Litija sP GLRSILO občanou 1998 352 C 497.12 Litija) Deroča Sava trasirala cesto Usklajene aktivnosti Občinskega sveta in Direkcije za ceste RS omogočile začetek del Vernek, 23. oktobra - Kot smo po napovedih načelnika oddelka za gospodarsko infrastrukturo izvedeli že v prejšnji številki Glasila občanov, so se konec septembra gozdarska in zemeljska dela za novo traso cestnega odseka magistralke v Verneku končno le pričela. Izvajalec podjetje SCT bo delo skušal končati v čim krajšem možnem času. Tako bo prvih 550 metrov ceste predano v uporabo že spomladi naslednje leto. Rekonstrukcijska dela spadajo v program rehabilitacij cest za obvoze v času izgradnje avtocest po programu DARS, ki mu je v državnem proračunu namenjenih 400 milijonov SIT. Občina je pri financiranju udeležena s 6,7 mio. SIT, ki se jih črpa iz sredstev spremembe namembnosti, ki se jim je občina v ta namen odpovedala, in iz vrednosti zemljišč (20.000 m2), ki jih je občina odstopila. Dela se bodo v kratkem nadaljevala. UGO Sava si Je dobesedno utrla pot po novi cestni trasi in tako za nekaj časa onemogočila začeto delo. -Gradbena mehanizacija pa seveda miruje ob cesti. (Foto: M. Berčon) Obiski v naši občini Varuh človekovih pravic v Domu Tišje Litija, Črni Potok, 28. septembra - Na povabilo predsednika občinskega sveta Francija Rokavca je našo občino obiskal Ivan Bizjak s sodelavci. V okviru obiska si je najprej ogledal litijsko policijsko postajo in nato v polni mali sejni dvorani Občine Litija opravil razgovor z občinskim vodstvom in nekaterimi vodji strokovnih služb naše občine. V razpravi je g. Bizjak izpostavil nekatera ključna vprašanja pri kratenju človekovih pravic in pozval prizadete občane, da se lahko obrnejo na urad varuha, kjer jim bodo z veseljem prisluhnili in pomagali. Nato se je udeležil oddaje v živo na lokalnem radiu GEOSS, kjer je potekala polurna oddaja v živo, in kjer je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Obiskal je tudi pisarno poslanca g. Rokavca, ki ga je seznanil s problematiko strank, ki prihajajo po nasvete v poslansko pisarno. V nadaljevanju obiska si je ogledal Dom starejših občanov Tišje, kjer je opravil razgovor /. vodstvom doma in oskrbovanci. Svoj več kot šesturni čal na gradu Bogenš delovni obisk je kon-perk. ROMAN CIGLAR Foto: M. Sttšteršič VABIMO NA OBČINSKE VOUTVE 1998! Na straneh 2-10 Javni zavod Bogenšperk vabi na otvoritev prostorov Javnega zavoda Bogenšperk In Turistično Informacijskega centra na Tomazlnovl 2 v Šmartnem pri Litiji, ki bo v nedeljo, 15. 11. 1998 ob 1115 uri. Martmov sejem v Šmartnem 13. - 14. november 1998 od 10.00 do 19.00 Obrtniki, sodelujte -napredujte! TD Šmartno (Informacije; 887-436). Ob tednu otroka Sonca tudi zanje Nekje, tam daleč, prek morja, kjer suh puščavski pesek vse prekriva, tam daleč, v deteti tej, kjer cvetje vse zamre v njej... Nekje tam daleč majhno dete spi. Majhno dete, ki za sebe še ne ve, in ko le odpre oči, v njih iskrica upanja tli... Da bi zajokal, ustnice razpre, a glas nekje v notranjosti zamre... Nekje, ne ravno prek morja, tu, prav blizu nas, otrok pod ruševinami leži in sanja, upa na lepše dni, lepše dni v prihodnosti. Moja molitev k nebu naj poleti, naj se moja tiha želja uresniči mi. Za tega otroka, kije dom izgubil, za onega, ki so mu ustnice kot listi vrtnice uveli, za vse, kijih zverinski človek je pogubil. Če bi mogla, bi jim dala sonca svojega, če bi mogla, bi jim srečo podelila, oblake temne hi jim zaoodila, da sončni žarki bi dosegli tudi njih in s toploto napolnili srca, in s toploto napolnili srca, mala srca v prsih. UVRA HORVAT Premier Drnovšek v Litiji Litija, 9. oktobra - Poleg odprtja poslanske pisarne Mirka Kaplje, na katero smo morali čakati presenetljivo dolgo, je slovenski premier Drnovšek odprl še eno pisarno. Ustanovljen in v Litijo nameščen je namreč Center za razvoj turizma v Zasavju, ki si deli prostore tudi z litijskim Podjetniškim centrom. UGO Foto: M. Štišteršič urednikov stolpič Ritualu, ki se ponavlja vsake štiri leta, se v naši demokratični družbi res ne moremo izogniti. Še dobro, da ne. Čeprav pa ni malo takih, ki jim ta sodobni ritual gre na živce. Kar ne morejo se soočiti z dejstvom, da ni že vnaprej znano, kdo bo v naslednjem mandatu sedel na županskem in drugih prestolč-kih. Ti časi so, iskreno upam, minili za vedno. Morda ravno zato toliko bolj širijo govorice oz. lepše rečeno ustvarjajo javno mnenje o tem, da je tako ali tako že vnaprej znano koga bodo volivci podprli, da si ljudje ne želijo sprememb, da je za določeno mesto le določen človek, da dosedanjim oblastnikom sploh nič ne manjka ip. Sam sem vendarle mnenja, da ni vse tako znano vnaprej, da si ljudje včasih želijo tudi kakšno spremembo, da je za določeno mesto lahko sposobnih več ljudi, da dosedanjim oblastnikom še kar precej reči manjka ip. Novo vino v starih mehovih? Res je vtis razočaranosti ob nedeljskih popoldnevih mnoge potisnil v fotelje, namesto da bi se odpravili na kratek sprehod do volišča. Zato je potrebno toliko bolj spodbujati k dejavnosti, k razmišljanju, predvsem pa k opazovanju svoje okolice in družbe. Ljudi bi po mojem mnenju marsikaj zanimalo, če bi jim sami oblastniki ali pa vsaj kritični opazovalci sproti nalivali čistega vina. Nov Zakon o lokalni samoupravi, ki ga je izglasoval županski lobi med poslanci v Državnem zboru, je vsaj v zdajšnih litijskih razmerah poguba za našo občino. Po novem naj bi delo občinskih svetov vodili župani: jih sklicevali in vodili seje, jim predlagali občinske akte v sprejem, prav tako podžupane v potrditev ter na koncu še proračun. Čemu potem sploh še občinski svet v občini? In da bo slika jasnejša, vzemimo za primer trenutno razmerje med Občinskim svetom in županom v Litiji. Znano je, da v Svetu prevladuje pomladna koalicija (SDS, SKD, SLS), župan pa je član stranke LDS. Denimo, da se večina nalog Občinskega sveta zaenkrat vrši kolikor toliko normalno, kar bo v prihodnje brez dvoma nemogoče. To pa z gotovostjo lahko trdimo zopet na konkretnem primeru sprejemanja občinskega proračuna. Miniti je moralo skorajda deset mesecev, da je župan končno sploh predlagal ta temeljni akt za delo vse občine v sprejem svetnikom. Edina rešitev iz položaja, v kakršnega nas potiskajo trenutni oblastniki, se zdi, je le v nas volivcili, ki lahko s svojo prisotnostjo na voliščih ter jasno izraženo voljo pokažemo, kam hočemo in koga hočemo. Vaš urednik Matjaž Berčon. Obvestilo Poslanska pisarna Francija Rokavca je še vedno odprta vsak ponedeljek od 14. do 16. ure. Imajo pa novo telefonsko številko: 884-999. PRISPEVKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO POŠLJITE DO S. DECEMBRA 1998! 1000206,10 Kandidat za župana občine Litija Slavko Jalovec se predstavi Rojen sem leta 1954 v idilični vasici Bučka na Dolenjskem kot tretji najmlajši otrok. Družina je bila izjemno revna, saj se je oče kot mizar samouk ukvarjal s priložnostnimi deli. Drugače pa smo za preživetje vsi služili dnino. Osnovno šolo sem obiskoval na Bučki in v Sevnici. Ker je v družini res vladala revščina sem se kot petnajstletnik podal od doma. Sam, brez sredstev, brez denarja. Po končani srednji strokovni šoli sem se potikal po Sloveniji pa tudi preko njenih meja. Leta 1976 sem se zaposlil kot blagajnik v takratni Jugobanki, danes pa sem vodja oddelka na isti banki, ki se sedaj imenuje Aban-ka, torej sem firmi zvest že skoraj triindvajset let. Pri petindvajsetih sem se poročil in kot podnajemnik pričel življenje v dvoje. Poleg ljubezni in načrtov so prišli otroci. Najprej hčerka Petra, nato sin Jernej, danes oba pridna dijaka bežigrajske gimnazije, hčerka v četrtem, sin v prvem letniku. Stanovanjska stiska je bila res velika, saj smo vsi živeli v polkletni sobici, ki ni imela vode. Z ženo Mileno naju je gnala volja in moč in zgradila sva si prijeten dom v zaselku Vernek ob cesti Litija-Ljubljana. V prijetnem domu polnem sreče in ljubezni živimo prijetno življenje obdano z kuž-kom, perzijsko muco, ribicami in polno, polno rož, katere lahko mimoidoči v poletnem času gledate vsak dan. Za kandidaturo župana sem se odločil samo iz enega razloga: v zadnjem času se o Litiji govori samo slabo. Stolpci časopisov so polni graj, pojavljajo se članki, ki so vredni vseh razmislikov in obsodb. Mar si občani občine zaslužimo, da se o nas tako govori in piše. Mora priti človek, ki bo Litiji vrnil ime in tudi sloves, ki ga je nekoč imela. In prepričan sem, da to zmorem in znam. Nisem član nobene stranke, resda me je predlagala stranka Naprej Slovenija. Skratka nabralo seje veliko gnoja in nabavil sem si velike »VILE«, da bom lahko kidal in kidal. KOT ŽUPAN BOM VSO POZORNOST POSVETIL: - ubobožanemu in shiranemu gospodarstvu, - mladim, saj je njihov položaj zelo pereč, njihova bodočnost pa v Litiji negotova, predvsem na področju zaposlovanja. Litija sodi v sam Slovenski vrh po mamilar-stvu in samomorih, - prometni varnosti vseh udeležencev vzdolž magistralne ceste in drugod. Na tej cesti smo vsi zelo ogroženi, - vodooskrbi. Veliko prebivalcev občine Litija ima kronično pomanjkanje vode ali pa je ta onesnažena ali neprimerna, tudi s samim mestom Litija je tako, - oddaljenim in demografsko ogroženim prebivalcem, - delu občinske samouprave, saj sedaj vlada pravi nered, - vsej problematiki na področju: kumunalnega gospodarstva, vzgojnovarstvene problematike, kulturi in pa šolstvu in nikakor ne dovoliti, da se v časpopisu pojavi vest, da so otroci v posebnem osnovnošolskem programu lačni. Prav beden župan bi bil, če bi to dovolil. OBUUBIM PA: - da se bom približal ljudem in njihovim problemom, ne ob šanku z rdečim in okroglim nosom s kozarčkom v roki (tako kot to delajo sedaj nekateri funkcionarji), ampak na terenu ob problemih. Nočem biti oblast - hočem biti servis ljudstvu, - postaviti požarno varnost na mesto, kiji po zakonu pripada. Litijska gasilska zveza je ena večjih v Sloveniji, združuje okoli 1600 članov. Z njo pa se ravna mačehovsko. Gasilci pa se prebijajo kakor se vedo in znajo. Koliko tisoč gasilcev je bilo ob zadnji povodnji na terenu. V vodi, blatu so pomagali ljudem v nesreči in stiski. Tudi naši iz litijske zveze. Pa vsi prostovoljci. Zato obljubim, da se bom kot novi župan za gasilce posebej zavzel, - napel bom vse sile in moči, da bom združil svetnike, da bodo prihajali na seje za dobrobit prebivalcem in ne samo strank čigar člani so. Skratka boril se bom, da svetniki ne bodo prihajali na seje s figo v žepu, - poskrbel, da ne bodo otroci v posebnem prilagojenem osnovnošolskem programu nikoli,'prav nikoli lačni, pa čeprav bom kupil kruh iz lastnega žepa, - nikoli in nikdar ne bom obljubljal stvari, kijih ne bom mogel ali hotel izpolniti (tako kot to dela sedanji župan). Moje načelo je: DANA OBUUBA JE ZAKON ALI SVETOST IN JAZ SE TE SVETOSTI DRŽIM ŽE VSE ŽIVLJENJE. Ljudje, ki me dobro poznajo bodo to tudi potrdili. Mojih obljub bo malo ali pa skorajda nič. Tista pa, ki bo dana, pa bo izpolnjena 100 odstotno. To si velja zapomniti. Resda nimam izobrazbe, vendar je bila moja izobrazba življenje. Težko, vendar jasno začrtano s cilji. Nikoli prevelikimi in utopičnimi. Zato spoštovane volivke in volivci na volitvah glasujte za NOVO Litijo: boljšo, trezno, preudarno, da bo v časopisu in v medijih napisano tudi kaj lepega, kajti: ZNAMO, ZMOREMO IN HOČEMO BREZ LAŽNIH OBLJUB. Zaupanje in razvoj ANTON KOVIC SDS SDS Zavzemal se bom za odprtje občine v prometnem in gospodarskem smislu. Občina mora postati zanimiva za gospodarstvo, ki lahko vlaga oziroma se razvija le pod ugodnimi pogoji. Ponudili vam bomo te pogoje z urejenimi industrijsko-obrtnimi conami, ki bodo dostopne v prometnem in finančnem smislu. Občini Litija manjka gospodarski utrip, ki ga ne bo, dokler se bo občina obnašala samozadostno in ignorantsko do nekaj tisoč občanov, ki v Ljubljano izvažajo svoje znanje, kapital in delovna mesta. Razvoj podeželja je možno zagotoviti z vlaganjem občine v perspektivne programe s turistično ponudbo in v izgradnjo predelovalnih obratov za mleko, meso,»les, poljščine... Mladim bomo ponudili več aktivnosti na področju športnega in kulturnega udejstvova-nja ter jih s tem odvrnili od kriminalnih dejanj (uživanja drog, nasilništva, ...). Franci Rokavec Kandidat za župana Prijatelji! 2 vami želim graditi prijazno občino! SKD sls Slovenska ljudska stranka Prav v veliko veselje mi je predstaviti kandidata za župana, ki ga odlikujejo jasni cilji in politična nevsiljivost, načelnost, poštenost in pripravljenost za odkrit dialog z vsakim posameznikom ali skupino občanov. Zavzema se za enakopravno obravnavanje vseh slojev občanov, enakomeren razvoj občine, ureditev mesta in krajevnih središč s primerno komunalno infrastrukturo, hitrejše reševanje demografsko ogroženih območij in učinkovitejšo podporo gospodarstvu, turizmu ter kmetijstvu. Za izvajanje pozitivnih sprememb v občini in pričetek izvajanja temeljnih regionalnih projektov v mestu Litija, kakor v občini v celoti ima največ zaslug prav Franci Rokavec. še bi lahko našteval, pa naj bo dovolj, predlagam, da je to naš in vaš kandidat, Franci Rokavec. Dr. Stane Ptičar,, SP LDS« DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Naš skupni kandidat za župana je MIRKO KAPLJA, Drage občanke, spoštovani občani! S tole prijazno besedo se obračam na vas. Kot prijatelj k prijateljem! Po dolgih letih skupnega dela, vzponov, pa tudi padcev, uspehov, navdušenja, pa včasih tudi malce grenkih trenutkov. Tako kot to pač je v tem našem življenju. Kar nekaj časa se že trudimo, mar ne? Zdaj je prišel čas, da to naše prijateljstvo in zavezništvo ponovno parlamentarno in demokratično obnovimo ali se dogovorimo kako drugače. Poznate me že dolgo. Nič se nisem spremenil, moj značaj je še vedno tak, kot je bil. Samo nekaj sivih las je več in kakšna guba povrhu. Pa nič ne de! Svoj mandat sem opravljal pošteno in vestno. To nameravam delati tudi v prihodnje, če me boste seveda za to pooblastili. Moj življenjski pa tudi siceršnji moto je: strpnost, medsebojno spoštovanje, razumevanje in zaupanje. To pomeni, da lahko sodelujem z vsemi ljudmi, če bomo delali za napredek občine, za blaginjo ljudi brez strankarskih, verskih, političnih ali kakšnih drugih zadržkov. Nudim Vam roko, vsem in vsakomur, ki je pripravljen delati z menoj na teh osnovah. Tako bomo skupaj zmogli! Hočem biti župan vseh! Samozavest nam dajejo pretekli uspehi, ki resnično niso majhni, to mi lahko verjamete. Živimo v središčni občini, eni najlepših. Naredimo skupaj vse, da bo še lepše! Računam na vašo podporo in vas lepo pozdravljam! Vaš Mirko Kaplja november 1998 Glasilo Občanov 3 LfflBiALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE PRIHODNOSTI NE GRADIMO NA SLABOSTIH DRUGIH, AMPAK S SVOJIMI PROGRAMI, DEJANJI IN KANDIDATI. MISLI GLOBALNO, VOLI LfiJTOALNO NA VOLITVE S PROGRAMI IN LJUDMI Občinski odbor LDS Litija se je na letošnje lokalne volitve skrbno pripravil. Osnovno načelo LDS je, da gre na volitve s celovitimi programi za življenje in razvoj celotne občine na vseh področjih. Za realizacijo programov ima LDS sposobne ljudi, z izkušnjami, znanjem, izobrazbo in voljo, da narede za ljudi v litijski občini koristna dejanja. LDS ne ponuja ljudem samo programa življenja in razvoja občine, ampak namerava tudi prisluhniti njihovim težavam in predlogom. Navsezadnje se LDS zaveda, da na kandidatne liste ni napisala ljudi zato, da bi bili bolj pomembni, ampak za to da bi za vse skupaj naredili kaj koristnega. - gospodarski razvoj - nove zaposlitve - kakovost življenja - strokovna in nepolitična občinska uprava - decentralizacija občine - varnost in ustvarjalnost KANDIDATNE LISTE LDS VOLILNA ENOTA ŠT. 1 - LITIJA 1. Mirko Kaplja, roj. 30.12.1943, Trg na Stavbah 2, poslanec v Državnem zboru, župan Občine Litija 2. Martin BRILEJ, roj. 3.10.1940, Kidričeva 2, organizator dela 3. Aleksander Gombač, roj. 11.12.1963, Loška 4, elektrotehnik 4. Zlato Mantel, roj. 24.7.1948, Partizanska 3a, strojni tehnik 5. Marija Tomšič, roj. 15.9.1956, Brodarska 8, diplomirana organizatorica dela 6. Alojz Vidic, roj. 22.6.1935, Cesta komandanta Staneta 16, strojni tehnik 7. dr. Marija Sikošek, roj. 4.7.1947, Maistrova 1,zdravnica pediatrinja 8. Mira Kastelic, roj. 12.9.1950, Prečna 3, diplomirani ekonomist 9. Peter Jereb, roj. 29.3.1925, Trg na Stavbah 1, elektrotehnik 10. Andrej Fink, roj. 10.12.1966, Na Dobravi 8, absolvent Visoke šole za zdravstvo ZA URESNIČITEV NAŠIH PROGRAMOV, NAŠIH SKUPNIH POTREB IN CILJEV POTREBUJEMO TUDI VAŠ GLAS. NA GLASOVNICI POIŠČITE jLDS Liberalna demokracija Slovenije VOLILNA ENOTA ŠT. 2 - KS JEVNICA, KS KRESNICE, KS RIBČE, KS HOTIČ, KS VAČE 1. Anton Pavliha, roj. 20.7.1938, Spodnji Hotič 51, diplomirani ekonomist 2. Jože Kovic, roj. 14.4.1939, Kresnice 108, inženir živilske tehnologije 3. Jože Juvan, roj. 3.2.1933, Vače 88, diplomirani ekonomist 4. Jože Gorenc, roj. 20.3.1945, Kresniške Poljane 67, strojni tehnik 5. Vili Mandelj, roj. 14.2.1953, Sava 62, ključavničar S SAVA lds LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE VOLILNA ENOTA ŠT. 3 - KS GABROVKA, KS DOLE, KS POLŠNIK, KS KONJŠICA, KS JABLANIŠKA DOLINA 1. Bruno Utenkar, roj. 6.10.1949, Gabrovka 14, trgovec 2. Vladimir Oblak, roj. 27.7.1964, Dole, Prelesje 7, kovinostrugar tf 3. Janez Končar, roj. 21.9.1955, Polšnik, Stranski vrh 15, poštar /' Qa 4. Igor Medved, roj. 28.12.1953, Gabrovka 60, profesor športne vzgoje 5. Jelka Motoh, roj. 2.9.1950, Gradiške Laze 22, prodajalka LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE VOLILNA ENOTA ŠT. 4 - KS ŠMARTNO, KS KOSTREVNICA, KS PRIMSKOVO, KS ŠTANGARSKE POLJANE, KS VINTARJEVEC, KS VELIKA ŠTANGA, KS JAVORJE 1. Tomaž Gradišek, roj. 4.10.1961, Šmartno pri Litiji, Miška 3, ekonomist 2. Karmen Grom, roj. 7.9.1963, Vinterjevec 25 b, farmacevtski tehnik 3. Friderik Dacar, roj. 7.7.1942, Šmartno pri Litiji, Valvasorjeva 27, prometni tehnik j/ A 4. Jože Meglic, roj. 22.10.1939, Šmartno pri Litiji, Bartlova ulica 5, akademski slikar I ■ 5. Janez Mam, roj. 20.2.1957, Velika Štanga 7, gostinec 6. Igor Gorišek, roj. 3.9.1966, Šmartno pri Litiji, Grumova 7,oblikovalec kovin ...iitj V liberalni demokraciji smo dobro premislili in izbrali najboljše kandidate. LDS dr. Janez Drnovšek Q Liberalna demokracija Slovenije J PRIDRUŽITE SE NAM NA VOLIŠČU! Drage volilke, spoštovani volilci! Prejeli ste obvestilo o volitvah in vabilo za glasovanje na vašem volišču. Pridite na volišče in volite, saj boste s tem izrazili vaše mnenje o kandidatih in stranki, ki ima najboljše kandidate in prigrame. Če boste ostali doma, bodo glasovali drugi, morda drugače kot bi vi. ZA L®e!ALNO DEMOKRACIJO VOLITE LIBERALNO DEMOKRACIJO | ZA L@©ALNO DEMOKRACIJO VOLITE LIBERALNO DEMOKRACIJO Splošna navodila za lokalne volitve 1998 22. novembra 1998 bodo redne volitve županov in vseh občinskih svetov v 192 slovenskih občinah. V vseh občinah, ki so s statutom občine razdeljene na krajevne, vaške in čctrtne skupnosti, katerih organ odločanja je svet take skupnosti, bodo tudi volitve v svet take skupnosti. Torej, ko boste v nedeljo, 22. novembra prišli na volitve, boste prejeli 3 vrste glasovnic: - glasovnica za volitve župana po večinskem sistemu - glasovnica za volitve članov občinskega sveta po proporcionalnem sistemu - glasovnica za volitve članov sveta krajevne skupnosti oz. mestne skupno sti po večinskem sistemu. VOLITVE ŽUPANA Župana se voli po večinskem sistemu, in sicer potrebuje kandidat za izvolitev večino glasov, oddanih na veljavnih glasovnicah. Če v prvem krogu nihče izmed kandidatov ni bil izvoljen, se opravi drugi krog glasovanja med dvema kandidatoma, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Glasuje se z glasovnico. Glasovnica za volitve župana vsebuje: oznako občine ter oznako volilne enote, zaporedne številke ter priimke in imena kandidatov, kot so vpisani v seznam kandidatur, in navodilo o načinu glasovanja Volivec glasuje tako, da na glasovnici obkroži zaporedno številko pred imenom kandidata, za katerega glasuje. Pri volitvah za župana lahko volivec glasuje samo za enega kandidata. Na glasovnici za volitve župana občine Litija bodo štirje kandidati. Obkroži se eden izmed njih oz. številka pred njegovim imenom. VOLITVE ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LITIJA Glasovnica za člane občinskega sveta, pri katerih se glasuje o listah kandidatov, vsebuje: - oznako občine in oznako volilne enote, - zaporedne številke in imena list kandidatov po vrstnem redu iz seznama list kandidatov, pri vsaki listi pa prostor za vpis preferenčnega glasu za posameznega kandidata na listi, - navodilo o načinu glasovanja. Volivec glasuje tako, da obkroži zaporedno številko liste kandidatov za katero glasuje. Če želi dati posameznemu kandidatu z liste preferenčni glas, vpiše v za to določen prostor pri listi zaporedno številko kandidata z liste, ki mu daje preferenčni glas. Na glasovnici za kandidate občinskega sveta se lahko glasuje samo za eno listo kandidatov. VOLITVE ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN MESTNE SKUPNOSTI Volitve članov svetov krajevnih skupnosti in mestne skupnosti poteka po večinskem sistemu. Glasovnica vsebuje: - oznako občine in oznako volilne enote ter oznako krajevne oz. mestne skupnosti, - zaporedne številke ter priimke in imena kandidatov po seznamu, - navodilu o načinu glasovanja. Volivec glasuje tako, da na glasovnici obkroži zaporedno številko pred imeni kandidatov, za katere glasuje. Volivec lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kolikor se jih voli za svet krajevne oziroma mestne skupnosti. GLASOVANJE NA VOLIŠČIH Občinska volilna komisija bo v teh dneh obvestila volivce o dnevu glasovanja in o volišča kjer so vpisani v volilni imenik. Glasovanje traja nepretrgoma od 7.00 do 19.00 ure. Volišče, na katerem so glasovali vsi v volilni imenik vpisani volivci, se lahko zapre že pred 19.00 uro. Volivci, ki so na dan glasovanja odsotni, lahko glasujejo pred tem dnem na predčasnem glasovanju 17„ 18. in 19. novembra 1998 od 9.00 do 17.00 ure na Občini Litija Jerebova ulica 14, 1270 LITIJA. Volivec glasuje osebno na volišču, na katerem je vpisan v volilni imenik. Volivec najprej pove ime in priimek in rojstno ime, po potrebi pa tudi svoje prebivališče. Predsednik ali član volilnega odbora ugotovi istovetnost volivca z osebnim dokumentom ali na drug način. Če kdo pomotoma ni vpisan v volilni imenik, glasuje na podlagi potrdila pristojnega organa, da je vpisan kot volivec za območje volišča na katerem želi glasovati. Volilni odbor ne sme odreči glasovanja nikomur, ki je vpisan v volilni imenik za to volišče, in tudi ne osebam, ki so se izkazale s potrdili. Ko volivec izpolni glasovnico, jo odda v glasovalno skrinjico in odide z volišča. Volivci, ki na dan volitev niso v kraju svojega stalnega prebivališča, ker služijo vojaški rok, lahko glasujejo po pošti v volilni enoti, v kateri je njihovo stalno prebivališče. Po pošti lahko glasujejo tudi oskrbovanci domov za starejše, ki nimajo stalnega prebivališča v domu, ter volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah, če to sporočijo občinski volilni komisiji najkasneje do 15. 11. 1998. PREDSEDNIK OVK: ANTON PRIMOŽIČ, dipl. inž. Izjava Anton Kovic, dipl. inž. metalurgije, roj. 1931, iz Kresnic, izjavljam, da ne kandidiram za litijskega župana, ne na katerikoli listi! KANDIDATURE ZA ZUPANA 1. ALOJZ JALOVEC, 4. II. 1954, diplomirani ekonomist. Vernek 6, 1281 KRESNICE PREDLAGATELJ: NAPREJ SLOVENIJA 2. MIROSLAV KAPLJA, 30. 12. 1943, poslanec DZ RS, Trg na Stavbah 2, LITIJA PREDLAGATELJI: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, OBČINSKI ODBOR LITIJA, ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, OBMOČNA ORGANIZACIJA LITIJA, DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV, OBMOČNA ORGANIZACIJA LITIJA 3. ANTON KOVIC, 24. 6. 1961, načelnik oddelka, Grbinska cesta 34a, LITIJA PREDLAGATE1J: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, OBČINSKI ODBOR LITIJA 4. FRANC ROKAVEC, 12. 9. 1963, poslanec DZ RS, Zgornja Jevnica 12, KRESNICE PREDLAGATELJA: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, PODRUŽNICA LITIJA SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI, OBČINSKI ODBOR LITIJA ZA PRIJAZNO OBČINO PO MERI OBČANOV Spoštovane volivke in volivci, zahvaljujemo se vam za dosedanje sodelovanje, ob tej priložnosti pa vas vabimo, da v nedeljo, 22. novembra, pridete na volišča in ZA PRIJAZNO OBČINO glasujete za SLOVENSKO LJUDSKO STRANKO - podružnico Litija. Franci R0KAVEC Zakaj je prav, da se odločite za našo listo. Ker se zavzemamo: ♦ ZA OSREDNJO SLOVENSKO REGIJO IN KREPITEV REGIJSKIH INSTITUCIJ; ♦ ZA SPOŠTOVANJE VOLJE LJUDI IN NEPOSREDNE DEMOKRACIJE V OBČINI; ♦ ZA OBSTOJ IN VEČJO PRISTOJNOST KS IN MS; ♦ ZA STROKOVNO, RACIONALNO IN KOMPETENTNO OBČINSKO UPRAVO; ♦ ZA ENAKOMEREN RAZVOJ OBČINE (MESTA IN PODEŽELJA); ♦ ZA ZAŠČITO PRAVIC MALEGA ČLOVEKA; ♦ ZA USPEŠNO GOSPODARSTVO, PODJETNIŠTVO, KMETIJSTVO IN TURIZEM; ♦ ZA DECENTRALIZACIJO ODLOČANJA O LOKALNIH ZADEVAH; ♦ ZA SPODBUJANJE PRIJAZNE ŠOLE, VRTCEV IN VSEH OBLIK DRUŠTVENIH DEJAVNOSTI; ♦ ZA ZAGOTOVITEV ZDRAVE PITNE VODE VSEM DRUŽINAM. 1. VOLILNA ENOTA LITIJA Naše svetnike najdete pod zaporedno št. A 4. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA t 1, Bojan ŽELEZNIK, samostojni podjetnik 2. dr. Stane PTIČAR, zdravnik 3. Vida POGLAJEN, profesorica v litijski Gimnaziji 4. Marta PERŠIN dipl. ing., vodja analitskega laboratorija v IUV 5. Marija ZAJC, mestna svetnica v OS 6. Veronika VIDMAR, sekretarka v pisarni poslanca DZ 7. Gvido KRES, samostojni podjetnik, 8. dr. Tanja PTIČAR, priznana zdravnica, 9. Mateja PESTOTNIK, študentka 10. Franc FIRM, kmet 2. VOLILNA ENOTA - JEVNICA, KRESNICE, RIBCE, HOTIC. VAČE. SAVA Naše svetnike najdete pod zaporedno št. "7 7. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA ■ 1, Marko JUVANČIČ, načelnik oddelka za finance . 1 4. Metod SVETIČIČ, predsednik KS 5. Nada CEGLAR, svetnica v KS 3. Darko ROVŠEK, predsednik KS fSLS Slovenska ljudska stranka 3. VOLILNA ENOTA - JABLANIŠKA DOLINA, GABROVKA DOLE, POLSNIK, KONJSICA Naše svetnike najdete pod zaporedno št A 4. SLOVENSKA LJUDSKA * STRANKA 1. Roman CIGLAR ing. str., sekretar občinskega sveta 2. Mirko MOČILAR, direktor KGZ Dole 3. Drago REPOVŠ, predsednik KS 4. Janez BEJA, predsednik KS 5. Rudi KOZLEVČAR ing., direktor KSP Litija 4. VOLILNA ENOTA - ŠMARTNO, PRIMSK0V0. VINTARJEVEC, JAVORJE, ŠTANGARSKE PODANE, VELIKA STANGA VELIKA KOSTREVNICA Naše svetnike najdete pod zaporedno št "7 7. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA » 1, Milan IZLAKAR, predsednik KS 2. Franc ČERNE, predsednik MKGZ Litija 3. Andrej POGLAJEN, predsednik KS 4. Zvone KONČINA, predsednik KS 5. Stanislav PANCAR, predsednik KS 6. Jožef ROZINA, predsednik KS «1 ">lLI kandidature za občinski svet po volilnih enotah 1. VOLILNA ENOTA LITIJA 1. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. Miroslav KAPLJA, roj. 30. 12. 1943, poslanec DZ RS, Trg na Stavbah 2, LITIJA 2. Martin BRILEJ, roj. 3. 10. 1940, upokojenec, Kidričeva cesta 2, LITIJA 3. Aleksander GOMBAČ, roj. 11. 12. 1963, montažer, Loška ulica 4, LITIJA 4. Branko Zlato MANTEL, roj. 24. 7. 1948, podjetnik, Partizanska pot 3A, LITIJA 5. Marija TOMŠIČ, roj. 15. 9. 1956, predavateljica, Brodarska ulica 8, LITIJA 6. Alojz VIDIC, roj. 22. 6. 1935, upokojenec, Cesta komandanta Staneta 16, LITIJA 7. Marija SIKOŠEK, roj. 4. 7. 1947, pediater, Maistrova ulica 1, LITIJA 8. Mira KASTELIC, roj. 12. 9. 