13. april 1967 LETO XIV. St. 4
CINKARN AR
GLASIL OJ) E L O V NJEJ A KOLEKTIVA CINKARNE C E L J E^
Izvolili smo nove člane delavskih svetov
Volitve, dne 30. marca so pokazale, da se naš kolektiv zaveda, da je glavni poudarek v napredku izgradnje naše socialistične družbe na naših samoupravnih organih, zato je večina članov našega kolektiva prišla volit svoje predstavnike v delavske svete enot, kakor tudi v centralni delavski svet.
Kako smo volili in kateri so novoizvoljeni člani centralnega delavskega sveta ter kateri delavskih svetov delovnih enot?
Na vseh voliščih je volilo 86,1 % volicev. Svojo odsotnost je opravičilo 11,0% volilcev, odsotnosti pa ni opravičilo 2,9 % volilcev.
V centralni delavski svet smo morali izvoliti 29 novih članov, izvoljeni pa so bili naslednji tovariši.
Iz delovne enote metalurgija: ' 1. Martin Andrejaš; 2. Anton Benčina, dipl. inž.; 3. Jože Na-raks; 4. Miha Koprivšek; 5. Valter Leben; 6. Anton Ivezič in 7. Anton Plevnik.
Iz delovne enote predelovalni obrati:
1. Slavko Kalafatič; 2. Milan Nikolič in 3^Marjan Strnad.
Iz delovne enote kemija I. in III.
1. Ferdo Erjavec; 2. Franc Kovač; 3. Jože Punčuh, inž. kem. in 4. Zdenko Stojan, dipl. inž.
Iz delovne enote organska organska barvila:
1. Jože Lajler.
Iz delovne enote vzdrževalni obrati:
1. Vili Hladim; 2. Stanko Krajnc; 3. Franc Romih; 4. Alojz Štimec in 5. Oto Tekauc.
Iz delovne enote strokovne službe:
1. Zdravko Brdnik; 2. Marijan Brglez, dipl. inž.; 3. Jože Cajhen; 4. Zdravko Flis, dipl. econ.; 5. Milica Ratej, dipl. econ.; 6. Stefan Sah; 7. Viljem Spat, starejši; 8. Franc Stifter in 9. Ivan Šupek.
Skupaj je v CDS izvoljenih 29 novih članov. Stari člani, ki so bili izvoljeni lansko leto aprila in jim poteče mandat drugo leto so naslednji:
1. Maks čater, keramika; 2. Mirko, Darda, nova žveplena kislina; 3. Vlado Fidler, topilnica; 4. Ivan Gorenjak, plinarna; 5. Dušan Jarh, dipl. inž., investicije; 6. Jakob Jelen, PiK; 7. Anton Jokan, PiK; 8. Franjo Zupanc, nova PiK; 9. Vinko
Krajnc, valjarna; 10. Maks Pečnik, valjarna; 11. Jože Sivak, žlica; 12. Robert Jedločnik, dipl. inž. 'tara PiK; 13. Jože Ljubič,
Na X. volišču je med prvimi
volila Cvetka Kraševec kemija I.; 14. Janez Mimik, kemija I.; 15. Viktor Palatinuš, kemija I.; 16. Janko Rebov, OOB; 17. Slavko Brumec, strojni oddelek OOB; 18. Martin Čre-pinšek, elektrodelavnica; 19. Ivan Koželniik, strojni oddelek; 20. Ivan Ručigaj, merilni oddelek; 21. Ivan Srnovršnik, gradbeni oddelek; 22. Tone Iršič, finančni sektor; 23. Hermina Stergar, finančni sektor; 24. Franc Tovornik, kadrovski sektor; 25. Vilko Lipuš, komerciala; 26. Hilda Zelič, komerciala in 27. Anton Krušič, investicije.
Osemindvajseti član, ki je bil izvoljen lani, tovariš Anton Naglič pa je odšel iz podjetja, zato sedanji delavski svet šteje 56 članov, drugo leto pa bo zopet štol 57 članov.
DELAVSKI SVETI DELOVNIH ENOT
V	DELOVNI ENOTI METALURGIJA je volilo 823% vseh volilcev. Svojo odsotnost je opravičilo 12,7% volilcev. Neopravičeno pa ni volilo 5 % volilcev iz te enote..
V	nori delavski svet te enote so- izvoljeni naslednji člani: 1. Vinko Apnar; 2. Drago Koželj, dipl. inž.; 3. Jože Goršek; 4. Franc Dom; 5. Slavko Krošl; 6. Vinko Kutnjak; 7. Milorad Kukič; 8. Jože Mimik; 9. Slavko Šoštarič in 10. Drago Lam-per.
V sredo, 4. april« so bili v našem podjetju zvezni sekretar za finance Kiro Gligorov, predsednik izvršnega sveta SR Urvatske Mika špiljak in predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Janko Smole, kjer so razpravljali s predstavniki večjih gospodarskih organizacij s tega predela Slovenije. Podrobneje bomo o tein poročali v prihodnji .številki našega glasila. Na sliki: ugledni gostje si ogledujejo nekatere naše obrate

Vsem>
elanom
kolektiva
srečen
praznik
dela
1. MAJ
Uredništvo
Proizvodnja in produktivnost v prvem trimesečja 1967
V marcu je bila proizvodnja za 5,22 % večja kakor v istem mesecu preteklega leta. Vendar osnovni plan zaradi nedoseganja plana proizvodnje žveplene kisline na novih napravah, finega cinka, kadmija (proizvodnja bo stekla šele v maju) in litopona (zaradi tržnih razmer stara naprava ni obratovala) ni bil dosežen. Proizvodnja cupra-blaua še ni finalizirana, zaradi česar bo v doseganje vračunana šele v naslednjih mesecih. Ostali obrati pa so dosegli dobre rezultate. Obrati topilnica, stara žveplena kislina in cin-kovo belilo so svoje planske zadolžitve presegli. Proizvodnja cinkove pločevine se je povzpela na 1.300 ton, čašic za galvanske elemente na 3,000.000 koma-' dov. V tem mesecu je bila dosežena rekordna proizvodnja superfosfata to je 6.300 ton. Zelo dobro se razvija tudi proizvodnja ofset plošč iz aluminija, ki iz meseca v mesec narašča. Proizvodnja anorganskih kemičnih proizvodov, ki so na tržišču še konjunktumi je prav tako potekala v redu.
Relativno dobra proizvodnja v marcu je vplivala na izboljšanje kumulativnega rezultata za tri mesece. V primerjavi z vrednostjo proizvodnje istega razdobja preteklega leta, je bila jx>večana za 3,4%. Kumulativni plan za to razdobje pa je bil dosežen z 99,45%.
(Nadaljevanje na 9. strani)
(Nadaljevanje na 2. strani)
novi Člani delavskih svetov
(Nadaljevanje s 1. strani)
V	ta delavski svet so bili lansko leto izvoljeni naslednji tovariši: 1. Gregor Blazlnšek; 2. Marino Batušič; 3. Avgust Der-žek; 4. Jože Farenik; 5. Franc Frišek; 6. Franc Jonke; 7. Viktor Knez; 8. Aleksander Kostanjšek; 9. Alojz Kok in 10. Husnija Samardjič.
Ta delavski svet šteje sedaj namesto 21 članov, samo 20 članov, ker je en član tega sveta odšel iz podjetja.
V	DELOVNI ENOTI PREDELOVALNI OBRATI je volilo 90,9 o/0 volilcev te enote. Svojo odsotnost je opravičilo 6,8 % volilcev, odsotnosti pa ni opravičilo 2,3 % volilcev.
V	novi delavski svet te enote so izvoljeni naslednji člani: 1. Miha Jagodič; 2. Manija Kragolnik; 3. Ivan Novak; 4. Baldi Ograjenšek; 5. Avgust Sotošek; 6. Martin Vidovič in 7. Franc Vrečar.
V	tem delavskem svetu pa so še naslednji člani te enote, ki so bili izvoljeni lansko leto:
1.	Zvonko Arh; 2. Anica Jošt; 3. Stevo šešič; 4. Marjan Tem-plak; 5. Stanko Verdev; 6. Karl Vrzdovntk in 7. Vlado Limšek.
Ta delavski svet šteje sedaj 14 članov, ker je kolektiv ta enote na svojem predvolilnem sestanku izključil 'iz svojega delavskega sveta tovariša Vinka Persoljo, ker le-ta ni niti enkrat v celem letu prišel na sejo delavskega sveta. Namesto njega pa kolektiv predelovalnih obratov ni mogel izvoliti drugega člana, ker odpoklic tegA člana delavskega sveta ni bil v skladu z določili poglavja 5, temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja.
V	DELOVNI ENOTI ANOk-GANSKA KEMIJA je volilo 89,7 % volilcev iz te enote. Svojo odsotnost je opravičilo 6,6 "o volilcev, odsotnost pa ni opravičilo 3,7 % volilcev te enote.
V	delavski svet te enote so izvoljeni naslednji novi člani: L Anton Arčan; 2. Ludvik Gregorič; 3. Jakob Herzog; 4. Ro-
zika Horvat; 5. Jože Hrovatin; 6. AJojz Kladmrik; 7. Jože Koko-tec: 8. Slavko Košir; 9. Danilo Krstič; 10. Miha Petek in 11. Ivan Žnider.
V tem svetu pa še ostanejo naslednji tovariši, ki so bili izvoljeni lansko leto: L Rasti Ča-ter; 2. Leopold Gubenšek; 3. Vida Kaiker; 4. Viktor Korenjak; 5. Andrej Kreps; 6. Stanko Kristan; 7. Stanko Mak; 8. Peter Plankar; 9. Stanko Stakne in 10. Jože Vidic.
Drugo volišče — v pisarni aglomeracije
V	DELOVNI ENOTI ORGANSKA KEMIJA je volilo 88,7 % volilcev iz 'te enote. Svojo odsotnost je opravičilo 11,3 °/o volilcev. Neopravičenih izostankov na volitvah v tej enoti ni bilo.
V	delavski svet te enote so bili izvoljeni naslednji novi člani: L Jože Ašenberger; 2. Silvo Dečman; 3. Jože Grobler; 4. Drago Ivakič; 5. Vlado Kosec; 6. Jož Lajler; 7. Anton špiljak in 8. Ivan Vrbovšek.
V	tem svetu pa so še člani, ki jim mandatna doba poteče prihodnje leto: L Drago Cvrti-la; 2. Mirko Gaber; 3. Majda Jelen; 4. Ljudmila Mohorko; 5. Vinko Motoh; 6. Franc Posinefc in 7. Janko Rebov.
(Nadaljevanje na 3. stram)
Kdaj bomo volili?
Prvi -del volitev je že opravljen. To so bile posredne, v j! nedeljo, 9. aprila, na katerih so odborniki občinske skupščine dokončno izvolili člane delovnih zborov republiške skup- : ščine. To seveda velja samo za Celje.	;
V SREDO, 19. APRILA, bomo člani delovnih skupnosti :: na voliščih v lastnih kolektivih volili odbornike v zbor de- ; lovnih skupnosti celjske občinske skupščine.	;;
In končno bomo volili še v NEDELJO, 23. APRILA. To- ;; krat bomo volili poslance zveznega in republiškega zbora (v celjski občini samo dva poslanca republiškega zbora) ter odbornike občinskega zbora celjske občinske skupščine.
