Glasilo Socialistiene zveze delovnega ljudstva ptujskega okraja eomsTvt (K opiiATA^ rrej, presernova i - natron ste» jm hKOVMI RACOK PRI NARODNI BAN Ri PODRUŽNICA PTUJ. ST£V 'R RJO JI OREDNISKI ODBOR - ODGOVORNI orednif *RARL JOZS ROROPISO^ KE VRAČAMO - nSRA UARtBORSRA HSRARNA lb11«A NAROClinU MO 0«. raLLBTNA 2s0 DIN ČETRTLETNA i2s Dtn Štev. 52 — Letnik VII. PTUJ, 31. decembra 1954 Pofttnfna platana » cotovlnt Cena din 10.— 2e cd nekdaj je običaj, da So posamezniki in naredi ob prestopu enega leta v drugo bežno pregledali sadove svoje- ga dela v minulem letu, ob- enem pa pogledali naprej in de!ali načrte ?a bodoče. Za- to je prav, da tudi s širšim pogledcm (Hjenimo napore na- Sih delovnih ljudi, ki so bili vlo7eni v preteklem letu in si zast^^^mo jasno pot za bodoč- nost. Težke naloge so čakale delovne ljudi Jugoslavije ob začetku nasta,tajočega leta. Na mejah je bil še vedno napet pn-ložaj, nerešeni so bili naši odfiosi z državami Vzhoda, v Trstu Sp bilt še vedno angle- Ski in ameriški vojaki in ta- ko umetno ustvarjali nena- ravno inejo med dvema sose- doma, ki .tu je zgodovina posta- vila drugega ob drugega. Mno- gf objekti naše izgradnje še vedno niso dajali od sebe niče- sar, čeprav so delovni ljudje zanje žrtvovali ogromno truda in naporov, fci ne kažejo v ogromnih milijardi..s, porablje- nih za izgradnjo Industrije. Vse to je bil dnevni problem držav- nega in političnega vodstva v celoti, ljudskih odborov in dru- gih organov samoupravljanja pa v svojih odtenkih. Delovni ljud- je so v globoki zavesti in za- upanju storili vse, da g svojim delom na vseh področjih svoje dejavnosti uresničujejo svoj namen, za katerega se bore in iii jih združuje — socializem. Bilanca minulega leta je iz- redno bogata. V trenutni situa- ciji vlada na naših mejah mir. V svetu pa se vedno bolj uve- ljavlja načelo, da je možno so- žitje med narodi ne glede na njihov notranji ustroj, če se vsak zaveda, da je svobodo in samobitnost drugega treba spo- štovati. Sovjetska zveza in dru- ge dežele Vzhoda so z nami normalizirale odnose. Balkan- ska zveza dobiva vedno bolj konkretne oblike sodelovanja na gospodarskem, kulturnem, poli- tičnem in vojaškem področju med tremi državami, o Trstu je bil dosežen sporazum med prizadetimi državami, za kar je dala Jugoslavija ponovno ve- liko žrtev, vendar obstajajo vse možnosti, da bo v bodoče Trst predstavljal najbolj soli- den temelj sodelovanja med FI.II.J in Itnlijo. Pot tov. Tita po Indiji se je spremenila v veliko manifesta- ci.k> mirnega sodelovanja med narodi. obenem pa visoko dvignila ugled naše države v svetu. Napori tisočerih graditeljev in monterjev so bili poplačani z uspehom. Novi agregati v Jablanid. v Mavrovu, VuzenIH že dajejo energijo fn s svoje silno močjo nadomeščajo tisoče delovnih rok odnosno pomacajo. da ustvarjamo več In hitreje. Večje množine črnega in bele- ga rudnega bogastva so iztrgali rudarji iz notranjosti naše zem- lje, vedno več kovin prihaja iz naših livarn po vsej Jugosla- viji. Tudi veliki gigant v Ki- dričevem daje aluminij, ki je iz te tovarne nastopil svojo zmagovito pot v zadnji kot na- še države pa tuda preko njenih meja. To so ustvarili naši de- lovni ljudje, ki se vsi zaveda- jo, da si morajo boljše življenje izoblikovati sami, kakor so si morali sami v bližnji preteklo- sti fcrvojevati svobodo. Vse to pa Je bilo mogoče predvsem za- to, ker se vsak delovni držav- ljan zaveda, ko vthti kramp in lopato na polju Ln gradbišču, ko uravnava delovanje strojev v tovarnah, ko z načrti usmer- ja graditev svoje domovine, da ga poleg vsega Čaka še ena velika, edinstvena dolžnost in pravica, da v demokratičnih or- ganih družbenega upravljanja, v delavskih svetih in upravnih odborih, v ljudskih odborih in drugih predstavniških organih odloča o naši skupni nadaljnji rasti. In naša perspektiva? V teh dneh zaseda v Beogradu Zvezna ljudska skupščina in obravnava družbeni plan in proračun za leto 1955. V njem so jasno na- kazane smernice za naš nadalj- nji razvoj. Se vedno moramo krepiti udarno silo naše voj- ske, da bo lahko branila naše pridobitve iz NOB tn soc. gra- ditve, če bo treba. S pospeše- nim tempom moramo dopolnje- vati in izpopolnjevati