1950, pomočnik direktorja, Prečna ulica 3, LITIJA 9. Peter JEREB, roj. 29. 3. 1925, upokojenec, Trg na Stavbah 1, LITIJA 10. Andrej FINK, roj. 10. 12. 1966, vodja reševalne postaje, Na Dobravi 8, LITIJA 2. NAPREJ SLOVENIJA 1. Simon PERČTČ, roj. 1. 1. 1974, študent, Parmova ulica 1, LITIJA 2. Sebastijan ŠAJNOVIČ, roj. 31. 10. 1972, operater, Parmova ulica 11, LITIJA 3. Marija PERČIĆ, roj. 28. 2. 1949, upokojenka, Parmova ulica II, LITIJA 4. Anita PERČIČ, roj. 10. 1. 1975, administrator, Parmova ulica 1, LITIJA 3. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1. Rebcka MESERKO, roj. 25. 10. 1971, ekonomistka, CKS 12, LITIJA 2. Anton KOVIC, roj. 24. 6. 1961, načelnik oddelka, Grbinska cesta 34A, LITIJA 3. Jožef HOSTNIK, roj. 9. 3. 1941, učitelj, Cesta komandanta Staneta 16, LITIJA 4. Zvonimir ULANEC, roj. 16. 5. 1940, cvetličar, Bevkova ulica 36, LITIJA 5. Janez PRAŠNIKAR, roj. 29. 4. 1943, strojni tehnik, Praprošče 4, LITIJA 6. Stanislav KOKAU , roj. 5. 12. 1962, podjetnik, Partizanska pot 54, LITIJA 7. Helena POŽAR, roj. 23. 4. 1974, instrumentarka, Grumova ulica 13, LITIJA 8. Primož NOVAK, roj. 18. 5. 1974, urar - trgovec, Kidričeva cesta 11, LITIJA 9. Milena MUZGA, roj. 15. II. 1952, ekonomistka, Sitarjevška cesta 63, LITIJA 10. Jože GROBOIJŠEK, roj. 28. 9. 1949, klepar, Zgornji Log 16, LITIJA 4. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. Bojan ŽELEZNIK, roj. 28. 11. 1955, samostojni podjetnik, Sitarjevška cesta 25, LITIJA 2. Stane PTIČAR, roj. 14. 5. 1956, zdravnik, Maistrova ulica 12, LITIJA 3. Vida POGLAJEN, roj. 21. 10. 1961, profesorica, Maistrova ulica 10, LITIJA 4. Marta PERŠIN, roj. 11. 5. 1957, vodja analitskega laboratorija, Prvomajska ulica 3, LITIJA 5. Marija ZAJC, roj. 2. 12. 1940, kmet, Graška cesta 50, LITIJA 6. Veronika VIDMAR, roj. 10. 4. 1947, gimnazijski maturant, Vegova ulica 6, LITIJA 7. Gvido KRES, roj. 20. 1. 1959, samostojni podjetnik, Zgornji log 4, LITIJA 8. Tanja PTIČAR, roj. 4. 8. 1957, zdravnica, Maistrova ulica 12, LITIJA 9. Mateja PESTOTNIK, roj. 22. 12. 1977, študentka, Grbinska cesta 13, LITIJA 10. Franc FIRM, roj. 7. 9. 1956, kmet, Podšentjur 25, LITIJA 5. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA 1. Matjaž PESKAR, roj. 15. 8. 1953, kontrolor, Grbinska cesta 33, LITIJA 2. Janez KRAFOGEL, roj. 25. 6. 1942, monter. Cesta zasavskega bataljona 12a, LITIJA 3. Andrej DERENČINI, roj. 22. 2. 1965, kuhar, Ulica Luke Svetca 1, LITIJA 6. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. Blaž BABNIK, roj. 2. 2. 1978, študent, Bevkova ulica 4, LITIJA 2. Nežka PIRC, roj. 23. 10. 1962, usnjarski tehnik, Partizanska pot 21, LITIJA 3. Peter KOZLEVČAR, roj. 14. 10. 1951, vodja pravne službe, Maistrova ulica 2, LITIJA 4. Jožica BABNIK, roj. 16. 11. 1954, vodja ekspoziture, Bevkova ulica 4, LITIJA 5. Janez JURIČ, roj. 19. 11. 1961, mizar, Grbinska cesta 29, LITIJA 6. Helena Fojkar ZUPANČIČ, roj. 3. 6. 1960, profesor glasbene vzgoje, Brodarska ulica 13, LITIJA 7. Rudolf VOZELJ, roj. 28. 1. 1928, upokojenec, Zgornji log 30, LITIJA 8. Ana HOSTNIK, roj. 3. 7. 1960, medicinska sestra, Trg na Stavbah 1, LITIJA 9. Franc SIMONČIČ, roj. 7. 4. 1939, upokojenec, Partizanska pot 54A, LITIJA 10. Jože DOBRAVEC, roj. 27. 2. 1933, upokojenec, Grbinska cesta 9, LITIJA 7. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. Ivan GODEC, roj. 3. 8. 1942, organizator dela, Cesta Dušana Kvedra 33, LITIJA 2. Regina KRALJ, roj. 9. I. 1942, upokojenka, Graška cesta 41, LITIJA 3. Ludvik KOFOL, roj. 17. 8. 1934, upokojenec, Graška cesta 6, LITIJA 8. JOŽE GROŠELJ -ZA NAPREDEK LITIJE 1. Jože GROŠELJ, roj. 3. 3. 1934, november 1998 lokalne volitve SKD Program SKD - Slovenskih krščanskih demokratov za občino Litijo Z mislijo na jutri. Veliko je bilo storjenega in vloženega truda pred štirimi leti v reševanje podedovanih obveznosti. Seveda smo vzporedno resno in z vso odgovornostjo smelo planirali in do danes izvedli mnogo novih programov s podporo koalicijskih strank slovenske pomladi v občini Litija. In kako naprej? Mi vemo kako! Vprašali smo Vas. Odgovorili ste in na podlagi Vaših želja, zahtev in opomb snujemo program, ki bo občino Litijo popeljal v novo tisočletje. PROGRAM LITIJA 2000 1. Vztrajali bomo na ustvarjalnem sodelovanju vseh občanov in spodbujali delovanje civilne družbe. 2. Pristopili bomo k izdelavi STRATEGIJE za občino Litija. 3. Na podlagi STRATEGIJE bomo pristopili k izdelavi razvojnih programov za področje gospodarstva, kulture, športa, turizma, zdravstva, kmetijstva, okolja in infrastrukture z nosilci, viri, idejnimi projekti in časovnimi plani. Pri tem želimo našteti tudi nekaj projektov, ki jih želimo z Vašo podporo realizirati In dokončati v naslednjem obdobju. To so: Vodovodi: Konjšica, Mišji dol, Čateška Gora, Kostrevnica, Vače, Dole. Kanalizacije: Dokončanje na Graški cesti, Litija desni breg, Trg na Stavbah, Šmartno, Jevnica, Kresnice in vsa druga večja krajevna središča. Ceste: Modernizirane ceste bodo kaj kmalu povezovale vsa občinska krajevna središča kot je bilo obljubljeno in dogovorjeno. V prihodnje bomo prednostno obravnavali že začete in pripravljene projekte in ceste, ki jih posebej ogrožajo nalivi in hudourniške vode. V mestnem in krajevnih središčih bomo prednostno obravnavali projekte, ki povečujejo varnost pešcev in odpravljajo arhitektonske ovire za invalide in otroške vozičke. Podprli bomo sprejem pravilnika o vzdrževanju in nadzoru vzdrževanja lokalnih cest ter javnih poti. Šolstvo: V vseh šolah bomo podpirali odpravo dvoizmenskega pouka in varen prevoz učencev do šol. Zavzemali se bomo za večjo varnost v okolici šol. Kultura: Podprli bomo sprejem pravilnika za sofinanciranje kulturnih programov v občini Litija. Trudili se bomo zagotoviti prostore za izvajanje kulturnih dejavnosti. Šport: Dodeljevanje sredstev športu na podlagi sprejetega pravilnika in po potrebi sprememba pravilnika. V čimvečji meri bomo zagotavljali sredstva za vzdrževanje in sofinanciranje športnih objektov. Gospodarstvo Gospodarstvo ter s tem zaposlovanje bomo pospeševali z gradnjo obrtnih con in pridobivanjem investitorjev za gradnje proizvodnih ter poslovnih objektov na našem območju. Pomagali bomo tudi tistim,ki jih pesti problematika izgube delovnih mest zaradi stečajev ali slabega gospodarjenja podjetij. Z boljšo prometno povezavo z Ljubljano bomo vzbudili večje zanimanje gospodarstvenikov za območje naše občine. In še nekaj! Novo leto 2000 bo praznovala cela občina! Slovenski krščanski demokrati OO Litija VABIMO na občinske volitve, 22. novembra 1998. Naj odloči Vaš glas! Pri tem Vam nudimo pomoč pri prevozu do volišča na tel. št. 041-737-811. S posluhom za občane. OO SKD Litija 2. VOLILNA ENOTA - JEVNICA, KRESNICE, RIBČE, HOTIČ, VAČE, SAVA upokojenec, Graška cesta 20, LITIJA 9. IGNAC ŠTEFERL 1. Ignac ŠTEFERL, roj. 28. 12. 1938, tehnolog, Bobek 2, Litija 10. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. Joža OCEPEK, roj. 24. 8. 1949, vodja knjižnice, Cesta komandanta Staneta 5, LITUA 2. Andrej PRAPROTNIK, roj. 7. 10. 1936, komercialist, Loška ulica 2, LITIJA 3. Marko BOLTIN, roj. 12. 12. 1965, samostojni podjetnik, Cesta Dušana Kvedra 29, LITIJA 4. Zdenka FORTUNA, roj. 22. 5. 1962, direktorica računovodstva, Ulica solidarnosti 4, LITIJA 5. Janez KRES, roj. 7. 2. 1939, upokojenec, Valvasorjev trg 12, LITIJA 6. Janez KRNC, roj. 14. 5. 1942, namestnik družbenega pravobranilca RS, Trg na Stavbah 1, LITIJA 7. Frančišek Jožef KOLMAN, roj. 1. 1. 1935, samostojni podjetnik, Ulica 25. maja 33, LITIJA 8. Šefkija HANDANAGIČ, roj. 10. 11. 1950, gaterist, Cesta komandanta Staneta II, LITIJA 9. Gabrijela GRETIČ, roj. 29. 10. 1939, upokojenka, Valvasorjev trg 9, LITIJA 10. Martin ARHNAVER, roj. 30. 9. 1929, upokojenec, Cesta komandanta Staneta 5, LITIJA 1. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. Anton PAVLIHA, roj. 20. 7. 1938, direktor, Spodnji Hotič 51, LITIJA 2. Jožef KOVIC, roj. 14. 4. 1939, direktor, Kresnice 108, KRESNICE 3. Jožef JUVAN, roj. 3. 2. 1933, upokojenec,Vače 88, VAČE 4. Jože GORENC, roj. 20. 3. 1945, vodja tehničnega sektorja, Kre-sniške Poljane 67, KRESNICE 5. Vili MANDELJ, roj. 14. 2. 1953, samostojni podjetnik, Sava 62, SAVA 2. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. Stanislav UPELJ, roj. 3. 3. 1923, upokojenec, Jevnica 25, KRESNICE 2. Vincencij GABRŠEK, roj. 19. 7. 1929, upokojenec, Kresnice 67, KRESNICE 3. Angela PLEŠKO, roj. 5. 6. 1927, upokojenka, Ribče 37, KRESNICE 3. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1. Jožef LAJEVEC, roj. 22. 2. 1938, upokojenec, Ribče 57, KRESNICE 2. Anton VRHOVEC, roj. 17. 12. 1957, športni referent, Vače 69, VAČE 3. Matjaž GOSPETI, roj. 21. 12. 1969, avtoprevoznik, Ribče 60, KRESNICE 4. Franc KRŽ1ŠNIK, roj. 28. 1. 1946, ekonomski tehnik, Ribče 49A, KRESNICE 5. Vojko KOVIC, roj. 9. 3. 1964, elektrotehnik, Kresniške poljane 12, KRESNICE 4. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. Peter BRUNČEK, roj. 16. 6. 1937, upokojenec, Kresnice 33, KRESNICE 2. Aleš TOMAŽIČ, roj. 17. 8. 1 971, pismonoša, Sava 51, SAVA 3. Vida POGRAJC, roj. 27. 5. 1966, svetovalka za kmetijstvo, Laze pri Vačah 9, VAČE 4. Alojzij POGRAJC, roj. 17. 8. 1948, kontrolor tehničnih pregledov, Spodnji Log 28, SAVA 5. Boštjan URANKAR, roj. 24. 1. 1968, končna montaža, Kresnice 94, KRESNICE 5. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. Jolanda PAVLIHA, roj. 20. 6. 1959, odvetnica, Ribče 32a, KRESNICE 2. Irena KOS MLAKAR, roj. 10. 4. 1970, geodetski tehnik, Kresnice 55, KRESNICE - 3. Maks KOBALEJ, roj. 14. 5. 1965, strojni energetik, Bitiče 1, KRESNICE 4. Urška VENIGER, 10. 9. 1945, upokojenka, Kresniške Poljane 49, KRESNICE 6. LISTA-NAPREJ SLOVENIJA 1. Alojz JALOVEC, roj. 4. 11. 1954, diplomirani ekonomist, Vernek 6, KRESNICE 1. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. Anton KORIMŠEK, roj. 1. 1. 1953, kmet, Borovak pri Polšni-ku 3, POLŠNIK 2. Marjan LOVŠE, roj. 9. 3. 1966, vodja nabave, Hohovica 9, GABROVKA 3. Danijel MANDEU, roj. 10. 2. 1956, samostojni podjetnik, Za-gozd 7, DOLE 4. Branko PERKO, roj. 17. 3. 1962, avtoelektrikar, Selšek 13, ŠMARTNO 5. Anica KRNC, roj. 14. 5. 1968, gospodinja, Pečice 6, GABROVKA 7. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. Marko JUVANČIČ, roj. 18. 9. 1970, načelnik, Slivna 6, VAČE 2. Franc ROKAVEC, roj. 12. 9. 1963, poslanec DZ RS, Zgornja Jevnica 12, KRESNICE 3. Darko ROVŠEK, roj. 6. 10. 1946, samostojni podjetnik, Kresniški vrh 24, KRESNICE 4. Metod SVETIČ1Č, roj. 6. 6. 1946, vodja AOP, Ribče 62, KRESNICE 5. Nada CEGLAR, roj. 21. 6. 1949, kmetovalka, Ponoviče 20, SAVA 2. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. Darja RAJŠEK, roj. 19. 8. 1961, učiteljica, Dole 27, DOLE PRI LrriJi 2. Francka POGLAJEN, roj. 28. 12. 1954, lanserka, Tenetiše 5a, ŠMARTNO 3. Alojzij ERJAVEC, roj. 2. 6. 1940, upokojenec, Gobnik 34, GABROVKA 4. Srečko SEDEVČ1Č, roj. 25. 3. 1959, samostojni podjetnik, Velika Preska 9, POLŠNIK 5. Ljudmila VERTOT, roj. 16. 9. 1949, računovodja, Dole 12, DOLE PRI LITIJI 3. VOLILNA ENOTA - JABLANIŠKA DOLINA, GABROVKA, DOLE, POLŠNIK, KONJŠICA DESUS ZAKAJ DeSUS PREDLAGA ZA ŽUPANA OBČINE LITIJA MIRKA KAPLJO Ker je strankarsko politično razhajanje v občini dostikrat sprto z interesi občanov, potrebuje občina ŽUPANA, ki bo znal prisluhniti potrebam in interesom občanov in prav Mirko KAPLJA je že neštetokrat dokazal, da zna prisluhniti občanom. Kandidaturo Mirka Kaplja za župana občine Litija smo podprli! - ker je pošten in pokončen mož, kot pritiče pravemu ljudskemu tribunu; - ker ima rad ljudi in svojo občino; - ker je s svojim dosedanjim delom dokazal, da zna reševati probleme; - ker ima vizijo za delo v prihodnje in ve, kaj hoče; - ker je čuteč in razumevajoč za stiske in potrebe preprostih ljudi; - ker je bil eden redkih slovenskih županov, ki je v času vojne za Slovenijo z odlokom prepovedal oddajo orožja; - ker je vreden zaupanja in podpore volilcev; - ker bi njegova izvolitev pomenila skladen in uravnotežen nadaljni razvoj celotne občine. Prepričani smo, da je ednini kahdidat za župana občine LITIJA, ki nas bo smelo popeljati v novo tisočletje, v demokracijo brez žaljivk in zmerjanja. Zato brez pomisleka dajte svoj glas Mirku KAPLJI in obkrožite št. (2). DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE OBMOČNA ORGANIZACIJA LITIJA KAJ SMO IN KAJ HOČEMO? NIČ O NAS BREZ NAS! NOBENIH ODLOČITEV O USODI SLOVENSKE DRŽAVE IN NJENIH DRŽAVLJANOV BREZ NAŠE PRISOTNOSTI! Delavci, delavke, upokojenci, upokojenke, študentje in brezposelni! Stopimo iz teme - postanimo vidni, povzdignite svoj glas. Ne nasedajte praznim obljubam, mi vam ne objubljamo ničesar, zagotavljamo pa vam pokončno držo in nenehno borbo za pravice delavcev, upokojencev, študentov in brezposelnih. SMO STRANKA STVARNOSTI, STRPNOSTI IN MODROSTI. VOLITE KANDIDATE LISTE DESUS Kandidati, ki nas bodo zastopali v občinskem svetu Litija. Volilna enota 1: KRALJ Regina, KOFOL Ludvik, GODEC Ivan pod št. (7) Volilna enota 2: UPELJ Stane, PLEŠKO Angela, GABRŠČEK Vinko pod št. (2) Volilna enota 3: ZMAZEK Ivanka, JERŠIN Marija pod št. (3) Volilna enota 4: KOTAR Alojz pod št. (5) KAJ HOČEMO? - GOSPODARSKI RAZVOJ IN MOŽNOSTI ZAPOSLOVANJA - DRŽAVO SOLIDARNOSTI BREZ REVŠČINE - ZAGOTOVLJENE PRAVICE UPOKOJENCEV IN INVALIDOV - MOŽNOSTI ZA ZDRAVLJENJE BREZ OMEJEVANJA - ENAKE MOŽNOSTI ZA ŠOLANJE - DEMOKRACIJO BREZ ŽALJIVK IN ZMERJANJA DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE OBMOČNA ORGANIZACIJA LITIJA kandidatna lista • kandidatna lista • kandidatna lista • kandidatna lista • kandidatna lista 3. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. Marija JERŠIN, roj. 1. 1. 1940, upokojenka, Gabrovka 56, GA-BROVKA 2. Ivana ZMAZEK, roj. 25. 8. 1926, upokojenka, Moravska gora 10, GABROVKA 4. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. Roman CIGLAR, roj. 16. 8. 1967, sekretar občinskega sveta, Tlaka 7, GABROVKA 2. Mirko MOČILAR, roj. 2. 3. 1951, direktor, Zagozd 11, DOLE 3. Drago REPOVŠ, roj. 29. 7. 1964, samostojni podjetnik, Polšnik 26A, POLŠNIK 4. Janez BEJA, roj. 18. 9. 1969, orodjar, Konjšica del 29, POLŠNIK 5. Rudolf KOZLEVČAR, roj. 17. 04. 1957, direktor, Tenetiše 24, ŠMARTNO 5. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1. Jože PONEBŠEK, roj. 8. 2. 1963, voznik, Gradiške Laze 9, ŠMARTNO 2. Sandi KRAŠEVEC, roj. 17. 06. 1959, voznik, Moravče pri Ga-brovki 12, GABROVKA 3. Marija BORIŠEK, roj. 17. 08. 1960, gospodinja, Mamolj 8, ' POLŠNIK 4. Mateja BLAŽIČ, roj. 9. 4. 1971, komercialistka, Moravska gora 77, GABROVKA 5. Anton TOMAŽIN, roj. 4. 1. 1936, upokojenec, Cerovica 3, ŠMARTNO 6. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. Bruno UTENKAR, roj. 6. 10. 1949, trgovec, Gabrovka 14, GABROVKA 2. Vladimir OBLAK, roj. 27. 7. 1964, kovinostrugar, Prelesje 7, DOLE 3. Janez KONČAR, roj. 21. 9. 1955, poštar, Stranski vrh 15, POLŠNIK 4. Igor MEDVED, roj. 28. 12. 1953, učitelj, Gabrovka 60, GABROVKA 5. Jelka MOTOH, 2. 9. 1950, prodajalka, Gradiške Laze 22, ŠMARTNO 4. VOLILNA ENOTA - ŠMARTNO, PRIMSKOVO, VINTARJEVEC, JAVORJE, ŠTANGARSKE POLJANE, VELIKA ŠTANGA, VELIKA KOSTREVNICA 1. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. Tomaž GRADIŠEK, roj. 4. 10. 1961, direktor, Miška 3, ŠMARTNO 2. Karmen GROM, roj. 7. 9. 1963, farmacevt, Vintarjevec 25B, ŠMARTNO 3. Friderik DACAR, roj. 7. 7. 1942, podjetnik, Valvazorjeva 27, ŠMARTNO 4. Jože MEGLIC, roj. 22. 10. 1939, učitelj, Bartlova ulica 5, ŠMARTNO 5. Janez MARN, roj. 20. 2. 1957, gostinec, Velika Štanga 7, ŠMARTNO 6. Igor GORIŠEK, roj. 3. 9. 1966, preddelavec, Grumova cesta 7, ŠMARTNO 2. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1. Zvonko ŠAVOR, roj. 29. 12. 1956, vodja sektorja, Zavrstnik 54C, ŠMARTNO 2. Bojan TOMAŽIČ, roj. 17. 5. 1968, strojni tehnik. Velika Ko-strevnica 31, ŠMARTNO 3. Aleš HAUPTMAN, roj. 10. 5. 1974, elektrotehnik, Valvazorjeva ulica 22, ŠMARTNO gostinec, Grumova cesta 2, ŠMARTNO 5. Peter ŽIŽEK, roj. 19. 6. 1963, orodjar, Zavrstnik 1, ŠMARTNO 6. Jože VERBAJS, roj. 3. 3. 1964, vlakovni odpravnik, Vintarjevec 24B, ŠMARTNO 3. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. Branko PINTAR, roj. 9. 3. 1939, vodja DS ZSSS, Bartlova 1, ŠMARTNO 2. Milojka MILETIČ, roj. 6. 11. 1961, prodajalka, Bartlova ulica 3, ŠMARTNO 3. Radomir DUGOREPEC, roj. 31. 8. 1941, šofer, Mala Kostrevni-ca 22, ŠMARTNO 4. Marjan KAHNE, roj. 12. 8. 1954, poklicni gasilec, Ustje 43, ŠMARTNO 5. Anton TOMAŽIČ, roj. 4. 4. 1940, upokojenec, Tomazinova 10, ŠMARTNO 4. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. Martin HOSTNIK, roj. 20. 10. 1958, tajnik občiske uprave, Črni potok II A, ŠMARTNO 2. Franc JAKLIČ, roj. 7. 10. 1951. vodja skupine, Cerkovnik 12, ŠMARTNO 3. Alenka ŠKRABANJA, roj. 13. 3. 1963, bančni referent, Cerkovnik 11, ŠMARTNO 4. Jože SEDEVČIČ, roj. 18. 3. 1957, 4. Jože CELESTINA, roj. 22. 1. 1953, elektro vzdrževalec, Tomazinova 1, ŠMARTNO 5. Alojz GODEC, roj. 19. 6. 1943, transporter, Velika Kostrevnica 41, ŠMARTNO 6. Rajko MESERKO, roj. 16. 9. 1971, pevec v operi, Valvazorjeva ulica 13, ŠMARTNO 5. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV 1. Alojz KOTAR, roj. 23. 7. 1947, podjetnik, Na Roje 3, ŠMARTNO 6. NAPREJ SLOVENIJA 1. Anita KOMOTAR, roj. 13. 1. 1974, trgovka, Levstikova 12, ŠMARTNO 7. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. Milan IZLAKAR, roj. 20. 5. 1957, samostojni podjetnik, Sta-retov trg 23, ŠMARTNO 2. Franc ČERNE, roj. 8. 4. 1955, kmetovalec, Gozd Reka 1A, ŠMARTNO 3. Andrej POGLAJEN, roj. 8. 12. 1959, direktor, Jelša 19, ŠMARTNO 4. Anton KONČINA, roj. 12. 6. 1950, samostojni podjetnik. Velika Štanga 17, ŠMARTNO 5. Stanislav PANCAR, roj. 10. 4. 1965, poštni delavec, Poljane pri Primskovem 13, ŠMARNTO 6. Jožef ROZINA, roj. 30. 5. 1952, vozni k, Vintarjevec 8, ŠMARTNO november 1998 lokalne volitve Glasilo Občanov □ ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov PET NAJBOLJ PEREČIH TEM! BREZPOSELNOST MLADI nimajo prostorov za interesne dejavnosti, štipendij, stanovanj OTROŠKO VARSTVO ni rešeno v celi občini PROMET je med Litijo in Ljubljano nevzdržen, nemogoč v Litiji in Šmartnem, krajevne ceste in poti niso dobro oskrbovane OSKRBA Z VODO VOLIL(A) BOM ZA fpp) ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov v volilni enoti (VE) VE 1 - LISTA 10 VE 2 - LISTA 5 VE 3 - LISTA 2 VE 4 - LISTA 3 VOLILNA ENOTA ŠTEVILKA 1 Joža Occpek: Delati z ljudmi je lepo, včasih tudi težko. Prisluhniti ljudem je Se težje. Nekateri to zmoremo in potem po svojih močeh tudi pomagamo. To sem kot svetnica pripravljena delati se naprej. Pomagati ljudem, povsod, v celi občini. Zaupajte nam, več nas bo. več težav bomo resili. Andrej Praprotnik: Upam, da bomo skupaj odprli ta prostor za boljše gospodarske pogoje, nova delovna mesta in s tem boljše življenje nas vseh. Marko Boltin: ODPRIMO TA PROSTOR je bolj daljnosežna misel kot le predvolilni slogan ZLSD. Je kreativen pristop k vzpostavitvi ravnovesja v slovenskem in širšem prostoru. Za kreacijo pa je potrebna pozitivna energija večine prebivalcev našega prostora. MOJA želja je, da bi skozi Litijo ustvarili večji pretok pozitivne energije in prepričan sem, da nam bo to okolje vrnilo z obiljem, srečo in uspehom. SKUPAJ kreirajmo boljši prostor in SAMI si krojimo svoje usode. Zdenka Fortuna: Zavzemala se bom za boljše pogoje litijske mladine. Nedopustno se mi zdi, da toliko mladih ljudi z ustrezno izobrazbo in voljo do dela ne dobi zaposlitve v občini. Tako izobraženi kader odhaja v druge občine. Mladi so tudi preveč prepuščeni ulici in množici gostinskih lokalov. Zagotoviti bi jim morali vsaj najosnovnejše pogoje za različne oblike njihovega interesnega delovanja. Zavedam se, da bo uspeh mojega dela v veliki meri odvisen od pomoči in podpore vas, volivcev. Janez Kres: Za kandidaturo na listi ZLSD sem se odločil predvsem zato, ker je stranka v svoj program vključila enakomeren razvoj občine in nc zapostavlja mesta. Sredstva, zbrana v skladu stavbnih zemljišč, naj se koristijo tam, kjer so zbrana. ZLSD kol stranka deluje umirjeno, in nc vnaša razdorov in si pridobiva večje zaupanje občanov. Sam se bom zavzemal, da bo oskrba z vodo neoporečna, in da bo zagotovljena vsem občanom. Mestu Litija je treba zagotoviti poseben status. Janez Krnc: Po mojem prepričanju kaže v prihodnje veliko pozornost namenjati uresničevanju ustavne zamisli pravne države, pri čemer ne gre le za hitrejše postopke pred sodišči, temveč tudi za akte in dejanja naše občine kot lokalne skupnosti, ki morajo temeljiti na zakonih in zakonskih predpisih. Franc Veri Kolman: Želim, da bi bilo naše mesto tako urejeno, da bomo Litijani nanj ponosni. K takšni ureditvi spadajo tudi primerni športni objekti in ustrezni prostori za interesne dejavnosti mladih. Poskusimo na koncu tega tisočletja uresničiti zelo potreben delček življenja v naši občini. Šefkija Handanagič: Delavci nimamo možnosti odločanja, zato smo tudi prepuščeni tistim, ki so poslali »lastniki« tovarn. Nekateri imamo danes še delo, kaj pa jutri? Zavzemal se bo, da bomo vsi obdržali svoje delo in da se bodo brezposelni lahko spet zaposlili. Eli Gretič: Moje mesto ni varno za pešce. Potreben je ludi park in igrišča, kamor bomo odpeljali svoje vnučke, da se bodo lahko v miru igrali. Tudi odraščajoči mladini moramo dati prostor. To moramo doseči! Martin Arhnaver: Kot svetnik se bom zavzemal - za boljši jutrišnji dan vseh občanov, - da se preide od besed k dejanjem in sc pridobijo sredstva za izgradnjo stanovanj, predvsem za mlade družine. Zdaj je čas, da se socialni, zdravstveni in bivalni programi prilagodijo potrebam starostnikov, da se njihov položaj v družbi in družini humanizira in usklajuje s pravicami, ki tudi starejšim zagotavlja kvaliteto življenja. Će želimo vse to doseči, potrebujem vaš glas. VOLILNA ENOTA ŠTEVILKA 2 Jolanda Pavliha: Zakaj kandidiram? Zalo, - ker se ne želim samo čudili, kaj vse in koliko so sposobni prenašati »mali« ljudje, - ker se želim zavzemali za enakopravnost med ljudmi, nc glede na status, ki ga je nekdo dosegel, mu je bil podarjen ali pa ga je podedoval - ker želim pravičnosl, ne pa zgolj zakonitost sedaj veljavnih slabih zakonov - ker je ZLSD zaenkrat najboljša stranka. Irena Kos-Mlakar: Sem Krcsničanka, živim v Jesenjah. Po poklicu sem geodetski tehnik, vendar sem 5 let vodila gostinski lokal v Kresnicah in sc srečevala s težavami mnogih ljudi. Kot svetnica bi znala prisluhnili ljudem in jim pomagati. Za ZLSD sem se odločila, ker ima dober program in iskrene ljudi. Maks Kobalej: Omogočiti jc treba tako infrastrukturo v vsaki krajevni skupnosti, da bodo občani po celi občini res lahko živeli varno in brez vsakodnevnih stresov. Zalo sem se odločil za kandidaturo, da bi pomagal naši KS in drugim KS. Menim, da zadane cilje in naloge uresničimo lahko le, če so v občinskem svetu zastopane vse KS. Urška Veniger: Program, ki ga predstavlja ZLSD sc nanaša na vsa obdobja našega življenja, od najnežnejšega obdobja, kot je skrb za malčke in njihovo varstvo, do jeseni življenja, koje marsikdo potreben pomoči doma ali vključitve v domsko varstvo. VOLILNA ENOTA ŠTEVILKA 3 Darja Rajsck: Sem iz Dol pri Litiji, mali dveh otrok. Svoj čas tudi na delovnem mestu posvečam otrokom, saj poučujem prvošolec na OŠ Gradec. Vzgoja otrok se nc konča v družini, izobraževanje pa nc v šoli. Zavzema sc bom, da bo za varstvo predšolskih otrok in za prosli čas otrok in mladine bolje poskrbljeno. Poleg tega se bom zavzemala za enakomeren razvoj cclolnc litijske občine. Fani Poglajen: Moji cilji v naši KS so, da bi olastninili vodovod na Bregu in Te-netišah, rekonstruirali stare ceste, nekatere tudi osvetlili, odmerili na novo razširjene in rekonstruirane ceste in dokončali kanalizacijo ter poskrbeli za čistilno napravo. Alojz Erjavec: Zavzemal sc bom za perspektivo mladih, za razvoj podeželja, za delovnega človeka in za večjo socialno varnost. Morala bi začeti delovati ustanova, ki bi pomagala delavcu. Srečo Scdevčič: Po poklicu sem clektri-kar. Moja osnovna dejavnost je kmetovanje. Čeprav nisem član ZLSD, sem se odločil kandidirali v icj stranki, ker menim, da v njej ni slabih ljudi. Cc bom izvoljen, se bom zavzemal za razvoj podeželja, asfaltiranje krajevnih cest in izboljšanje ostale infrastrukture. Milica Vertot: Moja prizadevanja so in bodo namenjena uresničevanju potreb vseh občanov. Verjamem, da bomo s skupnimi močmi uspeli izboljšali naše življenjsko okolje. VOLILNA ENOTA ŠTEVILKA 4 Branko Pintar: Zavzemal se bom za nova delovna mesta, za ekološko čist in prijazen kraj, za urejeno cestno infrastrukturo in prometne povezave, za uravnotežen razvoj naselij in prijaznejšo zunanjost Šmartna, za stanovanjsko politiko, ki bo mladim omogočala bivanje v domačem kraju in za strpnost med svetniki in županom. Milojka Milctič: Za kandidaturo sem se odločila iz preprostih razlogov, ker se strinjam, da mora biti država socialna, da poskrbimo za več delovnih mest, da prisluhnemo mladim in da se nc sramujemo preteklosti in zgodovine. Vse tO nam ponuja program ZLDS. Rado Dugorepec: Zastopal bom interese delavcev in kmetov. Zdaj so v položaju, ki jim ni naklonjen. Zato sc bom zavzemal, da bo njihov položaj boljši kot je danes, saj nekateri šc preživeli nc morejo. Marjan Kahne: Prizadeval in trudil sc bom za uveljavitev kvalitetnejšega in zdravega življenja vseh občanov naše občine. Šc posebej pa bo moje delo pravičnejša socialna družba in odprava vseh kvarnih vplivov. Kot prioriteto pa postavljam zgraditev bazena v naši občini. Anton Tomažic: Lokalna skupnost naj bi zadovoljevala predvsem komunalne in kulturne potrebe. Problematiko dobro poznam, zato bi lahko v svetu tvorno sodeloval. KANDIDATURE ZA MESTNO IN KRAJEVNE SKUPNOSTI PO VOLILNIH ENOTAH KS Dole pri Litiji Volilna enota 1-3 Volilna enota 2 - 1 Volina enota 3-2 Volilna enota 4-1 Bernarda Medved, 6. 5. 1967, Suhadole 3, Dole pri Litiji Pavla Vresk, 1. 12. 1945, Berinjek 6, Dole pri Litiji Anton Jesenšek, 12. 3. 1965, Spodnje Jelenje 2, Dole pri Litiji Franc Kolmančič, 11. 11. 1943, Jelenska Reber 5, Dole pri Litiji Stanislav Kmetic, 13. 11. 1963, Kal pri Dolah 11, Dole pri Litiji Milica Kotar, 16. 5. 1966, Dole pri Litiji 1, Dole pri Litiji Ljudmila Vrtot, 16. 9. 1949, Dole 12, Dole pri Litiji Kazimir Močilar, 2. 3. 1951, Zagozd 11, Dole pri Litiji Dušan Mak, 26. 4. 1963, Zagozd 5, Dole pri Litiji Drago Martinčič, 5. 11. 1961, Sopota 2, Dole pri Litiji Franci Starič, 2. 1. 1967, Gradišče 3, Dole pri Litiji Marjan Knez, 16. 7. 1959, Prelcsje 5, Dole pri Litiji Vladimir Oblak, 27. 7. 1964, Prelesje 7, Dole pri Litiji Jožef Šuštar, 18. 12. 1972, Strmec 5, Dole pri Litiji Janez Savšek, 22. 1. 1962, Velika Goba 1, Dole pri Litiji Jernej Kotar, 29. 12. 1971, Čeplje 1, Dole pri Litiji Volilna enota 3-2 Volilna enota 4-3 Volilna enota 5-2 Volilna enota 6-2 KS Gabrovka Volila enota 1-2 Volilna enota 2 - 2 Anton Zupančič, 13. 6. 1968, Križišče pri Čatežu 5, Gabrovka Martin Mandelj, 13. 6. 1970, Okrog 4, Gabrovka Dragomir Resnik, 11. 6. 1948, Tlaka 13, Gabrovka Volilna enota 7-2 Volilna enota 8-2 Viktor Resnik, 9. 2. 1966, Tlaka 5, Gabrovka Anton Gracar, 30. 6. 1966, Gornje Ravne 5, Gabrovka Drago Bevc, 26. 4. 1962, Tihaboj 25, Gabrovka Jože Vodenik, 22. 2. 1961, Brglez 2, Gabrovka Igor Medved, 28. 12. 1953, Gabrovka 60, Gabrovka Marjan Grm, 7. 4. 1965, Moravska gora 37, Gabrovka Franc Kotar, 12. 12. 1954, Gabrovka 60, Gabrovka Milan Zmrzlak, 19. 9. 1947, Gabrovka 80a, Gabrovka Jože Lovše, 27. 3. 1974, Hohovica 9, Gabrovka Alimira Prijatelj, 25. 9. 