Glasilo organizacije združenega dela ALMIRA — alpska modna industrija
Radovljica z n. sol. o.
LETNIK II.
ŠTEVILKA 2 28. MAREC 1975
Sprejel gospodarski načil za lele 1975
V preteklem letu si je slovensko gospodarstvo zastavilo predvsem dva cilja, pospešiti rast družbenega proizvoda in zaustaviti padanje realnih osebnih dohodkov. Razvojna usmeritev prioritete posameznih panog s področja energije, surovin, prometa in kmetijstva pa je bila v ospredju vseh gospodarskih dogajanj. Zastavljene naloge je slovensko gospodarstvo v veliki meri uresničilo, ob njih pa je bilo tudi nekaj negativnih tendenc, ki nas spremljajo tudi na gospodarski poti v letošnje leto, povečan deficit v plačilni bilanci, saj je uvoz narasel za 50 %, izvoz pa le za 30 %, in pa problem inflacije, ki se prenaša s področja reprodukcije na proizvode za končno porabo, 20 do 30 %, vedno bolj pereče pa postaja vprašanje ponovne nelikvidnosti gospodarstva.
Resolucija o družbeno ekonomskem razvoju SRS za leto 1975 uvršča med osnovne značilnosti letošnjega gospodarjenja
—	nadaljevanje uveljavljanja samoupravljanja na vseh področjih združenega dela,
—	dinamično gospodarsko aktivnost s poudarkom na prednostnih nalogah na področju gospodarstva,
—	povečanje reprodukcijske sposobnosti gospodarstva in obvladovanje vseh oblik porabe v okviru razpoložljivih sredstev.
Osnovni problemi, ki jih bo tudi v letu 1975 reševalo slovensko gospodarstvo, so predvsem dolgoročnega značaja, zato bo leto 1975 deležno manjšega dela učinkov ter ukrepov, ampak bodo le-ti osnova za stabilnejšo rast v naslednjih letih.
Leto 1975 bi moralo biti vsestransko leto varčevanja in racionalnega obnašanja na vseh področjih in n? vseh ravneh predvsem v zvezi z zmanjševanjem stroškov poslovanja.
Na področju krepitve samoupravljanja je treba okrepiti proces združevanja, razvijati samoupravne interesne skupnosti, poglobiti samoupravno usklajevanje prizadevanj temeljnih organizacij krajevne skupnosti, aktualizirati srednjeročne razvojne programe.
Na zborih delovnih ljudi v naši OZD smo v začetku leta sprejeli gospodarski načrt za leto 1975.
Osnovni cilji naše poslovne politike v letošnjem letu so:
—	povečanje obsega proizvodnje zaradi vsklajevanja prostorskih kapacitet in kapacitet pletilnice ter konfekcije s poudarkom na TOZD Nova Gorica,
—	povečanje osnovnih kapacitet pletilnice za postopno ukinitev nočnega dela za žene,
—	zmanjšanje poprečne vrednosti zalog,
—	zmanjšanje količinskega obsega poprečnih zalog,
—	zmanjšanje zastojev v pletilnici,
—	zmanjšanje odpadka in raznih ostankov prej,
—	varčevanje pri ostalih poslovnih stroških,
—	porast poprečnih osebnih dohodkov skladno z gibanji produktivnosti in življenjskih stroškov,
—	večja vlaganja v družbeni standard na področju stanovanjske problematike,
—	nadaljevanje izboljšanja pogojev družbene prehrane (kuhinje in topli obroki).
Središčna točka vseh ukrepov mora biti zagotovitev takšnega nivoja zalog in lastnih ter trajnih virov za njihovo pokritje, da ne bodo okrnjene investicijske sposobnosti naše organizacije združenega dela.
Računati moramo tudi na to, da bodo gospodarska gibanja v slovenskem merilu imela na našo OZD tudi negativen vpliv, posebno na področju izvoza, saj je letos izreden poudarek na zunanji trgovini. Za tekstilno industrijo je to trd oreh, saj se zahodna tržišča zapirajo, zmanjšuje pa se tudi konkurenčnost. Izredno neugodne posledice bi imelo restriktivno zaustavljanje izvoza, saj je trenutno naša proizvodnja v precejšnji meri orientirana na uvoz. Prav na tem področju se v sodelovanju z domačimi pletilnicami že kažejo določeni uspehi.
Kljub temu, da bo investicijska potrošnja v letu 1975 zmanjšana v primerjavi z vla-
ganji v prejšnjih letih, pa bo skupna vrednost novih vlaganj dosegla 8.328.330 din, vanj pa so zajeta predvsem tista osnovna sredstva, ki skupaj z naložbami v nove pletilne stroje predstavljajo zaokroženo celoto tudi s stališča konfekcioniranja.
Obseg obveznosti iz naslova kreditov za osnovna in trajna obratna sredstva je v letu 1975 nekoliko večji spričo dinamike najemanja v preteklosti in sicer znašajo odplačila kreditov za osnovna sredstva 2,7 milijonov din, odplačila kreditov za obratna sredstva pa 18 milijonov din.
Ob rekapitulaciji dolgoročnih naložb odpade na investicije iz lastnih sredstev 66 %. Med dolgoročne naložbe sodijo še posojilo za nerazvita področja, skupne rezerve občine in republike, posojilo za energetiko in posojila za investicije v gospodarstvu v skupni vrednosti predvideni višini 1,9 milijona din.
Med sredstva, ki jih moramo v letošnjem letu ustvariti za realizacijo planskih nalog, štejejo še sredstva sklada skupne porabe v višini 2 milijona din in sredstva rezervnega sklada 0,9 milijona din, skupna potrebna podjetniška akumulacija (poslovni sklad in amortizacija), za pokritje investicijskih naložb, odplačilo kreditov, dajanje posojil in formiranje sklada skupne porabe in rezervnega sklada znaša 15 milijonov din. Vendar podjetniška akumulacija v omenjeni višini ne pokriva docela potrebnih sredstev za povečani obseg obratnih naložb v zalogah, terjatvah in ostalih kratkoročnih plasmajih, zato bo potrebni znesek še višji. Če ne bi pokrivali ravni zalog z ustreznimi lastnimi in dolgoročnimi viri, pomeni, da bomo morali zmanjšati investicijsko dejavnost.
Plan proizvodnje temelji na dosedanjih kapacitetah pletilnice, in pa v drugem polletju predvideni nabavi dveh plo-skokrožnih SPS strojev ter enega RTR stroja, količinsko pa naj bi v celotni OZD napletli 955.000 kosov, kar je v primerjavi z letom 1974 9 % več, in to iz 295.300 kg preje, to je približno 18 % več kot lani.
Na Shetland odpade 1/3 proizvodnje, ostalo pa na dra-lon, efektne sintetične preje in čisto volno.
Direktni stroški proizvodnje, (material in izdelavni OD) bodo v poprečju večji od lanskih za več kot 20 %.
Po planu delovne sile predvidevamo, da se bo število zaposlenih do konca 1975 povečalo za 7 %, plan predvidenega delovnega časa pa znaša 1.639.537 ur, 9 °/o več v odnosu na 1974. Planirani obseg ur delovnega časa se povečuje na račun dela po učinku spričo predvidenega povečanja števila zaposlenih v novi tovarni v Novi Gorici. Izostanki v skupnem fondu ur zajemajo več kot 1/5 in se bodo v 1975 še povečali na račun spremenjenega zakona o porodniškem dopustu, če nam ne bo uspelo zmanjšati dosedanje izostanke, kar pa bi bilo nujno, saj so konkretne rešitve zastavljene že v stabilizacijskem programu za letošnje leto.
Letni plan prodaje izhaja iz obeh izbranih kolekcij. Vrednost planirane realizacije 132 milijonov din, kar je 30 '% več kakor lani, od tega zajema izvoz v planirani realizaciji 12 %, kar je približno za 6,5 % več kot lani, naše izdelke pa naj bi izvozili v ZR Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko, ČSSR, DR Nemčijo, SSSR in na Poljsko.
Za uspešnost poslovanja se najpogosteje uporablja kot merilo družbeni proizvod, ki kaže na širši družbeni doprinos v okviru celotne družbene skupnosti, s podjetniškega stališča pa je interesantnejši kazalec podjetniške akumulacije. Prvega dobimo tako, da od celotnega dohodka odštejemo materialne stroške brez amortizacije, drugega pa tako, da od družbenega proizvoda odštejemo še pogodbene in zakonske obveznosti ter osebne dohodke ali po drugi poti tako, da seštejemo ostanek dohodka in amortizacijo.
Planirano pokritje sta obe prodajni vrednosti, katerih
višina je v neposredni odvisnosti od obsega poslovanja (izdelavni in pomožni material, OD). Iz tako dobljene vrednosti se nato pokrivajo stroški, kar po pokritju stroškov še ostane, pa imenujemo ostanek dohodka ali dohodek za sklade.
V 1975 predvidevamo višino pokritja v vsej OZD 54,2 %.
Popolnejšo sliko o uspehu poslovanja pa dobimo, če od ustvarjenega pokritja odštejemo še splošne stroške, ki jih za leto 1975 predvidevamo za 54 milijonov din. Zaradi mnogih nejasnosti na področju prispevkov družbeni skupnosti pa se lahko planirani znesek spremeni kot se lahko spremeni spričo predvidenih, a še nepoznanih ukrepov tudi pri direktnih stroških.