Da bodo volitve nemoteno potekale, se prepričajte, če ; ste v volilnih imenikih, hkrati pa se seznanite, ali sploh volite, kje in koga. Gre namreč za to, da voli samo približno : polovica volivcev.	j;

Ob 26-tetnici ustanovitve OF slovenskega naroda
Tudi pred šestindvajsetimi leti je bil april in češnja je gotovo napenjala nabrekle popke, iz katerih se. kaže bel dehteč cvet. Gotovo je bilo tako in od daleč si lahko slišal bobnenje, ki ti ga prinese veter na uho, slišal si ritem tovarn. Ljudje so delali za denar, se trudili in živeli brezskrbno v vsakdanjosti. Čutili pa so vznemirjenje, ki ga prinaša top,el in vlažen pomladanski veter; morda je bil to le občutek, ki ga pomlad, vzbudi vsej živi naravi, morda tudi ne. Kdove, ali lahko slutiš kaj več, morda grozečo nevarnost — vojno! Gotovo so bili hudi Časi, 'saj očetje, bratje govorijo resnico. Vsi vendar ne morejo lagati. Če se rodiš po vojni, v miru, in lahko poslušaš samo legendarne zgodbe iz ljudske revolucije, jo občuduješ, morda si spleteš nekakšen nebeški mit in živiš v prepričanju, da je vse lepo in prav. In danes, ko je ravno taka pomlad, s cvetočimi češnjami, ki se šibijo pod belo odejo cvetov, ko po strehah tudi pojejo vrabci, ki jih je morda malo manj, je vendarle drugače. Saj mora biti drugače! Kri se vendar ne preliva zaman, da neumen general lahko vriše pridobljen položaj v karto. Delavec še ravno tako hodi v tovarno in dela, za denar. Od besed se ne da živeti. Kmet še vedno dela na svoji zemlji — s konji. Morda je razlika v tem, da danes okopavajo, orjejo, skratka kmetujejo le še stari. Ne bi rad kritiziral našega kmetijstva, saj je celo za gospodarstvenike to dovolj boleča točka. Toda so stvari, mimo katerih ne moremo in ne smemo iti, in to je naš človek. Res je, standard raste, skoraj nič nam ne manjka, dela je dovolj, državo kot žile prepletajo moderne ceste, gradijo se bloki. Toda tudi napak nam ne primanjkuje, saj jih z delom odkrivamo vedno več. Manjkat pa nam še ogromno, čeprav za nekatere nevšečno — in to Je človek. Tega nimamo. Kje je tisti polet, o katerem so nam pripovedovali vsi, ko so za pohvalo — ali pa tudi ne — gradili domovino? Kje je? vas vprašam. Spoznamo lahko, da ga ni, in to reči je preprosto, lahko. Vsakomur, ki v pijem še biva človek, je težko, težko mu je, ker človek umira, in še to čuti redkokdaj, ker nima časa. Denar je bog, ki se vseli vate in ki ga spoštuješ, moliš in zanj narediš vse. Je to dvajseto stoletje, atomska doba, ko človek samo živi, dela z možgani in boleha za debelostjo? Je bilo vredno štirideset milijonov žrtev v svetu in milijon in več pri nas za to, kar imamo? Da, vredno je bilo umreti za ta standard, toda ne za človeka, ki kmalu ne bo več človek. Morda je to le trenutna misel, ki se ti nehote utrne v .glavi! Štiri leta smo se borili, da smo lahko gradili in tudi dogradili to, kar imamo. Ali še bolje, gradili so, da sedaj imamo mi. Mi, ki bi morati biti ljudje, ki so zrasli iz miru, iz blaginje, ki za nekatere meji že na raj, bomo morali prevzeti to, kar so nam drugi zgradili. Ali bomo sposobni za to, ali bomo vredni, da upravljamo to, za kar so drugi žrtvovali življenje? To je problem, ki ga ne sme nihče prezreti. Mi smo otroci dvajsetega stoletja. Kaj so storili za nas, da bi postali res nekaj? Dali so nam vse, toda zanemarjali so stvari, ki so važne. Niso nam dali delati, držali so nas ob strani, nam dajali vse, da smo postali to, kar smo. Tistim, ki bi morali biti zgled, je stopila ta blaginja v glavo, postali so izdajalci resnice, ki nas je stala milijon žrtev. In to mirno gledamo. Ritem življenja je potegnil člo-vega v malodušje vsakdanjosti. Ali smo vredni žrtev, ali si zaslužimo to, kar imamo? Odgovora ni.
Češnja pa cveti ravno tako lepo, cvetovi so še vedno beli in vrabci na strehi nadaljujejo svoj koncert. Ne vidijo stvari takšnih kot so. Ne vidijo problemov, ne čutijo žalosti ali veselja. Ali je lepše cveteti in pripravljati tla za lepe rdeče plodove ali pa spletati gnezdo in zobati pšenico, ki jo je gospodina nasula kuram?
Marjan Drev
Avtor tega sestavka, dijak kemijske tehniške šole v Rušah, je lani dobil za ta sestavek občinsko in republiško nagrado.
OBČINSKI PRORAČLJV—ZRCALO DRUŽBENIH IN GOSPODARSKIH GIBANJ
Proračun celjske občine za letošnje leto je sprejet. S tem je bila zaključena izredno živahna, tu in tam tudi preveč ostra, razprava o zbiranju, zlasti pa trošenju proračunskih sredstev v obdobju, ki mu je gospodarska reforma zelo ostro začrtala pot. če bi bilo dovolj sredstev za vse potrebe in želje, potem bi kritike na račun sestavljalcev proračuna odpadle.
Ker pa so zahtevki proračunskih koristnikov presegli mož-
nosti za več kot 30 odstotkov, je seveda nastala raprava, ko-
delavski svet je potrdil naslednji
# Regres za letovanje pa ne pripada tistim našim delavcem, katerih povprečni osebni dohodek na člana družine znaša 1.000 N-din oziroma nad 1.000 N-din na mesec.
(Nadaljevanje na 5. strani)
CDS POTRDIL REGRES ZA LETOVANJE
Centralni delavski svet je potrdil predlog upravnega odbora, s katerim je le-ta predlagal regresiranje letovanj našim delavcem v letošnjem letu.
Centralni sprejel in predlog:
• Vsakemu zaposlenemu v Cinkarni, ki bo letoval v naših objektih, ali pa v objektih, ki jih bomo dobili na podlagi zamenjave, ali dodatno najeli, pripada za čas od najmanj treh do največ petnajstih dni regres po 15 Ndin na dan.
Po 15 N-din regresa na dan dobi tudi zakonec, če ni zaposlen.
Vzdrževani otroci nad 10 let starosti dobe tudi po 15 N-din na dan, do 10 let starosti pa po 7,50 N-din na dan.
0 Vsak zaposleni v Cinkarni, ki bo letoval v ostalih objektih ali v organiziranih campingih, dobi za čas od 3 do 15 dni po 10 N-din na dan, za zakonca, ki ni zaposlen pa po 10 N-din na dan, za vzdrževane otroke nad 10 let po 10, N-din na dan, do 10 let starosti pa po 5 N-din na dan.	, .
0 Za zaposlene, ki imajo manjši povprečni osebni dohodek od 600 N-din na družinskega člana, velja še dodatni popust in to do 50 % na enotni regres.
Lestvica za dodatni popust je naslednja:	___
mu zmanjšati in za koliko, da bo vendarle imel dovolj za redno delo. Spričo tega je razumljivo, da je bila potrebna določena selekcija. Ne glede na to, pa velja zlasti za letošnje leto tale imperativ — sredstev je premalo za vse, zato bo treba vsak dinar skrbno in racionalno potrošiti. Zapravljanje ni vzdržno, zato pa štednja na vsakem koraku.
In ker smo že ravno pri tistem delu, ki je vzbudil precej polemike še nekaj: zdi se, da bi bilo kritičnih razprav (upravičenih ali neopravičenih) dosti manj, če bi pri sestavljanju predloga proračuna sodelovali vsaj predsedniki svetov pri občinski skupščini, ne pa, da je bilo to izredno zahtevno delo samo naloga komisije za programiranje in financiranje.
Proračun celjske občine za letošnje leto predvideva 32 milijonov 371.665 novih dinarjev
dohodkov izdakov pa nekoliko manj, ker je določena še proračunska rezerva. Predlog proračuna je pri dokončnem sprejemanju doživel nekatere spremembe. Tako so bili narejeni določeni premiki v višini 64 milijonov S-dinarjev. Nekaterim so namreč vzeli (največ občinski upravi — 15 milijonov, zatem rezervi 13, negospodarskim investicijam 11 milijonov S-dinarjev itd.), da so lahko drugim dodali. Tako je sklad za kulturo dobil dodatnih 23 milijonov S-dinarjev, občinsko sodišče 14,6, sklad za razvoj turizma 10 itd. Kljub temu pa je ostalo nerešenih še precej aktualnih zadev.
Če kdaj, potem je zlasti letošnja razprava o sprejemanju občinskega proračuna, opozorila, da bo treba potrebe in želje proračunskih potrošnikov
(Nadaljevanje na 7. strani)
i\ovi Člani delavskih svetov
o S)
!i
<£§£
S,
B 3 o
«55
a S Q c o
600 N-din in več	0"'()
od 500	do	600	N-din	10» „
od 400	do	500	N-din	20 ", „
od 300	do	400	Ndin	30 %
od 200	do	300	N-din	40 %
do 200 N-din	50 %
0 Za približno 50 zaposlenih, ki delajo v težkih pogojih, ali pa so materialno ogroženi, pa bodo stroški letovanja poravnani v celoti.
Te člane bo, na predlog obratnega zdravnika, izbrala komisija za družbeni standard.
• Za prevoz na dopust (vsaj 3 dni s potrdilom o bivanju v določenem kraju v času dopusta), bo regresiranih 50% potnih stroškov za vse tiste, ki jim pripada regres za letovanje. (Do največ 50 N din regresa na posameznika).
(Nadaljevanje z 2. strani)
\ V DELOVNI ENOTI VZDRŽEVALNI OBRATI je veliko 89,3% volilcev te enote. Svojo odsotnost je opravičilo 9,3 % volilcev, odsotnosti pa ni opravičilo 1,4% volilcev te enote.
V	delavski svet te enote so bili izvoljeni naslednji novi člani: 1. Alfonz Sankovec; 2. Šte--fan Gaberšek; 3. Alojz Konec; 4. Ivan Kos; 5. Marjan Kos; 6. Maks Košič; 7. Jože Kuder; 8. Milan Kralj; 9. Beno Pečar; 10. Drago Oblak; 11. Karl Rozman; 12. Feliks Štancer in 13. Štefan Trojak.
V	tem delavskem svetu pa so še: 1. Branko Golavšek, 2. Emil Jelen; 3. Drago Josipovič; 4. Andrej Jesanek; 5. Milan Kru-šič; 6. Milan Kristan; 7. Avgust Lesjak; 8. Fric Leskovšek; 9. Ivan Lončar; 10. Jože Ocvirk; 11. Zdenko Puncer in 12. Alojz Štimec.
DELOVNA ENOTA STROKOVNE SLUŽBE pa je za svojo enoto izvolila celotni novi delavski svet, ki šteje 25 članov.
Na voliščih te enote je volilo 87,9 % članov te enote.
Svojo odsotnost je opraviči-
lo 10,7 % volilcev, odsotnosti pa ni opravičilo 1,4 volilcev te enote.
Volišče v valjarni je bilo sicer utesnjeno, toda kljub temu je bilo lepo urejeno (slika zgoraj). Delavci iz obratov v Cretu so volili v pisarni obratovodstva nove PIK (slika spodaj).
V delavski svet te enote so bili izvoljeni za enoletno mandatno dobo naslednji člani: 1. Nada Ambrož; 2. Mihael Burnik, dipl. inž.; 3. Franc čamo-ša; 4. Angela Drgajner; 5. Vlado Dušak; 6. Vili Glažar; 7. Franc Grabar; 8. Milan Jug; 9. Jože Kaurič; 10. Jožica Luževič; 11. Franc Pleteršek -in 12. Anica Polak.