1959, Moravče pri Gabrovki 19, Gabrovka Marjan Hostnik, 18. 5. 1962, Moravče pri Gabrovki 23, Gabrovka Zvonko Resnik, 22. 2. 1965, Moravče pri Gabrovki 11, Gabrovka Jože Ciglar, 25. 3. 1958, Moravče pri Gabrovki 18a, Gabrovka Marjan Resnik, 8. 12. 1966, Podpeč pod Skalo 2, Gabrovka Milan Resnik, 5. 1. 1952, Vodice pri Gabrovki 10, Gabrovka Helena Perko, 6. 11. 1957, Vodice pri Gabrovki 1, Gabrovka Branko Logar, 4. 12. 1962, Brezovo 17, Gabrovka Viktor Rismondo, 1. 12. 1923, Brezovo 14, Gabrovka Vladimir Kotar, 14. 5. 1966, Vodice pri Gabrovki 20, Gabrovka Peter Trentelj, 2. 12. 1967, Nova Gora 20, Gabrovka Franc Zagore, 14. 5. 1949, Javorje pri Gabrovki 13, Gabrovka Boris Bučar, 18. 11. 1954, Gobnik 20, Gabrovka Milan Požun, 9. 5. 1972, Gabrska gora 10a, Gabrovka Andrej Lesjak, 15. 5. 1955, Gabrska gora 4, Gabrovka Stanilsav Kirm, 9. 4. 1955, Laze pri Gabrovki 2, Gabrovka Branko Rošelj, 13. 2. 1956, Kamni vrh 7, Gabrovka Stanko Martinčič, 22. 3. 1955, Gabrska gora 9, Gabrovka Zaupanje in razvoj JMMkk, JA JA^H 1. VOLILNA ENOTA - LITIJA 1. Rebeka MESERKO, roj. 25.10.1971, ekonomistka, CKS 12, LITIJA 2. Anton KOVIC, roj. 24.6.1961, načelnik oddelka, Grbinska cesta 34A, LITIJA 3. Jožef HOSTNIK, roj. 9.3.1941, učitelj, Cesta komandanta Staneta 16, LITIJA 4. Zvonimir ULANEC, roj. 16.5.1940, cvetličar, Bevkova ulica 36, LITIJA 5. Jane/ PRAŠNI KAR, roj. 29.4.1943, strojni tehnik, Praprošče 4, lAjA^^M 6. Stanislav KOKALJ , roj. 5.12.1962, podje^ik partizanska pot 54, LITIJAj"" 7. Helena POŽAR, roj. 23.4.1974, instrumentarka, Grumova ulica 13, LITIJ/ 8. Primož NOVAK, roj. 18.5.1974, urar - trgovec Kidričeva cesta 11, LITIJA 9. Milena MUZGA, roj. 15.11.1952, ekonomistka, Silarjevška cesta 63, LITIJA j 10. Jože GROBOLJŠEK, roj. 28.9.1949, klepar. Zgornji Log 16, LITIJA KANDIDAT ZA ZUPANA LITIJE Anton KOVIC SDS 2. VOLILNA ENOTA - KRESNICE, JEVNICA, RBBCE, HOTIC, VAČE, SAVA 1. Jožef LAJEVEC, roj. 22.2.1938, upokojenec, Ribče 57, KRESNICE 2. Anton VRHOVEC, roj. 17.12.1957, športni referent, Vače 69, VAČE 3. Matjaž GOSPET1, roj. 21.12.1969, avtoprevoznik, Ribče 60, KRESNICE 4. Franc KRŽIŠNIK, roj. 28.1.1946, ekonomski tehnik, Ribče 49A, KRESNICE 5. Vojko KOVIC, roj. 9.3.1964, elektrotehnik, Kresniške poljane 12, KRESNICE' 3. VOLILNA ENOTA - GABROVKA, DOLE, POLŠNIK, KONJŠICA, JABLANIŠKA DOLINA 1. Jože PONEBŠEK roj. 8.2.1963, voznik, Gradiške Laze 9, ŠMARTNO 2. Sandi KRAŠEVEC, roj. 17.6.1959, voznik, Moravče pri Gabrovki 12, GABROVKA 3. Marija BORIŠEK roj. 17.8.1960, gospodinja, Mamolj 8, POLŠNIK 4. Mateja BLAZlČ, roj. 9.4.1971, komercialistka, Moravska gora 77, GABROVKA , 5. Anion IOMA/IN, roj. 4.1.1936, upokojenec, Cerovica 3, ŠMARTNO ^Bfc**^ 4. VOLILNA ENOTA - ŠMARTNO, VINTARJEVECi JAVORJE, PRIMSKOVO, VELIKA ŠTANGA, ŠTANGARSKE POLJANE 1. Zvonko ŠAVOR, roj. 29.12.1956, vodja sektorja, Zavrstnik 54C, ŠMARTNO 2. Bojan TOMAŽIČ, roj. 17.5.1968, strojni tehnik, Velika Kostrevnica 31, ŠMARTNO 3. Aleš HAUPTMAN, roj. 10.5.1974, elektrotehnik, Valvazorjeva ulica 22, ŠMARTNO 4. Jože SEDEVČIČ, roj. 18.3.1957, gostinec, Grumova cesta 2, ŠMARTNO 5. Peter ŽIŽEK roj. 19.6.1963, orodjar, Zavrstnik 1, ŠMARTNO 6. Jože VERBAJS, roj. 3.3.1964, vlakovni odpravnik, Vintarjevec 24B, ŠMARTNO ipppnir * * .:!Jtt';:f! ^^^^^^^^^^^ "9 m atna lista • KS Javorje Volilna enota 1-2 Volilna enota 2-2 Volilna enota 3-3 KS Kresnice Jože Kepa, 2. 5. 1977, Vrata 11, Šmartno pri Litiji Alozij Flisek, 14. 4. 1949, Vrata 6, Šmartno pri Litiji Dušan Cerjak, 6. 12. 1963, Leskovica 7, Šmartno pri Litiji Janez Trpin, 21. 10. 1964, Leskovica 3, Šmartno pri Litiji Slava Murne, 22. 6. 1965, Javorje 4, Šmartno pri Litiji Alojzij Dremelj, 15. 8. 1952, Javorje 15, Šmartno pri Litiji Jožef Dolšek, 26. 9. 1954, Javorje 1, Šmartno pri Litiji Volilna enota 1-7 KS Jevnica Volilna enota 1-3 Volilna enota 2-3 Volilna enota 3-2 Volilna enota 4-1 Janez Tehovnik, 30. 5. 1947, Kresnice 5, Kresnice Janez Hauptman, 8. 2. 1946, Kresnice 6, Kresnice Hedvika Stražar, 2. 6. 1952, Kresnice 18, Kresnice Jožef Kovic, 14. 4. 1939, Kresnice 108, Kresnice Ivan Novak, 26. 10. 1967, Kresnice 83, Kresnice Avgust Petek, 26. 9. 1958, Kresniški vrh 8, Kresnice Alojzij Avsec, 20. 06. 1937, Kresniški vrh 2, Kresnice Peter Brunček, 16. 6. 1937, Kresnice 33, Kresnice Roman Smrkolj, 18. 3. 1968, Kresnice 51a, Kresnice Marija Kralj - Jančar, 20. 6. 1952, Kresnice 111, Kresnice Peter Jančar, 9. 1. 1959, Kresniški vrh 39a, Kresnice Jože Štrubelj, 19. 3. 1961, Kresniški vrh 3, Kresnice Franc Kos, 15. 6. 1945, Kresnice 55, Kresnice Dominik Cerar, 23. 8. 1956, Jevnica 83, Kresnice Alojzij Rokavec, 8. 4. 1956, Jevnica 92, Kresnice Vojko Godec, 23. 3. 1963, Jevnica 43a, Kresnice Janez Kržišnik, 26. 7. 1953, Kresniške poljane 129, Kresnice Štefan Trebeč, 8. 12. 1945, Kresniške poljane 91, Kresnice Andrej Godec, 8. 2. 1955, Kresniške poljane 71, Kresnice Zoran Zmazek, 20. 2. 1973, Golišče 47, Kresnice Zvonko Obolnar, 9. 7. 1957, Golišče la, Kresnice Lado Obolnar, 25. 5. 1957, Golišče 24, Kresnice Jože Končar, 19. 4. 1966, Golišče 3, Kresnice Stanislav Godec, 13. 11. 1935, Zgornja Jevnica 9, Kresnice KS Konjšica Volilna enota 1-2 Volilna enota 2-2 Volilna enota 3-1 Zofija Končar, 9. 5. 1967, Konjšica 34, Polšnik Primož Trentelj, 6. 3. 1975, Konjšica 31, Polšnik Jože Kralj, 2. 3. 1956, Konjšica 24, Polšnik Aleš Špehar, 13. 8. 1966, Ravne 3, Polšnik Mestna skupnost Litija KS Kostrevnica Volilna enota 1-1 Volilna enota 2 - 2 Volilna enota 1-3 Simon Lokar, 22. 4. 1969, Velika Kostrevnica 32, Šmartno pri Litiji Jožef Martinčič, 5. 9. 1952, Lupinica 5a, Šmartno pri Litiji Peter Rozina, 25. 4. 1951, M. Kostrevnica 36, Šmartno pri Litiji Rudolf Adamlje, 12. 8. 1959, Razbore 5, Šmartno pri Litiji Radoslav Jesenšek, 15. 9. 1946, V. Kostrevnica 44, Šmartno pri Litiji Milan Poglajen, 26. 7. 1952, Preska nad Kostrevnico 15, Šmartno pri Litiji Andrej Poglajen, 8. 12. 1959, Jelša 19, Šmartno pri Litiji Vincenc Poglajen, 29. 1. 1958, Liberga lb, Šmartno pri Litiji Volilna enota 3-3 Liljana Lovše, 5. 4. 1961, Zgornji Log 17, Litija Jožef Grošelj, 3. 3. 1934, Graška cesta 20, Litija Avgust Grošelj, 24. 8. 1941, Graška cesta 28a, Litija Blaž Zarnik, 27. 1. 1967, Graška cesta 80, Litija Matjaž Berčon, 4. 4. 1976, Predilniška 4, Litija Zvonimir Ulanec, 16. 5. 1940, Bevkova 36, Litija Konrad Pregel, 19. 2. 1950, Graška cesta 66a, Litija Stanislav Bokal, 27. 2. 1964, Graška cesta 14, Litija Marjeta Agrež Mlakar, 9. 10. 1959, Cesta Dušana Kvedra 2, Litija Andrej Fink, 10. 12. 1966, Na Dobravi 8, Litija Ignac Šteferl, 28. 12. 1938, Bobek 2, Litija Franc Peršin, 17. 3. 1960, Prvomajska 3, Litija Primož Novak, 18. 5. 1974, Kidričeva 11, Litija november 1998 lokalne volitve Glasilo Občanov 9 NAPREJ SLOVENIJA Stranka je mlada in odločna. V njenih vrstah vlada red in poštenje. V medijih se ne pojavlja z raznimi oro-žarskimi aferami, gladovnimi stavkami, nakupi spomenikov in virmanskimi aferami. Čas stranke NAPREJ SLOVENIJA šele prihaja. Ko nas bo ljudstvo spoznalo bo drugače. Stranki ni samo za svojo korist, ampak hoče narediti nekaj dobrega za Slovenijo. Njen predsednik je Blaž Svetek, ki je znano ime tudi v preteklosti, resda je slab govornik, ampak ljudje se ga bomo pač navadili. Je dovolj bogat, da stranka nima finačnih težav in dovolj star, da stranka dela preudarno. Njeno članstvo se izobražuje tudi onkraj meja. Stranka NPS je stranka čistih rok. Zavzema pa se: za temeljito spremembo v družbi, ukinitev privilegijev, zatrtje korupcije, zatrtje kriminala belih ovratnikov ter organiziranega kriminala, vrnitev pokradenega družbenega premoženja, ureditev zakonov tako, da bodo napisani tako, da bodo vsem jasni. Na odgovorna delovna mesta postaviti sposobne, toda ne s politiko umazane ljudi. Stranka NPS se bo zavzemala za ekološko čisto Slovenijo, za odpravo sovraštva med državljani, za odpravo zavisti, kajti Slovencev je premalo, da bi bil lahko Slovenec - Slovencu volk. Stranka noče biti oblast, ampak hoče biti servis ljudstva. V članstvo so vabljeni vsi, ki so pošteni in imajo jasne cilje, ti cilji pa so lepa in čista domovina v smislu ekologije in poštenja. Članarina je simbolična samo 5,00 tolarjev. Volilna enota št. I: 2 Volilna enota št 2: 6 Volilna enota št. 4: 6 NACE STEFERL NEODVISNI KANDIDAT ZA ČLANA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LITIJA V VOLILNI ENOTI ŠT. 1 ZA NAPREDEK IN RAZVOJ NASE LITIJE JOŽE GROŠELJ ZAKAJ KANDIDIRAM KOT NEODVISNI KANDIDAT ZA ČLANA OBČINSKEGA SVETA? * Svoje izkušnje in znanja želim nameniti svojemu rojstnemu mestu in njegovim prebivalcem. * Zavzemal se bom za take odločitve v občinskem svetu, ki bodo pomenile za Litijo in okolico napredek in razvoj. * Podpiral bom le tiste programe parlamentarnih strank v občinskem svetu, ki bodo usmerjeni posredno ali neposredno v gospodarski, kulturni in socialni razvoj Litije in okolice. * Neodvisen položaj svetnika mi bo omogočal direktno povezavo z mestno skupnostjo Litija in zastopanje njenih interesov. Kot neodvisni kandidat za občinskega svetn ika bom podpiral zlasti: TEMELJNE VREDNOTE DELA, SOCIALNO PRAVIČNOST IN STRPNOST DO RAZLIČNO MISLEČIH. Na omenjenih vrednotah temeljijo tudi naloge oziroma predvolilni program, ki ga bom skušal v 4-letnem mandatnem obdobju predstaviti, zagovarjati in utemeljevati v občinskem svetu. ki^inididsrttn^i listcii IccM^cJ^cJli^iii^ci listci f^^irtcfiCaisrtn^i listki ^f^^ificJ^cJ^itf^i^i listaj. l^^M^.did^^j^i^i listci Volilna enota 4-2 Volilna enota 5-1 Volilne enota 6-1 Volilna enota 7-3 Volilna enota 8-2 Volilna enota 9-2 Peter Jereb, 29. 3. 1925, Trg na Stavbah 1, Litija Roman Laba, 25. 2. 1951, Ponoviška lla, Litija Janez Kres, 7. 2. 1939, Valvazorjev trg 12, Litija Janez Damjan, 6. 9. 1952, Podšentjur 9, Litija Jože Kuder, 27. 1. 149, Podšentjur 4b, Litija Ante Tomič, 16. 7. 1955, CKS 10, Litija Stane Ptičar, 19. 5. 1956, Maistrova 12, Litija Alojz Vidic, 22. 6. 1935, CKS 16, Litija Drago Belja, 21. 4. 1960, CKS 15, Litija Leopold Dobravec, 28. 9. 1947, Brodarska 11, Litija Samo Ajdonik, 2. 9. 1970, CKS 15, Litija Martin Arhnaver, 30. 9. 1929, CKS 5, Litija Stanislav Kokalj, 5. 12. 1962, Partizanska pot 54, Litija Avgust Pestotnik, 25. 12. 1951, Grbinska 13, Litija Rosana Maček, 15. 5. 1956, Partizanska pot 43, Litija Bojan Železnik, 28. 11. 1955, Sitarjevška 25, Litija Vladimir Jakopič, 17. 10. 1953, Partizanska pot 8b, Litija Anton Kovic, 24. 6. 1961, Grbinska 34a, Litija Joško Vozelj, 23. 1. 1968, Mamolj 22, Polšnik Robert Borišek, 27. 12. 1969, Mamolj 7, Polšnik Ladislav Borišek, 21. 9. 1952, Mamolj 8, Polšnik KS Primskovo Volilna enota 1-7 Jože Zadražnik, 1. 3. 1953, Primskovo 12, Primskovo Anton Berdajs, 12. 6. 1957, Obla Gorica 10, Primskvo Stanislav Pancar, 10. 4. 1965, Poljane pri Primskovem 13, Primskvo Stanislav Berdajs, 9. 1. 1951, Obla Gorica 12, Primskovo Marinka Vidgaj, 26. 1. 1951, Gradišče 28, Primskovo Janko Vidgaj, 27. 6. 1966, Sevno 12, Primskovo Vesna Selan, 18. 7. 1975, Mišji dol 10, Primskovo Slavko Golob, 23. 9. 1964, Dolnji vrh 7, Primskovo Drago Rozina, 14. 11. 1965, Dolnji vrh 5, Primskovo Ciril Golob, 31. 3. 1959, Gradišče 15, Primskovo - ■• ...... Jože Klcmenčič, 27. 2. 1955, Kamni vrh pri Primskovem I, Primskovo Martin Kepa, 14. 12. 1941, Ježce 2, Primskovo Metod Zupančič, 31. 1. 1967, Gradišče 13, Primskovo Jože Adamlje, 25. 6. 1971, Ježce 6, Primskovo KS Polšnik Volilna enota 1-2 Volilna enota 2-1 Volilna enota 3-1 Volilna enota 4-1 Volilna enota 5-2 Filip Fele, 21. 8. 1971, Polšnik 2, Polšnik Alojz Povše, 8. 6. 1940, Polšnik 17, Polšnik Franc Repovš, 27. 2. 1961, Šumnik 5a, Polšnik Anton Košir, 10. 2. 1964, Preveg 3, Polšnik Janez Kotar, 8. 7. 1956, Stranski vrh 9, Polšnik Vladimir Zupančič, 9. 11. 1942, Renke 5, Polšnik Franc Bevc, 19. 11. 1963, Velika Preska 6, Polšnik Srečo Sedevčič, 25. 3. 1959, Velika Preska 9, Polšnik Anton Korimšek, 1. 1. 1953, Borovak pri Polšniku 3, Polšnik Tomaž Vozelj, 4. 12. 1973, Tepe 30, Polšnik Evgen Povše, 27. 2. 1970, Tepe 22, Polšnik Martin Kos, 6. 9. 1964, Tepe 9, Polšnik Roman Prime, 21. 10. 1966, Dolgo Brdo 4, Polšnik Marko Verbjas, 10. 2. 1971, Mamolj 20, Polšnik KSRibče Volilna enota 1-7 KSSava Volilna enota 1-3 Edvard Jcrina, 3. 12. 1973, Ribče 10, Kresnice Jože Smrekar, 11. 1. 1957, Ribče 8, Kresnice Metod Kokalj, II. 3. 1954, Ribče 50, Kresnice Sandi Peterca, 10. 5. 1960, Ribče 40a, Kresnice Adrijana Cividini, 18. 5. 1976, Ribče 36, Kresnice Ana Pavlin, 27. 7. 1948, Ribče 12, Kresnice Angela Kovic, 7. 11. 1936, Ribče 56, Kresnice Valentin Smrkolj, 12. 2. 1946, Ribče 29, Kresnice Nataša Cvctkovič, 18. 9. 1975, Vernek 5, Kresnice Roman Koprivnikar, 14. 12. 1965, Vernek 3, Kresnice Matjaž Gospeti, 21. 12. 1969, Ribče 60, Kresnice Franc Karlin, 20. 8. 1953, Sava 40, Sava Vili Mandelj, 14. 2. 1953, Sava 62, Sava Aleš Tomažič, 17. 8. 1971, Sava 51, Sava Bojan Zagore, 7. 8. 1975, Sava 41a, Sava SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - ODBOR LITIJA -SE VAM PREDSTAVLJA POSEBNO SE BO STRANKA SNS (SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA) V OBČINI LITIJA ZAVZEMALA ZA NASLEDNJE POMEMBNE STVARI: 1. ) Maksimalna dotacija šolskim športnim društ- vom, ki se ukvarjajo s športno in tehnično kulturo ter klubom, ki imajo organizirani podmladek. 2. ) Aktivno udejstvovanje mladih Litijanov pre- ko naše stranke, da bodo njihove pobude izražene v svetu in parlamentu. 3. ) Velika denarna sredstva, ki se trosijo v me- stu Litija za kulturo naj jih uporabi kultura ne občinska birokracija. 4. ) Mesto Litija si po dolgih letih tradicije želi ugledni in kvalitetni pihalni orkester, zato naj se ga tudi ustrezno finančno podpre. 5. ) Ukinitev tekmovalne rekreacija in denar pre- razporediti za organizirano rekreacijo vseh občanov in občank Litije. 6. ) Podpirali bomo vse pobude različnih strank, ki bodo koristna za dobrobit občine Litija. ZAVZEMAMO SE ZA: 1. ) Popolnoma samostojno in neodvisno Slovenijo v evropskih okvirih; 2. ) Ekonomsko močno Slovenijo temelječo na lastnih silah; 3. ) Zmanjšanje nezaposlenosti; 4. ) Socialno varno - za vse njene državljane; 5. ) Za spoštovanje in pravilno vrednotenje NOB; 6. ) Liberalen odnos do družine in verskega prepričanja; 7. ) Vojaško močno in varno RS v povezavo z evropsko varnostjo; 8. ) Za zagotovljeno zdravstvo vsem državljanom RS; 9. ) Racionalno gospodarjenje z naravnimi viri in dobrinami; 10. ) Kulturno razvito Slovenijo z ohranjanjem narodove dediščine; 11. ) Laično javno šolstvo in razvito znanost v RS; 12. ) Eno samo državljanstvo; 13. ) Spremembo državnih simbolov. Informacije o delovanju stranke in članstvu - tel.; 041 - 735 - 002. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA OBČINSKI ODBOR LITIJA Peskar Matjaž, l.r. NA VOLITVAH 22. 11. 1998 OBKROŽITE SLOVENSKO NACIONALNO STRANKO \^ POD ŠTEVILKO (5). Ob odprtju prostorov Javnega zavoda Bogenšperk v Šmartnem pri Litiji priložnostno objavljamo tudi odlok, s katerim ga jc Občinski svet Občine Litija ustanovil: Na podlagi 8. Člena zakona o zavodih (Ur. I. RS. St. 12/91), .17. člena zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kuluire (Ur. I. RS, št- 75/94) in 15. Člena Statuta občine Lilija (Ur. 1. RS, St. 41/95. 70/95, 6/96) je Občinski svel na 35. seji dne 26. 01. 1998 sprejel Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Bogenšperk. I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S tem odlokom Občina Litija, s sedežem v Jerebovi ulici 14, Litija, ustanavlja Javni zavod Bogenšperk in ureja status javnega zavoda, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, delovanja in načina financiranja javnega zavoda. II. STATUSNE DOLOČBE 2. člen Zavod posluje z imenom: Javni zavod Bogenšperk. Sedež zavoda je na Bogenšpcrku St." ;SšsJl275f ŠmaMno pri Litiji. V upravljanje zavoda sodijo naslednjMb^Vti:.• - grad Bogenšperk, - gozdna posesl gradu Bogenšperk, ' : - gozdarska hiša, - grajska pristava, - ostanki gradu Lichtenberg s kapelico,' - lipov drevored (spomenik narave), - funkcionalna posest okoli gradu Bogenšperk. Zavod lahko pridruži ustanovi nov objekt ali pa i/loči obstoječega iz njegove sestave na podlagi soglasja ustanovitelja. Popis parcelnih Številk, ki sodijo v sestav javnega zavoda, je sestavni del tega odloka. 3. člen '".'V-t'"' ' ' "' la\ ni zavod je pravna oseba. Zavod odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, ki so v pravnem prometu. 4. člen Zavod jc vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. 5. člen Zavod ima in uporablja svoja pečata okrogle oblike premera 35 in 20 mm, v katerih sredini je grb rodbine Valvasor, na zunanjem obodu pa je napisano ime zavoda. Zavod lahko uporablja še slavnostni pečat ovalne oblike, ki se uporablja za žigosanje protokolarnih listin. 6. člen Zavod zastopa in predstavlja direktor. Direktor zastopa in predstavlja zavod v skladu s statutom javnega zavoda. 7. člen Za zavod podpisuje direktor. V odnosih z banko. Agencijo RS za plačilni promet in Davčno upravo republike Slovenije podpisujeta za zavod direktor in računovodja. III. DEJAVNOSTI ZAVODA 8. člen Dejavnosti zavoda: - upravljanje z objekti. - muzejska in galerijska dejavnost, - izobraževanje v sklopu osnovno-srednješolskega učnega programa, .- izvajanje kulturnih in drugih prireditev, - raziskovanje na področju družboslovja, humanistike in naravoslovja, - informacijska dejavnost - informiranje v okviru turističnega informativnega centra, - varstvo Valvasorjeve dediščine, - turistična dejavnost, - oblikovanje celovite turistične ponudbe območja, - promocija turistične dejavnosti, - sooblikovanjc turistične ponudbe občine in njene promocije, - oddajanje prostorov za posamezne vrste dejavnosti, - poročna in spremljajoča dejavnost in - druge dejavnosti, ki so v skladu z namenom ustanovitve. Dejavnosti zavoda štejejo kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu. IV. ORGANI ZAVODA *9. člen Orgaflf'zavoda so: -» sVel zavoda in - direktor. Zavod ima lahko tudi druge organe, katerih delovno področje, seslavo in način volitev oz. imenovanja se ilotočL s Statutom javnega zavoda.. 10. člen Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja in predstavnik delavcev zavoda. Svet zavoda šteje 5 članov: - 2 predstavnika ustanovitelja, - 1 predstavnik javnega zavoda, - 2 predstavnika zainteresirane javnosti. Predstavnike ustanovitelja in zainteresirane javnosti imenuje Občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predstavnika javnega zavoda imenujejo delavci izmed vseh delavcev javnega zavoda. Na ustanovni seji člani sveta izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika. Svet odloča z večino glasov svojih članov. Mandat članov sveta traja štiri leta in se lahko ponovi. 11. člen Svel zavoda: - predlaga statut zavoda, - sprejema program razvoja zavoda, - imenuje in razrešuje direktorja, - sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, - določa finančni načrt in sprejema zaključne periodične račune, - daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih. 12. člen Direktor je strokovni vodja in poslovodni organ zavoda. Direktor organizira, vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Direktor opravlja naslednje naloge: - organizira, načrtuje in vodi delo zavoda, - pripravlja program razvoja zavoda, - opravlja delo kustosa, - pripravlja predlog letnega delovnega načrta.in odgovarja za njegovo izvedbo, - skrbi za sodelovanje zavoda s sorodnimi institucijami in - druge naloge, ki so potrebne za delo zavoda. 13. člen Za direktorja jc lahko imenovan, kdor ima visoko izobrazbo humanistične smeri, naziv kustosa, obvlada vsaj en svetovni jezik in ima dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Direktorja imenuje in razrešuje svet zavoda po predhodnem mnenju ustanovitelja. Mandat traja štiri leta in se lahko ponovi. V. VIRI IN NAČIN PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA DELO ZAVODA 14. člen Pogoje za delo zavoda zagotavljata ustanovitelj, država in zavod z lastno dejavnostjo. Zavod samostojno upravlja s sredstvi, ki so mu dana v posest in upravljanje, ne more pa s pravnimi posli odtujili nepremično premoženje ali le-to obremeniti s stvarnimi ali drugimi bremeni brez soglasja ustanovitelja. 15. člen Zavod pridobiva sredstva za delo iz javnih sredstev, sredstev ustanovitelja, prihodkov od lastne dejavnosti, do-nacij, prispevkov sponzorjev ter iz drugih virov. Presežek prihodkov nad odhodki uporablja javni zavod za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti. O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča svet javnega zavoda na predlog direktorja. 16. člen Gospodarjenje in upravljanje zavoda z nepremičninami v lasti ustanovitelja nadzira svet zavoda. VI. SPLOŠNI AKTI ZAVODA 17. člen Zavod lahko v zadevah, ki jih ne ureja ta odlok ter v drugih zadevah, ki jih jc potrebno regulirati z interno normativo, uredi svojo notranjo organizacijo in delo s pravili. Pravila sprejme svet zavoda. Zavod ima lahko tudi druge splošne akte, s katerimi ureja druge zadeve, če tako določa zakon. Pravila in splošni akti iz 2. odstavka tega člena ne smejo biti v neskladju s tem odlokom. 18. člen Splošne akte zavoda sprejema svet zavoda. VII. PREHODNE DOLOČBE 19. člen Javni zavod v 3 mesecih po ustanovitvi prevzame vse dejavnosti, ki jih do trenutka uveljavitve tega odloka na gradu izvaja ustanovitelj. 20. člen Ustanovitelj v mesecu dni po uveljavitvi tega odloka imenuje svet javnega zavoda in vršilca dolžnosti poslovodnega organa, ki v sodelovanju z občinsko upravo pripravi v roku 3 mesecev vse potrebno za delovanje zavoda in pripravi razpis za direktorja javnega zavoda. 21. člen Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Volilna enota 2 Volilna enota 3-2 Volilna enota 4-1 KS Šmartno Volilna enota 1-7 brez kandidata Janez Skubic, 19. 12. 1958, Ponoviče 17, Sava Nada Ceglar, 21. 6. 1949, Ponoviče 20, Sava Jožef Prašnikar, 31. 1. 1953, Leše 2, Sava Vidic Frančišek Marjan, 17. 2. 1953, Tomazinova 15, Šmartno pri Litiji Boris Danijel Žužek, 12. 7. 1939, Bartlova 2, Šmartno pri Litiji Mateja Medvešek, 10. 10. 1966, Valvazorjeva ulica 9, Šmartno pri Litiji Vidic Jože, 16. 3. 1939, Levstikova 11, Šmartno pri Litiji Friderik Dacar, 7. 7. 1942, Valvazorjeva ulica 27, Šmartno pri Litiji Marija Pikovnik, 23. 8. 1939, Cerkovnik 9, Šmartno pri Litiji Rajko Meserko, 16. 9. 1971, Valvazorjeva 13, Šmatno pri Litiji Zdenka Lipoščak, 29. 10. 1964, Usnjarska cesta 15, Šmartno pri Litiji Branislav Škrabanja, 28. 6. 1958, Cerkovnik 11, Šmartno pri Li-tiji Vladimira Cedilnik, 3. 5. 1938, Grumova cesta 8, Šmartno pri Litiji Radovan Petje, 8. 3. 1948, Zavrstnik 49, Šmartno pri Litiji Alenka Škrabanja, 13. 3. 1963, Cerkovnik 11, Šmartno pri Litiji Volilna enota 2-2 Volilna enota 3-1 Volilna enota 4-1 Janez Žust, 16. 12. 1959, Velika Štanga 4a, Šmartno pri Litiji Jožef Železnikar, 22. 11. 1949, Velika Štanga 29, Šmartno pri Litiji Andreja Marn Kastelic, 4. 11. 1969, Velika Štanga 7, Šmartno pri Litiji Miran Kramar, 1. 8. 1958, Velika Štanga 15, Šmartno pri Litiji Marjan Lukančič, 11. 12. 1952, Račića 13, Šmartno pri Litiji Branko G rožni k, 12. 12. 1956, Račića 9a, Šmartno pri Litiji Vinko Doblekar, 28. 3. 1960, Račica 6, Šmartno pri Litiji Sonja Doblekar, 28. 10. 1951, Račica 5, Šmartno pri Litiji Ivan Ostrež, 27. 2. 1948, Mala Štanga 2, Šmartno pri Litiji Janez Jerant, 7. 6. 1960, Mala Štanga 3, Šmartno pri Litiji Janko Končar, 25. 3. 1953, Koške Poljane 1, Šmartno pri Litiji KS Vintarjevec Volilna enota 1-7 Jože Poglajen, 22. 1. 1954, Vintarjevec 24a, Šmartno pri Litiji Alojz Motoz, 25. 11. 1958, Vintarjevec 25, Šmartno pri Litiji Benedikt Hostnik, 15. 2. 1967, Podroje 7, Šmartno pri Litiji Jože Rozina 30. 5. 1952, Vintarjevec 8a, Šmartno pri Litiji Darko Obreza, 26. 12. 1961, Črni potok 18, Šmartno pri Litiji Marko Hostnik, 2. 4. 1954, Vintarjevec 17, Šmartno pri Litiji Peter Mandelj, 3. 9. 1941, Podroje 18, Šmartno pri Litiji KS Štangarske poljane Volilna enota 1-1 Volilna enota 2-2 Volilna enota 3-2 Anton Jere, 2. 5. 1970, Dragovšek 19, Šmartno pri Litiji Alojzij Pintar, 15. 1. 1960, Jastrebnik 6, Šmartno pri Litiji Peter Erjavec, 26. 8. 1963, Voljčja jama 17, Šmartno pri Liliji. Silvester Štrus, 7. 9. 1957, Gozd Reka 16, Šmartno Leopold Ulčar, II. 9. 1961, Gozd Reka 20, Šmartno pri Litiji KS Velika Štanga Anton Končina, 12. 6. 1950, Velika Štanga 17, Šmartno pri Litiji Janez Marn, 20. 2. 1957, Velika Štanga 7, Šmartno KS Vače Volilna enota 1-7 Vladimir Kristan, 7. 1. 1957, Vače 25, Vače Vida Pograjc, 27. 5. 1966, Laze pri Vačah 9, Vače Marko Juvančič, 19. 9. 1970, Slivna 6, Vače Roman Žurga, 16. 5. 1965, Potok pri Vačah I, Vače Mojca Vozelj, 18. 1. 1971, Vače 98, Vače Jože Juvan, 3. 2. 1933, Vače 88, Vače Pavel Hiršel, 28. 6. 1942, Vače 76, Vače Alojz Osolnik, 15. 12. 1942, Slivna 12, Vače Marija Vozel, 17. 11. 1956, Široka Set 2, Vače Albin Vrhovec, 17. 7. 1953, Vače 21,A/ače Franci Kimovec, 9. 1. 1957, Klenik 9, Vače Franc Mizori, 28. 9. 