objekte, da bodo čimprej dajali tisto, za kar so namenjeni. Več ma- terialnih in duho%'nih sJl je tre- ba vlagati v kmetijstvo, da bo zemlja dala dovolj hrane za de- lovne ljudi. Pol^ vsega pa sto- riti tudi vse, da se bo nepre- stano dvigal in izboljševal živ- ljenjski standard, ki je v pre- teklem obdobju zaradi izredno perečih potreb obrambe in in- dustrializacije moral nu.jno Ka- osi atl. To so skupne naloge, ki jih bomo lahko reševali le z iskreno voljo in delavnostjo vseh naših držav^ljanov. Ko vidimo te naloge pred seboj, čutimo, da na vsakega odpade ma.ilien. skromen del, s katerim prispeva k nfihovi irvedbi. Uspešno pa ,tih bomo izvajali le v največji enotno- sti in razumevanju, da jih bo- mo le v skupnosti lahIetiov v preteklem letu in si obenem zamislimo načrte za delo v no- vem letu. Obračun za preteklo leto je navadno realen in nič kaj razveseljiv; načrti za pri- hodnje leto pa so iepd im pri- jetna, vendar zelo nerealni, ker so odvisni od neštetih »če«. Največla-at se ti »če« ne uresni- čijo in ob koncu leta je zopet trpek obračun. O teh neštetih »če« sem tudi jaz razmišljal in se pogovarjal o njih tudi s sosedi. Mnogi se pri nas sklicujejo na glavni In edini — »če bo bog dal«, mene pa je praksa izučila, da ta »če« \ igra povsem postransko, ako ne j celo uspavalno vLogo Zame je bolj važno naslednje: Ce bom zemlji dal, kar potrebuje in io pravilno negoval, mi bo tudi trud poplačala! Co bom sadno drevje očistil, poškropil in mu pognojil, mi bo to obilno povrnjeno. Ce bom imel v hlevu dobro živino in jo pravilno vzrejal, mi bo dala dohodek. Ce bom kmetijske pridelke zavaroval proti toči, ml tudi ta ne bo napravila škode. Pa cela vrsta je še teh zelo važnih »če«, ki jih ne bj smeli pozabiti. Kajti zemlja je kakor dobra žena. je naihvaležnejši upnik; če jo boš negoval z lju- beznijo, če ji boš dajal, kar po- trebuje, potem te ne bo nikoli razočarala in ne boš ogoljufan Nekateri bi se sicer z našte- timi »če« strinjali, a postavljalo novo vprašanje, »če bi imel de- nar!« V nekaterih primerih in Za nekatere panoge je ta »če« upravičen, ni pa vedno vse od- viisno od njega Dostikrat bi tu- di ta »če« bi] rešen, ako bi se napravilo tisto, kar je možno Ptoriti samo z glavo in rokami Kmet pa, kj v svojo zemlio in v svoje panoge nifosar ne ''loži. tudi zaman pričakuje koristi, nasprotno, imel bo še izgu- bo . . Ta modrost, Id jo je iz last- nih iTkušeni doiela moja trda kmečka pamet, bi po moie morala veljati za vso kmetijsko Ix)litiko. Ako redno zasledujem časopise in o vsem razmislim, se mi zopet postavlja ceOa vr- sta »če«. Ce imamo že za vsaJc kmetij- ski artikel posebno podjetje, kd se bavi z njegovim odkupom, zakaj ne bi vsaj del dobička, ki ga ta podjetja ustvarjajo, §el direktno za pospeševanje tiste panoge? Na primer, podjetja ki se bavijo z odkupom jajc, ustvarjajo lepe dobičke in dra- gocene devize, za dvig in pospe- ševanje perutninarstva pa se m dosti storilo. Z avtomobili ae vozijo ljudje iz Maribora v za- drugo spraševat, če imajo jajca na razpolago Poslovodjem da- jejo tudi denarne nagrade, sa- mo, da hranijo jajca zanje. Ali ne bi bilo bolj koristno, če bi nakazali raje gotov znesek za dv5g perutninarstva v tistem kra- lu? Takih in podobnih primerov je še cela vrsta. Važno je tudi: Ce ne bi bilo v podjetjih poneverb, slabega vskladiščevanja in razmetava- nja. Ce ne bi bilo toliko naku- povalcev, ki s pooblastili pod- jetij mastno služijo tudd za svoj žep. Mislim, da bi bilo v splošno korist, če bj se vsaj višek do- bičkov, ki se nikjer ne izkazu- jejo, in bi se s poostreno druž- beno kontrolo našli, vložilo za dvig tiste panoge, iz katere so bili ustvarjeni Lep primer temu služi go- zdarstvo Saj se iz gozdne takse precej stori za pogozdovanje, nego gozdov in gradnjo gozdnih komunikacij §e samovoljnih posekov ne prijavljajo več sod- niku za prekrške, temveč kaznu- 1ejo takega »grešnika« kar z dvakratno gozdno takso. Vse za povečanje gozdnega sklada Po moje tudi poljedelstvo, ži- vinoreja, sadiarstvo in vinograd- ništvo niso manj važne krne- ti i =:ke panoge kot gozdarstvo Taka so pač moja raTmišlja- nla, če ima pa kdo drugačne misli, nrosim, da jih tud- ob- iavi