Za dve leti pa so bili zvolje-ni: 1. Franc Amšek; 2. Jelka Cerjak; 3. Jožica Dimeč; 4. Marinka Drofenik; 5. Valika Flis; 6. Anica Gliha; 7. Hinko Haas; 8. Metoda Kastelic; 9. Franc Kovič; 10. Štefap Polajžer; 11. Milena Raznožmk; 12. Franc Smeh in 13. Ivan Svetličič.
D. M.
VOLITVAMI V PREDSTAVNIŠKA TELESA • PRED VOLITVAMI V PR
RAZGIBANO POLITIČNO ŽIVLJENJE
Letošnja največja politična akcija pri nas — volitve v predstavniška telesa — bo kmalu povsem končana. Lahko rečemo, da je močno razgibala ne samo dejavnost Socialistične zveze, ki je bila tudi tokrat nosilec vse aktivnosti, marveč tudi ostale družbene in politične organizacije in delovne kolektive. V okvir tega dela so sodile tudi priprave in volitve članov samoupravnih organov v delovnih kolektivih.
ali na terenu. Tu naj bi končali in opravili prvo šolo samoupravljanja, kajti potem ne bomo več v zadregi ter se opravičevali, da nimamo takšnih, ki bi bili sposobni. Pa ne samo to, tudi pripravljeni na delo!
K izredni politični razgibanosti v zadnjem obdobju pa je prispevala tudi javna razprava o organiziranosti Zveze komunistov v občini. Opozorila je na številne probleme tako organizacijskega kot zlasti vsebinskega značaja. In končno, to je bil tudi namen razprave:	kako
namreč z boljšo organiziranostjo doseči boljše in učinkovitejše delo organizacij ZK in njenih članov. Zaključek te razprave, ki pa jo moramo šteti kot proces in ne enkratno dejanje, bo dala konferenca občinske organizacije Zveze komunistov v Celju.
M. Božič
Volitve bodo končane v nedeljo, 23. tega meseca. Takrat bomo volili polovico odbornikov občinskih zborov občinskih skupščin ter polovico poslancev v splošnih zborih republiške in zvezne skupščine. V celjski občini bo tako, da bomo 23. aprila dobili 22 novih odbornikov v občinskem zboru ter 2 nova poslanca v republiškem zboru republiške skupščine.
Pred tem pa bodo 19. aprila še Volitve v zbor delovnih skupnosti celjske občinske skupščine, medtem ko so bile volitve poslancev v specialne zbore republiške skupščine (posredne volitve na sejah občinskih skupščin) že 9. aprila.
Ne glede na rezultate volitev, lahko že zdaj govorimo, da so zlasti priprave nanje opozorile na številne naloge in probleme, ii jih ne kaže pozabiti v obdobju naslednjih dveh let do prihodnjih volitev. Če so nas zlasti te priprave opozorile, da volitve niso akcija, ki jo lahko zaključimo v nekaj mesecih, potem je gotovo, da pri prihodnjih ne bomo v zadregi takrat, če se bomo zavzemali, da naj bi v predstavniške organe prišlo več žensk in več mladih ljudi, in to ne zaradi zaželene strukture, temveč edinole zavoljo dele-
Mladi l8 našem družbenem živ- ^nzPrava ° predlogu občinskega komiteja ZKS Celje o reorganizaciji Zveze komunistom ljenju, v proizvodnji in drugod.
Evidentiranje možnih kandida-	,	•	-m «
ztssssustst Bistvena je vsebina, ne pa oblika dela
rišic, ki smo jim bili priprav-	**	7	AT
Ijeni zaupati odgovorno mesto bodisi v predstavniških organih bodisi v organih delavskega samoupravljanja. Razumljivo je, da jih je bilo oziroma bo izvoljenih neprimerno manj. In kaj z ostalimi? Tu pa se odpira hvaležna naloga družbenih in političnih organizacij na terenu in v delovnih kolektivih. Napak bi bilo, če bi na vse te zdaj pozabili. Vse te, zlasti pa mlajše in ženske, bi morali zdaj pripravljati na odgovorne naloge, ki bi jih naj sprejeli čez dve leti ali pozneje. Morali bi jim dati možnost, da se uveljavijo v delavskih svetih, v odborih političnih organizacij v kolektivih
Vlivanje finega cinka (99,995 % Zn v Nevv Jerseyu je mehanizirano; cink teče iz peči v kalupe, ki so razporejeni na vrtljivi vlivalni mizi.
Nov počitniški dom za naše delavce
Centralni delavski svet je na svoji seji v marcu sprejel in potrdil predlog upravnega odbora, da naš kolektiv ustanovi na Sladki gori počitniški dom. Že lani je centralni delavski svet sprejel sklep, da na Sladki gori vzamemo v najem nekaj hektarjev vinogradov, oziroma zemljišča, na katerem bi naši strokovnjaki delali praktične poizkuse z različnimi zaščitnimi sredstvi in umetnimi gnojili, ki jih proizvaja naše podjetje.
V sklopu teh parcel pa se nahaja tudi vjnska klet s pripadajočimi poslopji in lepim vrtom. Poslopja in tudi vrt ležita sredi vinogradov, od koder je lep razgled na obsoteljsko gričevje. Sladka gora že dolgo slovi kot priljubljena izletniška točka.
Stanovanjsko poslopje razpolaga s šestimi sobami s po dvema posteljama in eno sobo z eno posteljo ter s kuhinjo in dvema gostinskima prostoroma, točilnico, teraso in bazenom na vrtu.
Dom je dostopen z vsemi motornimi vozili. Približno 4 km od Podplata po asfaltni cesti ter okoli 2 km po dobri, sicer ozki makadamski cesti III. reda. Od Celja je dom oddaljen približno 34 km. ,
Dom bo posloval kot sezonski počitniški objekt zaprtega tipa. Pogoji letovanja in regresa bodo enaki kot v našem domu »Rinka« v Solčavi.
Zadnje dni so člani vseh osnovnih organizacij ZKS v Cinkarni živahno razpravljali o organiziranosti ZK v Cinkarni in v občini. Komunisti v Cinkarni so se sogasno odločili za drugo varianto, ki jo predlaga občinski komite ZKS, to je za nadaljnji obstoj osnovnih organizacij in tovarniškega komiteja, poleg tega pa bodo posvetili večjo pozornost delu na interesnih področjih.	/
O reorganizaciji Zveze komunistov menijo, da mora biti posledica spremenjenih odnosov in nove vsebine dela. Smisel vsake reorganizacije je v tem, da se odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti in napake. 0 tem sicer govori gradivo, ki ga je pripravil za razpravo občinski komite, pogrešajo pa v njem predvidevanja o uspešnem učinku reorganizacije.
Ker so že nekaj let nazaj
ugotavljali, da je klasična oblika organiziranosti — samo v osnovnih organizacijah, postala preozek okvir, so v minulih dveh letih uvedli novo obliko dela; vprašanja, ki se nanašajo na širšo problematiko je obravnaval celoten aktiv komunistov, ali pa določene skupine, ki so bile za konkretne primere najbolj zainteresirane. Prepričani so, da oddaljevanje take prakse najbolj ustreza sedanjim potre-
bam. V prihodnje nameravajo dajati večji poudarek delu v aktivih komunistov in delovnim konferencam, ki jih bodo sklicevali po potrebi med letom.
Komunisti v Cinkarni sicer menijo, da bi ustanovitev nove enotne osnovne organizacije in delo na interesnih področjih imela precej pozitivnih lastnosti, dvomjo pa da bi bila s to obliko povečana aktivnost vsakega posameznega člana.
Z. S.
tfoftisufle V NAS LIST
Poslanski in odborniški kandidati v celjski občini
Po končanih volitvah v predstavniška telesa bomo v celjski občini dobili (delno smo jih že) 6 novih poslancev v republiški skupščini ter 42 odbornikov celjske občinske skupščine, od tega 22 v občinskem zboru ter 20 v zboru delovnih skupnosti. Za vsa ta mesta je bilo potrjenih 96 kandidatov, medtem ko je bilo evidentiranih dosti več.
Za dve prosti mesti v republiškem zboru republiške skupščine so trije kandidati. Tako kandidira v mestni volilni enoti tov. SERGEJ KRAIGHER, v enoti ki zajema severni del občine pa tov. MAGDA KOČAR in tov. BOGDAN ŠNABL.
Kandidati za volitve v občinsko skupščino pa so naslednji: OBČINSKI ZBOR — 1. enota (Kosmiča, Polule itd.):	Ivan
Horvatič in Tone Bomšek; 3. enota (Lisce): Franjo Kotnik in Srečko Pratnemer; 5. enota (del Otoka): Jože Marolt in Stane Verbič; 7. enota (del 'Aljaževega hriba): Jože Jakop, Ivo Zupanc, Anton Žagar; 9. enota (del Centra): Ignac Krumpak; 11. enota (del Centra): Magda Kočar; 13. enota (del Centra): Branko Verstovšek in Ivan Šuligoj; 15. enota (del Gaberij): Vid Jerič in Oton Račečič; 17. enota (del Gaberij): Ludvik Krajnc in inž. Leon Črepinšek; 19. enota (del Trnovelj): Štefka Ramšak in Štefan Frans; 21. enota (del Dolgega polja): Rudi Peperko in Karel Sagadin; 22. enota (del Dolgega polja): Bogdan Hochmiiller in Rudi Grivič; 23. enota (Dečkova cesta): Milena Mravlje in Erika Simonič; 25. enota (Ostrožno itd.): Franc Dimeč in Alojz Na-pret; 27. enota (Teharje): Jože Cajhen ml. in Fani Pešak; 29. enota (Štore): Martin Veber; 31. enota (Vojnik): Karli Žibert in Hubert Kolšek; 33. enota (Škofja vais): Alojz Zagožen, Zdravko Vrečko; 34. enota (no-
vi del Otoka): Olga Vrabič; 35. enota (Ljubečna): Stanko Sodim, Jožef Koželj in Stanko Leskovšek; 37. enota (Dobrna): Anton Mogu, Jožef Hribernik in Martin Stimulak; 39. enota (Strmec): Karl Goričam in Ivan Jezernik.
ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI — 1. enota (del železarne): Marjan Ramšak, Daniel Rukavina in Viktor Potočnik; 3. enota (del železarne): Ivan Ferme, Marjan Belej in Matija Žumer; 5. enota (del Cinkarne): Inž. Anton Žerjav in Štefan Veselko; 7. enota (del EMO): Stane Dvoršak, Franc Kolenc n Miha Strašek; 9. enota (del EMO): Ivo Brenčič in Marjan žurej; 11. enota (Libela, Žična, Aero, IFA, ETOL): Rado Jenko, Oskar Kohne im Jože Topole; 13. eno-
ta (opekarne, TVO Škofja vas, Veležitar, Celjski tisk itd.): Ivan Melik, Ivan Mihelin in Slavko Zagoričnik; 15. enota (LIK Savinja, del): Ernest Po-teko; 17. enota (Ingrad, dal): inž. Darko Maligoj; 19. enota (železnica): Marij Gabrovšek in Ladislav Tovornik; 21. enota (Cestno podjetje, Ceste-kanali-zacija, Klima): Stane Divjak, Karl Capuder; 23. enota (del trgovin): Ivan Juhart, Anton Ocvirk, Vili Kregar in Anton Javornik; 25. enota (del trgovin): Štefan Korošec, Martin
Vinkšel; 27. enota (obrt in manjša podjetja):	Vladimir
Prezelj in Vladimir Veber; 29. enota (obrt in nekateri zavodi): Drago Černetič in Matej Bralr mik; 31. enota (šole): Alojz Kež-man in Ivan Kapš; 33. eno tal (splošna bolnica, del): dr. Joža Barič in dr. Janez Marchetti; 35. enota (zdravstvene ustano ve): dr. Anton Fazarinc; 37. enota (pravosodje): Mihaela Hoče. amer; 39. enota (TNZ, LM im JLA): Rudi Simčič in Mile Vu-kosav.
