3 I. IME IN SEDEŽ DRUŠTVA 1. clen Društvo Slovenski nacionalni komite za velike pregrade SLOCOLD (Slovenian National Commitee on Large Dams) je prostovoljno, strokovno in nepridobitno združenje, ki vzpodbuja strokovno in znanstveno delo na podrocju izgradnje, obnove in opazovanja velikih pregrad. 2. clen Društvo Slovenski nacionalni komite za velike pregrade SLOCOLD, v nadaljnjem društvo, je pravna oseba. Deluje na obmocju Republike Slovenije. Sedež ima v Ljubljani, Hajdrihova 4. 3. clen Društvo je clan Mednarodne komisije za velike pregrade -ICOLD (International Commission on Large Dams) s sedežem v Parizu. 4. clen Znak društva sestoji iz dveh koncentricnih krogov. V polju notranjega je shematsko oznacen presek betonske pregrade, desno od njega pa napis SLOCOLD. Krožni kolobar izpolnjujeta napisa: "Društvo Slovenski nacionalni komite za velike pregrade" v zgornji polovici in "Slovenian National Committee on Large Dams" v spodnji polovici. Pecat društva je okrogel in predstavlja že opisani znak. II. CILJ IN DELOVANJE DRUŠTVA 5. clen Cilj društva je delovanje za napredek znanosti in prakse na podrocju velikih pregrad in obsega naslednje aktivnosti: - Spremljanje in vzpodbujanje razvoja s podrocja velikih pregrad. - Sodelovanje z univerzami, raziskovalnimi organizacijami in drugimi sorodnimi strokov­nimi organizacijami in društvi v Sloveniji. - Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in društvi predvsem z mednarodno komisijo za velike pregrade ICOLD. - Sodelovanje pri izdelavi tehnicnih normativov in drugih predpisov. - Oblikovanje stališc in mnenj o strokovnih problemih s svojega podrocja dela in zastopanje v upravnih organih. - Izdelava študij in ekspertiz ter organizacija predavanj s podrocja pregradnega inženirstva. - Omogocanje dostopa do publikacij in rezultatov raziskav študijskih komitejev ICOLD-a. - Organiziranje posvetovanj, konferenc, seminarjev in delavnic o aktualnih strokovnih vprašanjih in dosežkih s podrocja svojega dela. - Organiziranje publiciranja v sredstvih javnega obvešcanja doma in v tujini. - Objavljanje materialov in priporocil s svojih strokovnih posvetovanj. Izdajanje strokovnih in znanstvenih publikacij ter informiranje svojih clanov o stanju stroke. Za realizacijo posameznih nalog društvo lahko ustanovi študijske komiteje in delovne skupine. 6. clen Delo društva in njegovih organov je javno. Javnost in clani društva imajo pravico biti obvešceni o delu in poslovanju društva in vseh njegovih organov. Clani se obvešcajo: - na zboru clanov, - preko spletne strani in glasila društva ter - z osebnimi pisnimi obvestili. Clanom so dostopni tudi zapisniki sej vseh organov društva. Javnost ima vpogled v delovanje društva: - preko spletne strani in glasila društva, - objav v sredstvih javnega obvešcanja ter - okroglih miz in tiskovnih konferenc društva. Za zagotovitev javnosti dela društva je odgovoren predsednik društva. III. CLANSTVO IN PRAVICE TER OBVEZNOSTI CLANOV 7. clen Društvo ima: - redne clane, - castne clane in - podporne clane. Redni clan lahko postane državljan Republike Slovenije, ki je zainteresiran za doseganje ciljev društva oz. se profesionalno ali kako drugace ukvarja z velikimi pregradami in s svojim raziskovalnim, strokovnim ali pedagoškim delom prispeva k razvoju stroke. Clan društva lahko postane tudi tuji državljan. Castni clan lahko postane posameznik, ki je pomembno prispeval k delovanju društva ali k razvoju stroke na podrocju delovanja društva v Sloveniji. Podporni clani so lahko fizicne in pravne osebe Republike Slovenije ali iz tujine, ki financno ali kako drugace podpirajo delovanje društva. Podpornega clana zastopa pooblašcenec, ki ga imenuje pooblašcena oseba pravne osebe za dobo najmanj enega leta. Za vclanitev v društvo je potrebna pisna prijava. O sprejemu sklepa izvršni odbor društva. 