Ostanek dohodka naj bi, če od ustvarjenega pokritja odštejemo planirane splošne stroške, znašal nekaj manj kot 6 milijonov din. Ob tej postavki planiranega ostanka dohodka za sklade moramo poudariti, da je v veliki meri odvisna od pogojev gospodarjenja. V stabilizacijskem programu smo si zadali naloge, ki njih uspešna rešitev lahko pripomore k povečanju ostanka, saj je omenjeni program temelj celotnemu gospodarskemu načrtu za 1975. Postavljeni cilji bodo zahtevali tudi večjo prizadevnost malone na vseh področjih. Drug pomemben činitelj, ki vpliva na ostanek dohodka, pa so zunanji faktorji tržno administrativnih ukrepov, ki jih pričakujemo glede na predvidene zaostrene pogoje gospodarjenja.
Končni učinek poslovanja, o katerem bomo razpravljali v 1976, je lahko od planiranega različen, vsi pa se moramo truditi, da bomo dosegli vse plane in jih po možnosti tudi presegli, za dobro naše OZD in pa vsakega posameznega člana kolektiva. ZK AB V
UREDNIŠKI ODBOR:
Zlato Kavčič, Milka Blažič, Zoran Bulut, Maruša Cernilec, Katja Kos, Brigita Ropret, Mila Mežek, Bosiljka Vidič, Valentin Pintar, Tatjana Bratuša, Peter Vengar GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: Alenka Bolè-Vrabec TISK: Gorenjski tisk, Kranj
Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.
Ob zaključkih poslovnega leta 1974
Za nami je poslovno leto 1974, leto, v katerem smo zabeležili izredno in hitro naraščanje cen, leto, v katerem se je povečal zunanjetrgovinski primanjkljaj, a obenem tudi leto, v katerem smo dosegli nekaj izrednih rezultatov in napravili prelomnico v samoupravljanju. Zaživele so naše delovne skupine in če njihovo delovanje še kdaj zašepa, je to lahko le vzpodbuda za nadaljnje oblikovanje teh najmanjših samoupravi jalskih celic. O vseh pomembnih odločitvah, naj bo samoupravnih ali poslovnih, so se člani kolektiva odločali neposredno na zborih, kar pomeni vsekakor novo kvaliteto v procesu odločanja. Reorganizirala se je tudi OOS in njen, v začetku leta sprejet delovni program se skladno vključuje v nadaljnje izgrajevanje naše trdnosti. Izredna pridobitev je bila tudi otvoritev nove proizvodne hale v TOZD Proizvodnja pletenin Nova Gorica. Do konca 1974 je bila zaključena do vrednosti 4,5 milijonov dinarjev, vendar bo ta investicija po zaključenem obračunu v prvem tromesečju letošnjega leta predvidoma znašala 5,5 milijona din. Za celotne investicije v naši OZD je bilo v preteklem letu potrebnih preko 9,5 milijona dinarjev. 52 % je odpadlo na zgradbe, 48 % pa na opremo. -V višini 64 % smo investicije financirali i£ lastnih sredstev, v višini 36 % pa s pomočjo kreditov. V primerjavi z letom 1973 so bile investicije večje za 8 %. V letu 1974 smo dogradili tudi kuhinjo, katere skupna vrednost z zgradbo in opremo je 0,6 milijona din, preuredili kotlarno za potrebe apreture in opravili tudi nekaj drugih manjših gradbenih del. Med strojno opremo pa štejejo med najpomembnejše investicije nekateri novi stroji za pletilnico in šivalnico tako v TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica kot v TOZD Proizvodnja pletenin Nova Gorica ter ozvočenje. Deloma se je zmanjšala tudi vrednost osnovnih sredstev, in sicer 1,5 milijona din v njej pa je najmočneje zastopana
likvidacija nekdanjega obrata v Lescah.
V letu 1974 smo v celoti predelali 258 ton pletenin, od tega v Radovljici 231.800 kg, v Novi Gorici pa 25.256 kg, kar znese 869.754 kosov. Od tega je prišlo v skladišče iz TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica 799.666 kosov, iz TOZD Proizvodnja pletenin Nova Gorica pa 70.088 kosov. V primerjavi z letom 1973 je to 9 % manj, vzrokov za kvantitativno in komadno zmanjšanje pa je več, zahtevnejši modeli z daljšimi izdelavnimi časi, kakor jih pač zahteva moda, polletna zamuda pri izdobavi enega novih strojev, povečanje izostankov, porodniške in bolniške, in povečanje števila dni dopustov. Razveseljivo je, da se je v primerjavi z letom 1973 dvignil nivo kvalitete, saj se je kakovost izdelkov količinsko izboljšala za 2,8 %. Treba je omeniti, da je to tudi leto, v katerem je bilo storjenih nekaj pomembnih tehnoloških izboljšav. Odpadka je bilo v letu 1974 58 ton, za 10 % več kot leto poprej.
Kljub izredno veliki konkurenci nam je uspelo, da smo na trgu prodali za deset in pol milijard starih din blaga, pri čemer odpade na izvoz 6,5 %. Realizacija domačega trga je bila glede na plan dosežena, saj se je prodajnemu sektorju s temeljitim delom na terenu posrečilo pridobiti nekaj novih tržišč. Almirini proizvodi se prodajajo torej po vseh jugoslovanskih pokrajinah. Ob številu izdelkov, ki jih letno proizvedemo in ki se bo letos že približalo milijonu, je omembe vredno minimalno število prejetih reklamacij, kar je dokaz, da je naša proizvodnja, naj gre za surovinski sestav, izdelavo, modnost prej in kreacijo zares med prvimi v vrstah tri-kotažerjev. Pri tem je še povedati, da je približno 90 % reklamacij takšnih, ko se potrošniki ne ravnajo po priloženih navodilih o vzdrževanju. Pri reševanju reklamacij se je vedno gledalo na zadovoljstvo potrošnika.
Število zaposlenih se je v letu 1974 dvignilo za 1 %,
'opravljenih ur pa je bilo 1.514.873 oziroma skoraj toliko, kot leto dni poprej. Negativno v zvezi s tem je edinole to, da se je zmanjšal odstotek dela po učinku 38,28 % na 36 %.
Negativne tendence se kažejo tudi v povečanju vrednosti zalog in to v zalogah gotovih izdelkov za 44 %. Močan vpliv na povečanje zalog je imelo zvišanje cen surovin, ki je preseglo 30 %. Poudariti pa je treba, da tako stabilizacijski program in pa gospodarski načrt za leto 1975 postavljata
halogo fizičnega zmanjšanja zalog za 15—20 %.
Celotni dohodek je znašal torej deset in pol milijard starih dinarjev ali 34 % več kakor leto poprej, od tega pa nam je uspelo ustvariti 34.052.965 din dohodka, in če od tega odštejemo še 2.532.810 pogodbenih obveznosti ter 26.060.250 osebnih dohodkov nam ostane še 7.992.714 ostanka dohodka, kar je 80 % več kot 1973, ki smo ga razdelili takole:	v rezervni sklad
811.924, (za 31 % več kot 1973), v sklad skupnih rezerv 380.080,
(kar je 75 %'več kot 1973), v poslovni sklad 2.921.729, (kar je 100 % povečanje v primeru z letom 1973), v sklad skupne porabe 2.090.000 din (ali 88 % več kot 1973), za družbene službe pa 391.112 dinarjev.
Če primerjamo rezultate leta 1973 in 1974, ugotovimo, da so finančni kazalci zelo ugodni in da smo poslovno leto dobro zaključili. Pomanjkljivosti, ki se kažejo na nekaterih področjih- bomo poskušali odpraviti, da bodo uspehi v letošnjem letu tako veliki, če ne še večji.
Kurirsko-računovodski team pri operaciji petih bilanc OZD »Almira«.
||
/W
-t sL.
»A.
*	f «K
«■


Pred odločitvijo
9. redna seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora ter 3. redna seja zbora združenega dela. Naša delegata na seji Marjeta Žvanova in Marjan Dobrila.
5. marca sta bili seji vseh treh zborov in pa zbora združenega dela, na katerih so člani izvršnega sveta skupščine občine Radovljica posredovali delegatom osnutek proračuna občine Radovljica za leto 1975, osnutek programa komunalnih del v občini in in pa osnutek družbenega plana občine Radovljica, zbor združenega dela pa je obravnaval še poročila inšpekcijskih služb ter sklepal o prenehanju poslovanja stanovanjske zadruge »Gozdar«
Bled ter o predlogu sklepa o pooblastilu Stanovanjskega podjetja Radovljica in podjetja Turist progress Radovljica za opravljanje nadzora pri gradnji stanovanjskih stavb za trg. O vseh treh osnutkih se bodo delegati posameznih delegacij odločali na naslednji seji vseh treh zborov, 31. marca.
Predlog družbenega plana za leto 1975
Na podlagi ocene delovnih organizacij je doseglo gospo-
darstvo občine v letu 1974 1.886.518 tisoč bruto proizvoda, 833.467 tisoč družbenega proizvoda ali 34 % več kot v letu 1973. V primerjavi z letom 1973 se je doseženi dohodek povečal za 33 %, bruto osebni dohodki za 27 % pri 3 % povečanju zaposlenih.
Znatno so se povečale pogodbene obveznosti in obveznosti po zakonu. Podjetniška akumulacija (ostanek dohodka in obe amortizaciji) je večja za 33 %, dohodek za sklade pa za 37 %.
Analiza rasti posameznih panog v industriji nam daje naslednje ugotovitve:
— najvišja rast družbenega proizvoda je bila dosežena v kovinski, lesni, živilski in
športni industriji; nekoliko nižji porast v tekstilni, najnižji pa v kemični, kjer se najbolj pozna porast cen surovin,
—	zaposlenost se je najbolj dvignila v športni in elektro industriji, v kovinski je ostala na isti ravni, medtem ko je padla v kemični in živilski industriji,
—	akumulativnost (skladi) se je močno povečala v kovinski industriji ob nizki lanskoletni osnovi, porast je močan tudi v lesni in živilski industriji, kemična je ostala na isti ravni, medtem ko beležimo padec v elektro in v tekstilni industriji.