Regres potrjen
(Nadaljevanje s 3. strani)
• CDS je nadalje sprejel in potrdil predlog upravnega odbora, s katerim le-ta predlaga najetje sob in regresiranje zdravljenja v zdraviliščih Slatina Radenci, Čateške toplice, Rogaška Slatina in Dobrna. Regresiranje v teh zdraviliščih je naslednje:
Član kolektiva, ka gre na
zdravljenje, prispeva 15 N-djim na dan, preostale stroške regresira pode jt j e. (V teh zdraviliščih družinskim članom ns pripada regres).
Za celotno regresiranje ja centralni delavski svet odobri 261.610 N-din. Ta sredstva bodo črpana iz sklada skupne porabe.
Rekordna proizvodnja superfosfata
Obrat za proizvodnjo superfosfata je letos v marcu dosegel rekordno produkcijo, v lem mesecu so namreč proiz-vedli 6.261 ton tega umetnega gnojila.
Ko so sredi preteklega leta opravljali redni remont v obratu, so izvedli tudi majhno racionalizacijo, s katero so odpravili ozko grlo v proizvodnji — dovajanje kisline v rezervoar, od sod v dozer in dalje v mešalnik. Po zamisli obratovodje
superfosfata dipl. inž. Jožice Farčmk-Mrvarjeve, je bil povečan dotok kisline v zbiralnik, montiran je bil dozer z dvemat prekatoma in poenostavljeno ravnanje z napravami za dovajanje in odvajanje kisline.
• čeprav je Mia racionalizacija
izvedena že lansko leto poleti, njen učinek ni bil takoj realiziran. Proizvodnja superfosfata je sicer polagoma naraščala, toda zaradi pomanjkanja kisline, pozneje pa zaradi stanja nal tržišču maksimalne možne proizvodnje ni bilo mogoče doseči
Omenjena sprememba na proizvodnih napravah in delna mehanizacija embaliranja superfosfata sta v pretežni meti odpravili izredno naporne fizične pogoje dela, poleg tega pa se močno odražata na povečanju produktivnosti dela; proizvodnja je večja skoraj za 25%, za enak odstotek pa j« bila povečana količina zapaka-nega superfosfata. Medtem, ko so lani aprila dosegli največjo proizvodnjo 4.668 ton superfosfata s 45 zaposlenimi, ga ja pretekli mesec le 40 ljudi proizvedlo 6.261 ton; v obeh mesecih so skoraj vso proizvedeno količino superfosfata tudi od-premili.
Če se ne bodo pojavile kaka nepredvidene težave, bodo prizadevni člani tega majhnega kolektiva, med katerimi moramo v pirvi vrsti omeniti veterane tega obrata: Alojza Grabler-ja, Hinka štumbergerja, Jožeta Vedlina in Rafaela Vogo, izpolnili letni proizvodni plan, ki je občutno večji od lanskoletnega*
V zadnjem času so pri embaliranju superfosfata, kjer je bila doslej lopata osnovno delavčevo orrfdje, uvedli delno mehanizacijo. Na sliki: pakiranje superfosfata v vreče
KJE BOMO LETOVALI - KAKŠEN BO BEGBES
Tudi v letošnjem letu bodo imeli člani kolektiva možnost letovati v naših počitniških domovih in pa v domovih, ki smo jih dodatno najeli. Razen tega pa bo letošnji oddih mogoče zdru-
žiti tudi z zdravljenjem.
V	ta namen smo sklenili ustrezne pogodbe s štirimi slovenskimi zdravilišči. Pa poglejmo najprej kako je z našimi domovi.
Piran
V	Piranu, starem piratskem mestu v Slovenskem primorju Smo solastniki počitniškega doma, ki je v neposredni bližini obale. V vsaki izmeni bo na razpolago dvanajst ležišč, letovanje pa bo mogoče od 20. junija do konca avgusta. Cena dnevnega penziona bo predvidoma 2.500 Sonarjev.
Kot je znano je v Piranu ladjedelnica, sedež Splošne plovbe pomorska šola itd. Seveda r>e kaže spregledati, dejstva, da je v Piranu sedež občine in da v njem ne manjka možnosti za kulturho in zabavno življenje. V Piranu je tudi zdravstvo, ni dom, pošta itd. Pozabiti pa ne bi smeli tudi na zgodpyinske znamenitosti in na ugodne možnosti za izlele v bližnji Portorož, v Beli Križ, v Koper, v Izolo, v Ankaran itd. V domu so sobe z dvema, in s tremi posteljami.
»Rinka« Solčava z depandanso v Logarski dolini
V	Solčavi, čudoviti gorski vasic; (preko 700 m), ki ima pošto, trafiko in trgovino, imamo •inoderen počitniški dom »Rin-ia«, ki ima 30 ležišč, toplo in hladno vodo, kopalnico, galerije lakajevih sliik, teraso za sončenje, velik parkirni prostor, uredili pa bom tudi (otroško) igrišče in omogočili kopanje v sicer mrzli Savinji.
Solčava, ki je dostopna po modernizirani cesti (le še nekaj nad 10 km je makadama) je kdo primerna za oddih, rekreacijo, lov, ribolov, sprehode in številne izlete.
Samo štiri kilometre je oddaljena svetovno znana Logarska dolina, v kateri ima »Rinka« svojo depandansozosemnaj-Stimi ležišči. Iz Solčave so mož-De štev ilne planinske ture, predvsem pa moramo omeniti znamenito Potočke zijalko pod Olševo goro kjer so našli sledove prvega človeka, ki je živel
tam pred 20 tisoč leti, in čudovit Robanov kot. Možne so tudi planinske ture na Raduho, Ojstrico, Okrešelj, Kamniško sedlo itd. V Solčavi je tudi 3000 let staro drevo — tisa. Letovanje je možno celo leto, cena dnevnega penziona pa je v sezoni (od 1. junija do 31. avgusta) 2.800 S-dinarjev, izven sezone pa 2.600 S-dinarjev.
Tako kot s Piranom so tudi s Solčavo in Logarsko dolino izredno ugodne avtobusne zveze.
Sladka gora
V lepem vinogradniškem okolju, v neposredni bližini (8 km) Rogaške Slatine v Sladki gori imamo izredno moderno ure-
jen objekt z dvanajstimi ležišči v. petih sobah. Ob sami zgradbi je čudovit botanični vrt z redkimi rastlinami. V vrtu je tudi lep prenovljen bazen.
/Sladka gora je oddaljena od Celja 30 km, prometne zveze do Podplata so zelo ugodne (vlak in avtobus) od tam pa je slab;} ura hoda, oziroma dnevno avtobusna zveza s Pečico, odkoder je 15 minut hoda. Sicer pa je objekt dostopen z osebnimi vozili, po potrebi pa bomo pripravili tudi posebne vožnje.
Dom bo oskrbovan vse leto, primeren pa je, razen za letni oddih, tudi za dnevne in nedeljske izlete. Cena dnevnega penziona v sezoni bo 2.800 starih dinarjev, izven sezone pa 2.600 starih dinarjev. Opozoriti želimo še na domačo hrano, pristno pijačo ter na vrsto specialitet. Možni so tudi izleti v Go-
be rni k, na visoki Boč, v Rogaško Slatino itd.
Razen v teh dveh objektih pa bo mogoče letovati na morju še v dveh domovih, ki smo jih dodatno najeli oizroma pridobili na osnovi zamenjave za »Rinko«.
Tako bo mogoče letovati še:
V Sumpertu pri Omišu
Tu bo letovanje v počitniškem domu banjaluške tovarne »Rudi Čajevac«. Dom je izredno lepo urejen, sobe pa so z dvema, tremi in štirimi posteljami. Dom ima tudi lastno prijetno peščeno plažo s toboganom itd.
V domu je organiziranih-precej možnosti za šjjortno, kulturno in zabavno življenje, razen tega pa bodo vsak večer
plesne prireditve v popolnoma novem motelu »Jastog«.
Letovanje bo mogoče predvidoma od 15. junija dalje. Se posebej pa je potrebno opozoriti na možnosti za vrsto prijetnih izletov. (Slapovi Cetine, Omiš, Makarska, Dubrovnik, na otoke itd.). Z 20 kilometrov oddaljenim Splitom je odlična zveza: vsake pol ure vozi lokalni avtobus.
Cona ipenziona bo 2.800 starih dinarjev na dan.
V Supetru na Braču
Tu bo mogoče letovati tudi letos, kot že tri leta doslej. Stanovanje (dvajset ležišč v zasebnih sobah) bo v prijetno oprem. Ijenih sobah v privatni zgradbi,
v kateri so zgrajene tudi popolnoma nove sanitarije. Hrana bo v hotelu »Jadran«, s tem, da bo kosilo v novi restavraciji v neposredni bližini plaže.
Opozoriti želimo še na možnosti za organizacijo izletov, tako na otoku, kot na celino & katero so odlične zveze štirikrat dnevno, vožnja pa traja eno uro v eno smer. Letovanje bo zaradi izredno ugodne klime možno že od 1. junija dalje, cena dnevnega penziona pa bo 3000 starih dinarjev.
Razen navedenih možnosti pa bo mogoče preživeti dopust tudi v zdraviliščih in ga tako povezati s potrebnim zdravljenjem. Sobe bodo na razpolago v Dobrni (od L maja do 31. oktobra) tu se je možno zdraviti v primeru ženskih in živčnih obolenj: v Slatini Raderlci (od 1. junija do 30. septembra), kjer se je mogoče zdraviti v primeru obolenj srca, ledvic in živce1 * * 4 5/; v Čateškh toplicah (od 1. junija do 30. septembra), 'kjer je mogoče zdraviti revmatična obolenja in išijas ter v Rogaški Slatini (od 1. junija do 30. septembra), tu se zdravijo črevesna in želodčna obolenja.
V teh zdraviliščih bodo na razpolago razen penzionskih tudi vse zdravstvene usluge, člani kolektiva bodo prispevali le 1.500 starih dinarjev dnevno, ■vse ostale 'Stroške pa bo krila tovarna v obliki regresa. Seveda pa bodo imeli prednostno pravico tisti zaposleni, za katere bo posebna zdravstvena komisija ugotovila, da je zdravljenje koristno. Tako bo na kraj zdravljenja vplival tudi zdravnik, na čas zdravljenja pa komisija za družbeni standard, dri bo usklajevala želje posameznikov z možnostmi.
K temu naj dodamo še to, da .bomo v primeru večjega inte-
resa za kakšen drug počitniški objekt poskušali zagotoviti nekaj mest tudi v najem. Prav tako je pomembno poudariti, da bomo .pripravili za potovanje v Supetar in Sumpetar u-dobnejšo pot, s predhodnimi rezervacijami kupejev v vlaku.
IN KAKŠEN BO REGRES?
Na delavskem svetu, dne 27. marca 1967 je bil sprejet nasledili predlog:
1.	Vsakemu zaposlenemu v Cinkarni, ki bo letoval v naših objektih (Piran, Rinka, Logarska dolina in Sladka gora) ali pa v Sumpetru dn v Supetru, bo tovarna dala za čas od 3 do največ 15 dni regres po 1.500 istarih dinarjev na dan. Enak regres bo za nezaposlenega zakonca in za otroke stare nad 10 let, medtem ko bo za otroke do 10 let 750 starih dinarjev na dan.
2.	Vsakemu zaposlenemu, ki bo letoval v ostalih objektih (vključno s campingom) bo tovarna dala za čas od 3 do 15 dni 1.000 starih dinarjev dnevno. Enak regres bodo dobili nezaposleni zakonci in otroci stari več kot 10 let, otroci do 10 let pa 500 starih dinarjev na dan.
3.	Za zaposlene, ki imajo manjši povprečni osebni dohodek od 60.000 starih dinarjev na družinskega člana bo veljal še dodatni popust do 50% na enot. ni regres. Tako bi lahko glede na lestvico regresirali pod točko 1. do 2.250 starih dinarjev, za najnižjo kategorijo dnevno, pod točko 2. pa do 1.500 starih dinarjev dnevno za isto kategorijo.