Obenem prosim urednika, da mote prenrosto piisanje malo roriravi. da bo bolj učeno. Vsem bralcem pq č-io novo !pto! Zetalčan V bralkem Uslužbenci zveznih ustanov bodo prejeli novoletno nagrado v višini 60 odst. rednih meseč- nih prejemkov. Nagrade v vi- šini 100 odst. rednih mesečnih prejemkov bo določila posebna komisija Zveznega izvršnega sveta. Tak sklep bodo bržkone sprejeli tudi republiški Izvršni sveti in Okrajni ljudski od- bori. ★ Do i-zdelave novega zakona o pokojninah bodo prejemali upo- kojenci z minimalno pokojnino začasni dodatek, upokojen- cih do 20 let službe bo znašala p3kojnina z dodatkom najmanj 5000 din, pri starejših upoko.ien- cih pa najmanj 5300 din. Tudi družinski upokojenci bodo pre- jemali dodatek. Začasni dodatek bo izplačan za tri mesece na- zaj cd dneva, ko bo upokojenec vložil zahtevo po dodatku ★ Na II. kongresu Zveze komu- nistov Bosne in Hercegovine v Sarajevu je bilo med drugim poudarjeno, da morajo komu- nisti v bodoče dosti več pro- učevati stvarnost m bolje razu- meti njen razvoj, da bi po.stali moč, ki ideino zedinja in vodi delovne ljudi in jim odpira boljšo perspektivo. Komunisti ne smejo nikdar ravnodušno gledati na razne proti.socialist'č- ne in protidemokratične pojave v svoji sredi, na tuje vplive m težnje, ki ra:^b'jajo enotnost deIo\mega ljudstva in ga vle- čeio nazaj, še manj pa smeio domistiti, da bi prodrli taki vplivi v njihove vrste. ★ Med podeželskim ljudstvom Slovenije prevladuje mnenje, da ni primemo učiti v šolah moško mladino pletenja in ve- zenja, in da bi bilo bolje, ako bi jih učili cepiti in vzgajati sadno drevje. ★ V razpravi o gospodarskem kriminalu na seji Mestnega ljudskega odbora Maribor je bil soglasno sprejet predlog, da bi zamenjali oznako »gospodarski kriminal« s historičnimi bese- dami: tatvina, g'>ljufija, vlom itd., ker gre v večini primerov »go«:^tx>darskega kriminala« za storilce, ki zaslužijo historično OTTiako: tatovi, goljufi, vlomilci itd., dočim prvotni naziv odpira zgrešeno mnenje da gre pri niih za nekaj lažiega enostav- nega in manj nevarnega. ★ V Beogradu so razočarani nad samostojnim: trgovinami in bo- do tam v bodoče ostale samo- stojne le še take trgovine, ki zaposlujejo vsaj šest ljudi. Po- i vsod bod;0 uvedli paragonske - bloke in prepovedali zapo^lo-. vaii ner>lačane sorodnike kot biagajnake in podobno. I Premalo zanimanja za SZ: 2e sredi meseca novembra so posamezne vaške organizacije SZ začele z občnimi zbori Pri tem se je p>okazalo. kjer so bili odborniki aktivni, so zbore iz- vedli, nasprotno pa je tam. kjer odbor ni bil aktiven delo za- stalo Upravičeno rečem, da .je delo zastajalo po njihovi zaslu- gi. Zato še ponekod do danes niso imeli občnega zbora kot n. pr Levaincih. I.jOČkem vrhu in drugod Pohvaliti je treba Tr- novslci vrh, Placar in Drstelja. Pred nedavnim je bila občin- ska konferenca SZ, na kateri so delegati analizirali dosedanje delo odbora in sprejeli nove sklepe. Predvsem bo treba oži- veti delo v vseh množičnih or- ganizacijah na tem področju ki je skorajda popolnoma prene- halo Mnogo dela bo potrebno zlasti v boju z kulturno zaosta- lostjo tega kraja Potrebno bo mnogo prosvetnega dela. da bo tako stanje odpravljeno. Beseda o teča.iu RK- Ze poldrugi mesec je, kar smo začeli s tečajem Rdečega križa Zanimanja za ta tečaj je tako malo, da bo treba pod- vzeti vse. da se to odpravi Od 36 vpisanih tečajnic obiskuje tečaj redno le 12 do 15 mla- dink. Vse kaže, da posamezni starši in mladina še sama ni spoznala vrednosti izobraževal- nega dela Nepotrebno ie godr- njanje staršev, ki načrtno zavi- rajo in podcenjujejo tako iz- obrazbo. Dragi starši, ali ne vidHe v tem škode, ki jo delate last- nemu otroku? Ce bo ostalo pri takem pojmovanju, se bo vaš otrok težko prebijal skozi čas novega življenja ki vedno bolj utira pot tudi na deželo. In še tole: Kakor je na eni strani poli- tično in kulturno delo zelo sla- bo, pa opazimo na drugi strani celo vrsto stvari, ki kažejo na skrajno zaostalost posamezni- kov Vprašajmo se samo, koli- ko je med občani nep-lsmenih, koliko primerov prekrškov je zabeleženih pri sodišču. Kdo prireja ponočne neprijavljene zabave, kdo to, kdo ono? Kdo se zan'ma za