Ob upoštevanju republiške resolucije za leto 1975 so po-
glavitni cilji gospodarstva v letu 1975 usmerjeni v:
—	pospeševanje gospodarske aktivnosti na vseh gospodarskih področjih tudi na podlagi realizacije predvidenih in novih združenj dela in sredstev,
—	doseganje relativno boljših uspehov gospodarjenja z racionalnejšim zaposlovanjem z večjo produktivnostjo zaposlenih in boljšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti,
—	varčevanje pri materialu in vseh vrstah drugih stroškov,
—	napore za stabilizacijo gospodarskih gibanj v državi
(Nadaljevanje na 3. str.)
Pred odločitvijo
(Nadaljevanje z 2. str.)
z nadaljnjim večanjem izvoza in zmanjševanjem uvoza in večanjem uporabe domačih surovin,
—	nadaljnja prizadevanja za dokončanje planiranih oziroma nedokončanih investicijskih objektov in načrtov.
Za uresničitev teh ciljev so organizacije združenega dela v občini izdelale in sprejele stabilizacijske programe, iz katerih lahko povzamemo naslednje najbolj bistvene naloge:
—	varčevanje,
—	povečanje produktivnosti,
—	boljšo organizacijo dela in večji red ter disciplino,
—	povečanje fizičnega obsega proizvodnje,
—	boljše izkoriščanje strojev in boljše izkoriščanje delovnega časa,
—	zmanjšanje stroškov in povečanje dohodka,
—	zmanjšanje uvoza repro-materiala in povečanje izvoza.
Glede na gospodarsko rast v skladu s težnjami po večji ustalitvi gospodarskih gibanj in izboljšavi notranjih razmerij v organizacijah združenega dela in z realizacijo predvidenih sprememb razmerij v primarni delitvi dohodka se predvideva, da se bo v občini Radovljica povečal celotni dohodek za 24 % in družbeni proizvod za 23 %. Dohodek za delitev pa bo večji za 21 %. Na podlagi ocene delovnih organizacij se bodo zakonske obveznosti povečale za 35 %, pogodbene pa za 42 %. Sredstva za bruto osebne dohodke se bodo povečala za 21 %, medtem ko je povečanje števila zaposlenih na območju občine planirano na 4 %. Poslovni sklad bo večji za 42 %, sklad skupne porabe za 41 % in rezervni sklad za 47 %.
Ce analiziramo predvideno gibanje navedenih podatkov, potem lahko ugotovimo:
—	da planirajo porast družbenega proizvoda nad poprečjem (23 %) v 16 organizacijah združenega dela od skupno 64, med katerimi planirajo naj večji porast Opekarna Dvorska vas (96), KGP Grad (48), Veriga (47), TIO (41), Sukno (40), Vezenine (40), medtem ko predvidevajo zmanjšanje KŽK, TOZD kooperacija Radovljica, (—7) in Zavod za gojitev divjadi (- H),
—	da planira pri številu zaposlenih povečanje nad 5 °/o 14 OZD, med njimi v industriji največ Gorenjka (11 %), Veriga (9 %), Vezenine (8 %), Almira (7 %), zmanjšanje zaposlenih pa predvidevajo GG Bled (—5), GH Toplice (—2), Viator (— 15 %), TOZD Hoteli Bohinj (— 5 %), Kompas Bled
— 2 %), UKO Kropa (—4%),
—	da pri poprečnih OD ne predvideva znižanja nobena OZD, preko 20 % povečanja pa predvidevajo Veriga (26), Plamen (25 %), Almira (24 %), KŽK Radovljica (36 %), GG Bled (23 %), Kovinoobrt Bohinjska Bistrica (30 %), KGP Grad (33 %), Komunalno podjetje Radovljica (23 %),
—- da bo po planu podjetniška akumulacija v industriji najmočneje porasla pri TIO (178), Elan (182), Iskra Otoče (78), Vezenine (51), Plamen (50), Veriga (48), medtem ko se bo zmanjšala samo v LIP (—'7 %). Večje zmanjšanje podjetniške akumulacije je predvideno tudi v GG, Merkurju, Gradu Podvinu, Hotelih Pokljuka,
— da v letu 1975 planirajo preko milijarde S din investicij naslednje OZD: TOZD Viator (9,4), GG Bled (3,4), Veriga (3,1) in Murka Lesce (1,2).
Osnutek proračuna občine Radovljica za leto 1975
V skladu z resolucijo skupščine SRS o družbenoekonomski politiki bo tudi v letu 1975 rast splošne porabe počasnejša kot nominalna rast družbenega proizvoda, in sicer za 6 %, medtem ko je bilo to razmerje v letu 1974 manjše in je znašalo 4 %. Pri določanju izdatkov pa se upošteva tudi družbeno dogovorjena politika.
Ob upoštevanju navedenih dokumentov in proračunske porabe v letu 1974 bodo dohodki proračuna občine Radovljica v letu 1975 predvidoma znašali skupaj 32,430.000 dinarjev, kolikor lahko znaša tudi proračunska potrošnja.
Proračunski dohodki se bodo v letu 1975 zbirali v skladu z določbami zakona o financiranju splošnih potreb v družbenopolitičnih skupnostih, po določbah davčnih zakonov in občinskih odlokov ter po določbah zakona o taksah ter občinskih odlokov o taksah. Razen tega pa to področje ureja tudi Družbeni dogovor o splošni porabi v SRS za 1975, kjer so določene nekatere vrste davčnih obremenitev in katerega bodo predvidoma sprejeli v teku tega meseca vsi družbeni dejavniki. Po določbah tega družbenega dogovora bo v letu 1975 v celoti ukinjen davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, za katerega je v letu 1974 znašala stopnja 0,20 %, kar je znašalo 125 milijonov S din. Pri isti stopnji bo zaradi tega v letošnjem proračunu izpadlo ca. 1,350.000 dinarjev dohodkov. Vire dohodkov proračuna za leto 1975 razvrščamo po naslednjih vrstah dohodkov: davki iz osebnega dohodka, prometni davki in davki od premoženja ter takse.
Glede na to, da se v letu 1975 izločijo iz proračunske potrošnje vse obveznosti, ki predstavljajo skupno porabo in jih prevzamejo samoupravne interesne skupnosti, se v skladu z omenjeno resolucijo v občinskih proračunih zagotavljajo samo sredstva za dejavnost državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, naloge s področja splošnega ljudskega odpora in sredstva za dejavnost krajevnih skupnosti. V skladu z možnostmi se iz proračuna lahko financirajo tudi komunalne dejavnosti.
Pri financiranju proračunske potrošnje je treba upoštevati določbe omenjenega družbenega dogovora o splošni porabi, kjer je opredeljeno, za koliko se sme povečati proračunska potrošnja v primerjavi z lanskoletno realizacijo. Ker je realizacija potrošnje v letu 1974 znašala 32,095.952 din, bi v skladu z navedeno v letošnjem letu lahko znašala 35,335.290 din.
Na zahtevo upravnega organa so vsi potrošniki proračunskih sredstev predložili svoje zahtevke in jih ob primerjavi z lansko potrošnjo primerno utemeljili. Predložene potrebe koristnikov znašajo 39,651.509 din, kjer niso vštete potrebe KS, prej navedena dovoljena poraba pa 35,335.290 din. Pri proračunskih dohodkih predvidevamo v letu 1975 porast v primerjavi z lanskim letom samo za 1 %, kar znaša 32,430.000, s presežkom iz leta 1974 din
911.878 pa bi dohodki znašali skupaj 33,341.878, vendar vprašanje tega presežka še ni dokončno rešeno.
Potrošnja proračuna je usklajena s predvidenimi dohodki, povečanimi za presežek iz leta 1974, kar znese skupno 33,341.878.
Osnutek plana komunalnih del za leto 1975
Komunalno gospodarstvo predstavlja za občana del družbenega standarda. Stopnja razvitosti tega dela družbenega standarda je seveda pogojena z razvitostjo drugega gospodarstva. Iz tega vzroka nekatera manj razvita področja zaostajajo v komunalnem gospodarstvu.
Pričakujemo težave v uveljavljanju načela solidarnosti do komunalno slabše opremljenih področij, zato smo se že v preteklem letu odločili, da sredstva ukinjenega družbeno investicijskega sklada
namenom za gradnjo vodovodov in mostov.
Za leto 1975 so za razna komunalna dela na razpolago sredstva iz virov, ki so bili tudi v preteklem letu. Potrebe po finančnih sredstvih pa so iz leta v leto večje, tako je bilo letos zbranih kar za 8 milijard starih dinarjev želja. V letu 1975 bo potrebno pripraviti spremembo odloka o prispevku za mestna zemljišča, z vključitvijo novih zavezancev novih področij (Kropa, Kamna gorica), in uskladiti prispevke in s pomočjo krajevnih skupnosti pristopiti k doslednejši odmeri in izterjavi.
Poleg tega so za leto 1975 predvidene še velike naloge: ustanovitev komunalne skupnosti, izdelava srednjeročnega načrta razvoja komunalnega gospodarstva, ponovna proučitev in uskladitev cen komunalnih storitev idr.