Naš novi počitniški dom na Sladki gori
Lestvica za dodatni regres je naslednja:
C«
O CO
§£
O)
*2 .S
xj P 3
p S
|So
$s§
3 a si
O C o
600 N-din in več	0	%
od 500 do 600 N-din	10 %
od 400 do 500 N-din	20 %
od 300 do 400 N-din	30 %
o4 20 do 300 N-din	40	%
do 200 N-din	50	%
6. Za prevoz na dopust ali na zdravljenje (vsaj tri dni) s potrdilom o bivanju v določenem kraju v času dopusta) bo tovarna regresirala vsem zaposlenim in ostalim nosilcem regresne pravice 50 % potnih stroškov, vendar največ do 5.000 starih dinarjev za posameznika.
Prijave za letovanje in zdravljenje sprejema oddelek za družbeni standard, referent za rekreacijo v kadrovskem sektorju (II nadstropje, soba št. 39), kjer dobite tudi vsa dodat-


.
..

ji

Pogled na Snpetar na otoku Braču
4.	Zaposleni, ki imajo več kot 100.000 starih dinarjev povprečnega osebnega dohodka na družinskega člana ne dobijo regresa.
5.	Za približno 50 zaposlenih, ki delajo v težkih pogojih, so pa že dlje časa v tovarni in so materialno ter zdravstveno o-groženi bo tovarna krila stroške letovanja v celoti. Na osnovi predloga zdravnika in obrar tovodstev bo o predlogih dokončno odločala komisija za družbeni standard pri CDS. Ta letovanja bodo pretežno v pred-in pose zoni.
na .pojasnila. V mesecu aprilu bomo sprejemali predhodne prijave. Od 3. maja dalje pa dokončne prijave- Ob dokončni prijavi je potrebno predložiti:
# Potrdilo o povprečnem osebnem dohodku za lansko leto in enako potrdilo za zaposlenega zakonca (za zaposlene v našem podjetju ga dobite v obračunu osebnih dohodkov).
0 Zdravstvene knjižice vzdrževanih družinskih članov.
0 Potrdilo obratovodstva, da imate v času letovanja zagotovljen dopust in
ii Prvomajski Izletnikovi izleti
Pri IZLETNIKU so kot
•	vsa leta nazaj pripravili
< '<	za prvomajske praznike
-•	vrsto izletov po domovini
■	■	in na tuje. Številni delov-
ni kolektivi naročajo avto-
•	■	bus tudi za več dni, na iz-
■	■	letih pa si ogledajo velik
;;	del Slovenije pa tudi Hr-
;;	vaško.
;; Tudi na tuje bodo vozili ;;	IZLETNIKOVI avtobusi.
;;	Enodnevni izlet z ogledom
:;	graškega velesejma stane
;;,	42 N-din, na Gospo Sveto
:;	55 N-din, v Trst pa 60 N-din.
Dvodnevni izleti bodo v Benetke za 160 N-din, na Višarje in v Trst za 150 N-din, tridnevni izleti pa bodo v Dolomite za 284 N-din, na Dunaj in Budimpešto 329 N-din, štiridnevni v Prago 474 N-din ter sedemdnevni po Alpah (Švica) za 692 N-din in na Ažurno obalo Francije za 716 N-din.
Izleti so poceni, strokovno vodstvo in celotna organizacija pa pravijo pri Izletniku, da bo solidna.
0 1.000 starih dinarjev kavcije oziroma predujma za vsak dan letovanja za posameznika. Ta kavcija zapade, enaiko tudi regres v primeru, da ne greste na že prijavljeno letovanje.
ODSTRANJEVANJE RJE Z LUGOM
Alkalično odstranjevanje rje z natronskim lugom ima nekatere prednosti pred ostalimi postopki zaradi tega, ker razkraja samo korozijske produkte, ne pa tudi kovine. Po drugi strani pa se po tej metodi obarja večina kovinskih hidroksidov in se lepi na očiščeno kovinsko ploskev, kar povzroča razmeroma hitro sekundarno korozijo. Vsekakor je tudi ta neza-željeni pojav mogoče odpraviti, če dodamo lužilni raztopini 10 do 25 % natrijev glukonat.
•
ZLITINA ALUMINIJA S SIJAJEM KROMA
Na tehniški visoki šoli v Varšavi so razvili novo zlitino iz aluminija, ki so ji nadeli simbol AC-5. Poleg aluminija vsebuje dodatek mangana in železa. Če izdelke iz nove zlitine mehanično polirajo, dobi površina izgled kromove prevleke. Odlikuje se s trdnostjo, ki se približuje trdnosti jekla in je odporna proti koroziji. AC-5 uspešno nadomešča medenino pri izdelavi ladijskih armatur.
OBČINSKI
PRORAČUN
(Nadaljevanje s 3. strani) uskladiti z realnimi materialnimi možnostmi. Zato se bo treba bolj kot doslej ustavljati ob določenh službah, njihovih programih in področjih.
čeprav proračun celjske občine nalaga določene naloge in obveznosti tistim, ki vplivajo tako na proračunske dohodke kot izdatke in četudi zaradi pomanjkanja sredstev ni ugoden za vse, je treba nanj gledati z zaupanjem in z določeno mero optimizma. Nedvomno pa je eno — tudi proračun bo zrcalo gospodarskih in družbenih gibanj v celjski občini v letošnjem letu. Imeli bomo toliko, kolikor bomo ustvarili.
Dopisujte v
naš list!
i5£S£5£5£S£SSSSSS!£5£S£SS5S5S!£Sfi5S5S5S5SS
Nadomestila za
V zvezi s spremembo zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanja (Uradni list SFRJ št. 12/66), je centralni delavski svet Cinkarne na svoji 12. redni seji, dne 27. marca 1967 sprejel in potrdil pravilnik o višini izplačevanja nadomestila osebnega dohodka delavcem in vajencem za prvih trideset koledarskih dni bolniškega staleža.
bolniški stale!
Osnutek pravilnkia o višini nadomestila je bil izdelan na podlagi analiz o gibanju bolniškega staleža v podjetju, in sicer: zaradi obolenj, obratnih (poškodb, nezgod na poti na delo in iz dela, poškodb dobljenih v prostem času in izostankov zaradi obolelega družinskega člana.
Pri izdelavi samega osnutka pravilnika so upoštevana, na eni strani okvirna pooblastila, ki jih imajo kolektivi za ta del zdravstvenega zavarovanja tj., da nadomestilo ne sme biti večje od 100 odstotkov, niti manjše od 50 odstotkov od
dnevnega povprečja osebnih dohodkov, doseženih po zaključnem računu v letu 1966, a na drugi strani, da bi višina nadomestila vplivala na zmanjšanje nekaterih nepotrebnih izostankov, da pa se kljub temu zavarovancem zagotovi življenjski nivo v času potrebnega bolniškega staleža. Iz navedenega se je izkristalizirala vsebina petega člena pravilnika, ki glasi:
# Višina nadomestila za prvih trideset koledarskih dni boleznine za člane kolektiva, ki imajo od dneva nezmožnosti z& delo devet mesecev neprekinjene delovne dobe ali v presledkih 18 mesecev v zadnjih dveh letih, znaša od osnove:
a)	za poklicna obolenja, za poškodbe pri delu za podjetje (ne ipo krivdi zavarovanca) in za vajence 100 %;
b)	za poškodbe izven podjetja, ki jih delavec dobi v svojem prostem času (vključno poškodbe na poli na delo .oziroma iz dela) 50%;
c)	za poškodbe pri rednem delu v podjetju po. krivdi zavar rovanca 60 %;
d)	za ostala obolenja ter za poškodbe na redni poti na delo ali z dela; in sicer le za tiste poškodbe, pri katerih je bila potrebna takojšnja zdravniška
intervencija, kar mora zavarovanec dokazati z zdravniškim potrdilom 75%;
e)	nega družinskega člana do 3 dni 75%;
f)	nega družinskega člana nad 3 dni in socialna obolenja (socialna: alkoholizem, komisijski splavi) in zavestno zamolčanje 'bolezni pri vstopu na delo) 50 %.
•	Po šestem členu imajo člani kolektiva, ki imajo do dneva nezmožnosti za delo manj kot devet mesecev delovne dobe ali v presledkih manj kot 18 'mesecev v zadnjih dveh letih, pravico do nadomestila v višini 60 % od osnove za obolenja oziroma poškodbe, navedene v točki d) petega člena.
•	Deveti člen pravi: zavarovancem, ki jim je po posebnih zveznih predpisih zagotovljeno zdravstveno varstvo (vojni in mirovni invalidi) in imajo po tem pravilniku pravico do nadomestitve osebnega dohodka, se izplačuje nadomestilo v smislu 67. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju (Ur. list FLRJ, št. 22/62).
9 Kot protiutež 5. in 6. člena je 11. člen pravilnika, ki odvzame zavarovancu pravico do prejemanja nadomestila osebnega dohodka za bolniški sta-lež:
—	če je zavarovanec zavestno povzročil bolniško stanje — za ves čas nesposobnosti za delo;
—	če je namerno preprečeval, oziroma zavlačeval zdravljenje in se ni ravnal po zdravnikovih navodilih, oziroma je ravnal nasprotno zdravnikovim nasvetom — od dneva, ko je bila ugotovljena kršitev bolniškega reda;
—	če se zavarovanec brez o-pravičenega vzroka ne odzove na zdravniški ali komisijski pregled v zvezi z boleznijo, zaradi katere tboluje — od dneva, ko se ni odzval vabilu oziroma naročilu.
—	če med bolniškim stale-žem dela v podjet ju ali izven — podjetja za ves čas dokler je
delal;
— če se ni udeležil preventivnega cepljenja, ki ga organizira podjetje in zboli v imu-nizaoijski dobi za boleznijo, zoper katero ni bil cepljen — za ves čas trajanja te bolezni.
9 Člena 12 in 13 pooblaščata zdravnika naše obratne ambulante, da izključno samo on odloča o bolniškem staležu našega zavarovanca, da daje oceno o njegovi zmožnosti za delo in da soodloča o potrebi dolžine zdravljenja v bolnišnici do 30 koledarskih dni.
• Štirinajsti člen določa, da zavarovancu, ki gre na lastno iniciativo v bolnišnico — brez napotnice zdravnika naše obratne ambulante, ter se pri tem ugotovi, da hospitalizacija ni bila nujna, pripada za čas, ki ga je prebil v bolnišnici, brezplačen dopust. Morebitne stroške zdravljenja, ki bi šli v breme podjetja, mora poravnati sam.
9 Za zavarovance našega obrata v Mozirju je določena samo ena zdravstvena točka in to zdravstveni dom v Mozirju oziroma ambulanta v Mozirju. Ambulanta Cinkarne vodi nadzor nad bolniškim staležem zavarovancev obrata Mozirje (15. člen).
9 Če zavarovanec na službe nem potovanju ali na letnen dopustu zboli oziroma postan* nezmožen za delo, mora poiska ti zdravstveno pomoč pri naj bližji zdravstveni ustanovi, < obolenju pa mora obvestiti ob ratno ambulanto Cinkarne naj (pozneje v 48 urah (16. člen).
9 Sedemnajsti člen določa da mora vsak član kolektiva * 48 urah obvestiti obratno am bulanto Cinkarne o končanen zdravljenju, osebno ali pisme no, (če se nahaja izven Celja)
9 Da bi se v prihodnje izog nili sporom, ki so se v pretek lih letih pojavljali glede krivd* oziroma vzroka nastale obratn* poškodbe, določa 18. člen pra vilnika, da glavni inženir var nostnega sektorja pri podjetju 'sestavi strokovno komisijo, k bo ugotavljala vzrok nastanki poškodbe. (Komisija je že ime novama, in sicer jo tvorijo: dv; stalna člana iz varnostnega sek torja in dva strokovna člana i: delovnega področja, kjer je ne sreča oziroma poškodba nas ta la). Od dokončne ugotovitvi vzroka oziroma povzročitelji poškodbe bo odvisna višina na domestila (60 ali 100%).