8. clen Pravice clanov društva so: - da aktivno sodelujejo pri delu društva, - da volijo organe društva in so voljeni v te organe, - da so informirani o delu društva. 9. clen Dolžnosti clanov so: - da redno placujejo clanarino, - da delujejo v skladu s statutom in eticnim kodeksom društva. Castni clani clanarine ne placujejo, imajo pa glasovalno pravico. 10. clen Clanstvo preneha na pisno zahtevo clana, s prenehanjem delovanja društva, izbrisom, izkljucitvijo ali s smrtjo. Clanu, ki ne placa clanarine za tekoce leto v roku, ki ga doloci izvršni odbor, clanstvo miruje za dobo enega leta. V tem casu ne more uživati pravic iz 8. clena tega statuta. Po preteku navedenega enoletnega mirovanja clanstva se clana izbriše iz seznama clanstva. Pred izbrisom se clana obvesti in pisno pozove k poravnavi obveznosti. Clan se izkljuci, ce grobo krši pravice in dolžnosti iz tega statuta, ce zavestno ravna proti interesom in ugledu društva in ce je s pravnomocno sodno odlocbo obsojen za necastno dejanje. Sklep o izkljucitvi sprejme castno razsodišce. Zoper sklep se lahko prizadeti clan v roku 30 dni pritoži na zbor clanov, ki o zadevi dokoncno odloci. Za prenehanje clanstva podpornega clana se smiselno uporabijo dolocbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega clena, s tem da clanstvo preneha tudi s prenehanjem obstoja pravne osebe. IV. ORGANIZACIJA DRUŠTVA 11. clen Organi društva so: - zbor clanov, - predsednik društva, - izvršni odbor, - nadzorni odbor, - castno razsodišce. Mandatna doba predsednika društva, clanov izvršnega odbora, nadzornega odbora in castnega razsodišca je 4 leta. Vodilni funkcionarji društva, to so predsedniki in podpredsedniki, ne morejo biti izvoljeni na isto funkcijo vec kot dvakrat zaporedoma. Ostali clani izvršnega in nadzornega odbora ter castnega razsodišca so lahko izvoljeni veckrat zaporedoma, vendar se mora ob vsakih volitvah zamenjati najmanj ena tretjina vsakega organa. V. ZBOR CLANOV DRUŠTVA 12. clen Zbor clanov je najvišji organ društva. Sestavljajo ga vsi redni, castni in podporni clani društva. Seja zbora clanov je javna. Lahko je redna ali izredna. Redna seja zbora clanov je praviloma enkrat letno. Zbor clanov je sklepcen, ce je prisotna vec kot polovica clanov društva. V kolikor se v roku pol ure od zacetka zbora clanov ne izpolni potrebna sklepcnost, se sklice nov zbor clanov, ki sklepa polnoveljavno, ce je prisotnih vsaj 20 clanov društva. Sklepi zbora clanov so veljavni, ce za njih glasuje vecina prisotnih clanov (nad 50 %). Glasovanje je javno, ce zbor clanov ne odloci drugace. Sklepi so obvezni za vse clane. Sejo zbora clanov vodi delovno predsedstvo. Predsednika in clane delovnega predsedstva izvolijo prisotni clani društva. Izredna seja zbora clanov se sklice po potrebi. Sklice jo izvršni odbor na zahtevo: - najmanj ene polovice clanov izvršnega odbora, - sklepa castnega razsodišca ali - najmanj ene cetrtine clanov društva. Sklepcnost in veljavnost sklepanja na izredni seji je enaka, kot za redni zbor clanov. Izredna seja zbora clanov sklepa samo o stvari, zaradi katere je bila sklicana. Volilno pravico in pravico glasovanja na zboru clanov imajo vsi clani iz 8. clena tega statuta, razen tistih, ki jim clanstvo miruje, skladno z dolocilom v clenu 10 tega statuta. 