Plan komunalnih del za leto 1975
Viri financiranja					
	SO Radovljica	Republ. sklad	Delovne organiz.	Samoupravne KS, občani	
I. NACRTI	1,380.400	1,730.000	120.000	—	= 3,230.400
II. CESTE IN MOSTOVI	2,620.000	7,700.000	8,430.000	4,430.000	= 23,200.000
III. VODOVODI	360.000	—	2,450.000	1,000.000	= 3,810.000
IV. KANALIZACIJA	1,000.000	1,100.000	2,200.000	4,840.000	= 9,140.000
V. ELEKTRIFIKACIJA	—	—	1,323.000	—	= 1,323.000
VI. VODNOGOSPODARSTVO	—	—	4,059.000	—	= 4,059.000
VIL PTT	275.000	—	3,380.000	—	= 3,655.000
VIII. POKOPALIŠČA	—	—	10.000	576.000	= 586.000
IX. GRAMOZNICE	—	—	3,796.000	—	= 3,796.000
SKUPAJ	5,635.400	10,530.000	25,768.000	10,866.000	= 52,799,400
Nove perspektive
Na 11. redni seji DS OZD in na vseh zborih delovnih skupin so bili člani kolektiva obveščeni, da se nam ob predvideni povečani proizvodnji ponuja izredna priložnost, da se vključimo v sanacijski program za delovno organizacijo TIP-TOP iz Ljubljane, ki je zašla v izredne gospodarske težave.
Obstaja namreč možnost, da obrat TIP-TOP v Bohinjski Bistrici v smislu določil samoupravnega sporazuma o združevanju v OZD »Almira« in statutu OZD »Almira« prevzamemo kot samostojno temeljno organizacijo združenega dela. Ob razmahu proizvodnje, ki ga obeta nabava dveh ploskokrožnih strojev in pa naš razvojni program, bi takšen korak pomenil utrjevanje našega položaja na tržišču, saj gre za dosledno spremljavo modnih tendenc ali pa za poslovne principe.
Proizvodni program v novi TOZD Bohinjska Bistrica bo predvidoma prilagojen tako, da bo monoliten, torej, da bo omogočal vrednotenje dela ih rezultatov. V prvih razmišlja-
njih se je pokazalo, da so prostorske možnosti v Bohinju takšne, da bi se zelo dobro dala organizirati proizvodnja jersey blaga, kombinirano s proizvodnjo iz cotton in novih ploskokrožnih strojev.
Sanacijski koncept ne zajema nobenih obvez iz preteklosti. Izgubo iz preteklega obdobja bodo predvidoma pokrili upniki TIP-TOPA-a, izguba tekočega leta pa naj bi se krila iz sanacijske mase.
Pri skladih skupnih rezerv naj bi »Almira« dobila približno polovico potrebnih obratnih sredstev v obliki kreditov na daljši vračilni rok, prav tako pa je nujna pridobitev tudi investicijskih kreditov za prilagoditev proizvodnega programa. V obratu bi ostala tudi vsa osnovna sredstva.
Trenutno je v obratu v Bohinjski Bistrici zaposlenih 119 ljudi, od tega 14 na režijskih delovnih mestih.
O novem proizvodnem programu, ki bi ga izvajala TOZD Bohinjska Bistrica, so bile narejene analize, ki kažejo, da bo potrebno nekaj delovne sile priučiti za konfek-cioniranje pletenin. V obdob-
ju enega leta, ki ga obravnavajo analize, bi bila z uspešno prodajo proizvodnja solidno rentabilna.
V primeru, da bi prišlo do združitve, bi se spremenil tudi gospodarski plan Almire, kar bi v celotni realizaciji enega leta pomenilo približno 30 milijonov več, s tem, da bi izdelali v novi TOZD približno 140.000 izdelkov v enem letu, kar je približno 15 % sedanje proizvodnje »Almire«.
DS OZD je na svoji 11. redni seji pooblastil strokovni kolegij, naj predstavniki OZD »Almira« začnejo uradne pogovore o možnostih priključitve TIP-TOP v Bohinjski Bistrici, dokončno odločitev pa bodo člani kolektiva sprejeli po samoupravni poti in na način, ki ga za podobne primere predvidevajo samoupravni akti.
Povezovanje manjših proizvodnih celic je iz različnih pozitivnih interesov v zadnjem času močno poudarjeno. Povezovanje v trenutku, ko gre tudi za socialne varnosti zaposlenih pa je še nujnejše.
Novi izvršni odbori OOS v Almiri
V mesecu februarju smo imeli v radovljiški »Almiri« dva občna zbora sindikata, v Novi Gorici pa enega. Ti občni zbori so bili sočasno tudi ustanovni zbori treh osnovnih organizacij sindikata:	OOS
TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica, OOS TOZD Proizvodnja pletenin Nova Gorica in OOS samoupravne delovne skupnosti skupnih služb, h kateri se je pridružila še TOZD Industrijska prodajalna. Občni zbori so bili sklicani po delegatskem načelu, in sicer na 10 zaposlenih 1 delegat. Te delegate je volilo članstvo na sestankin po sindikalnih skupinah. Delegati so na občnih zborih poslušali poročilo o delovanju osnovne organizacije v pretekli mandatni dobi, o finančnem poslovanju osnovne organizacije, o gospodarskem položaju in rezultatih v OZD in o dograjevanju samoupravljanja v naši OZD. Delegati so sprejeli nova pravila o delu osnovne organizacije sindikata, finančni načrt in letni program dela za leto 1975. Letni program dela bo nadrobno obdelan v prihodnji številki našega glasila. Na občnem zboru je bila izglasovana razrešnica staremu izvršnemu odboru in izvoljeni novi izvršni odbori in nadzorni odbori vseh treh osnovnih organizacij sindikata. Medtem so se vsi trije odbori tudi že konstituirali. Sestav je naslednji:
Izvršni odbor OOS TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica:
1.	Hladnik Tone, predsednik
2.	Legat Majda, tajnik
3.	Hrovat Marjanka, blagajnik
4.	Rozman Tone, podpredsednik
5.	Ažman Marija, član
6.	Cizej Jana, član
7.	Dubravec Vida, član
8.	Klančar Marinka, član
9.	Markič Marica, član
10.	Ošterbeng Jelka, član
11.	Pogačar Lidija, član
12.	Rozman Pavla, član
13.	Strnad Mara, član
Nadzorni odbor OOS TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica:
1.	Selan Sine, predsednik
2.	Bergelj Vlasta, član
3.	Mežek Mila, član
Izvršni odbor OOS Samoupravne delovne skupnosti skupne službe:
1.	Galič Nedeljko, predsednik
2.	Praprotnik Marija, tajnik
3.	Ivnik Martina, blagajnik
4.	Kovač Irena, podpredsednik
5.	Bratuša Tatjana, član
6.	Bulut Zoran, član
7.	Čeme Mili, član
8.	Luznar Štefka, član Nadzorni odbor OOS skupnih služb OZD »Almira«:
1.	Pudgar Stana, predsednik
2.	Kržišnik Zdenka, član
3.	Slamnik Mimi, član
Izvršni odbor OOS TOZD Proizvodnja pletenin Nova Gorica:
1.	Pavlica Oskar, predsednik
2.	Peršolja Zdenka, podpredsednik
3.	Gulin Vera, blagajnik
4.	Pavlovič Sonja, tajnik
5.	Ferjančič Marija, član
6.	Špacapan Irena, član
7.	Trampuš Ana, član
8.	Humer Slovenka, član
9.	Kranjc Marija, član Nadzorni odbor:
1.	Kavs Helena
2.	Mokrin Štefka
Izvršni odbori vseh treh osnovnih organizacij sindikata OOS TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica, OOS
TOZD Proizvodnja pletenin Nova Gorica, OOS SDS skupne službe sestavljajo konferenco osnovnih organizacij sindikata »Almira« Radovljica. Ti se bodo v prihodnjih dneh sestali in konstituirali izvršni odbor konference.
Milka Blažič
Vsem novo izvoljenim izvršnim in nadzornim odborom OOS »Almire« iskreno čestitamo in jim želimo veliko uspeha pri uresničevanju obsežnega novo sprejetega programa dela.
Doslednejše izpolnjevanje
V prvi letošnji številki glasila venskega zakona o varstvu pri naša OZD izpoljnjuje nekatere
Do 25. maja letošnjega leta moramo uskladiti lastni pravilnik o varstvu pri delu z zakonom o varstvu pri delu. Daljši rok za njegovo uporabo in usklajevanje z zakonom je določen zato, da bi se delavci v OZD in delavci, ki opravljajo strokovne storitve ter drugi nosilci varstva pri delu lahko z zakonom dobro seznanili. V naši OZD usklajujemo interna navodila žal vedno z zamudo. Osnutki in dogovori se realizirajo šele po nekaj mesecih, pri čemer moramo upoštevati tehnične težave prepisovanja in razmnoževanja. Da bi ustrezno prilagodili službo varstva pri delu zakonu po načelu, da so delavci v okviru svojih pravic in dolžnosti osnovni nosilci nalog v zvezi z izvajanjem in zagotavljanjem varstva pri delu, bo OZD pooblastila delavca, ki bo poleg svojih rednih dolžnosti opravljal tudi funkcijo službe varstva pri delu. Tako bo ustvarjeno tesnejše sodelovanje drugih strokovnih služb v delovni organizaciji (tehnična, vzdrževalna, kadrovsko-socialna itd.) s službo varstva pri delu ter vodilnimi delavci ter vodji izmen, ki so odgovorni za izvajanje nalog varstva pri delu. S tem v zvezi bo lažje voditi tudi pismeno dokumentacijo in evidenco v sodelovanju z drugimi strokovnimi službami.
Čeprav je varstvo pred požarom varstvo premoženja ima služba varstva na tem področju praviloma tesno sodelovanje. Doslej nam žal še ni uspelo, da bi dosegli večjo aktivnost delavcev, ki so zadolženi za preventivno požarno varnost, ker ni pismenih navodil oziroma zadolžitev. Pravice in dolžnosti delovne organizacije in pooblaščenih zadolženih delavcev za to dejavnost so obdelane o osnutku Pravilnika o požarnem redu, katerega osnutek je pripravljen že več mesecev in ga je nujno razmnožiti.