delo obč. ljudskega odbora njihove usluž- bence, zakaj podajajo odborni- ki ostavke, zakaj se stvari re- šuVio samo\'oljno. Kdo se zanima za delo Kmetij- ske zadruge 'n njeno poslovanje? V Kmetijsko gospodarsko šo- lo so se vpisali le trije mladin- ci Kje so vzroki? Vse smo ukrenili, da nudimo mladini iz- obrazbo, ki pa jo ona zavrača. Toda kaj bo tedaj, ko brez Kmetijskogo-spodarske -šole ne bo nihče mogel postati dedič, ne bo mogel prevzeti posestva. Kdo bo kriv? IS. ianuar a 1955 — popis " " ntnlne in čebel ^•"-""^ v MČetku druge polovice ja- nuarja 1955 bo popis živine, perutnine in čebelnih panjev. Kljub temu, da lansko leto te- ga popisa ni bilo, ker ga je nadomestila anketa, se prebi- valstvo spominja podobaih po- pisov iz prejšnjih let, ki so, vsaj prva leta, vzbujali med ljudstvom dokaj nezaupanja, čeprav, kot se je vedno izka- zalo, popolnoma brez vzrok Vsakoletno ugotavljanje številč- nega stanja živine in perutnine, kakor tudi čebelnih panjev, je velikega pomena za ocenjeva- nje situacije v našem gospo- darstvu, predvsem v kmetij stvu. pa tudi za industrijo niso tozadevni podatki brez koristi. Letošnji popis pa je posebnega pomena še zaradi strukturnih .sprememb, ki jih je izzval za- kon o zemljiškem maksimumu, kakor tudj zakon o odpravi vi- ni carskih odnosov S tema za- konoma je pr.vatna zemljiška posest bila nekoliko zmanjša- na, splošno družbeni sektor pa Se je povečal. Ti premiki goto- vo niso ostali brez posledic v pogledu živmskego in perutnin- skega številčnega staleža Po- pis pa bo koristil tudi novim teritorialnim upravnem enotarh. — komunam — kot o^snova pri usmerjanju kmetijske proiz- vodnje. Popis bo na ptujskem okraj- nem področju poverjen okraj- nim in občinskim komis\jam ter 126 popisovalcem in kontro- lorjem, ter bo izvršen pri vseh splošno družbenih in privatnih .imetij sldh gospodarstvih, pri državnih in zadružnih ustanovah m podjetjih, ki niso organizi- rana kot kmetijski proizvajalci, pa imajo živino, perutnino ali čebelne panje, ter na gospodinj- stvih nekmetovalcev, ki imajo živino, perutnino ali čebelne panje. Predvideno je, da bodo zna- šaM stroški popisa na ptujskem okrajnem področju nad 270 ti- soč din, pri čemer pa obrazca in drugi popisni mat^al ni niti vštet. Glede na tako velike stroške je umestno opomniti vse, pri katerih se bo popis vr- šil, da s svoje strani omogo- čijo popisovalcem čim bolje iz- vršiti njihovo nalogo, da sred- stva ne bodo izdana brez ko- risti. Skupnost namreč ne mo- re brez lastne škode, ki je torej tudi škoda rejca živine in pe- rutnine ali čebelarja, izdajati zneskov, ne da bi posredno ali neposredno zopet koristili go- spodarstvu. NOVOLETNE ČESTITKE PRIPADNIKOV JLA Vsem domačim., znancem in pri- jateljem iz naših vasi in mest pošiljajo prisrčne novoletne če- stitke iz raznih krajev naše do- V P 5018 Priština (Kosmet) Anton Peter iz Pobrežja, Mar- tin Rezek iz Žetal, Vinko Mezna- rič iz Preroda, Martin Radolič iz Zlatoličja, ALojz Obreht iz Starošinc, Simon Horvat iz Dor- nave. Ludvik Orlač iz Velikega Okiča, in Franc Plojer iz Fran- kovcev pri Ormožu. Fantje iz ptujskega okraja, priporočamo vam. da se potru- dite pri predvojašk' vzgoji, da vas poziv v JLA ne bo izne- nadil. Cim več se boste naučili, tem laže vam bo pozneje v vo- jaški slur^bi. Dekleta tudi vam so name- njeni naši pozdravi in čestitke za Novo leto Sporočite nam do- mače novice! Ko pridemo na do- pust, vam bomio pripovedovali svoje doživljaje daleč zdoma. V. p. 5283-2 Petrovaradin Srbija Anton Zupanič. Jurij Tement, Mrko Meš]{;o, Janez Segula in 27 ostalih Ptujčanov. Vsem delovnim ljudem iz ptujskega okraja želimo srečno Novo leto zlasti pa našim doma- čim in znancem! V. P 4041-14 DobcT Bosna Tukajšnji pripadniki JLA iz ptu-^skega okraja: L. Miško. J. Zeml^arič, J Zamuda m F Ne- mec želimo vsem svojim sorod- nikom, znancem in prijateljem srečno in veselo Novo leto! 7 nopTSNiT^i teC.^tem se fttro NAtlClTE espe- RANT.A. — Prvo lekcijo nošlie proti predložitvi 50 din Zveza e'm«=^ra"tvstov SV.