13. clen Zbor clanov na svojem zasedanju razpravlja in sklepa o naslednjih zadevah: - sprejema statut, poslovnik in eticni kodeks društva ter njihove spremembe, - voli predsednika društva, podpredsednike in ostale clane izvršnega odbora, predsednika in clane nadzornega odbora ter predsednika in clane castnega razsodišca, - sprejema eticni kodeks društva - sprejema program dela društva, - sprejema financni nacrt, - razpravlja in sklepa o porocilih predsednika društva, blagajnika, nadzornega odbora in castnega razsodišca, - ocenjuje delo in daje sugestije za delo organov društva, - rešuje pritožbe na delo organov društva, - potrjuje zakljucni racun, - daje razrešnice organom društva, - podeljuje nagrade in priznanja ter nazive castni clan, - odloca o vkljucevanju društva v ustrezne zveze društev in izstopu iz teh zvez, - odloca o drugih zadevah na predlog izvršnega odbora, - odloca o prenehanju dela društva. VI. PREDSEDNIK DRUŠTVA 14. clen Predsednik društva predstavlja in zastopa društvo ter ima pravico glasovanja v njegovem imenu. Predsednik je odgovoren za zakonito delo društva in zagotavljanje javnosti. Za svoje delo odgovarja zboru clanov. Predsednik društva je tudi clan in predsednik izvršnega odbora. V casu odsotnosti predsednika opravlja dolžnosti predsednika pooblašcen podpredsednik izvršnega odbora. VII. IZVRŠNI ODBOR 15. clen Izvršni odbor je izvršilni organ društva in opravlja organizacijske, upravne in administrativne zadeve ter vodi delo društva po smernicah sprejetih na seji zbora clanov. Za svoje delo je odgovoren zboru clanov. Izvršni odbor ima devet clanov. Izvršni odbor sestavljajo: - predsednik društva, - trije podpredsedniki in - pet clanov. Seje izvršnega odbora sklicuje in vodi predsednik, ki ima tudi glasovalno pravico. Sklic seje lahko zahteva tudi vsaj pet clanov izvršnega odbora ne glede na funkcijo v odboru. Seja je sklepcna, ce je prisotnih vsaj pet clanov izvršnega odbora. Sklepi so veljavni, ce zanje glasuje vecina prisotnih clanov. Izvršni odbor rešuje predvsem naslednje zadeve: - uresnicuje naloge, ki jih narekuje statut, - poroca zboru clanov o delu, predlaga program dela in financni nacrt za naslednje leto, - imenuje nosilce posebnih nalog - sprejema v clanstvo redne in podporne clane društva, - predlaga kandidate za castne clane društva - odloca o višini clanarine, - sklicuje in predlaga dnevni red zbora clanov, - sklepa o organiziranju strokovnih srecanj in pripravlja ter odloca o višini kotizacije za udeležbo, - imenuje predstavnike za zastopanje društva v mednarodnih združenjih, - izvaja druga opravila, za katera ga pooblasti zbor clanov. V kolikor clan izvršnega odbora iz poljubnega vzroka preneha z delom, lahko na njegovo mesto, po razrešnici, izvoli nadomestnega clana le zbor clanov. VIII. NADZORNI ODBOR 16. clen Nadzorni odbor ima tri clane, od katerih je eden predsednik. Nadzorni odbor nadzira: - financno in materialno poslovanje, - zašcito premoženja, - upoštevanje zakonskih predpisov in dolocb statuta, - izvajanje sklepov zbora clanov, - uresnicevanje pravic in dolžnosti clanov društva. Clani nadzornega odbora imajo pravico prisostvovati sejam izvršnega odbora. Nadzorni odbor sklepa veljavno, ce so prisotni vsi clani, odlocitev je sprejeta, ce zanjo glasuje vecina clanov. Nadzorni odbor je odgovoren zboru clanov in mu poroca o svojem delu in ugotovitvah. IX. CASTNO RAZSODIŠCE 17. clen Castno razsodišce ima tri clane, od katerih je eden predsednik. Castno razsodišce razsoja o izkljucitvah, disciplinskih prekrških in drugih sporih ter izreka ukrepe. Castno razsodišce sklepa veljavno, ce so navzoci vsi clani razsodišca. Odlocitev je sprejeta, ce zanjo glasuje vecina clanov. Ukrepi, ki jih izreka castno razsodišce, so: opomin, javni opomin in izkljucitev iz društva. Za vodenje disciplinskega postopka se smiselno uporabljajo dolocbe Zakona o splošnem upravnem postopku. Castno razsodišce je odgovorno zboru clanov in mu poroca o svojem delu. X. POSEBNE NALOGE 18. clen Posebne naloge so stalna dela, potrebna za delovanje društva. Te naloge so: - financno in materialno poslovanje, - izdajanje glasila društva, - urejanje spletne strani društva, - vodenje in urejanje knjižnice - recenzije strokovnih prispevkov, Za realizacijo posebnih nalog izvršni odbor imenuje nosilce nalog. Izvajalci posebnih nalog so odgovorni izvršnemu odboru. 