1939, Tolsti vrh 12, Vače november 1998 Ekskurzija sadjarskega društva Val di Non, 12. oktobra - Sadjarsko društvo Litija je organiziralo strokovno ekskurzijo v Italijo na Južno Tirolsko. Ker je bilo za ekskurzijo prijavljenih premalo članov društva, so prosta mesta na avtobusu zapolnili člani sadjarskega društva Janez Evangelist Krek iz Sostre-ga in člani Hortikulturnega društva zagorje. Ekskurzijo sva organizirala in vodila Jurij Mamilovič ter Vojko Bizjak. Pot nas je prvi dan vodila preko Ve-rone, kjer smo imeli daljši postanek, ter Gardskega jezera do kraja St. Michele, kjer smo zavili v dolino Val di Non. Leta leži na zahodnem delu avtonomne province Trentino. Površine tega območja obsegajo približno 60.000 ha. Dobra šestina je kmetijskih zemljišč, od tega 7000 ha sadovnjakov, 3000 ha pa gorskih pašnikov. Tu živi 36.000 prebivalcev v 38 občinah. Središče doline je Cles, ki šteje 6300 prebivalcev. Na 7000 ha sadovanjakov je 4000 posestev, od tega dobrih 2000 družin živi od sadjarstva. Največji problem sadjarstva pa je majhnost kmetij, saj imajo tudi profesionalni sadjarji v lasti redko več kot 3 ha. Površine so omejene in se jih ne da povečati, edini način preživetja je vrhunska kakovost pridelka. Posestva gre v skupno hladilnico, kjer se hladi in kasneje pod blagovno znamko Mclinda skupno trži. Jabolka z blagovno znamko Melinda so na trgu zelo iskana in zaradi dobrega okusa dosegajo tudi do 40% višje cene (940 lir/kg I. kvalitete) kot jabolka iz okolice Bolzana in Merana oz. Južne Tirolske. Sadovnjake namakajo in orošujejo. Vode sicer primanjkuje, zato pridelovalci nastopajo skupno. Ustanovili so združenje in zgradili na celem področju 4 večje akumulacije. Večji del sredstev so porabili za postavitev mreže. Uporabljajo čr- iz domačih logov Mleko kontrolirajo dnevno. Sir jc v slanici en mesec in ga je potrebno dnevno obračati. V sedmih do osmih mesecih preselijo sir v centralno sirarno v Se-gnu, kjer ostane do dve leti. Letno izdajo 100.000 hlebcev sira po 35 kg. Sir dozoreva dve leti. Kmetje dobivajo vsaka dva meseca akontacijo plačila, šele ko je prodan ves sir, se naredi zaključni obračun. Po ogledu sirarne smo si najprej ogledali video predstavitev sadjarstva doline Val di Non. Nato smo se odpeljali v nasade na nadmorski višini 800 m. Nasadi so bili narejeni na komasiranih površinah, in sicer so iz 540 parcel naredili 90 parcel. Kompleks je velik 70 ha in je skoraj v celoti varovan z mrežo Foto: KM na nadmorski višini 600 m. prodajo. Sir, pripravljen za so majhna in tudi posamezne parcele so majhne: 2000 do 3000 m2. Do leta 1950 so kmetje delali le zase, sadili koruzo, krompir, sadje, gojili živino, po letu 1950 pa so se specializirali ali za sadjarstvo ali živinorejo oz. izdelavo sira. Sadovnjaki ležijo na nadmorski višini od 300 do 900 m. Značilno je, da tu nimajo veliko sort. Preko 70% površin je zasajenih z zlatim delišesom, ki v višjih legah dosega boljšo kakovost in obarvanost plodov. Tu nimajo problemov z mrežavostjo plodov. Druga najbolj zastopana sorta (20%) je kanadska reneta, ki pa je zaradi izmenične rodnosti ne širijo več. Ostale sorte so še jonagold, bo-skop, gala. Preko 90% pridelkov jabolk* no mrežo, saj je osvetlitev dreves dobra. Črna mreža je obstoj-nejša kot bela, saj zdrži 20 let (15 let garancije), bela le 7-8 let. Za obiranje najamejo delovno silo. Delavcem plačujejo 10.000 lir na uro, poleg tega pa jim nudijo tudi stanovanje in možnost kuhanja. Drugi dan je bil v celoti namenjen strokovnim ogledom. Program tega dne je v celoti organiziral dr. Lorenzetti, upokojeni svetovalec za sadjarstvo in vodja svetovalne službe na tem področju. Ker je bilo za oglede nasadov prezgodaj, smo si najprej ogledali sirarno v kraju Segno. Tu zorijo sir pod blagovno znamko Trentingrana, ki je podoben parmezanu. V dolini Val di Non je 300 kmetij, ki oddajajo mleko v sirarno. Sir najprej zbirajo in delajo v tridesetih manjših sirarnah. Iz sto litrov mleka pridelajo 7 kg sira in 1 kg masla. Za en hlebec sira, težak 35 kg, porabijo 500 litrov mleka. proti toči, narejen je tudi sistem za kap-Ijično namakanje in oroševanje. Sledil je ogled poskusnega centra za sadjarstvo Maso Maiano v Clesu. Center leži na nadmorski višini 650 m. Po podatkih za obdobje 1983-1992 pade tukaj povprečno 818 mm padavin letno, največ v aprilu in maju (107 mm), najmanj v januarju (32 mm). Srednja letna temperatura znaša 9,3 stopinj C (julij 19,4, januar -0,2). Poskusni center obsega 2,5 ha in je razdeljen v pet poskusnih polj in 20 parcel. V njem proučujejo lastnosti različnih sort jablan v tem podnebju, bujnost sort na različnih podlagah, vzgojne oblike, obrambo pred točo ipd. Popoldne pa smo si ogledali še akumulacijsko jezero, namenjeno namakanjem nasadov. Tretji dan smo se preko Cortine d' Ampezzo in slikovitih Dolomitov vračali proti domu. Udeleženci ekskurzije smo si bili enotni, da smo izvedeli veliko novega, in da je strokovna ekskurzija v celoti uspela. VOJKO BIZJAK Izlet na Bavarsko Društvo izgnancev Litija nas je 8. septembra zopet popeljalo na izlet po Bavarski. Pot nas je vodila skozi našo Gorenjsko po Avstriji in Tirolski na Bavarsko. Kljub dežju, ki nas je spremljal ves dan, je bilo potovanje zelo prijetno. Videli smo veliko gradov, industrijskih krajev ter čudovite pokrajine z izredno lepimi, njim značilnimi poslopji. O zgodovinskih znamenitosti ter ostalih zanimivostih pa nas je vse skozi seznanjal naš vodič gospod Franci Gradišek. Obiskali smo goro Kehlstein, visoko 1837 m (Orlovo Gnezdo), kjer so imeli med vojno svoje prostore Adolf Hitler in njegovi pomagači. Od tam jc ukazoval napade na evropske države. Nadalje nas je pol vodilu v mesto Berchtesgaden, kjer smo si ogledali rudnik soli ter spoznali njeno zgodovino o izkopavanju, lepoto jezera v rudniku ter njihove izdelke. Obiskali smo tudi taborišče nekaterih naših članov. Kljub popolni spremenjenosti okolja pa so naša čustva ostala nespremenjena, pa čeprav se je to dogajalo pred 55 leti. Spomnili smo se tudi tistih, ki so svoja življenja, pustili pokopana v tuji zemlji. Od tam smo si šli ogledat jezero Konigsee ter naprej do mesta Rohr-dorf, kjer smo imeli večerjo in prenočišče. Drugi dan nam je bilo vreme zelo naklonjeno. Po zajtrku smo krenili proti Garmisch-Partenkirchnu, kjer smo si ogledali znamenite skakalnice ter občudovali gorovje. Od tam smo krenili v glavno mesto Tirolske, Innsbruck, si ogledali njegove znamenitosti, ter krenili preko 199 m visokega mostu Europabriicke ter prelaza Brenner v dolino Pustertal in naprej ob reki Dravi in mestu Lienz proti našemu karavanškemu predoru ter naprej v Slovenijo. Za tako lep in čudovit izlet, ki nam bo ostal še dolgo v spominu se moramo prav lepo zahvaliti našim organizatorjem: gospe Mojci Maček, predsedniku Vinku Gabcršku, vodiču Franciju Gradišku ter našemu šoferju g. Lojzetu, ki nas je varno in srečno pripeljal domov. MARIJA ANA ŠMID Kulturno življenje v Javorju Javorje, 24 oktobra - Tudi v letošnjem letu je kulturno življenje v Javorju zelo živahno. O proslavi materinskega dneva ste v vašem glasilu že pisali. Poleti so naše krajane in tudi mnoge obiskovalce navdušili naši amaterski gledališčniki z igro Tri sestre, nadaljevanje vseh teh aktivnosti pa je pripeljalo do pobude za ustanovitev Kulturnega društva Javorje. Udeležba na ustanovitveni skupščini je bila presenetljivo velika in z njo so naši sovaščani in krajani ostalih delov KS Javorje pokazali, da jih kulturno življenje močno zanima. » V Kulturnem društvu Javorje bodo našli svoje mesto tako tisti, ki bodo hoteli ohranjati kulturno dediščino teh krajev kot tisti, ki želijo obuditi stare vaške običaje, pevci in gledališki igralci ter vsi, ki bodo delovali na področju lepšega videza kraja,... Društvo se bo trudilo v naš kraj pripeljati tudi strokovnjake iz različnih področij, ki zanimajo naše člane. Znane osebnosti iz kulturnega življenja Slovenije naj ne bi bili tujci za naše kraje. Ob dvajsetletnici Folklorne skupine Javorje, ki deluje v šmartnem, njeni začetki pa izhajajo iz Javorja, si želimo in se dogovarjamo za njihov nastop v Javorju. V načrtu imamo tudi izgradnjo učne poti, ki bi bila speljana ob znamenitostih v okolici Javorja: Lectov grad, izvir reke Temenice, arheološke izkopanine v Pančičah... Člane Kulturnega društva Javorje zelo veseli dobro sodelovanje z našo podružnično OS v Javorju, kjer je edini primerni prostor za izvedbo naših aktivnosti. Zanimivo je, da je ožje vodstvo KD Javorje sestavljeno iz žensk, v upravnem odboru pa je razmerje sil prav tako v korist žensk, kar je za naše kraje prava redkost. Društvu tudi zato iz vsega srca želim uspešno delovanje, ob tem, pa pričakujem, da tudi Občinski svet ne bo pozabil na društvo pri delitvi proračunske pogače. Že v mesecu novembru bo v okviru teh dejavnosti potekal šiviljski tečaj, za katerega je veliko zanimanje. Lep dan Vam želi, JAVORCAN. Glasilo Občanov Zbrani v tekmovalnem duhu Tradicionalno srečanje članov Območnega združenja slovenskih častnikov Litija Ponoviče, 3. oktobra - Člani Območnega združenja slovenskih častnikov Litija so se zbrali na že tradicionalnem srečanju pri koči Lovske družine Litija, za gradom Ponoviče. Srečanja so se udeležili tudi gostje iz Območnega združenja slovenskih častnikov Novo mesto, Škoc-jan in Šentjernej ter gostje iz Združenja slovenskih častnikov. Srečanje je bilo popestreno z družabnimi in športnimi aktivnostmi. V streljanju z zračno puško je zmagal Tomaž Kokalj, od gostov pa je bil najboljši Danijel Dukič iz Območnega združenja slovenskih častnikov Novo mesto, Škocjan in Šentjernej. V metanju šolske ročne bombe je zmagal Anton Plankar, v pikadu pa je bil najboljši Rudolf Bernik. Nepremagljivo ekipo v balinanju so sestavljali naslednji člani: Marjan Kahne, Alojz Semenič in Franc Jarc. Da bi pokazali svojo moč, so se člani pomerili tudi v vlečenju vrvi. Na koncu je bila najboljša ekipa v sestavi: Lado Muzga, Andrej Iskra, Jože Vrho-vec in Alojz Sonc. Srečanje je potekalo v prijetnem in družabnem vzdušju, kar pa je tudi cilj takih srečanj. Moti le to, da se srečanja ponovno ni udeležil nihče izmed povabljenih predstavnikov občine Litija. Nagrade za najboljše so prispevali: Trgovina Black Jack, Kovina Šmartno, Kmc-tijsko-gozdarska zadruga Litija, Kovinski izdelki Mantel, Zavarovalnica Triglav. Hrano je prispevala Litijska mesarija d.d. in Mini pekarna Friškovec. Predsedstvo Območnega združenja slovenskih častnikov Litija se tudi zahvaljuje Lovski družini Litija, ki je omogočila, da je srečanje potekalo v prijetnem ambientu njihove lovske koče. ANTON PLANKAR Člani OZSČ Litija pri streljanju z zračno puško. (Foto: D. Đukić) "•V ...... Primskovo - Marijina cerkev v župniji Primskovo tudi letos ni mogla sprejeti vseh ljudi, ki so hoteli prisostvovati slovesni maši v čast župnika Jurija Humar-ja. Kot je znano, je Jurij Humar v času službovanja na Primskovcm od leta 1876 do smrti leta 1890 s svojimi ne- ob pomoči patra jezuita daroval domači župnik, prof. Pavel Sporn, ki je k sodelovanju povabil še dramskega igralca, g. Tilena Skubica. Slednji je podal recital o našem prvem svetniškem kandidatu, Antonu Martinu Slomšku, ki je bil prav tako zaveden Slovenec kot Jurij Humar. Po mašiso se udeleženci zbrali pred navadimi sposobnostmi zdravil ljudi in jim pomagal pri mnogih drugih težavah. Humarjevo nedeljo, ki jo Primskovča-ni praznujejo od leta 1990, ko je minilo sto let od njegove smrti, so pričeli z mašo v župnijski cerkvi. Mašo je cerkvijo. Čudovit sončen dan, kakršnih je bilo letošnjo jesen bolj malo, in pa domačini, ki so jih pogostili s pecivom in pijačo, so poskrbeli, da so se vsi še dolgo zadržali ob prijetnem klepetu. MIHA OVNIK Spomin na vroče poletje Banane na Primskovem. Primskovo - Čeprav je letošnje poletje, ki je postreglo z rekordnimi temperaturami, le še lep spomin, pa jc prav, da se tudi v teh hladnejših dneh spomnimo nanj. Kot vemo, je bananovec rastlina tropskih krajev, kjer so temperature skozi vse leto visoke, saj lahko pozebe že pri nekaj stopnijah nad ničlo. Letošnje vroče poletje pa je bilo vzrok, da jc bananovec tudi na Gradišču pri Primskovem (pa verjetno še kje) naredil cvet, iz katerega so se začele razvijati čisto prave majhne banane (na sliki). S koncem poletja pa se jc to "cvetenje" ustavilo. Kot zanimivost povejmo še to, da je s tem bananovec opravil svojo nalogo in se bo sedaj posušil. Vendar pa je pred tem poskrbel za svoj "naraščaj", saj so poleg njega pognali novi bananovci, ki bodo v prihodnjih letih zrasla v lepe bananovce. MIHA OVNIK mladi in šolstvo november 1998 Novice iz OŠ Litija iskovalna šola Poišnik 98 Teden otroka v vrtcu Medvedek In če imela bi bogastva vseh tujih mest, najlepši grad, bogastva vsa, vsa tuja mesta bi dala za domači prag. Pavla V oje Raziskovanje je učenje na drugačen način; je izkustveno pridobivanje znanj in vedenj in to ne med štirimi stenami učilnice, temveč na terenu, ki jc poln zavitih neraziskanih poti, ki jih je potrebno prehoditi do končnih rezultatov. Delo je drugačno, saj zaposli več ravni in vključuje več vrst inteligenc, ki vsaka na svoj način vzpodbujajo sposobnosti in nadarjenost posameznikov. Če omogočimo otrokom takšno delo, če sejemo dobro seme, bo tudi pridelek v zadovoljstvo sejalcem. In prav zadovoljni ter ponosni smo, da vsaka naslednja raziskovalna šola prinese odlične rezultate po sistemu dobro, boljše, odlično. Letošnja občinska družboslovna raziskovalna šola, katere organizatorica je bila OŠ Litija, jc bila žc osma po vrsti in tretja z družboslovno vsebino in je trajala od L do 3. oktobra 1998 na Polšniku in okoliških naseljih z bogato tradicijo. Za tri dni so učenci, učitelji - mentorji ter zunanji sodelavci vnesli v kraj nekaj ustvarjalnega nemira in radovednosti z namenom, da tudi drugi spoznajo tamkajšnje običaje, kulturne, naravne, zgodovinske in druge znamenitosti. Sodelovalo je 42 učencev in 15 učiteljev iz vseh osnovnih šol v občini Litija ter več deset zunanjih sodelavcev - domačinov, ki so mladim radovednežem pomagali odkriti, raziskati in razložiti manj znane stvari iz bogate kulturne dediščine na podeželju, da bi tudi drugi lažje razumeli njen pomen v življenju kmeta za danes in jutri ter znali ovrednotiti vzročne zveze med pojavi. Ljudje, pri katerih so se raziskovalci ustavili, so bili čudoviti, in prav njim gre najiskrenejša zahvala, da je raziskovalna šola uspela na najboljši možen način. Učenci so sodelovali v enajstih raziskovalnih skupinah, ki so bile tematsko večinoma naravnane na etnologijo: 1. skupina: NAREČJE, GOVOR Z mikrofonom v roki so se učenci odpravili raziskat govorne značilnosti Pol-šnika in okolice. Postavljeno trditev so poskusili tudi strokovno zagovarjati. Govor kraja so tudi zapisali. 2. skupina: LJUDSKE LEGENDE, OBIČAJI Spoznali so, kakšne legende krožijo po krajih, da so zelo zanimive, saj je tista o nastanku Ostreža celo objavljena v knjigi. Skupina je obiskala tudi dve kra-janki, ki sta s svojim znanjem obogatili mlade raziskovalke. Spoznale so običaje življenjskega kroga in se poskusile tudi v vezenju. 3. skupina: TESARSTVO Sprehodili so se z gozdarjem od dre- . vesa v gozdu do žage, kjer le tega raz-žagajo, do mojstrov v končni strojni obdelavi in končnih izdelkov. 4. skupina: PLETARSTVO To skupino je čakalo zanimivo delo, saj je pred njihovimi očmi nastajal pravi uporabni izdelek - pletena košara in nato lastno delo in užitek ob pogledu na nekaj majhnih okrasnih košaric. 5. skupina: LIKOVNA Tiho in neopazno je bilo delo mladih slikarjev na terenu, nastala dela pa so na razstavi razveseljevala udeležence in vse prisotne. 6. skupina: DOMAČE JEDI Učenci so raziskali tisto,'kar bi na Polšniku in njegovi okolici poimenovali krajevne kulinarične posebnosti, kaj jc tisto, kar kuharice znajo še vedno pripraviti in se ob tem z nostalgijo spominjajo dobrih starih časov: d roži ali kravajec je bil nadomestek kvasa, domača gorčica, fižol z jabolki, bučna kaša itd. 7. skupina: HIŠNA IMENA Izvedeli so, da so določena hišna imena povezana s poklici hišnih gospodarjev, nastala zaradi določenih hib gospodarjev, ali pa so imena prinesli k hiši novi gospodarii... 8. skupina: ZNANI LJUDJE 9. skupina: KULTURNI UTRIP SKOZI ČAS - ZGODOVINSKA KRONIKA Delo obeh skupin se je ves čas prepletalo, saj znani ljudje posegajo v zgodovino kraja in mu dajejo pečat. Poglobljeno delo jc privedlo učenec do marsikatere podrobnosti, ki jo poprej niso poznali. 10. skupina: FOTO VIDEO 11. skupina: RAČUNALNIŠKA OBDELAVA, IZDAJA BILTENA Njihovo delo jc bilo, dokumentirati zanimivosti, da bodo ohranjene pričale o času in dogodkih. Zastavljeni so bili naslednji cilji: - uvesti podmladek v raziskovalno delo, - odkriti mnoge zanimivosti Polšni-ka z okolico, - obuditi stare običaje in navade, da jih ne bo prehitro zabrisal čas, - sc med seboj spoznati in skupaj narediti stvari, ki nas bodo navdihovale v bodoče. Ob prijetnem druženju so udeleženci izdelali, napisali in posredovali svoja odkritja obiskovalcem, sošolcem in staršem na prireditvi v obliki razstave številnih izdelkov, na multimedijski predstavitvi dela in v obliki priložnostno izdanega zbornika o rezultatih raziskanega, da se staro ne bo prehitro umaknila v pozabo ali celo izgubilo in za vedno pozabilo. In še pogled naprej: načrtuje se še ena družboslovna raziskovalna šola, ki bo naslednje leto v Gabrovki, nato pa bo zaključen ciklus raziskovanja s poudarkom na družboslovju. Nekateri učitelji na OŠ Litija že razmišljajo in nizajo ideje, kakšen smisel naj bi imelo raziskovalno delo v bodoče, da bo sledilo zahtevam sodobnosti. Ne manjka nam sposobnih in inovativnih učiteljev - mentorjev in to je porok, da se bo dobro utečeno delo nadaljevalo tudi v bodoče. MILENA DIMEC OLMN Litija - Občinska liga malega nogometa na travi Letos se je sredi septembra 24-ič zapored pričela občinska nogometna liga na travi. Sodeluje osem ekip iz naše občine, katerih imena so razvidna v spodnji tabeli. V njej so tudi statistični podatki o dogajanjih na igriščih. Liga poteka po dvokrožnem sistemu. V jesenskem delu je bilo na 27 tekmah (ena tekma je bila preložena zaradi poplav) doseženih 168 zadetkov, kar znese povprečno 6 na tekmo. TOMAŽ ROZINA mesto ekipa št. kol št. zmag št. porazov št. danih št. prejetih gol razlika št. točk ■ 1 ' Omahen transport 7 5 . ■;■, 36 ; 22 , 14- 16 2 Bistro Lipa 7-' 5 30 21 9 15 3 Dimas ingeniring ■7 , 4 .. 18 19 -1 12 4 IAK ser 7 : 3 3 17 16 1 10 5 ŠD Poišnik 7;\ 3 3 22 ,'23, -1 10 6 ŠD Zgornji Log 6 • 2 3 10 13 ' -3 7 7 ŠD Sava 7 ■ 2 4 .22 29 -7 7 8' Grča commerce 6 0 5 13 25 -12 1 V vrtcu Medvedek si prizadevamo, da bi se otroci čim bolje počutili. Zato smo ob tednu otroka pripravile različne dejavnosti s katerimi smo popestrili bivanje otrok. Pripravili smo glasbene, lutkovne in plesne delavnice, zaigrale. lutkovno igrico in pripravili razstavo. Z veseljem pa smo sprejele ponudbo Zveze prijateljev mladine Litija, da bi poslikali balone. Na njih bi narisali dobre želje in jih ob določenem času spustili v zrak. Otroci so zvedavo opazovali, kako so pomočnice pomagale pri polnjenju balonov s helijem. Vsi baloni so se začuda dvignili pod strop. Potem smo balone ob pomoči vzgojiteljic nalepili na stol in jih poslikali s flomastri in nastajale so risbe z dobrimi željami. Kakšen nagajivi balon pa je pristal pod stropom in so ga iznajdljive vzgojiteljice spretno ulovile. Bližala se jc enajsta ura. Komaj smo čakali, da bomo balone spustili. Na žvižg vzgojiteljice smo vsi naenkrat spustili balone in jih pospremili z vriskanjem. Opazovali smo jih tako dolgo, da so postali drobne pike. Želimo si še več podobnih doživetij, saj dobre misli nimajo meja. MILENA BRATKOVIČ Teden prometne varnosti V tednu prometne varnosti, ki jc potekal od 5. do 11. oktobra 1998, je Svet za preventivo, varnost in vzgojo v cestnem prometu izvedel akcijo Stopimo iz teme, s katero smo želeli opozoriti na ogroženost pešcev v prometu in na ukrepe, s katerimi jim lahko zagotovimo večjo varnost. Ta teden je bil posvečen tudi tednu otroka in ga je EU v letu 1986 razglasila za Teden varnosti v cestnem prometu. V akciji Stopimo iz teme posebej opozarjamo na temeljno pravilo: VIDNOST - VARNOST. Pešci, ki so med najbolj ogroženimi skupinami udeležencev v prometu, lahko in morajo tudi sami poskrbeti, da bi bili v prometu bolj vidni in tako tudi varni. Tako so tretješolci z vsebino prometne varnosti pošiljali razglednice svojim dedom in babicam in jih opozarjali na pravilno stran hoje ob levem robu na cesti, kjer ni hodnikov za pešce, na uporabo odsojnih izdelkov (kresničk, od-sojnih nalepk in trakov). S prometno vzgojo, ki poteka v osnovnih šolah, in z akcijami sveta smo veliko prispevali k večji varnosti najmlaj- ših in verjamemo, da lahko s primernimi akcijami izboljšamo tudi varnost starejših. Vse to so razlogi, da smo pripravili skupno akcijo, s katero želimo ponovno opozoriti na najpomembnejša pravila, ki jih mora v prometu upoštevati pešec, in na nujnost, da se hitreje urejajo varne površine in tehnični ukrepi, ki trajno zagotavljajo večjo varnost pešcev. Svet za preventivo, varnost in vzgojo v cestnem prometu Občine Litija Stopimo iz teme! Naravoslovni dan podružnice s II II prilagojenim programom Prvi jesenski dan smo vsi učenci podružnice s prilagojenim programom preživeli v živalskem vrtu v Ljubljani. Dan smo organizirali v povezavi s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti. Vsak razred je imel svoj program ogleda, najbolj pa so nas zanimale domače živali, rogate živali, alpske živali in vretenčarji. Učenci so poslušali in veliko spraševali, božali živali in reševali delovne liste. Tudi megla, ki je pokrivala Ljubljano ob našem prihodu, je izginila. Učenci#so naslikali najljubšo žival in slike smo razstavili ter z njimi okrasili kletne prostore. Dan je bil prijeten in poučen. MARJETA MLAKAR - AGREŽ 50 koles otrokom V mesecu oktobru so Študentski klubi Slovenije pripravili akcijo Ljubljana -mesto kolesarjev. Študenti so se s stotimi enakimi kolesi ves,teden vozili po Ljubljani in s tem opozarjali na neurejenost kolesarskega prometa in pomanjkanje kolesarskih stez, hkrati pa promovirali vožnjo s kolesi kot ekološko najbolj neoporečno in zdravju prijazno vožnjo. Ob zaključku akcije so 50 zelenih koles podarili tistim otrokom, ki jim bi jih starši zelo težko kupili. V akcijo se je vključilo tudi DPM Litija in je Osnovni šoli Litija-EPP dalo možnost, da je predlagalo učenca, ki je ob tej Drago akciji prejel kolo. Kolo je dobil Drago Potisek. Zaključna prireditev je bila ha Pogačarjevem trgu v Ljubljani, kjer so priredili skromno slovesnost, petdeset veselih prejemnikov zelenih koles pa se je prvič s svojim kolesom odpeljalo domov. DPM Litija Potisek s svojim kolesom. Teden otroka 1998 Teden otroka '98 je potekal v času od 5. do 11. oktobra v znamenju 45-letnice Zveze prijateljev mladine Slovenije. Posebej je bila poudarjena vsebina otroških parlamentov, na temp »Otroci in mediji«. V ponedeljek, 5. oktobra, na mednarodni dan otroka, smo tako kot v večjih krajih po vsej Sloveniji spustili 200 balončkov s sporočili za čim boljše počutje in pogoje za delo otrok. Sporočila na balončkih so napisali otroci iz vrtcev Naj-dihojca in Medvedek. Naslednji dan smo v dvorani na Stavbah organizirali lutkovni predstavi »Pri žabji mlaki« in »Kekec«. Obeh predstav se je udeležilo čez 100 otrok. Istega dne so se naše svetovalke od 12. do 20. ure prvič vključile v'nacionalno mrežo TOM-a (telefon otrok in mladostnikov na brezplačni številki 080-1234). Ob tej priložnosti se lepo zahvaljujemo vsem, ki so nam s svojimi prispevki omogočili, da smo načrtovani program lahko realizirali. Veseli bomo, če se bo našim akcijam pridružilo še več donatorjev. Naš cilj je, da otrokom omogočimo kvalitetnejše koriščenje njihovega prostega časa in prizadevanje za ohranitev prešernega smeha in radosti otrok. DPM Litija november 1998 mladi in šolstvo Jesenske ustvarjalne delavnice na OS Dole Dole, 28. oktobra - V času jesenskih počitnic smo se z učitelji dogovorili, da bomo imeli že druge ustvarjalne delavnice. Izkušnje prejšnjega leta so pokazale, da učenci našega področja zelo radi prihajamo v šolo, še zlasti takrat, ko to ni obvezno. Skupaj z mentorji smo pripravili kar nekaj ustvarjalnih delavnic. Tisti jesenski dan je bil obarvan z veliko sonca v naših srcih in veselega pričakovanja. Celo vreme je sledilo našemu razpoloženju. Skupina, ki si jc nadela ime Košar-ce, jc obudila staro kmečko jesensko opravilo izdelovanja košar. Sodelovali so sami fantje, njihovi izdelki so delovali dokaj ubrano in nič po fantovsko. Bili so nekoliko jezni le takrat, ko je bilo treba kaj podreti. Drugače pa je bilo vzdušje veselo. Skupina Semenč-karjev jc ob pomoči zunanjega sodelov-ca Hinka Celcstina izdelovala slike iz semen in priponke na kartonu. Semena, ki se lepijo na podlogo, morajo biti dobro posušena. Pri delu so rabili semena koruze, lanu, pečk grozdja, sončnic, buč in kumaric, praženo in suro- Delo nas je zelo prevzelo. Roke so zelo zaposlene In jezički pridno delajo. . , »t v|.l MS? %■} mmm%mm IV 1 Z otvoritve jasličnega oddelka Šmartno, 19. oktobra - Najprej se je rodila malo drzna misel, potem je bilo potrebno odpreti kar nekaj vrat, dolgi dnevi čakanja in končno težko pričakovani odgovor. Ja, zakaj pa ne - jaslični oddelek v privatni hiši. Družina Pevec je bila pripravljena v svojo hišo sprejeti najmlajše, za katere ni bilo dovolj prostora v rednih oddelkih vrtca Litija. Odprla so se vrata, vstopili so negotovi koraki, zvedave, s solzami napolnjene oči - vendar ne za dolgo! Saj tukaj je skoraj kot doma, lepe sobe, veliko igrač, tukaj bomo z Natašo in Duško lahko varno ob igri, plesu in smehu počakali na svoje starše, le ti pa bodo brezskrbno odšli na delo. Za nami je dan, ko je bilo potrebno še uradno odpreti naš oddelek, ki smo ga poimenovali Polhki, in je sestavni del našega vrtca Ciciban-Šmartno. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je prišlo do odprtja tega oddelka. Hvala vsem gostom, ki so s svojo navzočnostjo potrdili, da jim ni vseeno, kako je s predšolsko vzgojo v našem prostoru. Te pridobitve moramo biti veseli vsi, tako družina Pevec kot VVZ Litija, Občina Litija, in ne nazadnje starši otrok. Začetek je težak, vendar če bo ta postavljen na prave temelje, bo prostor služil svojemu namenu, in to je samo v dobrobit otrok in njihovega razvoja. Zato si v začetku želimo vse najboljše. Vzgojiteljica oddelka Polhki NATAŠA SUŠNIK in pomočnica DUŠKA PEVEC. vo kavo, proso, mak, ajdo, beli in rumeni fižol. Pripovedoval nam je o svoji veliki ljubezni izdelovanja lesenih preš, kozolcev toplarjev, slik iz slame. Slikarski mojstri, ime dveh učencev in mentorice, so slikali tihožitje. Za tehniko so izbrali akril in pastele. Nekaj risb je nastalo na papir, čudovite so bile tudi poslikave na strešno opeko. Skupino Gasilski vozeljčki so sestavljali štirje učenci. Učili so se izdelovanja tesarskega, jamborskega in tkalskega vozla. Vsi vozli so namenjeni dvigovanju lesa s pogorišča. Spoznali so tudi staro ročno sireno, zla zaključek so še pospravili police in pometli okolico. Kulinarična skupina Jabolčki in ko- stanjčki nas je ob zaključku dneva prijetno presenetila, čeprav je omamni vonj prihajal že ves čas dela ravno iz kuhinje. Miza je bila bogato okrašena in obložena, kjer so se vabljivo bohotile naslednje jedi: jabolčna pita, nadeva jabolka z orehi, kuhan in pečen kostanj, kompot, dušena jabolka. Skupina Fotke in video je del utripa jesenskih delavnic zabeležila s fotoaparatom in video kamero. Tudi na ples nismo pozabili - skupina z imenom Šov je zaplesala disko in dance ples. Plesali so za zabavo, ker to radi počno, ob ritmih jesensko obarvane melodije Poži-rek vina. Vztrajneži so bili člani družine, ki je izdelovala podstavke za posodo in košarice za drobne predmete. Za izdelavo so potrebovali namočeno lickanje, čevljarsko dreto in povoska-no tanko vrv. Za izdelek so potrebovali do 3 m dolgo spleteno kito, ki so jo zvili v krog in postopoma šivali. Najmanjši učenec je izdelal polža, starejši pa rožo in podstavek iz več krogcev. Potrebovali so zvrhan koš moči in vztrajnosti. In kdo je vse to popisal? Mi, člani novinarske skupine Novinarski firbci, ki smo o vsem poizvedovali. Pogovarjali smo se z enim od najstarejših in najzaslužnejših gasilcev, Pavletom Kotar-jem. A o tem bomo poročali prihodnjič. Firbcali smo: Irena, Damjan, Žiga, Miha, Nina in naša mentorica Jožica Vr-tačnik. Prijetna oprema za malčke. (Foto: M. Hostnik) Jesenski žarki v vrtcu Ciciban Tudi v šmarskem vrtcu smo vzgojiteljice poskrbele, da so žarki posijali v igralnice otrok. Še posebej toplo in prijetno je bilo v tednu otroka. Že prvi dan nam je Društvo prijateljev mladine iz Litije napolnilo balone s helijem. Otroci so jih poslikali, nato pa jih hkrati še z mnogimi otroki iz Slovenije z lepimi željami spustili v zrak. To je bilo zares enkratno doživetje! Poleg tega smo pripravile še vrsto dejavnosti, ki so otrokom popestrile ure v vrtcu. Na male instrumente smo zaigrale lutkovno igrico Razbita buča, pripravile zabavne gibalne in rajalne Igre, ki so pričarale veliko nasmejanih obrazov. Jesen nam ponuja široko paleto barv, zato smo se odločile, da se tudi v vrtcu poigramo z njimi. Pripravile smo likovne delavnice, ki smo jih naslovile Igramo se z jesenskimi barvami. Le kdo zna to najboljše? Seveda slikar. Tako smo povabili akademskega slikarja, g. Jožeta Meglica, ki se je našemu povabilu z veseljem odzval. Otrokom je predstavil delo slikarja in pokazal pripomočke, ki jih uporablja pri slikanju. Otroci so nato skupaj z njim mešali barve in poslikavali velike jesenske liste, izrezane iz paprija. V drugih igralnicah so otroci lahko še tiskali s krompirjem, izdelali praskanko, barvali in odtiskavali že odpadlo jesen- sko listje, potiskava!! z zamaški, prehodi z igralnice v igralnico ter izbira dejavnosti so otrokom pomenili zadovoljstvo in občutek moči samo-odločanja in s tem krepitev samozavesti. S svojimi izdelki so bili otroci zaddvoljni, in