V tretji številki glasila je bila objavljena analiza bolovanja za več let. Nadrobno preučevanje nam pokaže, da je večji odstotek bolovanja prav pri delavkah, ki delajo na likalnih strojih, čeprav je bolezen rezultat kompleksnih vplivov, ki delujejo na člove-
smo govorili o novostih iz slo-delu. Danes pa poglejmo, kako določbe teh predpisov.
ka, lahko rečemo, da sta odstotek in narava bolovanja pogojena tudi z delovnimi pogoji. Nenehno se iščejo rešitve za izboljšanje klime v likalnici in tudi za zmanjšanje vpliva direktne toplote na posluže-valke strojev. Prav tu pa se zatakne! Ideja za rešitev problema in na koncu tudi odgovor se le počasi uresničujeta. In včasih niso potrebna v ta namen niti velika sredstva, marveč predvsem čas in dobra volja.
Izobraževanje in informiranje postajata zmeraj bolj pomembna in tako tudi izobraževanje iz tvarine varstva pri delu, o čemer se mora voditi ustrezna evidenca. Delovna organizacija je kazensko odgovorna za neizpolnjevanje teh določb. Evidenca pri nas je nepopolna, izobraževanje pa iz objektivnih vzrokov — pomanjkanja časa v ta namen —, in subjektivnih razlogov — podcenjevanje pomena izobraževanja —, nedosledno.
Ena izmed določb zakona o varstvu pri delu obvezuje vsakega delavca, da takoj prijavi svojemu neposrednemu vodji sleherno pomanjkljivost oziroma pojav, ki bi lahko vplival na njegovo in varnost drugih delavcev pri delu. Neposredni vodja je tisti vodstveni delavec, od katerega tak delavec neposredno dobiva delovne naloge, kateremu je odgovoren oziroma ki nadzira njegovo delo. Neposredni vodja je dolžan takšno prijavo upoštevati in jo poskuša rešiti sam ali pa v sodelovanju z drugimi strokovnimi službami.
Delavec ima pravico do odgovora, ki je lahko tudi negativen. Vendar se tudi tu pogostokrat zatakne v smislu predolgega reševanja. V novem samoupravnem sporazumu o varstvu pri delu bomo morali določiti odgovornosti do varstva pri delu vseh delavcev, ne glede na položaj delovnega mesta v organizaciji dela.
V tem sestavku sem nanizal nekaj negativnih primerov oziroma težav, ki nastajajo pri izvajanju in zagotavljanju varnih in zdravih delovnih razmer, o uspešnosti doslej uveljavljenih ukrepov pa drugič.
Gruden Zdravko, ing.
Romunski gostje
V februarju je romunska delegacija sindikata delavcev široke porabe obiskala Slovenijo in tudi našo delovno skupnost. Gosta so predstavniki OZD, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov seznanili z zgodovino tovarne, z njenimi uspehi v preteklosti in predvidenim razvojem, z delom družbenopolitičnih organizacij v naši delovni skupnosti in z delom samoupravnih organov v naši delovni skupnosti. Gosta je še posebej zanimalo delovanje OOS v naši organizaciji združenega dela, nato pa sta nas seznanila tudi z organiziranostjo romunskih sindikatov. Sindikati Romunije so organizirani po strokovnem in teritorialnem principu. Po strokovnem principu je organiziranih trinajst sindikatov, eden izmed njih je tudi sindikat delavcev široke porabe, ki vključuje tekstilno in oblačilno industrijo, usnjarsko in obutveno industrijo, industrijo plastičnih mas, stekla in proizvodnje gume ter prehrambeno industrijo. Ta sindikat šteje okoli 550.000 članov.
Najvišji organ Sindikata je Kongres, ki voli Centralni odbor s 65 člani, njihov Izvršni odbor pa šteje 15 članov.
Sindikalne organizacije v delovnih organizacijah so direktno povezane s Centralnim odborom, ker nimajo organiziranih mestnih ali pokrajinskih odborov sindikatov. Centralni odbor zastopa interese sindikalnih organizacij pri Ministrstvu lahke industrije
Romunije, in to predvsem na področju ekonomskega razvoja podjetij, življenjskih in delovnih pogojev delavcev, njihovega strokovnega usposabljanja ipd. Ena izmed pomembnih nalog Sindikata je sodelovanje pri uresničevanju državnih proizvodnih odnosov. Vprašanja s področja delovnih pogojev delavcev, kamor sodijo družbeni standard, izgradnja stanovanj ipd. so v kompetenci Ministrstva in administrativnih služb v delovnih organizacijah. O vseh teh vprašanjih ima sindikat možnost sodelovanja v diskusiji in dajati svoja mišljenja.
Posebna naloga sindikata pa je, da delavce seznanja z vsemi zakonskimi predpisi, ki urejajo njihov položaj, pravice in dolžnosti.
Gosta Elena Ifakova in Hu go Orendi, ki so ju spremljali sekretar republiške konference sindikata tekstilne in usnjarske industrije, Jože Sintič, sekretar občinske konference ZK, Jože Bohinc, predsednik občinske konference SZDL, Franc Jere, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica, Marjan Vrabec, in predstavniki sredstev javnega obveščanja, sta si ogledala tudi TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica in se zelo laskavo izrazila o njeni ureditvi in o delovnih pogojih, ki vladajo v
"jej-
Ob slovesu sta se romunska gosta zahvalila za topel in prisrčen sprejem in nam zaželela še mnogo delovnih uspehov.
Predsednika delegacije sindikata delavcev široke porabe v Romuniji Ifak Elena in Orendi Hugo na obisku v »Almiri«
Almirin znak med svetovno elito
Pred mesecem smo od italijanske založbe Deco Press prejeli priznanje, da je naš zaščitni znak uvrščen med 5000 najboljših znakov na svetu, ki jih je omenjena založba izdala v posebni publikaciji.
Seveda je to mednarodno priznanje velikega pomena in potrjuje pravilnost odločitve, da smo po mnenju strokovnega kolegija in anketah med člani kolektiva in občani Radovljice za svoj zaščitni znak izbrali drugo nagrajeni znak z nagradnega natečaja ob proslavi naše petindvajsetletnice. Seveda je to tudi priznanje njegovemu ustvarjalcu, arhitektu Nenadu Novakovu, ki smo ga ob tej priložnosti prosili za razgovor.
Almirin znak se je uvrstil med 5000 najboljših zaščitnih znakov na svetu. Kdo je za italijansko založbo Deco Press opravil to velikansko delo mednarodnega izbora?
Selekcijo najboljših zaščitnih znakov na svetu je opravila mednarodna skupina strokovnjakov za grafični design. To delo je potekalo v sodelovanju z nacionalnimi združenji za design in oblikovanje. Kako težak je bil ta posel, nam priča že podatek, da samo združenje oblikovalcev v ZDA letno registrira
15.000	znakov raznih družb in proizvodov.
Ocena estetskih in komunikacijskih kvalitet zaščitnega znaka neke delovne organizacije na strokovnemu nivoju predstavlja občutljiv problem, ker ima takšna sodba direktne posledice na propagando delovne organizacije.
Mednarodna žirija je imela pri vrednotenju posameznih znakov jasno koncepcijo. Temeljila je na stališču, da je zaščitni znak osnovni element »grafične podobe« neke delovne organizacije. Iz njega izhaja vse, kar se imenuje »stil delovne organizacije«, »lik podjetja«, ki se oblikuje v zavesti potrošnika. Znak vpliva na likovno izobrazbo in razvoj vizualne senzibilnosti ljudi. In tako je bila pred žirijo postavljena osnovna naloga, da odbere tiste znake, ki s svojo estetsko in komunikativno kvaliteto vršijo tudi kulturno funkcijo in vzgajajo ljudi.
Kakšna je bila vaša prva misel, ko ste sprejeli sporočilo o tem priznanju?
Kar zadeva priznanje, lahko rečem, da sem ga bil resnično vesel, ni pa me kdo ve kako presenetilo. Brez lažne skromnosti sem se zavedal, da je to dober znak, saj poznam svetovno produkcijo na tem področju, pa tudi strokovnjaki so ga doslej že večkrat laskavo ocenili.
Mislim, da sva oba, »Almira« in jaz, napravila s tem izborom dober posel, saj bo znak reproduciran v nizu publikacij, razstav in enciklopedij, in je to posebno za »Almiro« lahko le dobro.
Sicer pa je bila založba Deco-Press, ki je publikacijo z zaščitnimi znaki tudi izdala, osnovana prav v ta namen in ni imela nikakršnega vpliva na selekcijo. Založba opravlja koristno funkcijo operativnega telesa, ki bo tudi v bodoče spremljalo to vrsto dejavnosti.
Kako se je pravzaprav rodil »Almirin« znak?
To je malone podobno sanjam. Včasih se zgodi, da se kaj takega v življenju tudi uresniči. Za kaj pravzaprav gre?
že več kot deset let se ukvarjam z urbanizom in grafičnim designom. Urbanizem je del moje vesti, design pa je neposredno življenje. Kadar delam design, delam z roko, očesom in srcem. To je kakor terapija.
Leta 1971 sem bil na Bledu in v Radovljici. Imel sem občutek, da bi bilo mesto, če bi ga izbiral, da bi v njem živel, Radovljica.
Nato sem 1973. dobil pismo DLOS naj se udeležim natečaja za »Almiro«. Spomnil sem se Radovljice in pripel pismo nad risalno mizo. Na pismo sem napisal: »Ta natečaj moram dobiti«.