Do dokončne ugotovitve pov zročitelja poškodbe pa prejem« zavarovanec za prvih 30 dni bo leznine 60% nadomestila.
Iz celotne vsebine pravilniki o izplačevanju nadomestili osebnega dohodka članom na šega kolektiva za prvih tridese dni bolniškega staleža smo iz luščili vsebino najvažnejših čle mov, da bi z njimi seznanili tu di tiste naše zavarovance, ki ii objektivnih ali subjektivni! vzrokov niso bili z vsebino se znanjeni, ko je bil osnutek pra vilnika dan kolektivu v raz pravo.
'iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMHiiiiiMimiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiimmmimiiiiiiiiniiiiij
I DOPIŠIVA DELAVSKA UNIVERZA I
=	a
ODPIRA V DOGOVORU S POKLICNIMI ŠOLAMI ODDELKE ZA: AVTOMEHANSKO, ELEKTRO IN KOVINARSKO STROKO
1 V KOVINARSKI STROKI se kandidati lahko izšolajo za I S naslednje poklice: ključavničar, orodjar, strugar, klepar in = | avtoklepar;
v ELEKTRO STROKI: obratni elektrikar, elektrome- | | hanik, elektroinstalater in elektromonter.	/
POGOJI ZA VPIS: končana osnovna šola ter dveletna | = zaposlitev na delovnem mestu, za katero se kandidat želi | | izšolati.
Teoretični del pouka bo potekal po dopisni metodi in = | v seminarjih, praktični del pa na delovnem mestu in v šol- | | skih delavnicah.
Prijave za vpis v dopisno' poklicno šolo kovinarske in I 1 elektro Stroke sprejemamo do 15. aprila 1967. Za avtome- | | hanike in avtoelektrikarje bomo odprli oddelek v jeseni, § = Prijave zanj sprejemamo do 15. septembra 1967.
Vsa podrobnejša pojasnila dobite na Dopisni delavski | = univerzi v Ljubljani, Parmova 39, tel. 312-141 in 316-043.
E	5
iiiiiiiiiimiimmiiiiimiiiiiiiiiimiimiimmimiiiiimiiiimiiiimiiiMimimmiHimimiiiimiinimmiMiii:
8
CINURNAR
SAMOUPRAVLJALO 0 SVOJIM DLLU
Konference samoupravljalcev, bila je v petek, i?. mar-
ea v
sindikalni dvorani, so se poleg delegatov, članov na-
šega kolektiva udeležili tudi Sergej Kraigher, član zvezne skupščine; Bernard Strmčnik, predsednik občinskega sin-dikalncga sveta; Franjo Panza in drugi.
Konference samoupravljalcev v' delovnih organizacijah, sledila jim bo še občinska konferenca, so pravzaprav predpriprave na kongres samoupravi j al-cev, kjer bodo delegati iz vse Jugoslavije ocenili razvoj in krepitev samoupravljanja v preteklih sedemnajstih letih. Na tem zborovanju bodo delegati opozorili tudi na tiste momente, ki zavirajo še bolj intenziven razvoj samoupravljanja.	* j. -g.
Prvi je spregovoril predsednik centralnega delavskega sveta tovariš Janko Rebov; med drugim je dejal: »Samoupravni sistem ni pomemben Zgolj Zaradi večje demokratičnosti in in zavestnega dviganja slehernega člana kolektiva, temveč kaže tudi na možnosti racionalnejšega gospodarjenja, kar je v bistvu najpomembnejši faktor samoupravljanja v naši družbi«. To je podkrepil -z rezultati, ki jih je dosegalo naše podjetje od leta 1951 pa do danes; v tem času smo povečali proizvodnjo za 325%, produktivnost pa za 176.6 %.
. Ko je govoril o našem dosedanjem in nadaljnjem razvoju, je pozitivno ocenil našo investicijsko politiko. V svojem referatu je opisal tudi razvoj * samoupravljanja v našem kolektivu in ocenil delovanje samoupravnih organov.
Tovariš Čranc Pokelšek, predsednik izvršnega odbora
sindikalnih podružnic Cinkarne se je v svojem referatu dotaknil tudi položaja ekonomske enote v gospodarski organizaciji in nadaljnje decentralizacije sredstev; pri lem je omenil tudi razmere v tiašem podjetju. V
»Človeka kot nosilca proizvodnje naj bi samoupravni sistem iz delavca-najemnika, ki bolj ali manj pasivno spremlja gospodarjenje, preobrazil v delavca-podjetnika,- ki se dobro zaveda, da je njegov osebni standard neposredno odvisen od vloženega dela ter od doseženih poslovnih rezultatov podjetja in da se zato mora aktivno zavzemati za racionalno gospodarjenje ter za dosledno delitev po delu, ne da bi pri tem pozabil na odgovornost in obveznost do ožje in širše skup-
Konferenca samoupravljalcev, ki je bila i?. marca v sindikalni dvorani, spada v okvir predpriprav na kongres samoupravljalcev, kjer bodo samoupravljalei iz vse Jugoslavije ocenili dosedanji razvoj samoupravljanja
nadaljevanju svojega referata je opozoril na naloge, katerih se bodo morali lotiti naši samoupravni organi in na slabosti,
s katerimi bomo prej obračunati.
morali čim-
Obvestiio
i
lili i»;
)
i V zadnjem času vse pogosteje slišimo in razpravljamo l' o pomenu civilne zaščite pri varstvu pred naravnimi in dru-f gimi hudimi nesrečami ter o ukrepih, ki jih, ali bi jih morala f izvajati ta organizacija za preprečevanje materialne škode in človeških žrtev. Obenem tudi ugotavljamo, da zlasti širša d javnost pa tudi sami obvezniki civilne zaščite ne poznajo i1 nalog, obveznosti in ustroja svoje organizacije.
!i Pri tem pa je treba poudariti, da je za zmanjšanje po- (i ,i sledic naravnih ali drugih nesreč zelo važna zlasti seznanjeni nost vseh članov kolektiva z glavnimi postopki in dolžnost-(i mi. Posebno pa je važno, kako so usposobljeni obvezniki ,i .civilne zaščite za takojšnje ukrepanje, bodisi v podjetju ali (i v kraju bivališča.
d S tem namenom bomo za obveznike civilne zaščite ob-d javljali v prihodnjih številkah »Cinkamarja« v nadaljeva-d ‘njih po poglavjih, temah in službah programe, obveznosti f in ukrepe v danih momentih. Vendar pri tem opozarjamo d člane kolektiva, da se prihodnje teme ne bodo nanašale sa-d mo na obveznike civilne zaščite, ki bodo v tej zvezi testira-l1 nj( ampak na vse člane kolektiva, ker smo vsi po zakonu kot državljani dolžni v danem momentu nuditi potrebno po-1 moč pri reševanju materialnih dobrin in ljudskih žrtev.
Proizvodnja in produktivnost
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ker je bilo število zaposlenih v letošnjem prvem trimesečju povečano za 5,91 % proizvodnja pa za 3,4 % je produktivnost dela za 2,5 poena slabša kakor v istem razdobju preteklega leta. Kumulativno z mesecem februarjem smo ugotavljali še padec za 5,5 poana iz česar sledi, da nam je v marcu uspelo izboljšati odnos za 3 poene.
V marcu smo izvozili izdelke in usluge v vrednosti 423.944 S, kar predstavlja 85,6% mesečnega plana. V treh mesecih smo dosegli 23 % letnega plana v vrednosti 1,366.363 $, kar je za 3,6 % več kakor v istem razdobju preteklega leta. 70 % vrednosti doseženega izvoza je bilo realiziranega na konvertibilno področje, 20 % na vzhodnoevropsko in 10 % na ostalo klirinško področje.
nosti v kateri živi«, je med drugim dejal predsednik upravnega odbora Vili Raznožnik, dipl. inž.
Tovariš Leopold Slapnik je govoril o možnostih decentralizacije pri integraciji podjetij.
Glavni direktor naše tovarne tovariš Drago Čeh, dipl. inž. je orisal gospodarsko problematiko našega podjetja, prikazal pa je tudi kako kolektiv rešuje posamezne probleme, kadar se ti zaradi objektivnih faktorjev pojavijo.
Član zveznega izvršnega sve-. ta in poslanski kandidat za republiško skupščino tovariš Sergej Kraigher je obrazložil dotedanji razvoj samoupravljanja in nakazal perspektivo njegove nadalnje krepitve. Ko je govoril o zavesti delovnega človeka, je poudaril, da se bo le-ta okrepila, če mu bodo zaupane odgovornejše naloge, pri čemer se bo odgovornosti zavedal in jo tudi občutil.
Tovariš Bernard Strmčnik, predsednik sindikalnega sveta je dejal, da bi bilo treba na takem zborovanju obravnavati še nekatera vprašanja, ki se nanašajo na nadalnji razvoj samoupravljanja.

Spoštovani tovariši cinkarnarji!
Ob prvem maju, prazniku dela vam pošiljam najlepše pozdrave in vam želim, da bi vas še vnaprej spremljala uspehi pri vašem požrtvovalnem delu. Posebno pa pozdravljam svoje bivše sodelavce v strojnem ob-, ratu. Prav leip pozdrav pa pošiljam mojstru Ivanu Lužarju ter Ivanu Ramšaku.
Ob koncu želim celotnemu kolektivu Cinkarne še enkrat veliko uspehov ob prazniku dela.
Zvone Kobala, V. P. 4004/3, Kumbar — Boka Kotorska, Črna 'Gora. ‘
iimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
REBUSA
T
CINKARNAH
9
SESTAVEK NAJ BI SLUŽIL KOT UVODNI PRISPEVEK K POSAMEZNIM VPRAŠANJEM V RAZVOJU DECENTRALIZACIJE IN SAMOUPRAVLJANJA.
Družbenogospodarska reforma je bila že v samem začetku močna preizkušnja za demokratičen samupravni sistem. Pojavile so se razne tendence po politiki »močne in trde roke« v starem pomenu centraliziranega državnega sistema. Nosilci teh tendenc so doživeli polom, kajti praksa jih je demantirala in pokazala, da je edina možna pot našega nadaljnjega razvoja ravno v poglabljanju samoupravnih pravic in skladno z njimi v adekvatni rasti odgovornost.
S tako proklamirammi načeli pa ne pridemo daleč, ako ne iščemo odgovora na osnovno vprašanje, kakšna naj bo pot razvoja samoupravljanja, da bo omogočala najracionalnejše gospodarjenje in skladno delovanje vseh služb.
Cinkarna ni heterogena samo po svojih proizvodih, temveč tudi po strukturi zaposlenih. V kolektivu s povprečno 2150 zaposlenih lijudi, ki se med seboj močno razlikujejo po izobrazbeni stopnji, po svojih delovnih mestih, po 'socialnem položaju in raznih drugih navadah, prihaja nujno do vrste različnih interesov.
Nesporno je, da je skupen interes vseh, njihov čimboljši materialni položaj, vendar pa se mnenja o tem, kako ustvariti take poogje, ki bi zagotavljali čim višji materialni položaj, med seboj razlikujejo.
Večjemu delu' kolektiva je jasno, da podjetje mora vlagati sredstva za nadaljno izgradnjo, da stagniranje na področju modernizacije proizvodnje povzroči stagnacijo in padanje rentabilnosti podjetja in obenem tudi adekvatno padanje osebnega dohodka. Ti člani kolektiva razumejo dolgoročnejši pomen razvoja podjetja in težijo za tem, da skladi čim hitreje naraščajo.