^reniie — I^ulJ^diMu Mikiošiičeva c 7. Ptui. 31. decembra 1954 Stran 5 Program novoletnih priredi- tev se je že od zdčetlia dalje lepo razvijal Tereni so pripra- vili otrokom mnogo veselja pod novoletno jelko ter na kultur- nih prireditvah in se otroci s teh prireditev vračajo res ve- seli in srečni. Vse kaže da so organizacije SZDL skupno z Društvom prijateljev mad;nc vložile mnogo truda dobre vo- lie in požrtvovalnosti tei tudi sredstev delovnih kolektivov da je letošnje novoletno praznova- nje otrok res prisrčno in veselo Zgodovinski material NOV bo zbirala veččlanska kf-misiji pr' Mestnem odboru ZB NOV Ptuj, ki ie bila izvoljena na občnem zbvru MO ZB NOV 24. t. m Na letošnji zadnji seji LOMO Ptuj je bilo sklenjeno da bodo pri gospodarskih vprašanjih mestnega področja v prihodnjem letu vpoštevane vse letošnje iz- kušnje, zlasti pa pri tistih pod- jetjih, ki so se letos preveč na- slanjala na garancijo in pomoč LOMO Ptuj in pri katerih se vodstvo ni izkazalo sposobno za izvrševanje nalog ki jih imajo raz-ia podjetja. Predsednik LOMO Ptuj tov. Janko Vogrinec je sporočil po- tom odbornikov LOMO Ptuj vsem volivcem in prebivalcem Ptui a svoje želje, da bi v no- vem letu vsi skupaj dosegli mnogo uspehov in napredka. Volivci so na zboru na Bregu predlagali 27 t. m. uvedbo stal- ne zdravniške dežurne službe, ker kažejo izkušnje, da je po- trebna Ijudenr tudi zdravniška pomoč ponoči in doslej ponoči ni bilo mogoče doseči zdravni- ške nomoči temveč je bilo tre- ba čakati na prihodnji dan. Cestni most čez Dravo ni raz- Kvetljen. Da ne bodo zlikovci brez skrbi razbijali svetlobnih teles na mostu in odnpšali svet- lobnih opozoril, da Je most za- radi popravil sposoben samo za enosmerne vožnje, zahtevajo ptujski volivci pogosteiš' obhod organov LM po tem delu mo- sta, ko bodo lahko ugotovili, da vozi-o ponoči čez nerazsvetlieni m.ost vozila nad 5 ton, v slabem vremenu pa se bodo lahko pre- pričali o nevolji pešcev ko jih vozila z naglo vožnjo oblivajo z lužo na mostu. Na ptujskem pokopališču bo napravi i en a večja grobnica za posmrtne ostanke heroja Jožeta Lacka in ostale borce NOV ki so pokopani v posameznih gro- bovih in grobnicah. N^d grob- nico bo spom^n"^ka nločča v ime- ni borcev NOV Sredstva to bodo večinoma prispevale Kme- tijske zadruge. Kip heroja Jožeta Lacka, ki bo stal v Ptuju na primernem me,<3tu kot simbol kmetov-re- volucionar:'ev 'e že v de'!u in se bo po Novem letu nadalje- vala al^ci j a Z3 zh-r^nje prispev- Jvov za ta spomenik. I*tujska trgovska podjetja v novem letu ne bodo več dajala blaga na obročno odplačevanje posamezn-kom, ker 6n otežuje tako kreditiranje trgovinam po- slovanje. Zri kreditiranje naku- pov so že dane možnosti potom najemanja Potro<5niških kredi- tov pri »Zvezdi« Ptuj za nakupe manufakture in pri NB Ptuj za nakupe tekstila, radijskih apara- tov, koles pohištva in podobno O tem je bila razprava na se- >t£mku zastopnikov trgovin. Tr- •^ovinske zbornice in Tržne in- špekcije 22. decembra .t L, ko ie bil sprejet tudi gornji sklep o ukinitvi kreditiranja posa- meznikom po trgovinah V Ptuju je izgubila 27 t. m. dragoceno zlato uro žena ino- zemskega strokovnjaka v Kidri- čevem O izgubljeni uri je last- nica ob poizvedovanju za naj- diteljem zatrjevala, da je ta ura vredna nad 200.000 din Uro je našla 20-letna Marija Kokol iz Stoinic, ki je najdbo ure prijavila na pristojnem me- stu kjer so že vedeli za last- nico ure in ji tudi sporočiU. naj pride po njo Ob prevzemu ure pa ifc last- nica znižala vrednost uri na 20.000 din in je dala pošteni najditeljici tov. Mariji Kokol 5000 din nagrade Glede na prvotno navedeno vrednost ure je dobila tov Ko- kolova prenizko nagrado, dru- gače pa je, če je bila ura res vredna samo 20.000 dio. Vrnjena zastava Ptuj, 27. dec (VJ) Zjutraj 1 maja t 1. je družina V K. na Mariborski cesta ugotovila, da ji je nekdo zmaknU razobe- šeno ZdStavo. Kljub raznim dio- mnevam m bilo mogoče dogna- ti, komu je bila zastava potreb- na. Kazalo je, da jo je pobral neznan avto izletnikov in to je bilo vse. Pozno zvečer 23. decembra t.l. pa je družina V. K. opazila pred veznimi vratj na terasi podol- govat zavitek. Zbrali so se dru- žinski člani in previdno pregle- daU, kaj jim je namenil nezna- nec s tako p>oznim obiskom. Po- časi so odvili papir in se konč- no prisrčno nasmejali. Neznanec jim je vrnil nepoškodovano nji- hovo zastavo. Čeprav se je družina V. K. prej pošteno jezila nad neznan- cem, da je odnesel zastavo, bi se mu sedaj gotovo zahvalila, ko jo je vrnil, vendar zopet je ostal neznanec. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Četrtek, 6. januarja 1954, ob 10. uri: Danilo Gorinšek: »Rde- ča kapica«, vesela pravljica v treh dejanjih Trinajstič. Gosto- vanje v Gorišnici (Zadružni dom). Predstava za osnovno šo- lo ni gimnazijo Gorišnica, za osnovno šolo Podgorci in ostalo občinstvo, v okviru novoletne jelke. Četrtek, 6, januarja 1955, ob 14,30: Danilo Gorinšek •>Rdeča kapica«, vesela pravi v? treh dejanjih Stirinajstič Gostova- nje v Dornavi (Zadružni dom). Predstava za osnovno šolo Dor- nava in ostalo občinstvo v okvi- ru novoletne jelke Nedelja, 9. januarja 1955 ob 15. uri: Hans Tiemeyer: »Mla- dost pred sodiščem«, razprava pred sodiščem za mladoletnike v dveh dejanjih. Dvanajstič Gostovanje v Gorišnici (Zadruž- ni dom). Predprodaja vstopnic v Kmetijski zadrugi Gorišnica, Nedelja, 9. januarja 1955, ob 19,30: Hans Tiemeyer: »Mladost pred sodiščemilo naj plača davek »na dohodek«. MESTNO HTSO .IE HOTEL KUPITI Pred obnovljeno mestrno hišo v Staffelstelnu ob Maini se Je pred nedavnim ustavil ameriški turist Ni se mogel na čuditi za- nimivo zgrajeni stavbi Njegovo začudenje je bilo tolikšno, da je po precej časa trajajočem občudovanju pristopil k skupini domačinov, ki so tam stali ter ji izjavil, da je pripravljen ku- piti mestno hišo. jo podreti ter v svoji domovini ponovno po- staviti kot muzej Domačinom se je ideja zdela močno čudna. Končno je eden med njlnui na- «e] pripraven odgovm** »Ce z nakupi vstajala, ne da bi pri tem povzročali hrup kot doslej.« čakalnica za zaljub- ljence Neka Parižanka je pokazala nenavadno skrb za zaljubljence, ki se ob napovedanem sestan- ku zgrešijo Sredi Pariza je uredila komfortno čakalnico, v kateri se »zgrešeni« zaljublien- Ci najde.jo. Vsakodnevni oglas v časopisu vabi čitatelje, enO'stav- no priti v čakalnico, če v dogo- voru ni kaj v redu Stirinožni DEDIC Leta 1949 umrli Garabed Chi- lingrian ni 2:apustil nobenih de- dičev m je zato v oporoki dolo- čil svojih 41.000 dolarjev svo- > jemu psu Bobiju Na zapuščin- ■ skj obravnavi je bilo določeno < za psa po en dolar dnevno, s katerim bi bili kriti stroški ^ njegove oskrbe v nekem pasjem ■ penzionu. Bobi pa je pred kratkim poginil in zapustil ' državi, ker dru^ dediči niso * bili ugotovljeni — dediščino v < znesku 35.000 dolarjev ; Radio Ljubljana in Maribor Dnevni spored za soboto. 1. januarja 1954: 6,00—8,00 Veselo Novo leto (pester glasbeni spored) — vmes ob 7,00—7,15 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 8,00 Novoletna čestitka 8,05 Pisan spored veselih narodnih pesmi. 9 00 Za pionirje — Vida Brest: Rojenica pod gorami. 9,30 Lepe melodije 10.00 Od hladne vojne k mirnemu sožitju. 10.15 De- lovni kolektivi čestitajo 11,30 Leto dni nove skupščine. 11.40 Lahek opoldanski glasbeni spo- red. 12,30 Napoved časa, poro- čila, pregled dnevnega sporrda in objave. 12,45 Lahka glasba. 13,00 Želeli st. — poslušajte! 15,00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objave. 15,15 Zabavne melodije 15,30 Andre Maurois: Dežela 36 000 želja (priredil Lojze Krakar). 16,10 V valčkovem ritmu 16,30 Zabavno novoletno popoldne, 18,00 Prikaz gospodarske gra- ditve 1954 18.30 Promenadni koncert 19 00 Radijski dnevnik, 19,30 Zabavna glaslDa 20,00 Hej oblaki preko polja — kam? 2040 Orkestralna glasba, 21.00 »Glasba ne pozna meja« — re- produkcijr VII odda.je medna- rodnega glasbenega festivala se- verozahodnega nemškega radia, »Sestanek v studiu 8 Radia Koln« — sodelujejo: Rita Roza, Rasma Ducat Jack Dieval Hel- muth Zacharias Chris How'and, Bob Astor, Gerhard Jussenho- ven in Roger Bourdin. 22,00 Na- poved časa poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan 22,15—23 00 Od- dala 7.^ naše izseljence — na valu 327,1 m 22.15—23,00 UKV nrosrram Plesna glasba. 