Takoj sem se vrgel na delo, pa ni šlo. Venomer sem se vrtel okoli inačice črke »a«. Dva dni pred dnem za predajo del se mi je zazdelo, da je vse gotovo, da ne bom uspel. Dan pred predajo, okoli desetih dopoldan, pa bi skoraj rekel: »roka je sama, brez pomoči zavesti narisala znak«. Če imate pravo rešitev, gre vse ostalo samo po sebi. Kot nor sem delal vso noč in uspel poslati vse, kar so pogoji natečaja zahtevali.
Bil sem prepričan, da bom dobil prvo nagrado.
Toda čez nekaj časa je prispel DLOS-ov telegram: »Čestitamo vam za drugo nagrado za »Almiro«!
Nisem posebno občutljiv človek, a tedaj sem bil jezen in nesrečen. Preprosto, napravil sem najboljši znak v
svojem življenju, boljše res ne morem, pa ni uspelo.
Nenadoma pa sem dobil brzojavko »Almire«: »Pridite kar se da mogoče hitro, da se domenimo o znaku«. Nisem točno doumel smisla, pomislil sem pa vseeno, pa je vendarle še pravica na svetu.
Tovariš Humerca mi je nato tudi po telefonu razložil, kako in kaj. Kolegom, ki so bili prisotni, sem rekel, da je rojen »prvi samoupravljavski znak«. Mislim, da je to res točno in da je to prvikrat v naši praksi, da kolektiv spremeni priporočilo strokovne žirije.
Omenili ste, da se že deset let ukvarjate z urbanizmom? Nam lahko kaj več poveste o tem?
Delam v Jugoslovanskem institutu za urbanizem in stanovanja, trenutno pa se ukvarjam z Etapnim načrtom prostorskega razvoja in izgradnje Beograda do 1985.; in to na sistemu mestnih centrov in centralni coni in participaciji meščanov v planiranju mesta.
Ali ste na področju grafičnega designa dobili še kakšno nagrado?
Na to vprašanje težko odgovorim, če hočem ostati v merah dobrega okusa, zato bom uporabil statistiko.
Doslej sem dobil čez 30 nagrad za design in za idejne urbanistične rešitve, od tega lani 8 za design in 4 za urbanistične rešitve, najbolj pomembne pa so prva nagrada za znak Evropskega prvenstva v košarki za 1975, ki bo v Jugoslaviji, prva nagrada za maskoto šampionata in prva nagrada za idejno urbanistično rešitev naselja za
80.000	prebivalcev v Skopju, ki sem jo prejel skupaj s trojico sodelavcev.
Če pa se opredelim intimno, potem sta mi doslej najdražji »Almira« in Skopje. Prva je najbližja srcu, druga pa zato, ker je poleg Novega Beograda in Splita 3 to največji urbanistični podvig pri nas.
Kakšni so vaši konjički v zasebnem življenju?
Prepirčki z ženo in dvema sinovoma, potovanja, in da pijem kavo in pri tem prav ničesar ne mislim.
Bil sem državni reprezentant v skoku v vis, pa mi je ostalo v navadi, da preskakujem, ampak zdaj probleme, ki jih ne morem rešiti.
Kaj mislite o proizvodnji »Almire«?
Hrana, dom in obleka so najbolj naravni faktorji člo-
vekovega okolja poleg čiste prirode, zato mora biti njihova osnovna značilnost izvirna, naravna. To pa pomeni tudi čisto volno, obrtniško pošteno izdelano v gami barv, ki so blizu surovi volni, in to v modnih kreacijah, ki spremljajo svetovna dogajanja mode, ki pa ne bodo pozabile, da je položaj »Almire« v distanoi od modnih eno-dnevniških norčavosti.
Ali mogoče spretnljate plasman »Almire« na tržišču in njen razvoj?
Menim, da je »Almirin« položaj na trenutnem tržišču dober in da je spretnost komerciale prav v tem, da ta trend obdrži, saj se uvršča med prve brez vsiljive reklame.
Kar zadeva modne kreacije, je zame pomembno tole: pogostokrat zavijem v trgovske hiše in tesiram, če so »Almi-rine« etikete dobro vidljive v vrstah in koliko se razlikujejo od drugih, in če lahko prepoznam »Almirin« proizvod tudi brez etikete.
Prepričan sem, da obstaja stilna celovitost »Almirinih« proizvodov, po čemer jih je lahko prepoznati.
In kakšni so vaši načrti za nadaljnje sodelovanje z »Almiro«?
Pravkar končujem projekt kompletnega priročnika o uporabi grafičnega designa za »Almiro«. Njegov namen je v tem, da zaokroži »stil delovne organizacije« in omogoči rutinsko delo z osnovnimi elementi. Ta program bom razstavljal na razstavi BIO 6 (bienale industrijskega oblikovanja), ki bo aprila v Ljubljani. Moje dosedanje sodelovanje z »Almiro« je bilo dobro ob vseh pomanjkljivostih, ki so vezane na razdaljo in pogoje dela. Ne nazadnje je treba pomisliti tudi na to, da uvajanje celotnega programa designa traja okoli pet let.
Spraševala:
Alenka Bolé-Vrabec
CERTIFICATE OF EXCELLENCE
S //■) /■) Zf er 't/'/y ZZurZ ZZ// Z'/rffZ //K/ ’/Z>'
r//r <
ALPSKA M 00 N A INPti>TRUA "ALMIRA" ..........
/tzz.j /f/ /t .)/ ZrZr/
j/t- z //.) ZjfZ^/Z ‘/ZZ'>	.) ////z	j/y //
z/ ///Z'/uyj Z //„ ///f-jZ r//y/ ‘u-j./r / r rf nZ/ /y Z'/rrrZr ///rr /Zz z. z, f /tfZr/f/r f/< //
Zf.y/. /y///ZfZ) r/ //f/ ZZ//,,Z/ //)// iZo r/ZZ/t Z/ftZr/
yu/ZZ/.jZ/rr/Zr/^Z,,f».

ZZ,;,A /'/M
S/)t >/////// ,/ /A. / <’/// //// M,
..........
AA, 'r‘Z/,1

•Z-
Priznanje za odličnost
To je priznanje, da je bil zaščitni znak »ALMIRE«, \LPSKE MODNE INDUSTRIJE, zaradi izrednega videza designa izbran med najboljše sodobne zaščitne znake, ki so vključeni v Top Symbols and Trademarks of the World) najboljši simboli in zaščitni znaki sveta) in objavljeni v Deco Press.
Milano, marec 1974.
Nenad Novakov, avtor našega zaščitnega znaka
Razstavljal
naš častni član kolektiva
Izredno uspela razstava našega kulturnega mentorja Toneta Svetine v jedilnici naše OZD.
Letos, ko slavimo 30-letnico naše zmage revolucije, si je OOS »Almira« zadala nalogo, naj bo tudi proslava mednarodnega dneva žensk, 8. marca, posvečena usodi žensk, ki jih je na vse mogoče načine prizadejala vojna vihra druge svetovne vojne, vendar jih ni mogla ukloniti, vanjo pa se je izredno vključila tudi kiparska razstava Toneta Svetine, ki je v oblikovanje skulptur iz puškinih cevi, krogel, vojakov, raztreščenih šrapnelov, zlil prvinski upor proti nasilju in v njem napovedal »vojno vojni«. Kipar, ki je obenem tudi avtor priznane trilogije »Ukana«, je zbranemu kolektivu in pa gostom, med katerimi so bili predsednik skupščine občine Radovljica, ing. Leopold Pernuš, in pred-
Tone Svetina, častni član kolektiva od 1973
stavniki družbenopolitičnih organizacij ter nekaterih OOS radovljiških delovnih organizacij, spregovoril o vlogi kul-
ture in umetnika v današnji družbi, o kulturi, ki si jo delovni človek lahko vzame in ki mu mora biti razumljiva,
o svojem delu in nagibih, ki nenehno spodbujajo njegovo ustvarjanje. O pomembnosti ženske v današnji in bodoči samoupravni socialistični družbi je govoril sekretar občinske konference ZK, Joža Bohinc, o razvoju ženskega gi-
1. Kako ste zadovoljni s proslavo in razstavo in s samo počastitvijo 8. marca?
OLGA BRENCE — delavka v apreturi
— Proslava je zelo uspela, saj take do sedaj še ni bilo. Razstava je resnično enkratna, kaj vse lahko ustvarijo človeške roke iz tako majhnih delcev. Tudi sama počastitev nas žensk je bila v redu, mislim za vse zadovoljiva in je pokazala, da še živi spomin na ženske, ki so žrtvovale svoja življenja za današnji boljši čas in tako vsaj s skromnim spominom te živijo med nami.
banja v svetu in pri nas ter o boju žensk za njihovo enakopravnost pa Nedeljko Galič, predsednik IO OOS SDS skupnih služb, saj je leto žensk letos tudi pri OZN.
Kulturni program so izvedli pionirji osnovne šole Antona Tomaža Linharta in »almir-ski« recitatorji.
člani kolektiva in pa gosti so prejeli tudi prospekt, ki ga je »Almira« izdala ob otvoritvi razstave in v katerem so ob eseju o umetniku Tonetu Svetini še odlomki iz njegove Poezije upora in odtisi nekaterih njegovih del.
2. Kaj mislite, ali naj bi bila podobna proslava tudi za 1. maj?
MARINKA AHAČIČ — tehnolog postopkov
—	Proslava in razstava sta me prijetno presenetili. Sama razstava je čudovita oblika spomina na težke dneve in trenutke. Lahko rečem, da je proslava, razstava in sama počastitev uspela kot še nikoli do sedaj.