Na drugi strani pa obstoja manjši del ljudi, ki iz teh ali onih razlogov ne, ali pa nočejo razumeti razširjene reprodukcije in se nagibajo k taki delitvi, ki bi stimulirala le osebne dohodke. Take težnje se pojav-
;! novice iz
<; SLG - CELJE
|i	Krstna uprizoritev »Pod-
p	strešja«, igre v dveh delih,
p	katere avtor je Janez
P	Žmavc, je bila 10. marca.
p	Avtor o svojem pravi:
p	PODSTREŠJE je sodob-
1»	na igra na temo nekomu-
(i	nikativnosti med ljudmi.
i»	Vsebinsko bi jo bilo težje
P	zajeti v pripovedni okvir,
I1	če pa bi jo vendarle hoteli
P	okarakterizirati z nastopp-
d	jočimi osebami, potem gre
d	v njej za mlajšo in starejšo
f	generacijo naših dni. Dva
f	mlada človeka se po plesu
d	zatečeta pred dežjem na
I1	neko podstrešje. Še nikoli
d	prej se nista videla, to nju-
d	na prvo srečanje, porojeno
d	iz medsebojnih simpatij,
f	teži k neki-harmoniji. Ta
*1	harmonija ni nikoli abso-
f	lutna. Sicer bi moral napi-
Ijajo zlasti pri tistih, ki ne gledajo podjetje kot del svojega premoženja, temveč hočejo v kratkem času čiimveč »iztisniti« iz njega, njegova nadaljna usoda pa jiih bolj malo zanima. Družbeno politične organizacije imajo ne v prepričevanju, temveč v pojasnjevanju in dokazovanju velike naloge pri dviganju objektivne zavesti posameznikov.
Reforma je dosegla tisto stopnjo, kjer se močno zaostrijo odnosi v gospodarstvu. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prihaja med podjetji do zadolževanja in potrebna je ve-
četka jo trgajo disakordi. In vendar moramo pomisliti na FANTA in DEKLE kot na nekaj harmoničnega, želeli bi si, da bi bila sposobna uresničiti vrednoto, ki ji pravimo ljubezen. Ze sama negotova, nejasna težnja k tej vrednoti ustvarja nekaj harmoničnega. Ko vdre v njun iščoči svet, svet odraslih, je vse zb analizirano, absurdno, razničeno. Vendar to ni absurdnost bivanja. Morali bi natanko vedeti, zakaj vse to, zakaj absurd. Zakaj se mlada dva ne moreta najti, zakaj je med starima vse tako pošastno ne-girano in pokopano v preteklost, ki je nemara sploh
lika elastičnost, da si podjetje zagotovi vsaj najnujnejša finančna sredstva.
Sama gospodarska situacija zahteva takšno organizacijo, ki bo v največji meri usposobljena zagotoviti kolektivu, s tem pa tudi vsakemu posamezniku, najboljše pogoje, ki so v danem stanju možni.
Nadaljni razvoj demokratizacije samoupravljanja mora upoštevati dejansko stanje in možnosti, zato se moramo izogibati vsake misli na eksperimentiranje, ki ni grajeno na osnovi študijskih analiz z vsemi argumenti.
Igra nima didaktičnih	'
namenov, čeravno je v svo-	i1
ji konsekventnosti angaži-	11
rana. Gledalci naj bi sami	11
prišli do svojih zaključkov.	|[
Zato je ta igra v nekem	f *
smislu poskus nekonven-	f1
cionalnega (miselno proti-meščanskega) in netradici-onalnega gledališča.
Igro je'postavil na celj-ski oder režiser MILE KO-	I
RUN. Scenograf je bil Av-	p
gust Lavrenčič, kostumo-	p
grafinja Vida Zupan—	i
Bekčičeva, igrajo pa Mina	p
Kjudrova, Branko Grubar,	p
Marija Goršičeva in Sandi	p
Krošl .	(•

f
nam more gledališče vse	(i
to razložiti, pojasniti, od go-	, i
voriti?	(i
Pretekli mesec je ob prazniku žena priredil izvršni odbor sindikalnih podružnic majhno slovesnost v samopostrežni restavraciji v Gaberju. Našim sodelavkam Je v prisrčnem nagovoru čestital praznik tovariš Karlo Sagadin, direktor kadrovskega sektorja.
Člana tovarniškega mladinskega aktiva, Cvetka Kraševec (na sliki v sredini) in Rajko Vodišek sta recitirala tri pesmi, Darko Zorko (na sliki desno) pa je na harmoniko zaigral venček narodnih in Rožnato pisemce.
NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU •
Iz analize poškodb pri delu ugotavljamo, da se je število poškodb v primerjavi z januarjem povečalo za okoli 44%, v primerjavi s povprečjem preteklega leta pa je ža 33 % manjše.
Izgubljenih dni je bilo v primerjavi z januarjem za 31 % manj, v primerjavi z lanskoletnim povprečjem pa za 45 % manj.
Te ugotovitve nam potrjujejo, da je naša orientacija pri preprečevanju števila in resnosti poškodb pri delu pravilna.
Pri številu poškodb v posameznih dejavnostih, v primerjavi s povprečjem v letu 1966, opazimo zmanjšanje števila poškodb.
—	pri proizvodnem procesu za 50 %,
—	pri vzdrževanju za 40 % in
—	pri nakladanju in razkladanju za 25 %:-
Le pri internem transportu se je povečalo število poškodb za 52 %.
Primerjava vzrokov poškodb pri delu prikazuje občutno zmanjšanje števila poškodb zaradi osebne nepravilnosti (38"»), opazimo pa povečanje števila poškodb zaradi neupoštevanja varstvenih ukrepov (za 82 %).
Prevladujejo poškodbe nog — skupno 9, od teh ena težja; sledijo lažje poškodbe rok — skupno 6.
Zmanjšanje števila in resnosti poškodb pri delu je rezultat splošnega prizadevanja celotnega kolektiva, ki si v letošnjem letu z večjo resnostjo prizadeva preprečevati poškodbe pri delu.
Na poslabšanje rezultatov v ekonomski enoti metalurgija so vplivale 4 poškodbe v topilnici (v januarju 1) in 1 poškodba pri plinskih generatorjih (v januar-
v predelovalnih obratih 4 po-škodbe v valjarni (v januarju 3); v vzdrževalnih obratih 1 poškodba v elektro delavnici (v januarju 0), 2 poškodbi v mehanični delavnici (v januarju 1), medtem, ko je imel gradbeni oddelek v januarju 1 poškodbo v februarju pa nič. V ekonomski enoti kemjia I. in III. so bile v obrtu liitopon v mesecu januarju 3 poškodbe, v februarju p>a nič. V obratih soli in nebelih pigmentov v mesecu januarju ni hiio poškodb, v februarju pa so imeli 1. V ekonomski enoti uprava in ostalo je imel transport 2 poškodbi v mesecu februarju, v januarju nič.
Nihanja števila poškodb ne bo mogoče odpraviti, potrebno pa je s preventivnimi ukrepi doseči, da odstopanje od povprečnih rezultatov v posameznih mesecih v okviru ekonomskih enot ne bo pretirano.
Dosežene rezultate v prvih dveh mesecih lahko štejemo kot uspeh, ki nas mora vzpodbujati pri iskanju ncr"'h ;n je boljših prijemov za izboljšanje de-
lovnih pogojev in varnosti pri delu.
Pri delu so se poškodovali
V AGLOMERACIJI
Franc KAMENŠEK si je poškodoval dva prsta, ker je, zaradi pomanjkljivega sporazuma s sodelavcem, prepozno odmaknil roko pri spraznjevanju visečega vozička.
Rasim OMANOVIČ si je poškodoval palec na desni nogi, na nogo mu je padla rešetka.
V TOPILNICI
Alojz KODRIČ, se je opekel po levem stegnu, ko je prediral šaržo v netorti; pri prediranju šarže je pihnila para iz retorte.
Emil KOŽUH se j,e lažje opekel po stopalu leve noge, ker mu je cink iz predleža brizgnil v čevelj.
Valter LEBAN si je pri odstranjevanju ležaja iz ohišja ranil prst na levi roki.
Aleksander NOVOKMET je neprevidno nataknil drog v predlež, zaradi česar je predlež zdrsnil in se pri padcu razbil. Pri tem se je Novokmet opekel po nogi.
V PLINARNI
Ignac KRESNIK pni izpraz-njevanju ogorkov v bunker ni upošteval navodil za varno delo in se je postavil pred industrijski voziček. Sodelavec je slučajno sproži vitel, ki je potegnil voziček in pri tem imenovanemu težje poškodoval nogo.
V	PREDELOVALNIH
OBRATIH
Ivan KOBULA ni upošteval navodil za varno delo tar je položil nogo na ščitnik vodila za spuščanje mize. Vodilo mu je stisnilo nogo.
Stevo KAURIN je z vozičkom, polnim platin, zapeljal v vdolbino na tleh; ročica vozička ga je udarila po komolcu desne roke.
Štefan MARCIJUŠ se je z odrezkom platine skozi usnjen predpasnik zbodel v levo nogo nad kolenom.
Ferdo RAČEK je hotel premakniti voziček naložen z odrezki; voziček se je prevrnil, ročica pa je udarila ponesrečenca po levi roki.
V	KEMIJI I. in III.
Avgust POSL je pri premikanju vozička za odpadke v tesnem prostoru zadel ob steber
konstrukcije; poškodoval si je prst na levi roki.
V VZDRŽEVALNIH OBRATIH
Drago LEDINSKI je popravljal dinamo avtokore v bližini dvignjenega viličarja. Voznik viličarja je dvigalo slabo podstavil, zaradi tega j,e prišlo do premikanja. Pri tem je dvigalo padlo in poškodovalo ponesrečencu stopalo desne noge.
Ivanu LONČARJU je pri kovanju padel drobec v desno oko.
Božu RAMŠAKU je spodrsnilo na leseni podložka pred delovno mizo. Pri padcu se je ujel z roko; pri tem si jo je poškodoval v zapestju.
V OSTALIH ODDELKIH
Slavko DJORDJEVIČ je z vagona razkladal cink. Njegov sodelavec Avgust KOLMAN bi mu moral podajati cinkove plošče v roke. Kljub opozorilu nadzornika je Kolman vrgel ploščo na rOb vagona, s katerega se je nato prevrnila in padla Djordje-viču na nogo, ki je stal ob vagonu. Ker tovariš Kolman ni upošteval navodil za varno delo, je transportni oddelek izgubil enega delavca za mesec dni.
Borivoju TRUJKIČU je pri razbijanju zmrznjenih grud cin-kovega koncentrata padel tujek v oko.
Prijateljski šahovski dvoboj
Cinkarna:LIK Savinja
Na povabilo LIK Savinje smo kot gostje odigrali prijateljski šahovski dvoboj na enajstih deskah. Vedeli smo, da je to nanovo ustanovljena sekcija, ki še nima dovolj izkušenj, nekaj več kot polovico ekipe pa tvorijo mladinci, tako da imajo še velike perspektive.
Menimo, da bi bila lahko tako rekoč mladinska ekipa LIK Savinja za vzgled naši mladim, ki ne najde poti do naše sekcije.
Naša ekipa je nastopala v naslednji postavi: Dečko, Snajder, Jovanovič, inž. Ružič, Lazič, inž. Klinger, Mežnar, Počivalšek, Jančič, Krašovec, Šmon. Po enournem, dokaj zanimivem igranju se je rezultat glasil 10:1 v korist naše ekipe. Uspešni so bili vsi razen tovariša Krašovca, ki je moral položiti orožje proti najboljšemu mladincu Kolencu.
V povratnem dvoboju, 15. marca so bili gostje, šahisti LIK Savinje, ponovno premagani.