23,00— 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (prenos iz Zagre- ba). Sred Šcani, pozor! Kot vsako leto prireja tudi letos TVD Partizan 31. de- cembra zvečer tradicional- no vsakoletno SILVESTROVANJE z zabavnim sporedom, ple- som, šaljivo pošto itd. ter jestvinami ln pijačami. Preteklo leto 1954 boste najbolje zaključili v ve- seli družb' v Domu Parti- zana v Središču! „ „. želi vsem poslovnim prijateljem in odjemalcem srečno Novo leto 1955/ Izdelujemo: kvalitetno spodnje in gornje usnje in sprejemamo v delo tudi svinjske kože in vse vrste drugih kož. Prevzem kož: Lenart. Slovenske gorice, Trgovina Usnjarne Ptuj, Trgovina Usnjarne Videm ob Sčavnici. Priporoča se delovni kolektiv TOVARNE USNJA, Lenart, Slov. gor. ' SUMLJIVO »Moj mož v spanju vedno kal- ija To me že skrbi.« »Moj pa se cesto smeji. Mene to še bolj skrbi.« NEKAJ LET POZNEJE Se spomniš, Marija kakšno vreme je bilo. ko sem te prosil za roko . . bila je strašna noč...« Opravičilo Lepo uro ste mi tukaj na- vili! Prvič jo moram nepre- stano tresti, in drugič, uhaja vsak dan za deset minut na- prej! — Ali je ne tresete preveč? STRICEK IN NECAK »Ko sem bil tako majhen ka- kor ti, Ivan ček, nisem nikdar lagal.« »Ja, kdaj si pa pravzaprav za- čel s tem. striček?« Objave in oglasi Zahvala v mariborski bolnišnici je dotrpela 24 decembra 1954 moja nadvse skrbna in nenadomest- ljiva žena Marija Ravter Pokopali smo jo v nedeljo, 26. t. m. na mariborskem mestnem pokopališču Vsem prijateljem in znancem, tako v Mariboru kakor v Gorišnici prav posebno pa dijakom in dijakinjam nižje gimnazije in učencem (-kam) DSnovne šole v Gorišnici. ki ste Dohiteli v nepričakovano veli- kem številu na pogreb prinesli 3 seboj prekrasne vence in šop- ke, nadalje celotnemu učitelj- ;kemu zboru obeh ustanov na- čelniku SPK OLO Ptuj tov. Stanetu Staniču zastopnikom ^Z, Obč odb RK In ostalim nnožičnim organizacijam izre- kam svojo toplo in globoko za- ivalo Posebno zahvalo izrekam lijakom in dijakinjam 3 ozir L razreda za posebne vence, )stalim razredom za skupen renec, učiteljskemu kolektivu )beh šol. KZ Gorišnica za pre- lepe vencp in šopke, s katerimi je bil obsut odprt grob pokoj- nice Globoko in odkrito soču- stvovanje domačinov iz območja gorišniške občine mi blaži tež- ko bol. Hvala vam! Razžaloščenj mož Mirko Ravter učitelj nižje gimnazije v Gorišnici Izobraževalno umetniško dmStvo »RUDA SEVER« GORISNICA priredi SILVESTROVANJE s pestrim sporedom. Za dobro godbo je poskrbljeno! Začetek ob 19. uri v Zadružnem domu v Gorišnici Vabljeni! PRODAM TRAVNIK V GRA- JENI. — Vprašajte pri Jožeta Gregorcu v Grajeni pri PtujtL USNJENO DESNO ROKAVICO, ki sem jo v nedeljo izgubil od ptujske železniške postaje do Delte, naj najditelj odda v upravi lista proti nagradi KOLEKTIV GOSPODARSKEGA PODJETJA avtobusn: promet Maribor ZAGOTAVLJA POTNIKOM VSEH LOKALNIH IN MEDKRAJEVNIH AVTOBUSNIH PROG TUDI V BODOČE TOČNE IN SIGURNE VOŽNJE TER JIM ŽELI OBENEM SREČNO IN VESELO NOVO LETO ! ALBIN KUMR C SOBOSLIKARSTVO IN PLESKARSTVO FTUJ, CANaARJEVA UL. 2 Dosedanjim in novim strankam želim sreSno novo leto ln jim zagotavljam kvalitetno izvršitev vseh naročil po solidnih cenah Zadružno posestvo plantažnih nasadov „OSOJ]\.K" PTUJ Naš kolektiv želi vsem kolektivom kmetijskih gospodarstev in kmetovalcem ptujskega okraja v letu 1955 dobro letino in napredek pri obnovi sadjarstva HROSCEK Miha Remec To nt opis nobene določene fronle, ljudje n-.maio določene narodnosti. To je fronta v brez- tOTin: zemlji Lahko na je vsaka fronta na zemeljski obli Nemara so ljudje ponoreU. Kje ima.jo pamet? Koljejo se kot zve- ri za ta bedasti cikcakasto izko- pani jarek, ki ima duh po sve- ži, rodovitni zemlji Spomladan- sko sonce pa tako prijetno greje, mačice sio vzbrstele, trobentice rumene po pobočjih. ljudje pa ... Pred zoro so pod zaščito top- niškega os"nja naskočili jarek, trikrat obviseli na bodeči žici, trikrat zlezli nazaj in se trikrat zopet podali v napad Ko je raz- t>e]jena sončna obla prilezla izza gričev, so končno planili v na- skok na nož, poklali tiste, ki so se zagrizli v jarek kakor klopi v llnoma izginila v zemljo In pomislil je: Ni pri- memo, da tako stoji v krvi. Končno je le človeška kri ... Ampak kam, za vraga naj sto- ' Jezno je brcnil stran plocevi- ! nasto konzervno škatlo, ki mu ; je bila napoti, m prestopil, j »Ka] hudiča, rogoviliš?« seje ; razjezil sosed. »Kaj vraga dc- jlaš tak hrup, prekleta duša!