19. clen Blagajnik vodi financno in materialno poslovanje ter evidence v skladu z veljavnimi predpisi in naceli, ki veljajo za društva. Blagajnik vodi tudi evidence clanov. Vse dokumente o financnem poslovanju podpisujeta predsednik društva in blagajnik. Za svetovanje, racunovodska in administrativna dela se lahko angažirajo zunanji sodelavci. 20. clen Urednik glasila društva je odgovoren za redno izhajanje in kakovost glasila. 21. clen Urednik spletne strani je odgovoren za vzdrževanje, to je delovanje in ažuriranje strani. 22. clen Strokovna knjižnica je vzpostavljena in urejena na primerni lokaciji za hranjenje tiskanega materiala in zapisov na elektronskem mediju. Za vodenje in urejanje strokovne knjižnice se zadolži enega od clanov društva, ki kot skrbnik izvaja to funkcijo do preklica. Skrbnik vodi evidenco strokovne literature in sprejema ter izdaja posamezne publikacije. Pred izvedbo zbora clanov pripravi pisno porocilo in poroca izvršnemu odboru o stanju strokovne knjižnice. Vodenje knjižnice se lahko prenese na institucijo, specializirano za ta dela. Sklep o prenosu sprejme zbor clanov društva. 23. clen Recenzenti strokovnih prispevkov clanov društva dajejo mnenja o znanstveni ali strokovni ustreznosti prispevkov za ICOLD in objave, ki jih financira SLOCOLD. XI. ŠTUDIJSKI KOMITEJI 24. clen Študijske komiteje ustanovi izvršni odbor za obdelavo dolocene strokovne problematike. Praviloma vsebina dela študijskih komitejev odgovarja aktivnostim študijskih komitejev ICOLD-a. Študijski komite vodi predsednik tega komiteja. XII. DELOVNE SKUPINE IN POSVETOVANJE 25. clen Delovne skupine ustanovi izvršni odbor za naloge, ki presegajo redno delo organov upravljanja društva. Delovno skupino vodi predsednik te skupine. 26. clen Posvetovanja ali konference društva so praviloma vsako drugo leto. Izmenicno s posvetovanji ICOLD-a. Tematiko posvetovanja ali konference doloci izvršni odbor. Posamezni študijski komiteji ali delovne skupine lahko organizirajo posvetovanja in delavnice iz podrocja svoje aktivnosti. XIII. PREMOŽENJE DRUŠTVA 27. clen Premoženje društva so denarna sredstva, knjižnica in drugo premoženje. 28. clen Dohodki društva so iz: - clanarine, - dohodkov in pravic iz dejavnosti društva, - prispevkov donatorjev, sponzorjev in mecenov, - volil in daril, - javnih sredstev in - drugih virov. Društvo razpolaga s financnimi sredstvi v skladu s programom in letnim financnim planom, ki ga sprejme zbor clanov. Na redni seji zbora clanov clani vsako leto obravnavajo in sprejemajo zakljucni racun. 29. clen Financno in materialno poslovanje društva se vodi v skladu z veljavnimi predpisi in naceli, ki veljajo za društva. Financno in materialno poslovanje društva je javno. 30. clen Premoženje društva je tudi knjižnica SLOCOLD. Knjižnicni fond se gradi in obnavlja s publikacijami SLOCOLD, publikacijami ICOLD, prejetimi publikacijami drugih društev ter z donacijami clanov ali neclanov društva. XIV. PRENEHANJE DELOVANJA 31. clen Društvo preneha delovati: - s sklepom zbora clanov, ce zanj glasuje dve tretjini prisotnih clanov, - z odlocbo pristojnega upravnega organa ali - s sodno prepovedjo delovanja. V primeru prenehanja delovanja društva se njegovo premoženje prenese Zvezi društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. XV. OSNOVE IN VELJAVNOST STATUTA 32. clen Ustanovitev in statuti društva: - Društvo je bilo ustanovljeno 26. 