Sestav naše ekipe: Jančič, inž. Ružič,' Počivalšek, Dečko, inž. Pipuš, Jovanovič, Čeh, Lazič, Mežnar, inž. Klinger.
Končni rezultat je bil 9,5 proti 0,5 v. našo korist. Remiziral je prvak za leto 66/67, tovariš Lazič.
P. S.
ŠAHOVSKI BRZ0THRNHU1
V februarju je bil odigran brzotumir, na katerem so nastopili Jovanovič, inž. Klinger, inž. Ružič, Šnajder, Mežnar in Kra-
šovec!
S kvalitetno igro je prepričljivo zmagal Jovanovič, ki je premagal vse svoje nasprotnike in zbral 5 točk, sledijo inž. Klm-ger 3,5, inž. Ružič 3, šnajder 2,5, Mežnar 1 in Krašovec 0 točke.
Tudi v mesecu marcu je bil odigran brzoturnir, na katerem, je sodelovalo kar deset šahi-stov. Kot gost je nastopal tudi Marjan Jalen (LIK Savinja).
Kakor na februarskem turnirju tako je tudi na tem ponovno zablestel tovariš Jovanovič; vsiljuje se mi misel, ali je kdo od šahistov naše sekcije trenutno boljši od njega.
Kot drugi se je plasiral inž. Ružič s 6 točkami, sledijo inž. Pipuš, 6, Snajder 6 Lazič 5, Mežnar 5, Arh 4, Dečko 4, Počivalšek 2,5 in Jelen 0 točke.
L. šmon
KADROVSKE
VESTI
V MESECU MARCU SO PRISI.I V PODJETJE: Kralj Stane, Cverle Konrad, Centrih Genovefa, Turk inž. Anton, Ivenčnik Jurij, Kolar Friderik, špoljar Rudi, Lečnik Jakob, Žerak Bogomil, Vidce Franc, Podpečan inž. Daniel, Gasparič Izidor, Avdič Husein, Petrin Janko, Jaeger Ivan, Simeunovič Radoš, Vo-*a Edi, Dečman Marjan, Smrečnik Sta-sisiav, Miiojevič Nenad, Tolič Izidor, Debclaj Martin, Malinovlč Tomislav, Lampret Janez, Hribernik Anton, Horvat Jože, Salamon Mihael, Volavc Ivan, Erjavec Franc, Mojzeš Dragotin, Jaeger Mariin. Pušnik Karel, Repas Miroslav, Rlinčan Jože, Kovač Franc, Krulc Mar-tiH, Spolenak Jože, Žonta Alojz, Pavlič Franc, Lorger Miroslav, Pintar Marjan, Esih Alojz, Leskovšek Jože, Pajk Adolf, RadoIj .Mirko, Kramar Franc. Verdel Jože, Razgoršek Martin, Vengust Slavko, Vipanc Ivan, Razgoršek Vincenc, TrnovSek Ludvik, Fridl Franc, Podbrež-nik Hilda, Kodrun Pavel, Stojanovič Božidar, Cervan Franc, Turnšek Albin, Pinter Anton, Počlvalšek Jože, Majer Mariin, Kosu Franc.
IZKLJUČEN IZ PODJETJA je bil Mo-
ri Ivan.
ODŠLI IZ PODJETJA: Kožuh Alojz, Saija Djemalli, Kožuh Florijan, Kajtner Jože, Tunič Miloš, Očko Leopold, Lorger Miroslav, Dunaj Mirko, Kovač Franc, Lapadatovlč Stanislav, Trujklč Jefta, Ješič Djordje, Ninič Aksentije, Popovič Aleksander, Drulič Kosta, La-»adatovič Marjan, Gogonič Dragoljub, Vrgožič Vlastlmlr, Stanojevič Momčllo, Skrbinšek Henrik, Skaza Ivan, Boco-kič Nikola, Rep Edo, Gamanovič Dra-gulin, Stegarevič Danilo, Vodeskovič Stevan, Kantor Dušan, Kampuš Martin, Gobec Ivan, Cobotič Vojin, Papič Peter, Matovič Radosav, Mlinar Edvard, Toinac Stjepan, Mernik Stanislav. UPOKOJENI SO BILI: Golouh Franc. Leskovšek Jože, Gabrovec Anton.
V JLA SO ODŠLI: Kukovič Branko, Turk inž. Anton, Gobec Ferdinand, Cvikl Martin, Hohnjec Martin, Fišter Ivan, Planovšek Alojz, Blazinšek Stanko, Leskovšek Jože, Horjak Franc.
POROČIL SE JE: Teržan Albert.
UMRL JE: Mlinar Ludvik.
UNION
Od 16. do 20. aprila »Veličastni norci na letečih strojih«, angleški barvni film.
Od 21. do 26. aprila »Angelika, lepa ljubimka«, francoski barvni film.
Od 27. do Ji. aprila »Naivnež«, francoski barvni film.
Od 1. do S. maja »Najlepši šport za moške«, ameriški barvni film.
Od 6. do 8. maja »Moja soproga«. Italijanski film.
Od 9. do 11. maja »Druga resnica«, francoski film.
Od 12. do 17. maja »007 — Goldfln-ger«, angleški barvni film.
METROPOL
Od 12. do 17. aprila »Heroji telemarka«, angleški barvni film.
Od 18. do 20. aprila »Sarm — In kako ga dobiti«, angleški barvni film.
Od 21. do 26. aprila »Moje pesmi — moje sanje«, ameriški barvni film.
Od 27. do 29. aprila »Krvnik«, španski barvni film.
Zanimivosti
TRDA JEKLA — POMEMBNA KOVINA SEDANJOSTI
ŠVEDSKA TOVARNA JEKLA SANNDVIK je največji proizvajalec trdih jekel na svetu — proizvoda, ki je na mnogoštevilnih podroCjih tehnike iz dneva v dan pomembnejši, švedska družba zdaj še razširja svoje kapacitete, da bi zadovoljila stalno naraščajočim potrebam po rezilnih or6djlh in obrabnih delih.
Trdo jeklo je metalurški produkt iz praška, ki ga po trdoti lahko primerjamo z diamanti. Najvažnejša od trdih sestavin je volframov karbid, mnoge kvalitete pa mu dajejo tudi tantalov, titanov in nlobov karbid.
Kot vezivno kovino največ uporabljamo kobalt, na drugem mestu pa nikelj. Kombinacija trdih komponent in kovinskih veziv daje materialu njegovo veliko odpornost.
Jeklarsko podjetje Sannd.
vik izdeluje volframov karbid predvsem v svojem štokholmskem obratu, pa tudi v obratih Glma na Švedskem in v svojih podružnicah v ZDA, Braziliji, Južni Afriki, Indiji in Zahodni Nemčiji. V obratu Glmo predelujejo volfra-movo rudo v zaključenem tehnološkem procesu do trde kovine. Sedež podjetja v štokholmu je največji In tehnično ter tehnološko najbolj razviti obrat trdih kovim na svetu. Sanndvi-kova trda jekla izvažajo s trgovskim imenom »Coro-mant«.
34. MEDNARODNI LIVARSKI KONGRES V PARIZU
V Parizu bo v času od L do 6. oktobra 1967 34. med* narodni livarski kongres, ki se ga bo udeležilo približno 2100 strokovnjakov iz okoli 30 držav. Razpravljali bodo o najnovejših dosežkih na področju metalurgije s posebnim poudarkom na nove postopke v livarstvu. Posamezne skupine kongresa bodo zasedale v pariški palači UNESCO.
Od 30. aprila do 3. maja »Veličastni rogonosec«, Italijansko francoski barvni film.
Od 4. do 7. maja »Naloga eskadrlle 633«. angleški barvni film.
Od 8. do 9. maja »Sedmi kontinent«, jugoslovansko češki barvni film.
Od 10. do 14. maja »Mož iz Hong Konga«, francoski barvni film.
Od 13. do 16. maja »Obupanci«, madžarski film.
DOM
Od 13. do 16. aprila »Gangsterska peterka«, angleški barvni film.
Od 17. do 19. aprila »Vse v rok službe«, italijanski film.
Od 20. do 23. aprila »Ono«, mehiški film.
Od 24. do 26. aprila »Samba«, špansko brazilski barvni film.
Od 27. do 30. aprila »Kapetan Ogenj«, italijanski barvni film.
Od 1. do 3. maja »Slovo velikega poglavarja«, jugoslovansko nemški barvni film.
Od 4. do 5. maja »Včeraj, danes. Jutri«, italijanski barvni film.
Od 6. do 7. maja »Robin Hood«, ameriški barvni film.
Od 8. do 10. maja »Črni tulipan«, francoski barvni film.
Od tl. do 12. maja »Svet Suzane Wong«, ameriški barvni film.
Od 13. do IS. maja »Golt tn mrtvi«, ameriški barvni film.
Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik ZlatkoSentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna, Celje. Tel. 39-81, 39-82, interna 53. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje.
REBUS
AOO m* /fjf'
Vrednost točke
marec 1967
I.	EKONOMSKA ENOTA METALURGIJA:
1.	Predpražarna in žveplena kislina.........
2.	Aglomeracija • ..........................
J. Topilnica I. in II. peč . . ........... •
4.	Topilnica III. In IV. peč................
5.	Topilnica V. peč.........................
6.	Topilnica VI. peč . . ...................
7.	Topilnica VII. peč.......................
8.	Topilnica VIII. peč......................
9.	Topilnica IX. peč........................
10.	Topilnica X. peč ........................
11.	Thede peči...............................
12.	Cinkovo belilo...........................
13.	Keramika.................................
14.	Skupne službe topilnice..................
15.	Plinarna................................
16.	Nova žveplena..................
17.	New Jearsey.......................
18.	Skupne službe metalurgije.................
II.	EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI:
1.	Valjarna clnkove pločevine...............
2.	Clnkografija .......................... »
3.	Oblikovalnica clnkove pločevine .........
4.	Žlebovi in cevi........................ *
5.	Cinkova žica .......................* •
6.	Skupne službe predelovalnih obratov ....
III.	EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMIJA:
1.	Kromov galun...........................
2.	Na-lildrosufit ln metalit................
3.	Na-sulfld................................
4.	Lltopon stari in dnkov sulfat............
5.	Lltopon novi......................
6.	Povprečje lltopona................* » »
7.	Svinčevi oksidi..........................
8.	Aluminijski offset In kemikalije.........
9.	Superfosfat..............................
10.	Povprečje superfosfata...................
11.	.........................................
12.	Železna galica...........................
13.	Modri baker..............................
14.	Skupne službe anorganske kemije..........
15.	Kemični obrat III — Mozirje..............
16.	Skupne službe Mozirje....................
17.	Laboratorij..............................
IV.	EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMIJA:
1. V»e .....................................
V. EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI:
1.	Priprava dela................... .
2.	Strojni oddelek...........................
3.	Gradbeni oddelek.........................
4.	Merilni oddelek . .......................
3. Elektro delavnica .... v.................
6. Energetika...............................
VI. PREDRAČUNSKE ENOTE:
1.	Strokovne »lužbe ........................
2.	Družbena prehrana........................
VII. CELOTNO PODJETJE:	......................
s»
faLl 18*
lili £ST
1,37
1,39
1.26
1.29
1.26
1.28
1.25
1.25
1,25
1,26
1.34
1.12
1.29
1.26
1,26
1.30
1.30 1,30
S,0
22,20
9,50
1,33	4,01
1,19 —3,80 1,23	2,03
1,39	1,20
1,47	-
1,28	-
1.41	—
1,37	—
1,39	—
1,31	—
1,39	—
1,37	—
1,44	—-
1,4!)	—
1,32	20,20
1.32	
1.40		
1.40	—
1.40	—-
1.29	6,74
1,29	—
1.33	—
1,30	1 _
1,30	___
1.30	1,07
1.30	1.45
1.30	3,90
1,30	1,08
1.30	
1.30	4,61
1,30	-0,22
1.30	2,52