—- Vse proslave so zaželje-ne in potrebne, saj v današnjem tempu življenja nimamo časa, da bi se spominjali preteklih trenutkov drugje kot na proslavah.
JANJA CIZEJ — končna
kontrola
—	Razstava mi je zelo ugajala. Ogledala sem si vse skulpture in moje mnenje je, da je v njih zelo veliko umetniškega duha in borbe proti nasilju. Na žalost se proslave nisem udeležila in želim, da bi bile v bodoče vsaj recitacije še popoldan po ozvočenju. Z obdaritvijo in počastitvijo sem bila zelo zadovoljna, da so se nas spomnili z lepim spominskim darilcem.
—	Vsekakor sem zato, da je proslava tudi pred 1. majem in sem za proslavo po ozvočenju.
MARINKA KLANČAR — na-
biralka patentov, pletilnica
—	Razstavo sem si ogledala in sem bila zelo zadovoljna s prikazanimi skulpturami, saj imajo v sebi veliko življenjske resnice. Proslava je bila tudi ena boljših v zadnjih letih, še poseben pečat pa so dali otroci iz osnovne šole. Z obdaritvijo in počastitvijo, lahko rečem, da sem zelo zadovoljna in upam, da se nas boste še vnaprej spomnili ob našem dnevu.
—	Proslava za 1. maja je vsekakor potrebna.
MARIČKA ŠTIBELJ — kadrovski oddelek
—	Razstavo lahko samo pohvalim. Mislim, da je Svetina s temi deli lahko ustvaril tisto, kar v pisani besedi ni mogel. Skratka, razstava je edinstvena. Proslava je bila zelo v redu, žal je bila premajhna udeležba, lahko bi povabili tudi naše upokojence, želja je, da bi bilo več takih proslav, s širšim obeležjem in še več takih umetniških razstav.
Pripravljeno je bilo v redu. Moje osebno mnenje pa je, da bi ves ta denar, ki je bil za to namenjen, namenili za splošno koristnejše stvari kot so prispevki za ženske bolnice in podobno.
—	Za 1. maj naj bo proslava v še večjem obsegu.
FRANCKA PIKON — računovodstvo
—	Mislim, da je bila razstava odlično pripravljena in da je veliko vredno to, da je v Almiri razstavljena razstava kiparja, ki nekaj predstavlja. Želim si še več takih umetniških razstav in sodelovanje še z drugimi umetniki. Vemo pa, da imamo v Almiri tudi domače umetnike in bi lahko tudi oni kdaj razstavljali svoje umetnine.
Kot dve leti doslej, smo tudi letos razstavljali na sejmu zimsko športne opreme v Miinchnu obenem z »Elanom« in »Alpino«.
Modeli, ki smo jih razstavili na ISPO 75, so želi veliko priznanje. Pohvaljeni so bili predvsem modeli iz montebianco preje, to je modeli za tenis in artikli za apres-ski, ki jih oblečemo po smučanju. Tudi smučarski puloverji s šali in kapami so bili izredno domiselno kreirani, barvne kombinacije pa modne in lepe. Kape in puloverji so bili v primerjavi z drugimi razstavljala po izdelavi in barvah na nivoju evropskih proizvajalcev, ki so prvi na tem področju. Obisk je bil dober, razgovore o morebitnem sodelovanju pa smo vodili le z večjimi strankami, ki zagotav-
Sama organizacija proslave je bila zelo v redu pripravljena in lepo je, da je končno le enkrat bila tako v redu pripravljena proslava v počastitev 8. marca. Posebno uspelo pa je bilo še sodelovanje med Almiro in otroci osnovne šole Antona Tomaža Linharta. Obdaritev je bila primerna. In lepo je, če se te vsaj s skromnim, toda lepim spominkom spomnijo, da tudi me živimo s kolektivom.
—	Za 1. maj je nujno, da se organizira proslava, saj je to delavski praznik in se ga ne more kar pozabiti.
JELKA MULEJ — končna
kontrola
—	Razstava mi je bila izredno všeč in prav tako tudi proslava, kajti take doslej v »Almiri« še nismo imeli. Predlagala bi, da bi bilo takšnih razstav še več in primerno se mi zdi, da bi ob kakšni priliki razstavljale tudi naše sodelavke, ki se ukvarjajo s tem ali onim konjičkom. Med nami je namreč veliko izrednih vezilj in pletilj, ki se ukvarjajo z ročnim pletenjem in kvačkanjem, pa še z drugačnimi konjički, kot so gobelini in drugo.
—■ Lepo bi bilo, če bi imeli proslavo tudi ob praznovanju L maja.
Za svoj praznik so ženske v TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica, TOZD Industrijska prodajalna, TOZD Proizvodnja pletenin Nova Gorica in pa SDS skupne službe prejele tudi praktična darila. Novogoričanke so obdarili z dvema brisačama, zavitima v ličen paket z nageljčkom na vrhu, Radovljičanke pa z vazico iz kovanega železa in modnim prtičkom, ki ju je prav tako krasil rdeč nagelj.
ljajo količinsko večja naročila.
Mimo kupcev, ki so bili predvsem iz Belgije, Združene republike Nemčije, Švedske, Združenih držav Amerike in Avstrije, so se v našem paviljonu oglasili tudi zastopniki nekaterih revij, ki so želeli podatke o našem nastopanju na letošnjem ISPO, ena izmed njih, »Der Mann« pa bi nas rada vključila v program za prihodnje leto.
Ob upoštevanju sprejetega gospodarskega načrta za 1975 in dejstvu, da bo naš izvoz kar z 12 % udeležen v celotni realizaciji, nam uspeh na ISPO pomeni utrjevanje renomeja na tržiščih, ki smo jih obvladovali že doslej in pa tudi možnost, osvojiti popolnoma nova tržišča.
R.R.
— Mislim, da mora biti!
Recitatorji — pionirji osnovne šole A. T. Linharta
Del razstavljenih skulptur Toneta Svetine
Mnenja članic kolektiva o praznovanju 8. marca:
Spraševal je Tone Hladnik, predsednik IO OOS TOZD proizvodnja pletenin Radovljica
tudi na ISPO
Zmaga Radovljičaaov
V soboto, 15. februarja, se je pod vodstvom mladinskega aktiva odpravila na pot v Novo Gorico na kegljaško srečanje s TOZD Proizvodnja pletenin Nova Gorica osemčlanska ekipa. Peljali smo se z vlakom in ker je bilo vreme sončno, smo si med potjo lahko ogledali še nekaj lepih predelov Gorenjske in Primorske. Ob prihodu v Novo Gorico nas je na železniški postaji počakal vodja TOZD Proizvodnja pletenin Nova Gorica, Adi Šemrov in nas odpeljal v novo tovarno. Z velikim zanimanjem smo si ogledali novo proizvodno halo in smo bili enotnega mnenja, da je zelo lepo urejena. Po končanem ogledu smo se napotili na kegljišče. Najprej smo tekmovali v borbenem kegljanju ekip in premagali
novogoriške kolege le z nekaj keglji več. Tekmovanje se je nato nadaljevalo v posameznih bojih in v lučajih, kjer smo dosegli naslednje rezultate:
Moški:
1.	Hladnik Tone, 192 podrtih kegljev;
2.	Selan Franc, 185 podrtih kegljev;
3.	Bulut Zoran, 181 podrtih kegljev.
Ženske:
1.	Jasnič Nevenka;
2.	Kokalj Tatjana;
3.	Gulin Lado j ka.
Po končanem tekmovanju so predstavniki TOZD Proizvodnja pletenin Nova Gorica podelili diplome in nas povabili na kratek izlet po okolici Nove Gorice.
Tone Hladnik
Tekstiliada 75
Letošnja tekstiliada, ki je bila v dobri organizaciji celjskega »Topra« v petek 21. marca na Golteh, je bila izredno možična. Udeležilo se je je 350 tekmovalcev. Skupaj je tekmovalo 27 popolnih ekip, nekateri pa so tekmovali tudi posamično.
Naša ekipa se je na Golte odpravila v petek.
Tekmovanje se je odvijalo na treh progah, tekmovali pa so mlajši člani, starejši člani in seniorji ter članice. Vreme v času tekmovanja je bilo zelo neprijetno za tekmovalce, saj je bila megla tako gosta, da se je komaj videlo od vratič do vratič. Proga za mlaj-
še člane je bila dolga 1000 m z 29 vratci in 400 m višinske razlike, zelo zahtevna in na nekaterih krajih poledenela. Ostali dve progi sta bili manj zahtevni in tudi nekoliko krajši. Starejši člani so morali prekrmariti skozi 23 vratič, članice in seniorji pa skozi 17.
Z mazanjem smučk smo imeli nekoliko smole, saj nismo računali, da bo na startu toliko hladnenje, kot je bilo na spodnij postaji žičnice. Med 27. ekipami smo se uvrstili na 17. mesto druge uvrstitve pa so naslednje: starejše članice: Praprotnik Marija, 2. mesto, Silva Fer-
Nekateri izmed ekip, udeleženk tekstiliade 75: Almira, Polzela, Sukno in gostiteljica Toper.
Na sliki fotografija enega izmed modelov, ki so poželi toliko občudovanja
Diploma na sejma »HODA 75«
Na sejmu mode, ki je bil letos še posebno pester, saj je slavil jubilejni dvajseti rojstni dan, je »Almira« prejela diplomo za kolekcijo pletenin za pomladanske in poletne dni. Diploma je obenem priznanje tudi naši kreatorki Vesni Gabrščik-Ilgo, ki je svojim modelom vdihnila poleg modnih tendenc izredno eleganco in pa ženstvenost. Moderno krojene obleke z reliefnimi vzorci in pa kompleti v prelivajočih se barvah zabrisano rožnate kot puder in nežno zelene so navdušili obiskovalke in veliko je bilo povpraševanja, kje jih bo mogoče kupiti.