čeprav nekoliko umazani od barv, ponosni na svoje delo, saj jih je spodbujal in pohvalil prav! slikar. Zato, g. Jože Meglic, še enkrat najlepša hvala za vaš obisk v našem vrtcu in upamo, da pridete še kdaj. Zelo toplo pa so žarki sijali na oktobrsko četrtkovo popoldne, ko je na igrišču našega vrtca tudi zadišalo. Zadišalo po pečenih kostanjih. Delavke vrtca smo pripravile kostanjev piknik, kjer so otroci skupaj s starši lahko tudi luščili fižol in koruzo, na furnir lepili različna semena, nizali ogrlice iz koruze, slame in bučnih semen ter se seveda sladkali s kostanjem in jabolčnim sokom. Kostanjev piknik pa je bil tudi že prva priložnost, da na vrtčevsko igrišče povabimo naše najmlajše in njihove starše. To so Polhki, ki so komaj zakorakali v vrtec in so svoj prostor našli v hiši družine Pevec v Šmartnem. Takšnih in podobnih srečanj ter dejavnosti si v vrtcu Ciciban še želimo, delavke vrtca pa bomo poskrbele, da bodo žarki tudi pozimi toplo sijali v naše igralnice. ULI PLASKAN, Vrtec Ciciban Telefon za otroke in mladostnike V letošnjem tednu otroka, ki jc potekal od 5. do 11. oktobra 1998, smo v okviru Društva prijateljev mladine tudi v Litiji odprli linijo TOM - telefon: 080-1234. TOM je brezplačna QJ telefonska linija, name njena otrokom in mladostnikom v stiski. Dobrodošel je prav vsak klic otroka, ki ima vprašanje ali problem. Največ klicate-Ijev se oglasi predvsem zaradi prve ljubezni, odnosov s star- mmmmmmmmmm ši, zunanjega videza in težav v šoli. Osnovna ideja za ustanovitev TOM-a je bila ponuditi mladim možnost, da v trenutku stiske dobijo nasvet strokovnjaka, kar naj bi imelo predvsem preventivni namen. JU "3 ■ MH BRtZPlACSN KUC - VSAK BAN OD 1 Jh DO 20" TOM telefon deluje vsak dan med 12. in 20. uro. V Litiji skupina štirih prostovoljk odgovarja na pozive enkrat tedensko. Na celotni mreži je trenutno okoli 200 prostovoljcev, v Litiji pa se jim bodo v začetku naslednjega leta pridružile še štiri svetovalke. Delo opravljajo svetovalci, ki so za svoje delo strokovno usposobljeni in pripravljeni na ukrepanje ob klicih, kot so primeri spolne zlorabe, poskusi samomora ali beg od doma. Od vsega začetka TOM-u pomaga Telekom Slovenije, ki otrokom in mladostnikom omogoča brezplačen klic. BARBARA BABNIK, MAJA SVERŠINA O Stična, 20. septembra - Med osemtisočglavo množico mladih na vseslovenskem srečanju v Stični je bilo tudi nekaj skupinic iz naše občine. Razposajenost In veseli obrazi pa so bila njihova skupna značilnost UGO (Foto: M. Berčon) Črni potok, 28. septembra - Ob obisku naše občine si je varuh človekovih pravic vzel čas tudi za obisk Hostnikove družine In se z njo pomudil v prijetnem družinskem ozračju. UGO (Foto: M. Šušteršič) kultura november 1998 NOVICE IZ KNJIŽNICE Pravljice se potepajo Okrogli jubilej gledališča na Vačah Po letu dni predaha so pravljice na potepu v Litiji ponovno oživele. S pravljičarko Zlato Batič so obiskale 17 središč krajevnih skupnosti, tako da so imeli do-maia vsi otroci litijske občine možnost pravljicam prisluhniti bliže svojemu domu. Pred dvema letoma je projekt Pravljice na potepu podpirala Občina v okviru javnih del, letos pa tečejo v okviru kreiranih javnih del v povezavi z litijskim Uradom za delo. Pravljice na potepu so v Matični knjižnici dr. Slavka Gruma ocenili izredno po- zitivno, saj jim je prisluhnilo okoli 400 otrok. Program je oblikovan tako, da v njem otroci dejavno sodelujejo, saj po pripovedi rišejo, pojejo, rešujejo uganke in celo plešejo. V Matični knjižnici upajo, da se bodo pravljice v prihodnjem letu ponovno potepale, vendar pa še ni znano, ali bo Urad za delo še naprej podpiral program javnih del na tem področju. V letošnjem novembru in decembru pa se bo cikel pravljic na potepu ponovil po naslednjem razporedu: PRAVLJICE NA POTEPU - november 1998 DAN IN URA PONEDELJEK, 9.11. ob 15. uri PONEDELJEK, 9.11. ob 17. uri SREDA, 11.11. ob 15. uri SREDA, 11.11. ob 17. uri ČETRTEK, 12.11. ob 15. uri ČETRTEK, 12.11. ob 17. uri PONEDELJEK, 16.11. ob 15. uri PONEDELJEK, 16.11. ob 17. uri SREDA, 18.11. ob 15. uri SREDA, 18.11. ob 17. uri ČETRTEK, 19.11. ob 15. uri ČETRTEK, 19.11. ob 17. uri PONEDELJEK, 23.11. ob 16. uri PONEDELJEK, 23.11. ob 18. uri SREDA, 25.11. ob 14.30 uri SREDA, 25.11. ob 16. uri ČETRTEK, 26.11. ob 17. uri KJE OŠ VAČE OS SAVA OŠPOLŠNIK OŠKONJŠICA OŠ DOLE OŠ GABROVKA OŠ KOSTREVNICA OS PRIMSKOVO TUR. KMET. »NA HRIBČKU« ŠTANGA OŠ ŠTANGARSKE POUANE OŠ JAVORJE GAS. DOM VINTARJEVEC OŠ HOTIČ KULTURNI DOM RIBČE OŠJEVNICA OŠ KRESNICE GAS. DOMJABLANICA ANDREJA ŠTUHEC Ura pravljic na Javorju, (foto: Zlata Batič) Naše srečanje v Matični knjižnici v znamenju grafik V litijski matični knjižnici si: lahko do konca novembra ogledate razstavo grafik profesorice, likovne pedagogike, Irene Zupanič. Razstavo so odprli 28. oktobra v okviru prireditve Naše srečanje in tam likovnico tudi predstavili, Llmetnica prihaja iz Koroške, vendar jo tudi litijski ljubitelji umetnosti že dobro poznajo- ne le: kot likovnico,, ampak tudi kot pesnico, ki je soustvarjata literarno revijo Besedne sence. Razstava grafik, kisi jo lahko ogledate; v litijski knjižnici, je prerez umetničinega ustvarjanja od leta 1993 do 1998, Kritiki 30 zapisali, da se umetnica rada Igra In preizkuša različne' možnosti, ki jih dajejo različne grafične tehnike; v umetninah lahko vidite puhaste stvaritve domišljijskih likov ali metuljaste odtise prepredenih sanj, Irena Zupanič jeza litijsko razstavo izbrala predvsem lesorez, in sicer )i je najbolj pri srcu japonski, za katerega jo je navdušil'profesor Golja iz Maribora, kjer je med Iren , ič feJzredno ustvarjalnain ; umetnica* ki je doslej raz- Spoznajmo knjižnico Matično knjižnico dr. Slavka Gruma iz Litije so na posebnem kulturnem dnevu 15. oktobra obiskali učenci Podružnice s prilagojenim programom, saj knjižnica pogosto pripravlja oglede za šole in vrtce in tako skuša vzgajati bralce in spodbujati bralno kulturo v občini. Učenci Podružnice s prilagojenim programom so spoznali izposojo knjig, si ogledali prostore ter se na koncu nekateri tudi vpisali v knjižnico. Starejši učenci so se naučili iskanja knjig s pomočjo računalnika, mlajši pa so prisluhnili pravljici. Ob vsej množici knjig so, se gotovo mnogi med njimi vprašali, kako knjiga nastane. To sta jim z veseljem razodela ustvarjalca pesnica Joža Ocepek in pesnik Jože Sev-ljak. ANDREJA ŠTUHEC Ljubiteljsko gledališče na Vačah v sezoni 1998199 slavi okrogli jubilej - 20 let svojega dela. Na premieri igre Zaradi jeze bogov, ki se je odvijala v nedeljo, 25. oktobra na Vačah, je predsednik KUD Lipa Vače, g. Lojze Osolnik, na splošno orisal pomen in sledi, kijih gledališče Geoss pušča na svojem območju, podrobneje pa je tekla beseda o tem v razgovoru z gospo Anko Kolenc, kije vsa ta leta na čelu tega gledališča. Najmlajši Iz Podružnice s prilagojenim programom so v knjižnici pozorno prisluhnili pravljici, (foto: Joža Ocepek) Danes se nam zdi gledališče samo po sebi umevno, čeprav v številnih okoliških krajih temu ni tako. Kako pa je bilo s tem pri nas pred 20 leti? Vače imajo sicer bogato gledališko tradicijo, toda v tistem času in že nekaj let pred tem je nastopilo mrtvilo. Skupina takratnih mladincev se je na moč trudila, da bi za postavitev kakšne igre navdušili katerega od učiteljev, in tako so pristali tudi pri mojem možu Zvonetu. Mož je bil sicer navdušen, a se kot biolog ni čutil poklicanega za to delo. Vso stvar je obrnil tako, da je prošnja za pomoč pri režiji nove igre naslovljena name. Tako smo se vsi skupaj začeli učiti. Kako to misliš? Kot mestni otrok o ljubiteljskem vaškem gledališču takrat nisem veliko vedela. Začela sem iskati stike z ljudmi, ki bi mi lahko pomagali, obiskovati seminarje, študirati tekste. S hvaležnostjo se spominjam tudi mentorja in pokojnega prijatelja, Dareta Ulage, od katerega sem se veliko naučila. Koliko iger se je v tem času zvrstilo? V teh letih smo zaigrali 16 iger. Polovico je bilo mojih tekstov, v drugi polovici pa so bile igre drugih domačih in tujih avtorjev. Igrali smo drame, farse, komedije in na vrsto je prišla celo komedija delfarte. Pa igralci - koliko pa je bilo teh? Da, tudi teh se je kar nekaj zamenjalo. Ljudje pač mislijo, da so te stvari le za mlajše, ki si lahko privoščijo neumnosti, in največkrat poroka pomeni tudi odhod iz gledališča. Kljub temu vsi ostanejo naši prijatelji. Toplo mi je ob vsakem srečanju s katerimkoli od njih. Nekateri so se odselili ali se poročili drugam in se le redkokdaj srečamo, drugi pa posredno ostajajo naši člani naprej; ko pride čas, se nam namreč pridružijo njihovi otroci. Z obžalovanjem in hvaležnostjo se ob tem vedno spomnim ene od častnih izjem tega pravila, danes že pokojne, nadarjene igralke Jelke Kimovec, ki je uspešno nastopala, ko je bila že mamica dveh otrok. Marsikdaj mi je bila za vzor. V čem je sploh smisel ljubiteljskega vaškega gledališča? Je v tem, da vsako leto postavi na oder novo igro? Vem, da temu ni tako. Če je eden od glavnih smislov gledališča nasploh od njegovih davnih začetkov v vzpodbujanju doživljanja, potem nam vaško gledališče daje možnost, da svoje razmere izživimo tudi na tistih nivojih, ki nam celoviteje razsvetljujejo življenje, ne da bi bilo treba vse tudi v resnici doživeti. Življenje nam je pokazalo, da je smisel obstoja našega gledališča predvsem v vraščanju v naše krajevne razmere in posebnosti, v tem, da lahko doživljamo stvari po svoje. Iz tega občutja so nastali moji teksti in iz te nuje smo z veseljem sodelovali pri vsem, kar se je v teh letih v kraju dogajalo. Če smo prišli na pogreb, je bil ta še bolj turoben, če smo bili na politični predstavi, je bila ta še bolj politična, če smo bili na poroki, se je toliko bolj pokazala njena človeškost in večplastnost odločitve, če smo se pridružili pustu, pa se mu je še bolj cedilo od ust... To nam je dalo moč, da smo se obdržali. Na kakšen način pa se bo odvijala proslava tega gledališkega jubileja? Odvijala se bo precej živahno. Sku- paj s svojim podmladkom bomo poskrbeli, da se bo od oktobra naprej na Vačah vsak mesec zgodil vsaj en gledališki dogodek. Ob zaključku sezone pa bomo s pomočjo sponzorejv in z denarjem od pobranih vstopnin izdali enološko knjižico z naslovom Iz albuma gledališča Geoss. V knjižnici bomo ob fotografijah prikazali način svojega gledališkega življenja, na fotografijah pa bodo nastopali tudi številni naši krajani. So sponzorji že znani? nadvse veseli. Žal tega prostora nismo nikoli dobili. V dvorani smo lahko vadili in konec koncev je bilo to skorajda vedno brezplačno, vendar je bilo vedno jasno, da smo tam nezaželeni. Do pogodbe o uporabi dvorane ni nikoli prišlo, čeprav smo na šolo večkrat naslovili vlogo za rešitev tega problema. Zaradi grožnje o velikanskih stroških velikokrat nismo upali naročiti ogrevanja in potem smo raje vadili kar pri nas doma. Tako je prišlo tudi do tega, da imamo večjo moč v besedi, mimiki in gibu kot v prostoru, da bi to lahko uresničevali. Dobra volja in povabilo g. župnika Zaletela nam je zato prišlo zelo prav in upam, da mu bodo naši nastopi v Domu svetega Andreja v veselje in zadoščenje. Vaški gledallščniki se predstavijo. Ne. Kljub temu sem prepričana, da ob naši veliki volji in ljubezni sponzorji zanesljivo bodo. In da naredim malo reklame: vsem se bomo javno zahvalili, zahvale pa bodo objavljene tudi v naši knjižnici. Letošnja prva gledališka predstava Zaradi jeze bogov poteka v Domu sv. Andreja na Vačah. Zakaj tu in ne v dvorani v OŠ Vače kot doslej? Ko nam je pred 19. leti skupaj uspelo dokazati in prepričati odbor občinskega samoprispevka, da skupaj s pevskim zborom nujno potrebujemo dvorano za kulturne pripreditve in za svoj sedež, v katerem naj bi imeli svoj prostor za vaje in za arhiv, smo bili V imenu gledališča Geoss se mu iskreno zahvaljujem. Kakšni pa so načrti za prihodnost? H kratkoročnim, ki se nanašajo na letošnjo sezono, nimam več kaj dodati. Naši dolgoročni cilji pa so usmerjeni v to, da bi še naprej vedno in ljubeče služili TaPiji in ljudem v središču Slovenije. Ob tem nam bo mogoče uspelo pridobiti prostor, ki bo naš, če se nam bo to še zdelo potrebno. Morda pa bo to že naloga mlajših, ki jih je iz leta v leto več. Z Anko Kolenc se je pogovarjala in pogovor zapisala: HELENA CVETE-ŽAR. Program za jubilejno sezono 1998/99 Oktober 1998 Zaradi jeze bogov (A. Kolenc) November 1998 Večer slovenskih balad in romanc December 1998 Lutkovna igrica Pepelka (Dramatik M. in A. Kolenc) Muca copatarica (Podmladek gl. Geoss) Januar 1999 Obuti maček (Podmladek gl. Geoss; dramatizacija M. Kolenc) Februar 1999 Retrospektiva vseh dosedanjih iger (Izbrali: H. Cvetežar in A. Kolenc) Marec 1999 Retrospektiva poročnih skečev in pesmi Šmartno - Upokojenci še posebej znajo poskrbeti za svojo zabavo. Tako se je v šmarskem Kulturnem domu odvijala prav prijetna družabna prireditev v organizaciji domačega društva In seveda s sodelovanjem vseh. UGO (foto: M. Berčon) november 1998 iz domačih logov Nova krajevna skupnost na območju naselja Spodnji Log? Sredi aprila 1998 so se posamezni prebivalci Spodnjega Loga sestali na zboru krajanov, kjer so se soglasno odločili za referendumsko odločanje o ustanovitvi nove krajevne skupnosti na območju ne potrebe prebivalcev iz dneva v dan večje ter počasi že prerasle okvir, ki ga nudi sedanja ureditev na lokalni ravni. Naselje je tako številčno in ozemeljsko postalo povsem primerljivo z naselji Sa- Del naselja Sp. Log ob hitri In nevarni prometnici Ljubljana-Zasavje. Spodnjega Loga z zaselki. Zbor je bil sklican na pobudo skupine krajanov, zbranih v "Odboru za ustanovitev KS«, ki skupaj z ostalimi prebivalci v ustanovitvi nove KS poleg ostalih prednosti vidijo tudi možnost vsaj delne pomoči s strani občinskih institucij pri reševanju različnih projektov, ki so logična posledica naraščajočega in s tem tudi v vseh pogledih razvijajočega se naselja. Enotno mnenje pa so v skoraj polnem številu kasneje z lastnoročnimi podpisi potrdili tudi ostali, na zboru neprisotni polnoletni krajani. Naselje Spodnji Log, ki leži ob desnem bregu reke Save, nekaj kilometrov iz Litije proti Zagorju, je imelo po podatkih na dan 2. 2. 1998 skupaj s svojimi zaselki 215 prebivalcev, od tega preko 86 % polnoletnih. Zgodovina kraja sega, seveda v precej skromnejši obliki, še v leta rečnega prometa po reki Savi, o čemer priča v krajevnem gostišču shranjena vlečna vrv, s katero so po reki navzgor s pomočjo volovskih vpreg prevažali - vlačili raznovrstno blago. V desetletjih ki so sledili, pa se je infrastruktura, potrebna za nastanek manjšega kraja (pošta, šola-kul-turni dom, cerkev, gasilski dom,...) skoraj v celoti selila na levi breg reke, v kraj Z imenom Sava, s katerim jc Spodnji Log skupaj z zaselki Ponoviče in Leše sedaj tudi združen v enotno krajevno skupnost. Pred dobrima dvema desetletjema pa se je z intenzivnimi gradnjami na območju Sp. Loga le-to začelo pospešeno širiti in z leti so postale cksistcncional- va, Leše in Ponoviče skupaj, kar pa se ni v sorazmerju odražalo pri prednostnem reševanju posameznih problemov (projektov), delitvi sicer skromnih občinskih sredstev in podobno. Takšno stanje je kljub sodelovanju krajanov Spodnjega Loga pri pomembnejših projektih v KS (samoprispevki, sredstva od izdanih soglasij k novogradnjam,...), ostajalo skozi leta v večji meri podobno. Težave, ki tarejo prebivalce tega naselja, in ki so vodila do odločitve o ustanovitvi svoje KS, pa so nedvomno postale življenjsko pomembnega značaja in kot taka tudi zahtevajo polno angažiranost pri njihovem reševanju. Tako npr. obstajajo odprta pereča vprašanja glede: • izredno nizke splošne prometne varnosti - v naselju bi nujno potrebovali vidno označen prehod čez cesto in tudi omejitev hitrosti na cestnem odseku ki poteka ob naselju, saj je cesta zelo prometna. • osvetlitve - osvetlitev v naselju deluje največkrat samo polovico časa v letu, drogovi so močno dotrajani; • vodovoda oz. neoporečne pitne vode - v naselju sta dva, nepotrebno ločena vodovoda (eden nedvomno vprašljive kvalitete); • organizacijsko neurejenih sezonskih vzdrževalnih del - npr. pluženje snega: le to je neredno, neorganizirano, pa še to le na posebej izpostavljeno urgen-co; • igralnih površin - v naselju ni popolnoma nobenih igralnih površin, kljub visokemu in še naraščajočemu številu otrok in mladine; itd. Izražena želja skoraj vseh krajanov Spodnjega Loga z zaselki po ustanovitvi svoje KS je tako popolnoma razumljiva, saj je pri dvigu kvalitete bivanja nedvomno potrebna neka krovna institucija, ki poskrbi za prednostni izbor, organizacijo in izvedbo projektov, prisluhne težavam in željam prebivalcev in v čim večji možni meri, poleg sredstev iz drugih virov, priskrbi tudi sicer pregovorno nizka finančna sredstva, namenjena krajevnim skupnostim iz občinskega proračuna. V zvezi z navedenim je bil tako v maju 1998 pristojnemu občinskemu organu poslan dopis z zahtevkom po upoštevanju jasno in legitimno izražene želje krajanov naselja Sp. Log z zaselki, čigar posledica je razpis referenduma (vzporedno z lokalnimi volitvami 22. novembra) o ustanovitvi nove krajevne skupnos-ti, KS Spodnji Log. Besedilo in foto: Z. Š. Z zbora krajanov. Litija, 26. oktobra -Nova pridobitev KSP Litija, delovni tovornjak Unimog s pometalsko napravo, je opravil prvo poskusno pometanje po mestnih ulicah. UGO (Foto: M. Hostnik) Ribče - Dnevni avtomobilski vozniki neredko naletijo na takšne zastoje na magistralki med Litijo in Ljubljano. Promet dodatno otežujejo še prometne nezgode in seveda težka tovorna vozila. UGO (Foto: M. Berčon) Zasedeni pločniki in zelenice Prometna vzgoja otrok zahteva vsaj osnovne pogoje cestne infrastrukture okrog naših vrtcev in šol, da o njihovi sedanji varnosti raje ne govorimo Otroci se začno s prometno vzgojo se-, znanjati že zelo zgodaj v osnovni šoli, tisti, ki obiskujejo vrtec, pa že tam. Vzgojiteljice in učiteljice jih učijo prvih varnih korakov pri prečkanju ceste, spoznavanja prometnih znakov ter enostavnih prometnih pravil. In če ste imeli kdaj majhne otroke in ste se kdaj ukvarjali z njihovo vzgojo, potem najbrž veste, koliko v teh letih otroku pomeni beseda in zgled njihove tovarišice ali drugih vzornikov. obremenjene ceste v vrtec. Tudi za litijski vrtec in šolo na Rozmanovem trgu je narejena ena sama in zelo ozka dovozna cesta, ki jo uporablja preveč uporabnikov naenkrat: poleg staršev, ki pripeljejo otroka v vrtec, še šola za gospodarski dovoz in šolski kombiji-bu-si, kot postajališče za učence vozače. Će upoštevamo dejstvo, da delavci KSP Litija dvakrat tedensko ob delavnikih odvažajo smeti in kontejner s premogovi-mi odpadki, potem morate svoj avto včasih ustaviti in parkirati kar na glavni cesti CKS-ja. Zahodna stran šole, tista iz ulice Mire Pregljeve, pa je že tako ali tako polna pločevine zaradi parkirnih mest ■0f!"' /I, I 1, Prometni kaos pred šolo In vrtcem na Rozmanovem trgu v Litiji. (Foto: M. Šušteršič) Pri tem pisanju ne morem mimo dejstva, niti kot oče majhnega otroka, niti kot učitelj, niti kot čisto navaden občan, da je ves ta pedagoški in vzgojni trud včasih zaman, saj nas že otroci opozarjajo na,napake in neumnosti odraslih: »Kajne, oče, da tole pa ni lepo?!« me že na poti iz vrtca opozarja štiriletni otrok, ko vidi zaparkirane prehode za pešce, zelenice in pločnike pa polne avtomobilov. Da ne bomo reševali vseh parkirnih problemov v Litiji naenkrat, se s tem sestavkom omejimo samo na nekatere urbanistične in prostorske rešitve okolice -litijskih vrtcev in šol. Vrtec na Bevkovi cesti v Gradcu obiskuje približno 100 otrok in vsaj polovico jih v vrtec pripeljejo starši z avtom. Ali si lahko predstavljate, kako se na ozki in zaviti dovozni cesti izmenja preko 50 avtomobilov, parkirnih mest pa ni več kot 6. No, saj ne pripeljejo svojih otrok vsi naenkrat, bodo pripomnili bolj optimistični, toda listi bolj črnogledi pa bodo dodali, da tod mimo hodijo tudi osnovnošolci v bližnjo .graško šolo (okrog 300 iz te smeri), poleg njih pa še novopečeni gimnazijci (okrog 100). In če veste, da tod stoji še gostinski lokal, pri katerem motorizirani gosti pustijo svojega jeklenega konjička malo na pločniku, malo na cesti, potem morate priznati, da je otrok na tej poti prej ogrožen kakor pa varen, pa tudi marsikateremu od staršev ob tem prometnem zamašku uide kakšna grenka na račun preozke in preveč za potrebe občinske uprave in mestnih trgovin, a tu bi, kot že rečeno, lahko odprli novo področje avtomobilske prena-sičenosti v Litiji. Pa mi bo kdo dejal, češ, zakaj pa se morajo otroci toliko voziti, saj smo včasih vendarle lahko hodili peš! Tu se z nostalgijo ne da rešiti problema - to je nekaj podobnega, kot če bi kmeta silili, naj njivo orje raje s plugom in konjsko vprego, ker da je to bolj zdravo in naravno, ko pa ima dandanes na voljo vendarle traktor in modernejše priključke!? Dragi naši politiki, svetniki in občinski urbanisti, policaji, člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, dogovorite se vendar že enkrat, da boste vendarle za varnost vaših in naših otrok in za prometno vzgojo šolske mladine nekaj konkretnega tudi storili, ne pa samo obljubljali in govorili, da vi sami nič ne morete in niste nič krivi, ker ni za to denarja, političnega soglasja, ipd. Za prometni znak območje umirjenega prometa pred šolo in vrtcem na Rozmanovem trgu npr. ni potrebno veliko denarja, pa le malo dobre volje za to odgovornih ljudi in ustrezni sklep občinskega upravnega organa. Današnje razmere so presegle zastarelost in trenutno urejenost prometne infrastrukture okrog naših vrtcev in šol, prizadeli pa upravičeno pričakujemo pomoč odgovornih in sanacijo neurejenega ter prometno neustreznega in nevarnega stanja. IGORU PARKEL Jevnica, 16. oktobra - Odvijalo se je dvodnevno, tokrat že osemnajsto, srečanje malih pevskih skupin. Prvi večer na jevnlškem in drugi na šmarskem odru se je zvrstilo veliko število nastopajočih. Prav tako je poslušalčevo uho lahko prisluhnilo prijetnim melodijam ubranih glasov. UGO (Foto: M. Berčon) 16 Glasilo Občanov občinska politika november 1998 POUTIKA NI BAVBAV K™ 0 strankarski identiteti Verjetno je čas pred volitvami, tokrat lokalnimi, res najprimernejši, da spregovorimo kakšno besedo o identiteti strank, njihovih programih in ciljih. V Sloveniji se je po nekaj letih uvajanja v demokracijo in obstoja strankarske pluralizacije politični prostor precej svojevrstno oblikoval. Bivša Komunistična partija Slovenije se je preoblikovala v Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD), partijski podmladek pa iz t.i. ZSMS v Liberalno demokracijo Slovenije (LDS). Kmečko gibanje se je prelevilo v Slovensko ljudsko stranko, Slovenski krščanski demokrati pa so nastali po vzoru severnih sosedov. Še najbolj posebne pa so Socialdemokratska stranka Slovenije, Demokratična stranka upokojencev in pa Slovenska nacionalna stranka, če se omejimo samo na državnozborske stranke. Primer Zahodne Evrope jasno kaže na politične profile, ki so se tam oblikovali po drugi svetovni vojni: liberalci, konzervativci (demokristjani) in socialisti (socialdemokrati); pogosta oblika so še zeleni in nacionalisti. Značilno za liberalce je torej zagovarjanje svobodomiselstva, ki izvira iz teženj po posebnem naziranju gospodarskih in političnih usmeritev industrijskega meščanstva. Kot partnerji so precej nezanesljivi zaradi nedoslednosti in nenačelnosti, enako velja za odnos do volilcev, tako tudi njihovi volilni uspehi niso bili nikjer zavidljivi. Konzervativci navadno zastopajo spoštovanje tradicionalnih, tudi krščanskih vrednot in se v različnih državah različno imenujejo (v Nemčiji in Italiji krščanski demokrati, v Španiji in Avstriji ljudska stranka, v Veliki Britaniji konzervativna stranka). Obe opciji, liberalna in konzervativna, pa sta v preteklih destletjih tvorili večino koalicij v evropskih državah. Veljata namreč za desni in imata skupnega nasprotnika: socialiste, ki so v porastu zlasti zadnja leta, ko gospodarska rast v Zahodni Evropi stoji ali celo upada. To spretno izkoriščajo pri kritiziranju dosedanjega dela in navadno s priljubljenimi triki tudi uspejo prepričati ljudi. Toda tudi v tem primeru se že kažejo posledice oz. nemoč pri izvedbi obljubljenih sprememb. V Sloveniji, kot bivši komunistični deželi, pa imamo pravo malo zmešnjavo strankarskih opcij. Kot že rečeno, se je bivša partijska elita našla predvsem v strankah ZLSD in LDS, medtem ko nov demokratičen blok tvorijo t.i. stranke slovenske pomladi SDS, SKD in SLS. Posebna satelitska pojava pa sta še DESU§, ki si je za volilno tarčo izbral upokojence, SNS pa za predvolilni boj najprej Neslovence, potem pa še Cerkev. Značilno za prvoomenjeni stranki (zlasti LDS) je, da zelo spretno krmarita in obvladujeta še precejšen del javnih služb, pa tudi organizacij civilne družbe. Precej bolj nespretno, kar je razumljivo, saj se dolga leta ni bilo priložnosti učiti, jim sledijo pomla-dniki. Zanje je značilna tudi naivnost (koalicije z LDS), a hkrati velika trma in odločenost za spremembe. Takšna naravnanost se je jasno pokazala tudi pri volilcih. Prve demokratične volitve so bile torej velik uspeh za mlado demokracijo v Sloveniji. Žal je ta trend počasi upadel. Najbolj temu botruje razočaranost volilcev in močni ter monopolizirani medijski pritiski. Zdi se celo, da smo v tem trenutku Slovenci na zelo zelo nizki stopnji politične zavesti, in da so demokratična načela že prav resno ogrožena. Zato ni nikoli zaman poziv k udeležbi na volitvah, za odločanje na podlagi programov, predvsem pa resnosti in iskrenosti kandidatov. Za prijazno občino po meri občanov Odprimo ta prostor Šc dober mesec pa bodo za nami štiri leta dela občinskih svetnikov. Človeku se zastavi vprašanje: Je to dolgo ali kratko obdobje? Odgovor je enostaven; če je naše delo potekalo tako, da smo bili ustvarjalni in smo res delali v dobro občine in ljudi, je bilo prekratko, v nasprotnem primeru pa predolgo. Zdaj smo se spet odločili, da nadaljujemo. Še vedno smo pripravljeni za sodelovanje. Tudi v ZLSD. Vendar želimo, da bodo na sodelovanje pripravljeni tudi drugi in bodo prisluhnili mnogoterim predlogom, ki prihajajo z »druge« strani. Ta je bila določena prvi dan, ko smo zasedli svoje svetniške sedeže. Tudi na tej »drugi«, torej »naši« strani, so bili koristni predlogi, kar bi v razviti demokratični družbi upoštevali. Nikoli se nismo sprenevedali in prilagajali zakonska določila trenutnim potrebam. Tokrat želimo biti delovni soustvarjalci našega jutri in ga spremeniti na bolje. Zdaj je čas za to. To, da smo pripravljeni sodelovati, ni vse. Znamo, zmoremo in imamo ljudi. Zavedamo se, da nismo samozadostni. Kolo časa lahko obrnemo le skupaj z volivci, z njihovo podporo in zaupanjem. Zdaj je torej čas, da odpremo ta prostor in vanj pripeljemo več zaupanja v ljudi - naše predlagane kandidate za svetnike. Mi ne razdiramo, pač pa gradimo. Ni pa nam potrebno ponovno graditi tistega, kar je že zgrajeno. Naš pogled je usmerjen v prihodnost. Tako smo se odločili na svoji volilni konvenciji. JOŽA OCEPEK Spoštovani prijatelji: V tem odmerjenem prostoru vam želimo predstaviti osnovno usmeritev predlaganih kandidatov SLS podružnice Litija za člane Občinskega sveta. Že v dosedanjem delu, prav tako pa bo naše vodilo tudi v prihodnje, je osnovna opredelitev spoštovanje jasno izražene volje. Občina mora postati kvalitetno usposobljena institucija, kjer se pred vsakdanjimi problemi ne bo bežalo, ampak ob primerni organiziranosti dalo pravo mesto tudi mestni skupnosti in krajevnim skupnostim, društvom in vsej zainteresirani javnosti. Zavedamo se, da je predpogoj razvoja naše občine uspešno gospodarstvo, trdno kmetijstvo, res pa je tudi, da denarja ne bo nikoli dovolj. Zato je gospodarjenje z njim še toliko pomembnejše, da bo naložen v prave projekte. V SLS podružnici Litija se zavedamo, da je potrebno tok razvoja naše občine pospešiti, zato vam na letošnjih volitvah predstavljamo uspešno ekipo, ki je sposobna speljati začetni program. Na kandidatni listi je kar 9 predsednikov krajevnih skupnosti, 5 obrtnikov - podjetnikov, dva ugledna zdravnika, profesorji, dva predsednika kmetijskih zadrug, us- Uspela volilna konvencija SLS podružnice Litija Slovenska ljudska stranka - podružnica Litija je v ponedeljek, 25. oktobra 1998, izvedla volilno konvencijo, kjer je bila predstavljena in izvoljena lista kandidatov za Občinski svet in potrjen kandidat za župana občine Litija na letošnjih lokalnih volitvah. Ob polni veliki sejni dvorani članov ter simpatizerjev stranke, gostov ter narodnih noš je kandidat za župana Franci Rokavec predstavil svoj program, ki posebej poudarja zavzemanje za vsakega občana posebej in hitrejši razvoj občine; občine, ki bo po meri njenih občank in občanov - prijazna do vseh. V slovesni izjavi, ki jo je ob zaključku podal Franci Rokavec, je posebej po- udaril, da bo kot kandidat za župana občine Litija korektno nastopal v predvolilnem času ter da bo vse njegovo delo posvečeno zagotavljanju enakopravnih pogojev vsem slojem prebivalstva, enakomernemu razvoju občine, predvsem pa vzpostavitvi pogojev za več neposredne demokracije v občini. Navedeno dokazuje tudi včeraj potrjena lista kandidatov SLS podružnice Litija za Občinski svet, na kateri kandidira kar devet sedanjih predsednikov svetov krajevnih skupnosti, pet podjetnikov, dva doktorja medicine, profesorica pa tudi brezposelna oseba. SLS podružnica Litija ima tako kandidate v vseh volilnih enotah. Sklenjena pomladna koalicija Litija, 23. oktobra - V bistroju Valvasor so predstavniki treh strank t.i. slovenske pomladi SDS, SKD ih SLS slovesno podpisali sporazum o koalicijskem sodelovanju tudi v prihodnjem mandatnem obdobju v občini Litija. Podpis tega sporazuma tako še naprej zagotavlja stabilnost občine v političnem, gospodarskem in razvojnem pomenu. Socialdemokrati vemo, kaj hočemo Socialdemokrati smo se tudi v občini Litija pripravili na lokalne volitve. Vo-lilcem ponujamo kandidata za župana Antona Kovica in šestindvajset kandidatov za mesta občinskih svetnikov v štirih volilnih enotah. Čas je, da se začne naša občina razvijati in gospodarsko krepiti. Čas je, da pomagamo gospodarstvu k hitrejšemu razvoju in odpiranju novih delovnih mest. S svojim programom in glasovi čim več volilcev bomo lahko pripomogli k boljši povezanosti Litije z glavnim mestom, k lepšim učilnicam vseh naših otrok v osnovnih šolah, k cenejšemu in dostopnejšemu vrtcu, ki bo nudil varstvo otrokom do večera, k uspešnejšim malim podjetnikom, ki se Politika me ne zanima, ali pa morda le? Ne prenesem ljudi, ki radi rečejo: »Kaj me briga. Politika me ne zanima!