« j Brcnil je škatlo še enkrat in ! Še in še ! »Mir! Mir!« so se začeli ogla- j sati ljudje v jarku, VzdihnLi je: Taki so ljudje. Malo orej je udrihalo pet ba- : terij, udrihalo nenehno, da je zemlja ječala, strojnice so .jim prepevale tik ob ušesih in ta- krat ni nobeden zakričal: »Mir! [Mir!« Zdaj kričijo, ker je ne- j kajkrat sunil to prekleto plo- čevino, ki se mu mota pod no gama Seveda prej so bili v ne- kem bedastem, brezčutnem sta- nlu Zdaj pa, ko je vse utihnilo, jim začenjajo trepetati v telesih tist-a drobna vlakenca Živci. Vrag po živcih' Tudi njemu trepetajo, zato brca škatlo in bi io najraje še in še , »Po mamici zemlji diši,« je omenil bogaboječ glas, »Le na voha j se je, kar nos porini vanjo, kar, kar' Nos, pravim, nos!« mu je razkačeno odgovarjal drugi glas »Zadosti mi je tega tvniega "^-^epevanja: Po mamici zemlji diši! »Roiina' Vse fJvVi^n^e si vo- hal tovarniški smrad I« »Tebi nič mar, zemijožer! Saj se boš navohal svoje ma- mJce, presneto navohal. V usta ti jo bomo naphali, ko te za- grebemo!« »Mogoče prideš ti prej na vrsto, gobec hudobni!« »Ej! Nehajta vidva!« je zapo- vedal strog glas »Raje pripra- vita orožje Avion je v zraku!« Avion je v zraku .., Človek se je ozrl v nebo, nedolžno si- nje, brezoblačno nebo. Nekje pod soncem je brenčal motor in kmalu je opazil lesketajoče se pikico, ki se je motala zmeraj bliže in niže. kot košček sta- niola. padajoč v krogih proti zemlji »Tako, zdaj se bo kmalu za- čelo,« je za mrmral sosed Začel je plenkati z daljnome- rom na svoji puški Zdaj se bo res kmalu začelo Naj se le začne, ta mir je naravnost ne- znosen Začelo se bo vsekakor, notem je bolje, če se začne ta- koj Strašno je čakati Zdaj morpbiti pripravljajo onstran griča topove Zrela obračajo bezaš, in opleta z nožicami kot za stavo. Lahko jo ubije. Zbeza jo na tla m pohodi Nobene škode ne bo, en hrošček več ali manj Po- sebno še. ko je tako majhen in neumen Zdaj se hoče skriti v zemljo, neroda. ampak kljub temu ga bo pohodil Trenil ga je s prstom na dno larka Ze je dvignil nogo da bi stopil nanj Tedaj se je pre- mislil- Naj živi Zakaj bi ga zmaličil. ko vendar tako rad teka okrog Res je. da ga lahko ubije, ampak pu.stil ga bo ži- veti. Vzel je živalico na dlan in jo pogledal od blizu »PoMi. hrošček.« mu je re- kel »Pustim te. čeprav bi te lahko pohodil, ves, prav zares p^hod'l No, kar lezi. lezi po zemlji.« Spustil ga je in živalca jo je veselo odkurila. Gledal je Za njo- Podaril ji je življenje N- je pohodil Zdai živ in leze po zemlji Ce bi jo pohodil po- tem Ne o tem! Oni na dru- g' strani bi že lahko začeli Kar si je želeL le pršlo V daljavi je zagrmelo. nad jar- kom je zatamal izstrelek in se razpočil prav blizu »K orožtu' Sovražni protina- pad začenja!« »Vstavi naboje! No, brž! Ta- koj po obstreljevanju se lx>ao dvignili iz okopov!« Granata se je razpočila še bliže in grude zemlje so obsu- le ljudi v jarku. »Jej, kaj delamo z mamico zemljo!« Začelo je na vso moč grme- ti Ves se je zgubal v jarku: To je protinapad. Vse dobro. Ze dobro. Nič hudega. Ampak to zdaj je minomet .. Hudič, kal^o blizu! Ze dobro. Cez. Nič hudega Ampak ta je v jarku. Ze dobro. Vse v redu Nič hu- dega Cez. Fuj! Ta je v jar- ku Ta... ne! §e ena Gla-vo v zemljo, v zemljo, v zemljo... Glej. no. hrošček! Zdaj sva skupaj Tik pri mojem nosu le^eš Ze dobro hrošček .. Ta je čez! Pazi, ta je v jarku. Ta. . , ne! Se ena. GlaVo v zem- ljo, hrošček v zemljo, v zem- ljo . Hrošček v zemljo ... Nič hudega ne bo ... Težka mina je prifrčala in vzbuhnila prav v tistem zavo- ju jarka kjer je človek mislil, da ne bo nič hudega Po topniškem obstreljevanju So se ljudje, ki so bili zjutraj preenani iz jarka. d\'ignili v protinanad: trikrat obviseli na bodeč- žici. trikrat zlezli nazaj in kočno planili v naskok na nož oobfl' Hudi. ki so se do radniega krče-vito branili. in zavzel! ta bedasti cikcakasto izT^onan- jarek pnT)o-n=>li ^ Kje im.ajo r^- met' *V>nce vendar tako p: - iptno crre^p mačice so vzbrsl - le trobentice mmenč po po- bočjih Tz zemlje ob IHa^i-u mine se rvHkaže hrr«^ek. živ. '^■^/^hpTi hrr>č;^«k, in zdaj leze. Vtp ^■n rTelo7e negibno roko ?;"rn7-p.Va kj mu je prej podaril življenje.