Po televizijski in radijski oddaji Moda za vas, se je povpraševanje po njih podvojilo tudi v naših prodajalnah.
jan, 15. mesto, Francka Pretnar, 12. mesto, Kokalj Mija, (ml. članica) 18. mesto (tekmovalk je bilo 123). Med seniorji, ki jih je nastopilo 66, je bil Miro Kavčič 29., med 140 starejšimi člani pa Hu-merca Janez 39. Mlajših čla-
Za nami so že prvi koledarski dnevi pomladi, na plan bodo pokukali kostimi, jope in kompleti, v omare pa se bodo začeli skrivati plašči. Zato v naših trgovinah že sprašujejo po lepih, dvodelnih oblekah, posebno iz grobega pletiva. Zelo iskane so velike številke, ki pa jih v obeh prodajalnah žal ni. Stranke nemalokrat potožijo pa tudi grajajo, da se vse malo manj mlade Kranjice res ne morejo stlačiti v številko 42 in da bi morali misliti tudi na tiste, ki bi bile tudi s kakšnim kilo-
nov je bilo 183, uvrstitve naših pa so naslednje: Rozman Mišo 75., Selan Franc 103. mesto, Hladnik Tone pa je odstopil, ker je padel. Zaradi padca je moral odstopiti tudi Legat Jurij, ki je tekmoval pri seniorjih.	M. P.
gramom več rade oblečene v modno in okusno pletenino ali kombinacijo jerseva in pletiva.
Kljub temu, da sta januar in februar znana kot »suha« meseca, kar zadeva promet, moče v blagajni ni bilo tako malo.
Izredno je povpraševanje po modnih, udobnih »housse« robe oblekah in po tankih gladkih pulijih, ki jih oblačimo pod omenjene obleke ali srajce in jopice.
Tatjana Bratuša
Boljše
komuniciranje
V želji, da bi bili predsedniki naših samoupravnih delovnih skupin pri svojem delu še bolj uspešni, saj so doslej pokazali zanj veliko pripravljenosti, je OZD »Almira« v sodelovanju z Delavsko univerzo iz Radovljice pripravila seminar, ki bo na eno od prostih sobot v aprilu. Teme, ki jih bodo predsedniki delovnih skupin in njihovi namestniki obravnavali, so predvsem komuniciranje in samoupravljanje.
Ljubljanska banka, podružnica Radovljica obvešča vse stranke, da je delovni čas vsak dan od ponedeljka do petka od 6.30 — 18. ure, v soboto pa od 6.30 — 11. ure.
Po čem sprašujejo kupci
Pomlad v Firencah in Bologni
V	starem, veličastnem mestu ob Arnu, ki se vrsto let postavlja v osrčje italijanske mode, bi človek v tem času pričakoval vsaj prve modne domislice poletja oziroma pomladi 1975. Toda tokrat smo se zmotili.
V	njihovih izložbah in na pultih se grmadi zimsko blago, večina v razprodajah. Na tako stanje verjetno vpliva gospodarska kriza, ki pretresa Italijo. Visoke cene pa so krive, da imajo trgovci v skladiščih nerazprodano zimsko robo, zato nekoliko zavlačujejo s pomladanskim blagom. Skratka Firence, razen nekaj boutiq, ki so vedno lepo urejene, in nekaj po modi oblečenih Florentink, so nas razočarale. Zato pa je toliko več novosti za poletje in prihodnjo zimo pokazal sejem v Bologni.
Na sejmu smo videli veliko širokih oblek in kril. Nasploh je obleka postala pomemben artikel v letošnji garderobi. To, da se nova obleka imenuje »housse-robe« in da je široka in udobna, da jo oblečemo ob hladnejših dneh čez puli ali bluzo in jo tu in tam, zlasti za pomlad objame tudi širok pas, da se največkrat ponaša z majhnimi ravnimi
ali okroglimi sedli, pod katerimi je nabrana, da je ukrojena naravnost, skoraj tako kot spalna srajčka, in ima kimono ali raglan rokave z obvezno manšeto, vse to že vemo. Poudarila bi le to, da se je prikradla prav v vse kolekcije bodisi poletne ali zimske.
Veliko je videti širokih spomladanskih plaščev iz lahkega, na sijaj obdelanega blaga in še več širokih jopičev.
Mogoče vas bo zanimalo, da se je letošnjo pomlad pojavil klasični kostim z ozkim krilom, ki pokriva koleno in ima zadaj gubo ali razporek, prav tak, z manjšimi korekturami, ki smo ga nosile pred desetimi ali petnajstimi leti, le zelo — zelo dobro ukrojen.
Vidno mesto v svetu mode zavzemajo tudi pletenine. Srečujemo jih kot sestavne dele kompletov in se brezhibno skladajo z barvo in vzorcem krila ali bluze. Vsi modeli poudarjajo mehko in lahko padajočo linijo zato so pleteni enostransko-cevasto z luknjicami ali nopni, ter levo-levimi reliefnimi vzorci. Jaquardi se pojavljajo v manjši meri, zato pa se bomo oblekle spet v črte. Črte so ozke ali široke v
nežnih raznobarvnih niansah ali v dveh kontrastnih barvah (temno modra-bela). V modni milosti so daljši puloverji, lahko se nosijo tudi s pasom, ovratniki so poudarjeni, srajčni ali stoječi, ki izhajajo iz V izreza ali brez ovratnika z ravnim izrezom. Značilni so široki kimono ali ranglan rokavi. Poleg te umirjene elegantne linije petdesetih let se vzporedno razvija tudi ekskluzivna moda za mlade, z vezenimi živopisani-mi napisi na hrbtni strani ali različnimi ali tiskanimi motivi na prsih ali žepih v stilu ameriškega rock-and-rolla. S puloverji ali oblekami in krili, na katerih se barva dobesedno zlije od najtemnejše do naj svetlejše nianse ter vojaškimi bluzami z nič kolikimi žepi in našitki.
Če pokukamo še v barvno kuhinjo, bomo tu našle za letošnjo pomlad in poletje predvsem naravne barve ilovice, kamna, vrvi, moderna je tudi temno modra v kombinaciji z belo ter črna v kombinaciji s surovo, nekaj vijoličnih tonov ter popudra-ni zeleni, modri in roza odtenki in kaki barva.
Kot dodatek si bomo omislile še čevlje brez nanešenih podplatov z bolj ozko konico in peto ter preprosto, nekoliko večjo torbico v isti barvi.
Maruša Čemilec
Modni kreator
Naši ustvarjalci
MATERI
1.
Zakaj sva si tujca, mati? Nekdo od naju odgovor moral bi poznati — jaz, kot tvoj otrok in ti
kot moja mati. Zakaj si mi življenje dala in ljubezni ne, .ki bi ti zanjo mogel reči — HVALA?
2.
Izbral sem svojo pot... na njej ni več prostora
zate, čeprav pogrešam te še zdaj in mnogo mislim nate. V duši žge me bolečina, ker sva si daleč in ničesar nimava si reči, čeprav si moja Mati.
3.
Je tebi tudi kaj težko? Pomisliš kdaj na to, kar sva drug ob drugem izgubila?
Za šolarje in cicibane
Ob prehodu na spomladansko garderobo moramo tudi pri otrocih misliti, da kljub vsemu prehitro ne zavržemo toplih oblačil, kajti tudi otroško telo je spomladi manj odporno, torej bolj dovzetno za vsakršne bolezni.
Deklico bomo spet oblekli v krilce oziroma v obleko, ki jo bomo spletli kar doma. Lahko je iz več različnih niti hkrati —■ melange. Na sedlo pa navežemo različne like v barvah, iz katerih smo sestavili osnovno nit. Obleka je lahko bolj kompaktna, tako
da podnjo lahko oblečemo puli ali bluzico, torej je lahko tudi iz Shetland niti. Paziti moramo le, da bodo ovratnik in portice dovolj kompaktno pletene.
Dečku pa bomo ukrojili jacket iz jerseya, na primer v temno modri barvi, vsi okrasni šivi naj bodo rdeči, prav tako tudi zadrga. Spodaj naj bi nosil rdeč puli.
Oba modela sta kot nalašč za v šolo, ker sta praktična in udobna, le narediti jih je treba.
Maruša černilec
Prepozno, mama ... za naju ni poti nazaj ... ne iščiva spominov in ljubezni, ker tega nikdar ni bilo.
4.
Ne joči, mati.. . tvoje solze me skelijo ... ne odpirajo naj vedno znova ran, ki še bolijo! Ničesar ne govori mi, saj več ne znam verjeti... nisem več otrok in zato oprosti, če mi je tuja nežnost tvojih rok.
5.
Ne misli, da sem te pozabil. Tvoja kri je v meni in če boš kdaj ostala sama, tvoj sin bo tisti, lei ti bo pomagal, mama. Že zdavnaj sem
oprostil
ti krivice...
Samo zakaj, zakaj me nisi nikdar razumela, mama?
6.
Gledam te včasih, kako zamišljena strmiš v daljavo in vprašam se, ko vidim vso te osivelo in zgarano, koliko gub sem vklesal v tvoj obraz ■ . . Predaleč sva — Ti v svojem svetu, v
drugem jaz. KO-EK
Uredništvao vabi vse sodelavke in sodelavce, ki se ukvarjajo s pisanjem pesmi ali zgodb, naj svoje prispevke pošiljajo uredništvu ali jih oddajo v nabiralnik glasila. Prispevke bomo redno objavljali.