« Politika nas obdaja, ne moremo mimo nje. Če pa hočemo narediti korak naokoli, ona najde nas. Vse je odvisno od nje: cena kruha, asfaltiranje cest, urejenost naselij, možnost parkiranja naših jeklenih konjičkov, delovni čas otroških vrtcev, koliko vlakov vozi v Ljubljano, v kakšno šolo hodijo naši otroci, kako imamo urejeno zdravstveno službo, kje imamo urad za delo, ali imamo delo ali smo brezposelni, koliko gledaliških predstav si lahko ogledamo, koliko športnih prireditev je na ogled, kdaj so odprte trgovine in gostinski lokali, kaj ponujamo turistom s svojo ponudbo, če jim sploh kaj, kako se razvija gospodarstvo... Torej, politika na vsakem koraku. Tudi če hočemo mimo nje, se nas dotika. Z vsakdanjimi problemi smo nekako vezani nanjo. In ravno zato, ker kljub bojkotu teh volitev politika ne bo odšla mimo nas, bi bilo neodgovorno, če bi v nedeljo, 22. novembra, ostali doma. Prav je, da gremo na volišča in odločamo o svoji usodi. Čas je, da nas začne politika zanimati vsaj toliko, da opozarjamo na probleme in skupaj poskušamo najti ustrezne rešitve. Naj nas politika odslej zanima, saj je to eden od načinov, ki nam olajša reševanja marsikaterega problema. REBEKA MESERKO bodo krepili z domačim znanjem. Poskrbeli bomo, da bodo naravna in kulturna dediščina služili namenu turizma, da bomo privabili čim več obiskovalcev, in da bo občina na ta račun bogatela. Nam, socialdemokratom, ni vseeno, kaj se z našo občino dogaja. V tem mandatu smo videli, da župan ne more biti hkrati poslanec. Krivično je, da nekateri ljudje ne ocenijo realno svojih zmožnosti. Litija potrebuje poslance. Poslance, ki se bodo zavzeli za programe litijske občine, in ki bodo s svojim delom pripomogli k dodatnim sredstvom države na vseh področjih. Zavedamo pa se tudi, da občina Litija potrebuje župana, ki se bo imel čas in voljo ukvarjati z njenimi problemi. Človeka, ki bo pripravljen prisluhnili občanom te občine in jim s svojimi konkretnimi idejami ponujati rešitev za njihove probleme. Zato na mestu župana zahtevamo človeka, ki bo 120 % tukaj in na razpolago. V zadnjem času nas sedanji župan in njegova stranka vztrajno peljeta v naročje Zasavja. Županov strankarski šef v Litiji vztrajno odpira zasavske centre. Stvari se niso končale z regional- nim turističnim centrom, nadaljujejo se z Uradom za delo. Da se ne boste kdaj začudili, če bomo tudi na območju naše občine gradili termoelektrarno, ali če boste morali čez nekaj let v Zagorje, kjer boste lahko tujemu človeku poročali o svojih problemih? Ali je morda o tem kdo vprašal občane? Župan ima rad Zasavje. Prav. Naj se pa tja preseli. Mi imamo radi Litijo in njene občane, zato zahtevamo lastno osrednjo slovensko regijo, katere sedež bo Litija. Čas je, da tudi volilci te občine spregledajo. Socialdemokratom ni vseeno za našo Litijo, ni nam vseeno, kaj se z njo dogaja. Verjamemo, da tudi občina Litija zasluži najboljše, in da ima ob dobrem vodenju vse možnosti, da postane občina novega upanja, blaginje in zaupanja. Mi imamo vizijo te občine za prihodnje tisočletje. Zato bomo 22. novembra odšli na volišča in sami odločali o svoji usodi. Storile tako tudi vi, kajti sicer boste prepustili drugim, da odločajo o vaši prihodnosti, kar je naivno in neodgovorno. Z vašim zaupanjem bomo poskrbeli za lepšo prihodnost te občine. Zaupanje v socialdemokrate je zaupanje v pravi program, v prave ljudi in v prava dejanja. REBEKA MESERKO pesni javni delavci, pa tudi preprosti občanke in občani. Prepričani smo, da celovito zastopstvo vseh slojev na listi SLS zagotavlja pravo podlago za uresničitev programskih ciljev, vemo pa, da te ne dosežemo z obljubami, ampak s trdim delom. Spoštovane volilke in volilci, zahvaljujemo se vam za dosedanje sodelovanje, ob tej priložnosti pa vas vabimo, da v nedeljo, 22. novembra, pridete na volišča in ZA PRIJAZNO OBČINO glasujete za SLOVENSKO LJUDSKO STRANKO - podružnico Litija. Franci ROKAVEC s--'->s Obvestilo občankam in občanom Upravni odbor SLS - podružnice Litija je sklenil, da se odpoveduje tiskanju predvolilne zgibanke in bo ta denar namenil v sklad za pomoč poplavljenim območjem v naši občini. ■---* Skupni kandidat za župana Slovenski krščanski demokrati - Občinski odbor Litija smo se zbrali na seji, ki je bila posvečena potrjevanju kandidatur za člane občinskega sveta in potrditvi kandidature za župana občine Litija. Prisotni so z velikim veseljem ugotovili, da jc na kandidatni listi SKD več mladih in tudi več žensk, kar zagotavlja večjo širino delovanja v občinskem svetu ter zastopanost različnih skupin. Pri kandidaturi za župana občine Litija pa so prisotni soglasno izvolili Francija Rokavca, ki je skupni kandidat SLS in SKD za župana občine Litija. Na koncu pa so prisotni potrdili program in smernice delovanja Slovenskih ^krščanskih demokratov - Občinski odbor Litija za naslednje štiriletno obdobje. R.M. Podpora združevanju sil Slovenski krščanski demokrati - Občinski odbor Litija so vedno poudarjali pozitivno sodelovanje med strankami SLS, SDS in SKD. Tako je bil po več mesecih usklajevanja dne 23. 10. 1998 podpisan sporazum med vsemi tremi strankami. Ta podpis zagotavlja občanom možnost, da ob podpori tem trem strankam dajo podporo programu, ki je bil zastavljen v tem mandatu, in katerega bodo vse tri stranke sporazumno še vnaprej izvrševale za dobro občanov in občine. R.M. Z mislijo na jutri Slovenski krščanski demokrati - Občinski odbor Litija smo v svoje aktivnosti v letošnji jeseni vključili tudi poizvedovalno anketo. S to anketo smo povprašali občanke in občane o njihovem videnju težav in problemov v občini. Tako z velikim veseljem lahko ugotovimo, da smo prejeli lepo število odgovorov, mnenj in pripomb, ki jih bomo večinoma vnesli v naš program dela v prihodnjem obdobju. Zato se vsem, ki ste nam vrnili izpolnjeno anketo ali nam kako drugače posredovali svoje mnenje, najlepše zahvaljujemo. OO SKD Litija Izjava za javnost Slovenski krščanski demokrati -Občinski odbor Litija odločno protestiramo proti zmanjševanju pristojnosti državnih organov v občini Litija. Dogaja se namreč, da se v Zagorje seli sedež Urada za delo, ki je dosedaj deloval v prostorih naše - litijske občine. Zato pozivamo župana, da takoj pošlje Ministrstvu za delo, socialo in družino zahtevek za ohranitev obstoječega statusa Urada za delo v Litiji. __SKD OO LitijaJ november 1998 občinska politika Na podlagi določil Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj Občine Litija v najem (Ur. list RS, št. 17/97) objavlja OBČINA LITIJA RAZPIS za zbiranje vlog za oddajo neprofitnih stanovanj v najem I. PREDMET RAZPISA: Sproščena neprofitna stanovanja do 31. 12. 1999 v lasti Občine Litija. II. UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM: Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. državljanstvo Republike Slovenije prosilca in ožjih družinskih članov, ki bodo uporabniki stanovanja; 2. imeti morajo stalno prebivališče na območju Občine Litija (tudi ožji družinski člani); 3. da se mesečni dohodki na družinskega člana v letu dni pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo nad mejo, ki jih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem po 100. členu stanovanjskega zakona ter 26. člena zakona o socialnem varstvu; 4. skupni dohodek družine, preračunan na družinskega člana, ni presegal naslednjih odstotkov nad povprečno plačo v državi v letu dni pred razpisom: - za enega člana gospodinjstva 80% - za dva člana gospodinjstva 50% - za tri člane gospodinjstva 20% - za štiri člane gospodinjstva 5% - za pet in več članov gospodinjstva največ do povprečne plače v državi 5. niso lastniki stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše oziroma stanovanja; 6. niso najemniki občinskega stanovanja; 7. doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja. III. STROŠKI NEPROFITNEGA STANOVANJA Najemniki bodo plačevali lastniku: • mesečno neprofitno najemnino; • vse obratovalne stroške stanovanja, kot so: vodarina, kanalščina, odvoz komunalnih odpadkov, električna energija, čiščenje skupnih prostorov, prispevki in nadomestila, drugo. IV. SKLENITEV NAJEMNE POGODBE Prosilec, ki bo s sklepom izbran za najemnika, bo moral v roku 10 dni po pravnomočnosti - dokončnosti pisnega sklepa skleniti z Občino Litija pisno najemno pogodbo. V primeru, da ne sklene pisne najemne pogodbe v navedenem roku, bo smatrano, da pisne pogodbe ne želi skleniti. Občina Litija bo odstopila od sklenitve najemne pogodbe. Najemna pogodba velja, ko se obveznosti najemnika overi pred notarjem tako, da zasebna listina, t.j. najemna pogodba dobi moč izvršilnega naslova in je neposredno izvršljiva. Najemnik se z overitvijo najemne pogodbe pri notarju obveže, da bo v primerih: a) ko bo ugotovljeno, da najemnik tri mesece zaporedoma ni plačal najemnine in stroškov, ki jih je dolžan plačevati poleg najemnine (obratovalni stroški), b) ko bo ugotovljeno, da dolg najemnine znaša toliko, kot znaša vrednost najemnine po tej najemni pogodbi za tri mesece, stanovanje izpraznil in ga praznega predmetov in oseb izročil lastniku v roku 8 dni. V. PRENEHANJE NAJEMNEGA RAZMERJA Najemno razmerje, sklenjeno z najemnikom za določen ali nedoločen čas, lahko preneha vsak čas sporazumno na podlagi pisnega dogovora z odpovednim rokom 60 dni. Najemno razmerje, sklenjeno z najemnikom za določen ali nedoločen čas, preneha: a) z dnem poteka najemnega razmerja (v primeru, ko je najemna pogodba sklenjena za določen čas); b) z dnem, ko bo ugotovljeno, da najemnik dva meseca zapored ni plačal najemnine in stroškov, ki jih je dolžan plačevati poleg najemnine (obratovalni stroški); c) z dnem, ko bo ugotovljeno, da dolg najemnika zaradi neplačane najemnine znaša toliko, kot znaša višina najemnine po pogodbi za dva meseca. V primerih iz alinej a), b), c) iz prejšnjega odstavka mora najemnik v roku 15 dni stanovanje izprazniti in ga praznega predmetov in oseb izročiti Občini Litija. Najemno razmerje, sklenjeno za določen čas, lahko preneha tudi iz razlogov in pod pogoji določenimi v 53. členu stanovanjskega zakona. VI. MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNE USTE IN VELJAVNOST PREDNOSTNE USTC Za izdelavo prednostne liste upravičencev do neprofitnih stanovanj bodo uporabljena merila in točke iz 16. člena pravilnika. Vsem upravičencem bo posebna komisija pregledala stanovanjske in druge razmere in izvedla točkovanje po merilih in točkah iz 16. člena pravilnika. Sprejeta prednostna lista po tem razpisu bo veljala do 31. 12. 1999. VII. ODDAJA VLOG Zainteresirani občani, ki izpolnjujejo pogoje za najem neprofitnega stanovanja po tem razpisu, lahko oddajo pisne vloge z vsemi obveznimi prilogami na posebnem obrazcu do petka, 15. t 1999 po pošti aH osebno Izročijo do 12. ure na naslov: Občina Litija, Jerebova ulica 14,1270 Litija, vložišče. Na kuverti s pisno vlogo in obveznimi prilogami naj bo napis: »za stanovanjsko komisijo; neprofitna stanovanja 1999«. VIII. OBVEZNE PRILOGE PROSILCA K PODPISANI VLOGI Obvezne priloge prosilca k podpisani vlogi: a) podpisana izjava za čas najema (določen čas z natančnim rokom, nedoločen čas); b) izjava - dokument o plačilni sposobnosti za poravnavo ponujene najemnine in ostalih obveznosti in izjavo, kako bo zavaroval plačevanje najemnine; c) potrdilo o državljanstvu; d) potrdilo o stalnem prebivališču in o številu članov družine; e) potrdilo o skupnih dohodkih družine za leto 1998; f) izjavo, da stanovanje ali del stanovanja ne bo oddajal v podnajem in izjavo, da stanovanja ali del stanovanja ne bo uporabljal za poslovno dejavnost; g) dokazilo o stanovanjskem statusu (overjeno najemno ali podnajemno pogodbo; kupoprodajno pogodbo); h) dokazilo o premoženjskem stanju. IX OSTALO Obrazec prošnje in ostale informacije dobijo zainteresirani občani - prosilci na Občini Litija, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo (gdč. Andreja Golnar), Jerebova ulica 14, 1270 Litija Datum: 5. 11. 1998 OBČINA LITIJA S seje Občinskega sveta X«™'c'9'a,' Proračun končno sprejet Litija, 22. oktobra - Svetniki so se zbrali na najbolj pričakovani 42. redni seji Občinskega sveta, saj je bilo na dnevnem redu med drugim tudi sprejemanje Odloka o proračunu občine Litija za leto 1998. Kljub veliko vloženih dopolnil, so se sporazumno dogovorili in jih umaknili, prisluhnili so le predsednikom krajevnih in mestne skupnosti ter ugodili njihove- --v Obvestilo Izgnancem Krajevna organizacija društva izgnancev Slovenije Litija obvešča vse izgnance in svojce umrlih izgnancev, ki so med izgnanstvom v Nemčiji ali drugod prisilno delali, da posredujejo podatke o prisilnem delu do 20. novembra 1998 na naslov: DIS-KO Litija (Dom ZZBNOV), Ponoviška 6, Litija (tel: 881-329). Obrazec in informacije lahko dobite vsak torek in petek med 10.00 in 12.00 uro na gornjem naslovu. Zbrani podatki bodo služili le za dodatni dokaz o pravici do vojne odškodnine. ' KO DIS Litija mu dopolnilu, ki finančno ni veliko spreminjal proračuna. Celotno maso proračuna so še zmanjšali na račun vseh postavk za 2,8% in tako letošnji izredno težaven proračun spravili v zakonske okvire. Svetniki so sprejeli tudi sklep za prevzem obveznosti, ki bodo terjale plačilo v zaporednih letih 1998 in 1999 za nekatere prednostne investicije. Svetniki so nato potrdili Odlok o kategorizaciji občinskih cest v občini Litija, ki na novo določa, da ima občina Litija 230 km lokalnih cest in 385 km javnih poti. Določili so tudi lokacijo za izgradnjo Gimnazije Litija v bližini OŠ Gradec. Svetniki so ugodili vlogi Direkcije Republike Slovenije za ceste in s sklepom dovolili, da se uporabljene nepremičnine pri izgradnji regionalne ceste Moravče-Čatež, na pododseku Morav-če-Tlaka, brezplačno vknjižijo kot javno dobro v lasti Republike Slovenije. V prvem branju so obravnavali še Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Litija - levi in desni breg. Posvet predsednikov mestne in krajevnih skupnosti Litija, 21. oktobra - Dan pred potekanjem seje občinskega sveta je predsednk Franci Rokavec sklical vse predsednike krajevnih in mestne skupnosti na skupni posvet pred odločanjem o odloku proračuna za leto 1998. Obravnavali so tudi odlok o novi kategorizaciji cest v občini Litija, in ker je čas volitev v krajevne skupnosti, se je posveta udeležil tudi predsednik občinske volilne komisije, ki je pojasnjeval in odgovarjal na vprašanja, ki so jih zastavljali predsedniki v zvezi s postopki izvedbe letošnjih volitev. Žal so predsedniki ponovno pogrešali župana, ki se tudi tokrat ni udeležil njihovega posveta. ROMAN CIGLAR OBVESTILO Krajevna skupnost Gabrovka obvešča krajane, da se na območju KS Gabrovka pričenja organiziran odvoz komunalnih odpadkov. Z uvedbo organiziranega odvoza se bo zaprlo sedanje črno odlagališče pri Turnu in bo vsako nadaljnje odvažanje odpadkov na omenjeno lokacijo prepovedano. VESTI IZ DRŽAVNEGA ZBORA Piše: Franci Rokavec, poslanec DZ V jesenskem času je Državni zbor začel delo z izredno sejo namenjeno obravnavi hitrejše popotresne obnove v Posočju. DZ je ugotovil, da obnova v Posočju dejansko zamuja, ter da je potrebno delo pospešiti in poenostaviti. S spremembo in dopolnitvijo Zakona o popotre-sni obnovi in razvoja Posočja je bila državljankam in državljanom tudi odpravljena obveznost plačila t.i. posočnine v letu 1999. Izredna seja se je nadaljevala z razpravo o ugotovljenih nepravilnostih pri delu v šolskem ministrstvu. Ugotovljeno je bilo, da je bila kršena delovnoprav-na zakonodaja na ministrstvu, seveda pa bo DZ ponovno in dokončno odločal na prvi prihodnji izredni seji, kjer je tudi vložena interpelacija proti ministru za šolstvo dr. Slavku Gabru. SLS je predsedniku vlade javno predlagala, da naj še pred obravnavo v DZ predlaga ministru, da odstopi. V nadaljevanju 10. izredne seje je bil sprejet Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti, ki bolj učinkovito opredeljuje program aktivne politike zaposlovanja. Po zagotovilu ministra za delo, družino in socialne zadeve naj bi novela zakona zagotovila dejansko učinkovito zaposlitveno politiko in dala možnost za pridobitev delovnega mesta čim večjemu številu brezposelnih. Gotovo pa bo čas kmalu pokazal, ali je program na pravi poti, sicer se bom takoj zavzel, da se zakon popravi. Na žalost je bil v drugem branju sprejet Zakon o graditvi termoelektrarne Trbovlje 3. Kljub temu pričakujem, da bodo prevladali strokovni argumenti, ki govorijo o alternativni rešitvi tega dela Zasavja. DZ je tudi v drugem branju pričel obravnavo zakona o kmetijsko gozdarski zbornici. Na izredni seji pa sem postavil dve poslanski vprašanji: prvo v zvezi s takojšnjo pravno regulativo, ki bi omogočila možnost koncesijske izgradnje malih hidroelektrarn, in drugo, naslovljeno na Ministrstvo za notranje zadeve, glede ugotovljenega velikega števila napak pri tiskanju novih osebnih izkaznic. Konec meseca septembra pa je varuh človekovih pravic, Ivo Bizjak, ob priložnostnem obisku v naši občini prisostvoval delu poslanske pisarne, s tem pa tudi zagotovil možnost razreševanja nekaterih težjih vprašanj. FRANCI ROKAVEC Varuh človekovih pravic Ivo Bizjak v plsaml pri Franclju Rokavcu. ANKETA O VASEM IN NAŠEM ČASOPISU Prosimo, če lahko izpolnite spodnjo anketo in jo osebno ali po pošti dostavite na naslov: Občina Litija, Glasilo občanov, Jerebova 14, 1270 Litija Hvaležni bomo za vaše odgovore! 1. Ali redno prejemate Gla- 5. Katere zvrsti imate najra- g) dobra d)-vseeno mi je silo občanov? je? h) slaba 12. Kakšno oceno (od 1 do 5) a) da a) uvodnike 8. Kakšna se vam zdi oblika? si po vašem mnenju zasluži Gla- b) ne b) komentarje a) lična silo občanov? 2. Koliko članov vašega go- c) poročila b) pregledna a) 1 spodinjstva prebira Glasilo ob- d) pogovore z znanimi c) nepregledna b)2 čanov? osebami d) dovolj fotografij • c)3 a) 1 e) ankete e) premalo fotografij d) 4 b) 2-3 f) reportaže f) živahna e) 5 c) 3 ali več g) analitične članke g) monotona 13. Kdo naj vam dostavlja ča- 3. Razmislite in obkrožite h) predstavitve 9. Kakšen se vam zdi jezik? sopis? ustrezen odgovor! i) drugo: a) lep a) pismonoša a) časopis berem v celoti 6. Kakšni se vam zdijo član- b) preveč strokoven b) raznašaiec časopisov b) berem samo članke, ki ki? c) premalo strokoven c) vseeno mi je me zanimajo a) berljivi d) skladen z vsebino 14. Kje živite? c) sploh ga ne berem b) poglobljeni e) pravilen a) v Litiji 4. Katere tematike najraje c) predolgi f) nerazumljiv b) v manjšem kraju (Šmar- spremljate (možnih več odgo- d) zanimivi 10. Katere teme pogrešate? tno, Vače, Gabrovka) vorov)? e) postranski a) _ c) v vasi a) strankarska sporočila f) dovolj objektivni b) ___ 15. Ali bi bili Glasilo občanov b) aktualne družbeno-poli- g) nerazumljivi c) _ pripravljeni plačati (cca. do 100 tične teme v občini h) drugo: d) SIT)? c) gospodarstvo 7. Kakšna se vam zdi vsebina? 11. Posebno mesto imajo v a) da d) kultura a) aktualna Glasilu občanov tudi zahvale in b) da, če bi bil bolj aktualen e) krajevne novice b) preveč kritična spomini na rajne. Kaj menite? c) ne f) pisma bralcev c) premalo kritična a) naj ostane, kakor je 16. Ali bi bili za to, da Glasi- g) šport d) dovolj kritična b) časopis naj bo brez njih lo občanov postane 14 -dnevnik? h) šolstvo in mladi e) enolična c) naj bodo v manjšem for- a) da H drugo: f) pomanjkljiva matu b) ne Gušilo Občanov aktualno november 1998 Uspešni podjetniki Cvetličarna Ciklama -raj za ljubitelje cvetja V soboto, 10. oktobra, so se na vogalu Valvazorjevega trga in Jerebove ulice odprla vrata prenovljenega lokala, ki za Litijo in okolico pomeni popestritev ponudbe pa tudi estetsko pridobitev v smislu urejenih in zanimivih izložb v starem mestnem jedru. Podoba cvetličarne keramiko, steklenim darilnim programom, igračami, popularnimi dišečimi svečami, ročno izdelanimi krstnimi svečami, umetnim svilenim in suhim cvetjem pa še marsikaj bi se našlo. Posebej zanimivo je staro posušeno drevo, ki v svoji krošnji nudi dom zanimivim tropskim V cvetličarni je poleg rož na voljo tudi veliko drugih uporabnih stvari.. spominja na preteklost, na čase naših dedkov in babic. Poslopje namreč ohranja kulturno zgodovinsko izročilo s svojo značilno fasado, obokanimi stropi in okviri okoli oken. Del hiše, ki jo je pred 105 leti kot gostilno zgradil g. Mešek, je danes sodobna, a s pridihom preteklosti, predvsem pa lepo urejena prodajalna cvetja. V cvetličarni so vonj po starih časih pričarali še z babičino skrinjo in ogledalom, starinskim lesenim vozičkom in moškim vozičkom in moškim biciklom iz časa druge svetovne vojne. Tudi kovana ograja spominja na pretekle dni. V oranžno obokanem stropu pa se kot odsev zrcalijo keramične ploščice, ki so imitacija srednjeveških tal iz španskih samostanov. V dveh nadstropjih, kleti in pritličju, se razteza razširjena ponudba cvetličarne Ciklama. Poleg velike izbire cvetja, rezanega in takega v lončkih, lahko izbirate še med okrasnimi lončki, kitajsko rastlinam iz družine bromelijevk, s svojimi koreninami pa krasi strop kleti. Nedaleč stran se nahaja drugačna eksotika: puščavski voziček in bodeči kaktusi. Klet pa poleg prodajnega prostora služi še kot galerija, kjer se predstavljajo aktualne modne smernice v aranžiranju cvetja, daril in različnih sezonskih dekoracij. Trenutno si lahko ogledate šopke in moderne aranžmaje iz naravnega posušenega cvetja, že v novembru pa bodo v cvetličarni Ciklama posebno pozornost namenili adventnim in božičnim dekoracijam. Vse bolj tudi k nam namreč prihaja trend krašenja vhodnih vrat z visečimi venčki, krašenje miz in podobno. Za vse te dekoracije bodo poskrbele spretne roke zaposlenih v Ciklami. Cvetličarna Ciklama torej nudi marsikaj; od bogate izbire do resnično estetskih užitkov. Vabljeni tudi vi na pašo za dušo in oči. ALENKA KOTNIK vendar uporabnosti navkljub, tale voziček le ni naprodaj! Srečanje lokalnih glasil Slovenije ; .....