2. 1993. - Statut št. 1 je bil sprejet 26. 2. 1993. - Statut št. 2 je bil sprejet 10. 4. 1998 in dopolnjen 7. 4. 2005. - Statut št. 3 je v skladu z Zakonom o društvih (Ur. l. RS 61/2006). 33. clen Statut št. 3 je bil sprejet na zboru clanov dne 25. 3. 2010. Statut je veljaven, ko je registriran na pristojni upravni enoti. Krško, 25. 3. 2010 Predsednik društva: dr. Andrej Širca, univ. dipl.inž.grad. Na podlagi 13. clena Statuta Slovenskega nacionalnega komiteja za velike pregrade – SLOCOLD, je Zbor clanov na svojem 12. sklicu dne 25.03.2010 sprejel ETICNI KODEKS CLANOV SLOCOLD Upoštevaje merila stroke in osebne poštenosti, clani Slovenskega nacionalnega komiteja za velike pregrade -SLOCOLD pri svojem delu spoštujejo poleg vseh aktov SLOCOLD tudi naslednja pravila: 1. Najpomembnejši cilji strokovnega dela clanov SLOCOLD so ob upoštevanju predpisov, moralnih, eticnih in strokovnih norm: varnost, zdravje in blaginja ljudi, ohranjanje naravnega okolja ter razvoj kulture in grajenega okolja. 2. Strokovno mnenje vsakega clana mora biti nepristransko in mora temeljiti na dokazljivih dejstvih. 3. Pri svojem delu se clani izogibajo slehernemu konfliktu interesov. 4. Strokovni ugled vsakega posameznega clana temelji na kakovosti lastnega dela. Vsak posameznik nepristransko priznava kakovost dela drugih clanov. S ciljem promocije stroke jim je vedno je pripravljen omogociti strokovno presojo svojega dela. 5. V kolikor pride do neeticnega ravnanja clana SLOCOLD, je dolžnost drugih clanov SLOCOLD, da ga na to opozorijo. 6. Clan SLOCOLD spoštuje dogovore, ceprav jih je sklenil le ustno. 7. Clan SLOCOLD spoštuje materialne in moralne avtorske in patentne pravice drugih avtorjev in izumiteljev. 8. Clan SLOCOLD mora kadarkoli omogociti ustreznim organom SLOCOLD preverjanje spoštovanja tega kodeksa. Krško, 25. 3. 2010 Predsednik društva: dr. Andrej Širca, univ. dipl.inž.grad. Skupšcini in posvetovanju so sledile bolj sprošcene vsebine: Ogled gradbišca HE Krško in pozno kosilo v gostilni Deteljica. Pridružili so se nam nekateri kolegi z ARSO, skupaj Znova tehnicne težave. Nerešljive. smo še vec kot enkrat prediskutirali problematiko s posvetovanja in postavili temelje za nadaljnje sodelovanje. Aktivnost Datum Dan Podrobnejši opis, vsebina 5. seja IO 11. feb cet program dela 2010, financni plan, cistopis statuta, priprava skupšcine in posvetovanja, predlogi za castno clanstvo Za clane: Obvešcanje clanstva o skupšcini in posvetovanju marec Skupšcina, posvetovanje 25. mar cet Lokacija Krško, ogled HE Krško v gradnji Za individualne clane: Velike pregrade – 1. številka Opomin za placila 2009 Placila clanarine 2010 Program aktivnosti za clane april 6. seja IO 13. maj cet priprava jesenske ekskurzije, realizacija sklepov skupšcine, predlogi za posvetovanje 2011 Za podporne clane: Pogodbe za 2010 Zbornik 12. posvetovanja maj Udeležba na AM v Hanoiu 23. do 26. maj Za individualne clane: Velike pregrade – 2. številka Zbornik 12. posvetovanja Prijave za ekskurzijo Slovaška junij Ekskurzija na CHE Avce (še ni potrjeno) jun 2010 Predlog IO, termin je lahko drugacen Za vse clane: Obvešcanje o ekskurziji Zamudniki za clanarino 2010 Najava Posvetovanja 2011 september 7. seja IO 16. sep cet realizacija financnega plana, ekskurzija, priprava na simpozij EU kluba Simpozij EU kluba ICOLD 22. do 23. sep Innsbruck, možnost izvedbe ekskurzije SLOCOLD Ekskurzija SLOCOLD oktober Slovaška 8. seja IO 2. dec cet Priprava na 13. posvetovanje, program aktivnosti za 2011 Za vse clane: Velike pregrade – 3. številka Najava aktivnosti 2011 Novoletna vošcilnica december