^\%'~ Ob izteku mandata Pogovor z Jožetom Grošljem, podpredsednikom občinskega sveta Litija Ob iztekajočem se mandatu svetnikov občinskega sveta Litija smo se pogovarjali s svetnikom in podpredsednikom sveta gospodom Jožetom Grošljem, nekdanjim dolgoletnim ravnateljem OŠ Litija. Kako bi, g. Grošelj, ocenili mandatno obdobje zdajšnjega občinskega sveta, ki se bo kmalu izteklo? Vsaka ocena je pravzaprav subjektivna. Vendar lahko vseeno z gotovostjo rečem, da je bilo marsikaj po-storjenega, z manjšimi ali večjimi napori seveda. Osnovna ugotovitev bi bila, da je bil svet uspešen, in da so svetniki svoje poslanstvo jemali resno, ne glede na svojo strankarsko pripadnost. Niti ena seja ni bila nesklepčna. Lahko tudi rečem, da je bilo sodelovanje s predsednikom, Francijem Rokavcem, korektno in ustvarjalno. Poudarek je bil na materialni osnovi razvoja občine, to je infrastrukturi, cestnemu omrežju, v določeni meri pa seveda tudi drugim dejavnostim. Največji, lahko bi rekli zgodovinski uspeh, je bila brez dvoma ustanovitev Gimnazije Litija. Pomen te odločitve se bo v vseh svojih razsežnostih pokazal šele v prihodnosti! Ostalo pa je seveda še veliko nerešenih vprašanj, ki se jih bo moral kotiti novi občinski svet. Katerim problemskim vprašanjem je bilo po Vaši oceni posvečeno premalo pozornosti in kaj se je rešilo zadovoljivo? Kot sem že omenil, mislim, da smo veliko storili pri reševanju cestne problematike. Dobro smo razrešili tudi nekatera vprašanja kmetijstva, tu mislim tudi na nekatere oblike pomoči podeželju oziroma kmetovalcem, manj pozornosti pa je bilo posvečeno vprašanjem brezposelnosti, stanovanjski gradnji, saj nismo uspeli ustanoviti niti stanovanjskega sklada, kar bi bilo eden od osnovnih pogojev za pridobivanje tovrstnih kreditov. Menite, da so bile razvojne težnje mesta Litija in njene okolice v tem mandatu dovolj upoštevane oziroma ali so se njeni problemi postavljali na dnevne rede sej in tudi razreševali? Menim, da so bile nekatere razvojne težnje mesta Litija in s tem tudi občine prisotne na dnevnih redih občinskega sveta. Na primer železniški podhod. Gimnazija Litija, posodabljanje matične knjižnice in še nekatere. Res pa je, da smo nekaterim problemom premalo prisluhnili, ali pa jim sploh nismo. Taki primeri so: ureditev starega mestnega jedra, financiranje dejavnosti kulturnega centra, ki kot del javnega zavoda organizira dejavnosti za področje celotne občine (kinopredstave, abonmajske predstave, likovne razstave, druge prireditve). Velik problem je dotrajano vodovodno omrežje, ki ga je treba čim prej v celoti rešiti. Posebno vprašanje je tudi adaptacija OŠ Litija, ki nima primernih pogojev za delo, pa tudi nadaljevanje izgradnje matične knjižnice. Kakšno vlogo ima po Vašem mnenju občinsko središče za razvoj kraja oziroma celotne občine? Mislim, da je to eno najbolj po- membnih vprašanj. Vsaka skupnost ima svoje središče, ki je pomemben geografski, kulturni, politični in identifikacijski dejavnik, pomemben za oblikovanje zavesti pripadnosti h kraju. Litija je tu še precej na začetku poti. Vse izboljšave, ki se dosežejo v mestu, so koristne tudi za druge občane, saj se jim s tem olajšuje zadovoljevanje njihovih osnovnih potreb (kulturnih, šolskih, zdravstvenih, upravnih in drugih). Boste kandidirali tudi za nov občinski svet? Kateri problematiki boste namenjali osrednjo pozornost? Bom. Odločitev seveda ni bila lahka. Vendar želim svojemu mestu, svoji občini še posvetiti svoje moči in znanje. Kandidiral bom kot neodvisni svetnik, saj si na osnovi svojih dose- danjih izkušenj lahko le tako predstavljam učinkovito, strpno delo, ki bo v korist vsem ljudem in ne le določeni politični opciji. Ta v mnogih primerih zavira marsikatero dobro in koristno pobudo, ker pač ni prišla iz pravih krogov. Temu bi se rad izognil. Sodeloval bom z vsemi, ki jim je pri srcu ljubezen do kraja, njegovih ljudi in njihovih teženj. Katerim problemom bom posvečal največ pozornosti? To bo prav gotovo razvoj družbenih dejavnosti, ki jih pač najbolje poznani. Pred nami je 9-letno osnovno šolanje naših otrok. Pripraviti je treba vse pogoje, da bo reforma stekla (prostorske, kadrovske, finančne). Treba je dokončati projekte, ki smo jih začeli, pa so obtičali na pol poti (adaptacija šol, knjižnic, kulturnega centra), pogumno se je treba lotiti novih (zdravstvo, socialno skrbstvo). Eden pomembnih projektov je gradnja stalnih gimnazijskih prostorov. Tu ne smemo zamuditi vlaka, da nam ne bi odpeljal cca. 480 milijonov denarja, ki ga bo država vložila v izgradnjo. Pomembna se mi zdi tudi obuditev stanovanjske gradnje v Litiji, da bodo imele mlade družine pogoje za življenje. Na to se veže razvoj vzgojno-var-stvenc dejavnosti, ki je v Litiji že lepo napredovala. Ne smem pozabiti ostalih dejavnosti (šolstvo, kultura, šport, zdravstvo, socialno skrbstvo), ki spremljajo in bogatijo naše življenje. Zavzeti se je treba za izgradnjo novih obrtnih con, za razvoj drobnega gospodarstva in podjetništva, da bodo mladi imeli delo. - Velik problem v občini je brezposelnost, še posebej je boleča pri mladem človeku, saj povzroča mnoge travme, često tudi beg v svet mamil in delikvence. Nekaj bo treba nekaj storili tudi s problematiko ostarelih kmetov, saj nam izumirajo cele vasi. Tudi ostareli ljudje v mestu nujno potrebujejo neko institucijo, ki jim bo nudila osnovne pogoje za bivanje v sredini, kjer so živeli do sedaj. In končno, tudi kraj zadnjega počitka je v Litiji popolnoma nevzdržen. Ni mrliških vežic, ni prostora za nove grobove, kot da smo na to čisto pozabili. Vidite, problemov je veliko. Sam se mislim še naprej resno zagristi vanje. Gospod Grošelj, za Vaše odgovore najlepša hvala! Se o zaključnem računu Portorož, 3. oktobra - Vabilu na 2. srečanje lokalnih časopisov Slovenije smo se odzvali tudi v uredništvu Glasila občanov. Tako se je naš časopis znašel na razstavi med mnogimi drugimi lokalnimi glasili. UGO (Foto: M. Berčon) 40. seja Občinskega sveta, ki je potekala 13. avgusta, je končno pomenila tudi sprejetje zaključnega računa proračuna občine, kar je temeljni pogoj za sprejem še bolj pomembnega in življenjskega akta, namreč občinskega proračuna. Obenem so se svetniki seznanili še s popisom sredstev proračuna občine ter sredstev upravnega organa. Tako je premoženjska bilanca občine na dan 31. 12. 1997 znašala skoraj štiri milijarde in pol slovenskih tolarjev. Prihodki lanskega proračuna so tako, po besedah poročevalca na seji, načelnika oddelka za finance Marka Juvančiča, znašali 1.183.394.086 SIT, odhodki pa za 39.116.796 SIT manj. Dejanski presežek po računu financiranja je tako znašal le 754.405 SIT, kar se seveda prenese v naslednje leto. V zajetnem poročilu, ki so ga pripravili na oddelku za finance, se obenem seznanimo tudi z orisom priprave proračuna, ki ga je predlagatelj Občinskemu svetu posredoval v sprejem že konec lanskega februarja, a ga je predhodno obravnaval še Odbor za finance, ki je sprejel nekatere spremljajoče sklepe, s katerimi je med drugim opozarjal na zadolženost občine, ter predlagal, da se v prihodnje ne podpisujejo pogodbe, ki terjajo plačila v več naslednjih letih. Po prvi in drugi obravnavi je bil lanski proračun, skupaj s številnimi dopolnili svetnikov, sprejet na nadaljevanju 31. seje, dne 15. 7. 1997. Taisti proračun je nato doživel še dva rebalansa: v oktobru in de- cembru 1997. Prvemu so botrovali odobritev kreditnih sredstev s strani Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja v višini skoraj 57 mio. SIT, nato sprejeti program dvoletnih investicij ter še popravek programa nadomestil stavbnih zemljišč. Razlog za drugi rebalans pa je bil vladni Izračun zagotovljene porabe občin in pripadajočih sredstev finančne izravnave za leto 1997. Obenem so svetniki sprejeli še sklep o podpisu pogodbe za zavarovanje kmetijskih objektov in sklep o posredovanju informacije glede sistematizacije delovnih mest v občinski upravi. Verjetno so najbolj zanimivi podatki o konkretni razdelitvi po področjih. Prvo merilo so nekatere pomembnejše dejavnosti, ki jih bomo tu izpostavili: okroglih 10% občinskega proračuna je tako porabljenega za delo organov občine, ostalih 90% pa gre naprej iz hiše. Med pomembnejšimi porabniki so z 20% t. i. izvajalske organizacije, med katere štejemo vrtce, osnovne šole, Center za socialno delo ter Zavod za izobraževanje in kulturo. Socialnim transferjem namenja občina dobrih 5% svojega proračuna, saj je to prvenstveno naloga države, več denarja pa gre za plačila storitev in dotacij na področju kulture, zdravstva in socialnega skrbstva, telesne kulture, vzgoje in izobraževanja ter na področju gospodarstva. Za vzdrževanje skupnih komunalnih naprav in cestne infrastrukture se skupno namenja 8%, prav tako so manjših odstotkov deležni kmetijci, gasilci in razvoj gospodarskih dejavnosti. Daleč največjo postavko predstavljajo investicije. S svojimi dobrimi 440 milijoni predstavljajo skoraj 40% delež v občinskem proračunskem žaklju. Ravno investicije naredijo tudi tisti tako pomembni zunanji vtis, kako občina skrbi za svoje prebivalec. Zlasti pride to do izraza v občini, kot je naša. Pri tem mislimo na njeno ozemeljsko razvejenost, infrastrukturno nerazvitost... Posamezne krajevne skupnosti se po teh merilih tudi hote ali nehote primerjajo. Zato ne bo odveč, da pri prerezu lanskega proračuna pogledamo še ta vidik: MS Litija: 63% KS Dole: 3% KS Gabrovka: 1,3% KS Hotič: 1,7% KS Javorje: 0,3% KS Jabl. dolina: 0,3% KS Jevnica: 3,8% KS Konjišica: 2% KS Kostrevnica: 0,7% KS Kresnice: 0,5% KS Polšnik: 4% KS Primskovo: 2% KS Ribče: 0,4% KS Sava: 0,6% KS Šmartno: 5,5% KS Št. Poljane: 1% KS Vače: 3,8% KS V. Štanga: 2,7% KS Vintarjevec: 2% Neopredeljeno: 1,5% MATJAŽ BERČON november 1998 aktualno Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76 - v nadaljevanju: ZVGLD) ureja varstvo, gojitev, lov in uporabo divjadi ter urejanje in vzdrževanje lovišč z namenom, da se v okviru varstva narave ohranja ravnovesje divjadi in rastlinskega sveta, kar je pogoj za ohranitev naravnega človekovega okolja. Navedeni zakon v X. poglavju (68. do 75. člen) obravnava preprečevanje in povračilo škode, ki jo divjad lahko napravi ljudem na premoženju, zemljišču ali vodi. Tako morajo lovske organizacije v skladu z določbami lovsko-gospodarskih načrtov preprečevati škodo po divjadi in sodelovati z lastniki in uporabniki zemljišč pri zaščiti kmetijskih in gozdnih kultur. Lastniki in uporabniki zemljišč pa morajo uporabljati ustrezna zaščitna sredstva (kemična in akustična, strašila, električnega pastirja ipd.), ki jim jih preskrbi in kupi lovska organizacija. V praksi se je pokazalo, da je največ uspeha pri preprečevanju škode tam, kjer so lovci osebno pomagali pri namestitvi zaščitnih sredstev. Kljub vsemu divjad še vedno povzroča škodo, zato so lovske organizacije dolž- ne, da na krajevno običajen način objavijo imena in naslove oseb, ki so pooblaščene sprejemati zahtevke za povračilo škode po divjadi (v nadaljevanju: pooblaščenec). Ko nastane škoda, je lastnik dolžan vložiti zahtevo za povračilo škode pri pooblaščencu. Navadno zadošča prijava po telefonu, bolje pa je, če se prijava pošlje s priporočeno pošto na naslov pooblaščenca. Višino škode in plačilo odškodnine določita oškodovanec in pooblaščenec s pismenim sporazumom. O oceni škode in obračunu le-te se izpolni »Zapisnik ocenitve škode od divjadi«, ki ga je izdala Lovska zveza Slovenije. Zapisnik se vodi v treh izvodih. En izvod prejme oškodovanec takoj po izvršeni ocenitvi škode, seveda če se s cenitvijo strinja, en izvod zapisnika dobi blagajnik lovske družine, en izvod pa je shranjen v arhivu. V zapisnik se vpiše vrsta poškodovane kulture, obseg škode, odstotek škode, pričakovani hektarski pridelek, vrsto divjadi, ki je povzročila škodo ter način zavarovanja poškodovane kulture. Zapisnik morata podpisati oškodovanec in cenilec. Na podlagi izračunane škode je blagajnik lovske družine dolžan oškodovancu s poštno na- BREZ CENZURE kaznico izplačati škodo najkasneje v dveh mesecih. Če do sporazuma ne pride v 15 dneh od dneva, ko je oškodovanec vložil zahtevo, lahko vloži v nadaljnjih 30 dneh od dneva, ko jc izvedel za škodo, vendar najkasneje v 6 mesecih od dneva, ko je škoda nastala, prijavo povzročene škode z navedbo višine odškodnine, ki jo zahteva. Prijava se vloži pri tisti upravni enoti, kjer je lovska družina vpisana v register. Upravna enota imenuje v 15 dneh po prejemu prijave posebno komisijo za ugotovitev višine škode, da se ugotovijo odločilna dejstva ter zavarujejo dokazi, ki mora najpozneje v 15 dneh skupaj z oškodovancem in lovsko organizacijo opraviti ogled in predlagati poravnavo škode. Komisija je sestavljena iz predstavnika upravne enote, kmetijskega izvedenca za ocenitev škode na kmetijskih kulturah in lovskega izvedenca. Morebitne spore o povračilu škode po divjadi rešuje pristojno okrajno sodišče. Tožba se vloži najkasneje v 6 mesecih od dneva, ko je bila škoda prijavljena upravni enoti. IGOR RITONJA, Upravna enota Litija Posvet lovcev, kmetov in pristojnih služb Gre za razmerja lovcev do lastnikov zemljišč, za definicijo in postavljanje lovskih objektov, za ocenjevanje in poravnavanje nastale škode. 32. člen veljavnega zakona, ki zavezuje lovske organizacije, določa, da je lastnik zemljišča, na katerem je lovišče, dolžan dovoliti lovsko običajna dejanja in ukrepe upravljanja lovišča, kijih določa lovski gojitveni načrt (določi ga pristojni državni organ). Lovsko organizacijo pa zavezuje, da brez soglasja lastnika zemljišča tam ne sme postavljati lovskih objektov ali naprav. Če bi z njihovo izgradnjo nastala škoda na kulturnih pridelkih, jo je lovska organizacija dolžna lastniku povrniti. Lovska organizacija je dolžna sodelovati z lastniki pri preprečevanju škode in imeti zagotovljena sredstva za njeno poravnavo najmanj v višini povprečja v zadnjih treh letih priznanih odškodninskih zahtevkov. Prijavljanje navzočnosti lovca s strani lastnika v vsakem konkretnem primeru je neživljenjsko in pravno vprašanje, lahko pa bi se kvalificiralo kot nova motnja lastnikov, ki bi jih lovci ob treh, štirih zjutraj prebujali. Sicer pa je to bil le eden od mnogih predlogov. Tudi glede tega je zakon jasen. Določa le, da se brez sporazuma z lastnikom ne sme izvajati skupinskega lova na zemljiščih s kulturami od 1. marca do njihovega spravila. Tudi priglaševanje postavljanja opazovalnic pri pristojnem državnem organu nima podlage v. zakonu. Zakon pozna le obvezno dovoljenje za lastnike 50 ali več ha obore. Moj namen ni bil secirati zapis, ampak le opozoriti udeležence sestanka in bralce Glasila občanov o nujnosti, da je tudi za reševanje takšnih problemov, ki nedvomno so, potrebno jemati za izhodišče veljavni pravni sistem oz. zakonodajo. Predlogi, ki gredo prek tega, pa naj dobe svoje mesto v razpravi v novem zakonu o lovu, ki se kar nekako preveč odlaga. Sicer pa je bil sestanek koristen in potreben. Takšna naj bo tudi nameravana razlaga lovskega zakona. MARJAN OROŽEN Javni zavod Bogenšperk Bogenšperk 5 1275 Šmartno pri Litiji vabi k sodelovanju dijake in študente za delo vodiča na gradu Bogenšperk Pogoji: - status dijaka ali študenta - znanje vsaj enega tujega jezika (zaželena nemščina) Zainteresirani naj pošljejo pisne prijave na naslov zavoda najkasneje do 30. 11. 1998 z oznako: RAZPIS ZA VODIČE - NE ODPIRAJ. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem razpisu. Vse dodatne informacije dobite rta telefonskih številkah: 887-867 in 041-703-992. V postojnski vojašnici Postojna, 24. oktobra - Združenje veteranov vojne za Slovenijo, Območni odbor Litija organizira vsako leto v sodelovanju z Območnim združenjem slovenskih častnikov Litija enodnevno strokovno ekskurzijo. Predlanskim smo bili na Vrhniki, lani v Kobaridu, letos pa smo se odločili za obisk vojašnice v Postojni. Prijavilo se je 60 članov in 25 njihovih svojcev. V Postojni sta nas v vojašnici prijazno sprejela major Dušan Sanabor in stotnik Janez Rožanc, nam predstavila kratko zgodovino razvoja vojašnice po osamosvojitvi Slovenije in nas seznanila z organiziranostjo in delovanjem 460. artilerijskega bataljona. Njegova glavna oborožitev so havbice 155 mm. Po razdelitvi malice smo se v spremstvu obeh starešin odpeljali do strelišča Poček, kjer je omenjeni bataljon izvajal streljanje s svojim orožjem. Streljanje, ki smo ga spremljali iz neposredne bližine, je trajalo skoraj štiri ure, vmes pa smo se seznanili s sestavo in delovanjem posameznega orožja. Navdušeni smo bili nad izurjenostjo posadk, ki so opravljale svoje naloge pri posameznem orožju, imeli pa smo tudi srečo z vremenom, čeprav je zjutraj kazalo, da bo deževalo. Po končanem streljanju smo se srečali še s poveljnikom 460. artilerijskega bataljona, majorjem Dragom Magdičem, ki je bil med urjenjem svoje enote na opazovalnici. Predsednik naših veteranov, Rihard Urbane, se mu je v imenu obeh združenj zahvalil za gostoljubje in za dovoljenje, da smo lahko prisostvovali vojaški vaji, kjer smo spoznali ognjeno moč havbic 155 mm, in mu v spomin na prvo srečanje podaril miniaturno vaško situlo. Nato smo zapustili strelišče in se skozi Postojno odpeljali do Predjam-skega gradu, ki smo si ga ogledali. Le-ta je znan po vitezu Erazmu, ki so mu njegovi sovražniki dolgo časa stregli po življenju, a so ga šele po večletnem obleganju gradu ubili. Naša zadnja postaja je bila turistična kmetija Hudičevec blizu Razdrtega, kjer nas je čakalo kosilo, po njem pa smo se vračali domov, kamor smo prispeli v zgodnjih večernih urah. BORIS ŽUŽEK Sofinanciranje prireje mesa Obveščamo vse kmete iz območja občine Litija, ki so v letu 1998 prodali mlado pitano govedo, bike, telice ali prašiče, zasebnim mesarjem, naj čimprej dostavijo potrjen račun o odkupu živine na Občino Litija, Jerebova 14, 1270 Litija, in sicer: Oddelek za splošne gospodarske zadeve, za uveljavljanje sofinanciranja prireje mesa. OBČINA LITIJA V__ Prijava škode po elementarnih nesrečah v kmetijstvu Obveščamo fizične osebe (kmete), lastnike kmetijskih zemljišč iz območja občine Litija, ki jim je kmetijstvo eden glavnih virov dohodka, da v bodoče prijavijo škodo po elementarnih nesrečah - neurja, toča, vihar - v kmetijstvu na Občini Litija, Jerebova 14,1270 Litija, in sicer: Oddelek za splošne gospodarske zadeve. 1. Prijava mora biti dostavljena osebno ali po pošti, v pisni obliki, z navedbo lastnika zemljišča in naslovom, podatkom, kdaj je škoda nastala, lokacijo in velikostjo poškodovane površine in vrsto poškodovane kulture. 2. Pisne prijave se zbirajo brez predhodnega obveščanja, in sicer 7 dni po nastali elementarni nesreči. 3. Ocena nastale škode in morebitno izplačilo odškodnine se opravi lc na podlagi predhodne pisne prijave. 4. Prijava in ocena škode se opravi, če je prizadeta glavna dejavnost na kmetiji: živinoreja s pridelavo krme in žit, sadjarstvo in vinogradništvo (večje površine). 5. Prijave elementarnih nesreč za obdobja nazaj se ne upoštevajo! OBČINA LITIJA Občina Utija razpisuje enkratno pomoč za šolsko leto 1998/99 dijakom in študentom, ki obiskujejo kmetijsko, kmetijsko strojno, veterinarsko in gospodinjsko šolo. . Za enkratno pomoč lahko zaprosijo upravičenci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo stalno prebivališče na območju občine Litija, - so predvideni prevzemniki kmetije in bo njihova glavna dejavnost kmetijstvo, kar se v postopku ugotovi na podlagi pisne izjave staršev ali samega upravičenca (pogoj velja za kmetijsko in kmetijsko strojno šolo). Poleg pisne vloge za pomoč morajo biti priloženi naslednji dokumenti: - potrdilo o vpisu v enega izmed navedenih izobraževalnih programov, - posestni list kmetije staršev oz.»upravičenca (pogoj velja za učence kmetijske in kmetijsko-strojne šole, ki prvič prosijo za pomoč), - zadnje šolsko spričevalo. Prosilci vložijo vloge z zahtevanimi dokumenti do 20. 11 1998 na naslov: Občina Litija, Oddelek za splošne gospodarske zadeve, Jerebova 14, 1270 Litija. Po zaključku šolskega leta 1998/99 so prejemniki enkratne pomoči dolžni predložiti dokazilo o učnem uspehu na Oddelek za splošne gospodarske zadeve, in sicer najkasneje do 15. 9. 1999. Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Utija levi in desni breg V ožjem mestnem jedru Litije, kjer se posegi v prostor urejajo z Odlokom o ureditvenem območju mesta Litije levi in desni breg z mikrocelotami GS 6, GS 1, GS 2, LS 3 in LS 1 (Ur. I. RS, št. 53/92, 1/94, 46/96, 60/98), ki ga imenujemo kar Zazidalni načrt Litije levi in desni breg, se je nabralo kar precej potreb po spremembah in dopolnitvah. Med drugim je nujno potrebno zagotoviti in urediti parkirišča na celotnem območju Litije. Stanovanjskim blokom in drugim objektom v območju, ki se ureja s tem odlokom, je potrebno določiti funkcionalna zemljišča V območju med avtoservisom Laba in zgradbo KSP Litija se pojavljajo težnje po celoviti urbanistični presoji za ureditev obrtno-stanovanjske cone, kjer bi se lahko gradili večnamenski poslovno-stanovanjski objekti z delavnfbami. Za ureditev industrijskega območja ob Ljubljanski cesti je potrebno poiskati rešitve, ki bodo ustrezale potrebam obrtnikov oziroma investitorjev. Potrebno Je določiti lokacijo čistilne naprave. V ožjem mestnem jedru Litije primanjkuje več otroških In športnih igrišč. Pri Osnovni šoli Litija je prav tako potrebno urediti parkirišča, igrišča in športne površine. V novembru 1997 smo v občinski upravi sestavili projektno nalogo za izdelavo vseh potrebnih sprememb in dopolnitev, zbrali ponudbe in izbrali podjetje Studio M kot najugodnejšega izvajalca. V oktobru 1998 pa nam je izvajalec dostavil izdelan osnutek sprememb in dopolnitev ZN Litija levi in desni breg z idejnimi variantnimi rešitvami. Osnutek oziroma predlog za 1. branje je že obravnaval in potrdil Občinski svet Občine Litija na svoji redni 42. seji, ki je bila dne 22. 10. 1998. V skladu z zakonodajo smo dolžni javno razgrniti osnutek sprememb in dopolnitev ZN Litija levi in desni breg ter organizirati javno obravnavo tega osnutka. Zato ob tej priliki obveščamo vse občanke in občane in ostale zainteresirane, da je osnutek sprememb in dopolnitev ZN Litija levi in desni breg javno razgrnjen v avli občine Litija v času od 30. 10. 1998 do 30. 11.1998 in vabimo, da si javno razgrnjen osnutek ogledajo, podajo pisne pripombe, mnenja in predloge in se udeležijo javne obravnave osnutka. Datum javne obravnave osnutka je bil določen za dne 11. 11. 1998. Zaradi posledic dežja in poplav v začetku novembra (med drugim tudi ta številka Glasila občanov izide kasneje, kot smo predvidevali in bi občani bili prepozno obveščeni) smo prisiljeni javno obravnavo prestaviti na kasnejši datum. Javna obravnava osnutka sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta Litija levi in desni breg bo dne 25. 11. 1998 ob 16. uri v veliki sejni sobi občine Utija. Še enkrat vabimo vse zainteresirane, da se udeležijo javne obravnave in svojim pripombam pomagajo poiskati najbolj primerne rešitve. Med javno razgrnitvijo in obravnavo osnutka bomo izbrali najbolj primerne variante, ki jih bo izvajalec upošteval pri izdelavi predloga odloka za 2. branje za obravnavo na Občinskem svetu občine Litija. OBČINA LITIJA Oddelek za gospodarsko infrastrukturo Črni potok, Dol pri Ljubljani - Asfaltne prevleke so deležne tako krajevne ceste kot maglstralka. Seveda se pred letošnjo zimo črnih kilometrov obeta še kar precej. UGO (Foto: M. Berčon; M. Hostnik) rekreacija in zahvale Glasilo Občanov Lokostrelsko državno prvenstvo november 1998 Jevnica, 25. oktobra - Lokostrelska zveza Slovenije in ŠD Jevnica - lokostrelska sekcija sta na terenih poleg športnega parka v Jevnici že tretjič zapored organizirali Državno prvenstvo v disciplini FLIGHT (streljanje v daljavo) in CLOUT (streljanje na ležečo tarčo). Člani, mladinci in veterani so streljali na razdalji 165 m, članice, mladinke, kadetinje, kadeti rekord postavila Doroteja Končar s 315 metri, druga je bila Marjana Doblekar s 303,8 m in tretja Irena Nagode z 298 metri, vse tri iz Jevnice. Tudi Maja Godec iz Jevnice je s 35-funtnim lokom dosegla nov državni rekord 226 m v vsej ženski konkurenci. Prvo mesto je dosegel s 35 funtnim lokom tudi kadet Mitja Obolnar z 233 metri. in veteranke na razdalji 85 m. Tekmovalo je 49 tekmovalcev v disciplini FLIGHT iz 10 slovenskih klubov. Zaradi spremenjenega FITA pravilnika o moči lokov v disciplini FLIGHT je bilo doseženih 24 novih državnih rekordov in tudi nov evropski rekord. Državni, evropski in tudi rekorder strelišča v Jevnici je postal mladinec Tomi Štanfel iz Ankarana, z dolžino 526 m. Preko 500 m so ustrelili še trije tekmovalci z compound loki do 72,8 funtov. S klasično dvojno ukrivljenim lokom je postavil nov rekord kadet Mitja Žlender iz Ankarana s 50-funtnim lokom s 320 metri, v ženski konkurenci do 50 funtov je Streljanje puščic v daljavo je potekalo v mirnem, turobnem jutru, ki ga dež še ni motil, zato pa je bilo iskanje izstreljenih puščic meritve razdalj in pisanje zapisnikov že "zabeljeno" z izdatnim deževjem. Po streljenju v daljavo je bil odmor, ki so ga tekmovalci izkoristili za pripravo lokov v naslednji disciplini, prav tako so se okrepčali z toplim golažem, ki so ga pripravili organizatorji, najbolj premočeni pa so iz torb že potegnili rezervno obleko. Tekmovanje v disciplini CLOUT je res izdatno spremljal dež, kot bi si hotel tudi sam ogledati to zanimivo tekmovanje, ne glede na to, da nam je s tem onemogo- čil dobre rezultate na teh maksimalnih tarčnih razdaljah (165, 125, 85 metrov). Streljalo se je 6-krat po 6 puščic. Od 180 možnih krogov se je najbolje odrezal Tadej Piškur iz Tržiča s compound lokom, ki je dosegel 169 krogov. S klasičnim dvojno ukrivljenim lokom so največ krogov nastrelile deklice iz Jevnice: prva Doroteja Končar 159 krogov, drugo mesto so si razdelile Maja Godec in Irena Nagode z 154 krogi, 4. je bila Marjana Doblekar, 5. Judita Klopčič in 6. Nina Godec. Od domačih tekmovalcev so se na prvih mestih izkazali še: mladinec Marko Parkelj 149 krogov, veteran Vinko Udovič 153 krogov, drugo mesto Gregor Kukovica in na tretjem Domen Zupančič in Domen Cerar. Najmlajši iz domače ekipe je bil Denis Jerant na četrtem mestu v CLOUT-u in drugi na FLIGHT-u v svoji kategoriji. Za pripravo in izvedbo Državnega prvenstva je bilo potrebno kar 180 prostovoljnih delovnih ur na terenih med železniško progo in Savo v dolžini 700 m in širini 100 m, ki so jih opravili člani in simpatizerji lokostrelskega športa v Jevnici. Rezultati domačih tekmovalcev na sedanjem in tudi prejšnjih državnih prvenstvih povedo, da lokostrelski šport v Jevnici zasluži večjo podporo s strani Občine pa morda še koga drugega, saj je iskanje sponzorjev največkrat mačehovsko delo, ki ne obrodi pravih sadov. Pričakovali smo tudi udeležbo medijev, no, pa saj veste, zagodel jo je dež (in mogoče je lepše aktivno spremljati šport na TV iz udobnega kavča...). Ob podelitvi medalj in pokalov smo bili s strani ostalih klubov in pa tudi dela domačega občinstva nagrajeni z aplavzom, ki nam je po deževnem dnevu veliko pomenil. Vsem, ki so nam ob organizaciji prvenstva priskočili na pomoč, bi se ob tej priliki še enkrat iskreno zahvalili. VINKO UDOVIČ Jesenski kros Šmartno - Po nekaj letih je bilo Šmartno zopet prizorišče občinskega prvenstva v krosu. Tekmovanje je potekalo v izredno lepem in toplem jesenskem vremenu. Lahko rečemo, da je bilo to tekmovanje pravi atletski praznik v vseh pogledih: rekordno število tekmovalcev, preko 280, iz štirih osnovnih šol in gimnazije, odlična organizacija, nasmejani obrazi mladih tekmovalcev in zadovoljstvo njihovih mentorjev in spremljevalcev. Žal se letos zaradi neurejenega sistema financiranja občinska reprezentanca ni udeležila državnega prvenstva v krosu. Obstaja tudi nevarnost, da bodo zaradi neurejenih razmer počasi zamrla vsa občinska šolska tekmovanja, na kar smo športni pedagogi odgovorne že večkrat opozarjali, vendar se žal stvari niso uredile. ALBERT PAVLI Pohod na Tlsje Planinsko društvo Litija vabi v nedeljo, 13. decembra, na 18. tradicionalni spominski planinski pohod na Tišje. Start pohoda bo med 7.00 in 10.00 uro pri Plečnikovem spomeniku NOB v Litiji. Hoje je za tri do štiri ure. Pot vodi čez Rozmanov trg, Ježo in Zagorico na Jelško, čez Libergo na Tišje ter nato v Veliko Kostrevnico, kjer bo zaključek pohoda. Udeleženci prejmejo za drugi, četrti, sedmi in deseti pohod posebna priznanja. Iz Kostrcvnicc bodo od 11.30 naprej na vsake pol ure vozili posebni avtobusi. Pohod bo v vsakem vremenu. Pridružite se nam. B.V. REZULTATI: LETNIK 1991 FANTJE DEKLETA 1. Marko Barukčič Litija * 1. Marisa Mrzel Šmartno 2. Žiga Bergle z Šmartno 2. Kristina Tekavcc Dole 3. Luka Poglajen Šmartno 3. Petra Jerant Št. Poljane LETNIK 1990 1. Primož Ulčar Šmartno 1. Živa Pohar Šmartno 2. Gašper Repina Šmartno 2. Katja Gorišek Šmartno 3. Martin Hostnik Šmartno 3. Barbara Borišek Dole LETNIK 1989 1. Denis Kaltak Gradec 1. Janja Kmetic Dole 2. Tomaž Zupančič Gabrovka 2. Laura Lambergar Šmartno 3. Matic Račič Gradec 3. Branka Jovanovič Gradec LETNIK 1988 1. Armin Handanagič Litija 1. Tatjana Odlazek Dole 2. Simon Cerovšek Dole 2. Sandra Babnik Litija 3. Tomaž Golob Šmartno 3. Katarina SavSek Šmartno LETNIK 1987 1. Ernest Meke Šmartno 1. Anita Ulčar Šmartno 2. Blaž Parkelj Gradec 2. Laura Resnik Gabrovka 3. Blaž Lambergar Šmartno 3. Dunja Gorišek Šmartno LETNIK 1986 1. Igor Osredkar Litija 1. Vesna JerantŠmart 10 2. Leon Grum Litija 2. Darja Což Šmartno 3. Martin Gradišek Šmartno 3. Rijana Maleševič Gradec LETNIK 1985 1. Jožko Zadražnik Šmartno 1. Maja Potrbin Gabrovka 2. Damjan Bendra Litija 2. Helena Hostnik Šmartno 3. Blaž Zičkar Gradec 3. Veronika Pavlin Gabrovka LETNU»1984 1. Klemen Pevec Šmartno 1. Doroteja Končar Gradec 2. Primož Špes Gradec 2. Tanja Mrzel Šmart 10 3. Haris Ajdarevič Litija 1. Anja Mulh Litija LETNIK 1983 1. Matej Kolšek Gimnazija 1. Tamara Tomažič Gimnazija 2. Anton Sladic ŠŠD Milan Borišek 2. Bojana Ilnikar Gimnazija 3. Blaž Hostnik Gimnazija 3. Vida Močilnikar ŠŠD M. Borišek LETNIK 1983 1. Gregor Grad Gimnazija 1. Marjanca Firm Gimnazija 2. Rok Mitič Gimnazija 2. Mihaela Biaggio Gimnazija ^3. Kokalj Miha ŠŠD Milan Borišek J Besed, ki bi zmogle karkoli spremenili, ni. Tudi ne dejanj. So pa besede, ki blažijo. In dejanja, ki pomagajo. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi naše ljube mamice, hčerke, sestre, vnukinje, nečakinje, sestrične in tete SAŠKE PECAR iz Jevnice se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za nesebično pomoč, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala velja župniku g. Tonetu Dularju za izredno lepo opravljen obred, dekletom vokalne skupine »Metulji« iz Rakovnika, PGD Jevnica ter g. Setničarju za odigrano »Tišino«. Hvala vsem, ki iskreno sočustvujete z nami. Vsi njeni Kar ti si zdaj, to bil sem jaz, kar zdaj sem jaz, to čaka vas. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega JOŽETA GEGLARJA Ponoviška 5, Litija se zahvaljujemo vsem, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna hvala sosedom za pomoč v teh težkih trenutkih ter družinam Zalar, Komotar in Borišek ki so mu nudili pomoč v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se tudi dr. Koprivi ar. Ptičarju in dr. Kofolovi za skrb, pomoč in lajšanje njegovih bolečin. Prisrčna hvala, vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: žena Minka, hčerki Kati in Marija, zet Peter, ' vnukinji Petra in Polona ZAHVALA Ob smrti ANTONA NEČEMRA Grbinska c. 36 se iskreno.zahvaljujejmo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom ter tovarni IUV Šmartno pri Litiji za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Anica, sin Toni, hčerki Vilma in Bernarda z družinama Mladi krosistl pri premagovanju zahtevne proge. Zbogom nisi rekel, roko nisi nam podal mimo, tiho v jesenskem jutru si zaspal. ZAHVALA Tiho je odšel od nas dragi stric, brat, svak JANEZ HAUPTMAN po domače Jančkov Ivan z Gradišča pri Litiji 29. 11. 1927 - 7. 10. 1998 Ob njegovem slovesu se iskreno zahvaljujemo osebju Doma Tišje, vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje in sveče, izraženo sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi dekanu Kaduncu za opravljen mašni obred, govornikoma g. Permetu in g. Zavrlu za poslovilne besede in litijskim pevcem za zapete pesmi. Vsi njegovi november 1998 zahvale mm mm ZAHVALA Ob izgubi naše mame VALENTINE UČAKAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahval|U|emo se krajanom za pomoč, posebej pa osebju v domu Tišje. Njeni ZAHVALA 26. oktobra nas je nepričakovano zapustil mož, oče, ded in praded FRANC JERIN iz Šmartna pri Litiji Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Žalujoči: žena, hčerka in sinovi z družinami Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman le išče, nasmeh in dobra volja vsakega osrečili sta znala. Ni več besed, ne stiska rok. ostal je le spomin... Zdaj pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA Ob smrti MAGDE KAPLJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Žalujoči: hči Darja z družino in hči Tatjana z družino Nisi rekel niti zbogom, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih boš ostal. f% mm~khžm v i2kmm\mmm Ob ZAHVALA zgubi naše drage mame V SPOMIN LJUDMILE JELŠEVAR roj. Mersel MARTINU DOLINŠKU se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste |0 v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, za ustna in pisna sožalja, za cvetje in sveče. Se posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen obred. Hvala vsem za spoštovanje ob slovesu. Meseca septembra je minilo leto dni, odkar si nas nenadoma za vedno zapustil in za seboj pustil praznino, ki je ne more nihče zapolniti. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Mož Ivan, hčerki Marija in Helena, sinova Ivan in Zdravko Žalujoči vsi njegovi Vse na svetu je minljivo, vse lahko se pokonča, le ljubezen plava v srcu, pokončati se ne da. ZAHVALA V 67. letu starosti je pod težo bolezni omagalo srce preljubemu STANISLAVU CILENSKU iz Litije Prisrčna zahvala prav vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot, izrekli sožalje, poklonili sveče in cvetje. Za besede slovesa hvala g. Bohu, g. župniku in pevcem. Hvala tudi dr. Ptičariu in osebju KC v Ljubljani, posebej še medicinski sestri Ladi Župančič. Žalujoči vsi njegovi: žena Slavka in sin Zoran z Barbaro, Vlasta in Franci ter vnuki Aljaž, Anže, Petra in Uroš ZAHVALA V 74. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in pradedek JOŽE KONRAD iz Ponovič pri Litiji Iskreno se zahvaljujemo prav vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem za pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala g. Jesen šku za lepe poslovilne besede, lepa hvala pevcem, trobentaču, pogrebcem in vsem, ki ste kakorkoli pomagali. Vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Tilka, hčerki Metoda in Jolanda z družinama Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerana, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata, vnuka in nečaka «j i FRANCIJA BREGARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, športnikom nogometnih klubov in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, svete maše ter številno spremstvo na njegovi zadn|i poti. Hvala kvartetu Smartin in pevcem Zasavske Svete gore za zapete pesmi, gospodu župniku Kozjeku za lepo opravljen pogrebni obred, PGD Tirna in vsem sosednjim društvom. Hvala tudi kolektivu in delavcem Siporexa. nekdanjim sodelavcem v Predilnici Litija, še posebno pa kolektivu Pošte Slovenije d.o.o. PE Ljubljana in g. Mesariču, g. Lovšetu in g. Bučarju za poslovilne besede. Iskrena hvala tudi vsem zdravnikom bolnišnice Trbovlje in zdravnikom Kliničnega centra Ljubljana, ki so se močno prizadevali za njegovo mlado življenje. Se enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njegovi in • 1 ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mame in babice AMALIJE JANEŽ roj. Erjavec iz Litije se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, za pisno in ustno izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA 12. oktobra se je iztekla življenjska pot dragemu možu, očetu in dediju ' ANDREJU KRALJU Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, bivšim sodelavcem in še posebno dragim družinskim prijateljem, daso nam v težkem obdobju njegove bolezni "ali ob strani, ga obiskovali in bodrili s prijaznimi in spodbudr.imi besedami. Posebej se zahvaljujemo zdravnikoma dr. Pi 'lu Lebingerju in dr. Nikolaju Benedičiču, patronažni služb in drugemu osebju Zdravstvenega doma Litija za skrbno in hu« tano obravnavo. Posebna zahvala županu Mirku Kaplji in prijatelju Janezu Ponebšku za ganljive poslovilne besede, pevskemu zioru iz Hotiča in trobentaču, g. Setničarju, ter vsem, ki ste nam v času slovesa izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje in sveče in ga pospremili na zadnji poti. Vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žena Martina, hčerki Bojana in Tjaša z družino Ko dobrave se mrače, k meni spo glasovi tihi kakor tožbe lajni vzdihi src, ki v žalosti žive. (Josip Murn Aleksandrov) ZAHVALA Ob odhodu naše drage mame, babice in sestre DANICE VUKOVIČ roj. Bevc se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in njenim bivšim sodelavcem iz Kmetijskega kombinata Ptuj ter sodelavcem njenih otrok za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Hvala govorniku Binetu Jesensku za besede slovesa, pevcem moškega zbora iz Polšnika za občuteno zapete žalostinke in trobentaču Jožetu Setničarju. Hvala duhovniku Pavlu Okolišu za lepo opravljen pogrebni obred in mašo. Se posebej se zahvaljujemo Danici Kolšek in sodelavkam Centra za socialno delo. dr. Marku Kolšku in osebju Doma Tišje za pomoč in oskrbo v zadnjih aneh. Vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, še enkrat hvala. Njeni: sinova Borut z Vido in Iztok z Evo, hči Vesna z Andrejem, vnuki in vnukinje Blaž, Andraž, Matic, Ana, Živa, Maša in Dominik, sestra Darinka ter brata Ciril in Maks z družinami Nista rekla niti zbogom niti roke nam podala, smrt vaju vzela je prerana, a v naših srcih sla ostala. ZAHVALA V 65. in 63. letu sta nas v boleči žalosti zapustila draga starša, stari ata in stara mama MIRKO in MARIJA NOVLJAN iz Volčje jame Ob težko sprejeti bolečini se iskreno zahvaljujemo najbližjim svojcem, vaščanom, sodelavcem in prijateljem, ki ste nam izrazili na kakršen koli način globoko sočutje, nam stali ob strani ob težkih trenutkih, poklonili cvetje in sveče ter ju pospremili v tako velikem številu na poslednji poti. Posebno iskrena hvala g. župniku Janezu Jasencu zg prelepa obreda, g. Francu Cemetu za poslovilne besede, gasilcem iz Štangarskih Poljan in Zpvrstnika ter pevcem iz Šmartnega za čudovito petje. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: sinova Miran in Marjan, vnukinji Mateja in Maruša ter najbližje sorodstvo obvestila november 1998 Podjetniški kotiiek Piše: Saša Gradišek Usposabljanje Na podlagi interesa obrtnikov in podjetnikov je Podjetniški center Litija v septembru izvedel preko zunanjega izvajalca daljše usposabljanje na računalniškem področju - IZDELOVANJE 2D NAČRTOV Z AVTOCAD LT 97, ki je potekalo v prostorih Območne obrtne zbornice Litija. Usposabljanje je bilo namenjeno obrtnikom in podjetnikom s tehničnim znanjem za izdelovanje načrtov in tehnične dokumentacije, računalniško predznanje ni bilo potrebno. Ker se tudi na GZS - Združenje podjetnikov Slovenije zavedajo, da je investiranje v znanje izredno pomembno, so pristopili k sofinanciranju tega usposabljanja. Delavcem, ki združujejo sredstva v Medobčinskem skladu za izobraževanje zaposlenih pri obrtnikih ljubljanske regije, so bili povrnjeni celotni stroški usposabljanja, V oktobru se je podjetniški svetovalec za trgovino in izvedništvo, Brane Ternovšek, na podjetniški delavnici s temo Trgovanje po zakonu predstavil litijskim trgovcem. Temeljno sporočilo je bilo, da je zakonodaja pomembna poslovna informacija. Za to ciljno skupino sta bili dosedaj organizirani že dve podjetniški delavnici. V kolikor bo interes s strani trgovcev, namerava Podjetniški center Litija organizirati 5-dnevno delavnico za trgovce, kjer bo posameznik s strokovno pomočjo zunanjega izvajalca lahko izdelal mini postopek stanja in izdelal strategijo za svoje nadaljnje poslovanje. V programu dela Podjetniškega centra sta bila predvidena še daljša usposabljanja na področju tujih jezikov, ki pa tudi že potekajo od druge polovice oktobra dalje. Tako se obrtniki in podjetni- ki udeležujejo 1. stopnje angleščine, 1. stopnje nemščine ter 3. stopnje nemščine. Tečaji so prirejeni predvsem pogovorni angleščini in nemščini. Udeležencem, ki so nosilci dejavnosti (samostojni podjetniki in direktorji gospodarskih družb) bo Občina sofinancirala usposabljanje. V ponedeljek, 26. 10. 1998 je potekal v Podjetniškem centru Litija posvet na temo Aktiviranje lokalnih razvojnih partnerstev in zaposlitvenih iniciativ. Posvet je odprl župan in v pozdravnem nagovoru poudaril naklonjenost občine Litija tovrstnemu sodelovanju in reševanju brezposelnosti na litijskem območju. Projektni vodja Phare programa za spodbujanje lokalnih zaposlitvenih iniciativ VVillian Levvis je predstavil izkušnje iz severne Irske, kjer so pred pričetkom tega projekta imeli kar 32% brezposelnost, med drugim pa tudi veliko odhajanje mladih z njihovega območja. Osnovni namen projekta je spodbujanje lokalnih zaposlitvenih iniciativ s prepoznavanjem učinkovitih poti izboljšanja lokalnih oz. regionalnih odgovornosti ter zmožnosti za dovršenost in izpeljavo aktivnosti, ki bi lahko ublažile, brezposelnost. Pri tem je izredno pomembno lokalno razvojno partnerstvo, torej sodelovanje med javnimi in zasebnimi zavodi, občinami, društvi, podjetniki, razvojnimi agencijami... Čeprav število navzočih ni bilo veliko, so prisotni pokazali velik interes za reševanje tovrstne problematike na litijskem območju ter od Williana Lewisa in Alenke Hren dobili tudi konkretne odgovore na svoja številna vprašanja. Podjetniški center Litija se povezuje s številnimi pospeševalnimi centri v Sloveniji, tokrat z Informacijsko-raziskovalnim "centrom iz Celja. Ker je Javni razpis za dodelitev sredstev za sofinanciranje stroškov kadrovskega, programskega in tehnološkega prestrukturiranja industrije in delodajalcev s področja malega gospodarstva ter vzpodbujanje njihovega medsebojnega povezovanja s ciljem ohranjanja in odpiranja delovnih mest (PRESTRUKTURIRANJE 1998/99). Delodajalci lahko pri tem razpisu kandidirajo za sofinanciranje treh ukrepov: 1. Programske, tehnične in tehnološke prenove. Za ta namen lahko pridobijo sredstva v višini največ 25% vrednosti investicije. 2. Investicije v človeške vire (podiplomsko izobraževanje, verificirani programi izobraževanja in usposabljanja, izobraževanje in usposabljanje notranjih trenerjev za izvajanje kadrovske prenove in usposabljanje ključnih kadrov doma in v tujini). Za ta namen lahko prijavitelji pridobijo sredstva največ v višini do 50% investicije, vendar skupno največ do 200.000 SIT za posameznega udeleženca programa. Izjemoma je možno sofinanciranje nad tem limitom v primeru daljšega usposabljanja v tujini. 3. Povezovanje najmanj treh podjetij in/ali samostojnih podjetnikov in izvedba skupnih projektov. Na tem področju lahko delodajalci pridobijo sredstva največ v višini do 50% stroškov za izvedbo strateških delavnic in pripravo programov povezovanj ter za izvedbo samega programa največ v višini 25% sredstev. Skupna višina dodeljenih sredstev posameznemu prijavitelju ne sme presegati 40 milijonov SIT. Skupna višina dodeljenih sredstev, ki se dodeljuje v letu 1998 znaša 660 milijonov SIT, v letu 1999 pa se predvideva orientacijska vrednost v višini 132 milijonov SIT. Javni razpis je odprt do izčrpanja sredstev. Vloge z vso potrebno dokumentacijo morajo biti poslane priporočena po pošti ali osebno oddane v vložišče Republiškega zavoda za zaposlovanje, Glinška 12, Ljubljana. Kontaktni osebi za pridobivanje informacij sta Boris Kunilo in Franci Klužar ( tel.: 061 178-34-50) pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Informacije pa zagotavljajo tudi vodje programov aktivne politike zaposlovanja in zadolženi strokovni delavci na območnih enotah zavoda za zaposlovanje. Javni razpis za kreditiranje odpiranja novih delovnih mest pri podjetnikih in obrtnikih začetnikih Sklad RS za razvoj malega gospodarstva bo dodeljeval posojila za projekte na področju malega gospodarstva za podjetnike in obrtnike začetnike, ki začenjajo z dejavnostjo v letu 1998 in bodo izvedli samozaposlitev oz. zaposlili najmanj enega delavca. Prednost pri dodelitvi posojil bodo imeli prosilci, ki uvajajo sodobno tehnologijo v proizvodno-storitveno dejavnost ter uvajajo visoko stopnjo inovativnosti. Posojilo lahko znaša največ 50% predračunske vrednosti. Obrestna mera posojila je TOM + 3,5% letno, stroški posojila pa 0,50% od zneska odobrenega posojila. Rok za prijavo je odprt do porabe razpisanih sredstev oz. najdlje do 31. 12. 1998. Obrazci za prijavo in informacije na Podjetniškem centru Litija, na tel.: 883-154. program za spodbujanje lokalnih zaposlitvenih iniciativ aktualen za širše območje, smo sc dogovirili, da se bo že v mesecu decembru nadaljevalo s posveti na to temo. Prva aktivnost v okviru Centra za razvoj turizma v Zasavju, ki ima sedež v Litiji, je bila Predstavitev zakona o pospeševanju turizma s strani svetovalca Vlade RS, Staneta Bizjaka. Zakon o pospeševanju turizma (Ur. I. RS, št. 57/98), ki je bil sprejet avgusta, daje občinam in vsem dejavnikom na področju turizma (gospodarski objekti, ki neposredno in posredno sodelujejo v turistični ponudbi, domačini, ki sc združujejo v turistična društva...) na lokalni ravni še posebne možnosti, smernice in spodbude za pospeševanje turizma. Na posvetu so bili prisotni predstavniki turističnih društev in občin, lastniki turističnih kmetij. Zakaj bi sami prebirali Zakon o gospodarskih družbah (sedmo poglavje), Slovenske računovodske standarde, Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojne podjetnike posameznike, prometnodavč-no zakonodajo ter razna stališča in strokovna mnenja? To je prijetneje in koristneje v družbi ljudi, ki se ukvarjajo z enako problematiko, tako da bomo skupno reševali aktualne, praktične probleme pod vodstvom Marije Ravnik iz podjetja Konto, Skofja Loka d.o.o., na temo DVOSTAVNO KNJIGOVODSTVO Podjetniška delavnica obsega 20 predavateljskih ur, ki bodo potekala v prostorih Podjetniškega centra Litija od 12.00 do 15. ure v torek, 24. U. 1998, in četrtek, 25. 11. 1998, ter četrtek, 3. 12. 1998, in petek, 4.12.1998. Običajna cena znaša 34.000 SIT. Za obrtnike in podjetnike, ki imajo sedež v litijski občini, znaša kotizacija samo 8.000 SIT, ostalo krije Podjetniški center in GZS - Združenje podjetnikov Slovenija. Javni zavod Bogenšperk Bogenšperk 5 1275 Šmartno pri Litiji RAZPISUJE koncesijo za opravljanje naslednjih dejavnosti v času poročnih slovesnosti na gradu Bogenšperk: - fotografiranje poročnih slovesnosti - snemanje poročnih slovesnosti - točenje šampanjca Interesenti morajo imeti za opravljanje posamezne dejavnosti v ta namen registrirano dejavnost. Zainteresirani naj pošljejo pisne ponudbe na naslov zavoda najkasneje do 30. 11. 1998 z oznako: RAZPIS ZA POROČNE SLOVESNOSTI - NE ODPIRAJ. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem razpisu. Z najboljšimi ponudniki za posamezno dejavnost bo sklenjena koncesijska pogodba za dobo naslednjih štirih let. Vse dodatne informacije dobite na telefonskih številkah: 887-867 in 041-703-992. r MALI OGLASI JI Prodam etažno peč na kurilno olje, rabljeno le eno sezono. Poglej, plačaj in odpelji -Litija, Ježa 1 (Bric Jurij). UPORABNE INFORMACIJE Kako do dovoljenja za gradnjo (1) Ob gradnji predstavljajo za marsikoga enega najtrših orehov potrebna dovoljenja, saj se "kot zakleto vedno kje zatakne, ali na občini, geodetski službi, upravni enoti ali kje drugje. Eden najpogostejših vzrokov za te težave je ob birokratski okorelosti in obremenjenosti tudi to, da bodoči graditelj pogosto odda nepopolno vlogo. Ob vseh težavah, ki vas morda čakajo, vam bo naš prispevek o tem, kaj vse potrebujete za gradbeno dovoljenje, prav gotovo v oporo, saj vam bo vnaprej pojasnil, katere papirje potrebujete. Ob vsem tem vam svetujemo še nekaj: najprej zahtevajte, da vam odgovorni delavci vse natanko razložijo; priporočamo celo, da si njihove napotke zapišete, če pa ne boste zadovoljni z njihovo razlago ali čim drugim, zaprosite za pogovor s predstojnikom. Za upravne delavce se sicer le redko najdejo lepe besede, mi pa vseeno trdimo, da lepa beseda vedno pravo mesto najde. V tem prispevku bomo opisali vso pot in morebitne zaplete in obnovili skrajšan opomnik, v katerem je po točkah zapisano, kaj vse potrebujete; če vam ta prispevek ne bo prišel prav danes, ga spravile, morda ga boste že jutri potrebovali. Lokacijska dokumentacija Pred nakupom parcele poizvedite na občini, če je zemljiško res zazidljivo, in če ni morebiti kmetijsko zemljišče prvega območja, kT je trajno namenjeno kmetijstvu. Ne verjemite kar tako prodajalčevi besedi, ampak zahtevajte dokumente ali pa se o tem prepričajte, kajti po toči zvoniti je seveda prepozno. Nove gradnje so seveda različne. Mj se bomo bolj osredotočili na stanovanjsko hišo. Postopek je naslednji: najprej na občini naročite pripravo lokacijske dokumentacije, ki jo za občino po pogodbi izdelujejo zunanji sodelavci. Po terenskem ogledu morate kot lastnik pridobiti posnetek terena od geodetske uprave, morebitna soglasja sosedov in pristojne elektroenergetske ustanove ter Slovenskih železnic (če so njihovi objekti v bližini) in soglasje, za katerega sc na ogledu terena ugotovi, da bo potrebno. Če na zemljišču stoji star objekt, ki ga boste podrli, je postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja enak kot pri prazni parceli, razlika je le ta, da so nekateri prispevki lahko nižji, in da morata biti v gradbenem dovoljenju načrtovana rušenje in odvoz materiala na odlagališče. Če je parcela v gozdu ali na obdelovalnem zemljišču, sicer obstaja možnost, da jo spremenite v urbano oz. stavbno, vendar samo ob spremembi občinskega plana. Le-tc-ga občine spreminjajo vsakih nekaj let in tako skušajo ustreči zahtevam občanov, vendar povsod gradnja vendarle ni mogoča. Navadno ga spreminjajo na obrobjih naselij, ni pa nujno, da stranka s predlogom za spremembo vedno uspe. Če je vaše zemljišče, na katerem želiti graditi, sredi naselja, navadno ni težav, če pa je na odprtem zemljišču, izpostavljenih legah ali na kakovostni zemlji, je veliko vprašanje, če boste dobili dovoljenje za gradnjo, (se nadaljuje) ANTON KOVIC ®f IZREŽITE IN NALEPITE NA NAJBOLJ VIDNO MESTO V VAŠEM STANOVANJU NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO | V OBČINI LITIJA s g o > I POPRAVILO VSEH VRST PLINSKIH | I ŠTEDILNIKOV, DOSTAVA PLINA NA DOM, NAJ VAM NE BO NERODNO! o 25 S ■Z3 o 25 U-. :a vzpodbujanje spreminjanja delovnega razmerja za podjetja, ki ohranjajo programe iz podjetij v stečaju, pa lahko kandidirajo prijavitelji, ki so ali bodo od 1. jan uarja 1998 dalje do dneva podpisa pogodbe spremenili delovno razmerje za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas. Za spremembo delovnega razmerja 'bo razpisna komisija določila znesek sofinanciranja posamezne spremembe. Skupna višina sredstev, ki se dodeli posameznemu delodajalcu, praviloma ne sme presegati 30. milijonov SIT. Skupna višina' sredstev; ki se podeljuje na podlagi tega-razpisa v letu 1998, znaša 450 milijonov SIT, v letu. 1999 paboznašala orientacijska vrednost 90 milijonov SIT, Razpis je odprt do izčrpanja sredstev. Vloge z vso potrebno dokumentacijo morajo biti poslane priporočeno po pošti ali osebno oddane na pristojnih območnih enotah Republiškega zav< >da za zaposlovanje glede na sedež delodajalca (Območna enota za zaposlovanje, Pfjirmova 32, Ljubljana), kjer zainteresiranim podjetnikom ponudimo vse potrflfone informacije. november 1998 zanimivosti Glasilo Občanov 23 Srečanje mladih gasilcev Pot pod noge (Piše: Borut Vukovič) Javorje 10. oktobra - Po večdnevnem deževju nas je končno pričakalo vedro jutro. Na ta dan so se mladi gasilci Gasilske zveze Litija zbrali na Javorju na svojem srečanju. Ker je bilo srečanje tudi tekmovalnega značaja, se je vodstvo srečanja zbralo skupaj s sodniki že zgodaj zjutraj, mladi pa so se skupaj s svojimi mentorji in spremljevalci pričeli zbirati ob deveti uri. Najprej smo se vsi zbrali v zboru, kjer nas je v imenu gostiteljev so prejela zahvale za sodelovanje, prve tri ekipe iz obeh kategorij so prejele priznanje, prvouvrščene ekipe pa so prejele prehodni pokal. Med mlajšimi ekipami je zmagala ekipa z Vač pred ekipo Ribč, na tretje mesto pa so se uvrstili najmlajši iz Hotiča. Pri starejši pa je zmagala ekipa iz Ribč pred ravno tako ekipo iz Ribč, tretje mesto pa so osvojili mladi gasilci iz Dol. Po uradnem delu se je pričela zaba- pozdravil predsednik PGD Javorje, nato pa takoj pričeli z delom. Po napotkih vodje tekmovanja so se skupine razdelile po razpoznavnih barvah: zelena, rumena in rdeča. Tekmovanje je potekalo v dveh starostnih skupinah in sicer od 7-11 let in od 12-16 let. Mlajšo ekipo je sestavljala trojka z mentorjem, starejši pa so delali brez mentorjev. Vse ekipe so morale prehoditi pot po razgibanem terenu, ki je bil dolg približno sedem kilometrov. Med potjo pa so na posameznih kontrolnih točkah opravljali razne veščine, kot so vezanje vozlov, in pokazali, kako poznajo gasilsko orodje ali gasilne aparate. Na poti jih je čakala neznana naloga: starejše ekipe so morale prepoznati osem vrst dreves, mlajše pa osem vrst zelenjave oz. pridelkov z našega vrta. Pokazalo se je, da je bila za nekatere to zelo zahtevna naloga. Starejše ekipe so morale pot opraviti v 80 minutah, mlajše ekipe pa v 90 minutah. Vsi so pot opravili skoraj brez zamud . Pri osnovni šoli pa je vse ekipe čakala še vaja z vedrovko in pa štafetni prenos vode. Starejše ekipe so v štafeti morale polniti steklenice, mlajše pa so polnile vedro. Prenos vode se je izvajal z jogur-tovim lončkom. Ta disciplina je bila dokaj težavna, a izredno zanimiva in zabavna. Na koncu je vse ekipe čakal še test iz teme »Preprečujmo požare«. Starejše ekipe so dobile 25 težjih vprašanj, mlajše pa 15 lažjih vprašanj. Kakor vse veščine je bilo reševanje le-tega časovno omejeno. Po končanem tekmovalnem delu smo se preselili h kozolcu. Tu nas je pričakala živa glasba. Po zboru in predanem raportu smo razglasili rezultate, še prej pa nas je toplo pozdravil predsednik Gasilske zveze Litija, gospod Ivan Lovše, in pa tajnik občine Litija, gospod Martin Hostnik. Vse ekipe, bilo jih je štirideset in so prišle iz 12 PGD, na tekmovanje niso imele pripomb, le markacije na poti so nekaterim delale preglavice. Vsa PGD va z že omenjeno živo glasbo, ki je žal trajala premalo časa. Organizirali smo tudi meddruštveno tekmovanje v vlečenju vrvi, ki je bilo kot vedno napeto in zabavno. Na koncu so »štabovce« izzvali še domači gasilci. Kljub naši številčni premoči so zmagali domačini, saj je zmagala teža proti številčnosti. Po hitri opravljeni anketi so bili otroci in mentorji s takim srečanjem izredno zadovoljni in se že veselijo srečanja leta 1999, ki bo v drugem kraju. Na koncu bi se zahvalil domačemu PGD za vzorno pripravo terena, za obilo dobre hrane in pijače, saj so nas osvežilni napitki čakali vzdolž cele proge. Hvala tudi vsem sodnikom in njihovim pomočnikom. Nasvidenje drugo leto na drugem tovrstnem srečanju. Komisija za delo z mladimi pri GZ Litija Delegacija italijanskega Riminija v naši občini Bogenšperk, 11. oktobra - Na prijateljskem in poslovnem obisku se je mudila delegacija italijanskega mesta Rlmlnl na čelu z županom Giuseppem Chlccijem In veleposlanikom Republike Italije dr. Massimom Spinettijem. Načelnik Oddelka za gospodarsko Infrastrukturo, Anton Kovic, ter predsednik Občinskega sveta, Franci Rokavec, pa sta vodila razgovor s predstavniki riminskega podjetja za plinifikacijo o možnosti sodelovanja pri plinifikaciji Litije. UGO (Foto: M. Hostnik) Trupejevo poldne Tokratno povabilo se močno razlikuje od vseh prejšnjih. Prvič se bomo podali v brezpotje. V resnici bomo še vedno hodili po dobro uhojenih stezah, vendar pa se bomo zaman ozirali po markacijah. Ni jih. Odkrili bomo čar samotnih poti, na katerih ure in ure ne srečaš žive duše. Lahko bomo prisluhnili tišini narave in tudi svojemu notranjemu glasu, ki ga v hrupu vsakodnevnega hitenja ne moremo ali nočemo zaznati. Pozna jesen je kakor nalašč za obisk Trupcjevcga poldna (I932 m) v zahodnih Karavankah. Marsikdaj nam jesen v go- tuljkom. Od znova odprtega Mladinskega doma se odpravimo naprej proti zahodu, v smeri kmetije Hladnik. Na poti se nam odpre znameniti, za koledarje neštetokrat fotografirani razgled na Martuljkovo skupino s Špikom v sredini. Naša pot kmalu za zadnjimi hišami zavije levo, proti severovzhodu. Kmalu smo pri naslednjem odcepu, desna pot pelje do kmetije Hladnik, mi pa bomo zavili levo. Hodimo po dobro utrjenem kolovozu, visoko nad potokom Hladnik, katerega bučanje nas ves čas spremlja. Ni nevarnosti, da bi zašli, ben slikar. Do lovske koče boste hodili uro in pol, zato si le privoščite počitek. Od koče nadaljujemo pot proti severu. Pot postane ožja in bolj strma, še vedno pa nas obkroža bukov in macesnov gozd. Tik pred grebenom znova stopimo na izkrčen rovt. Tako kot na ostalih planinah, po katerih bomo hodili, tudi tukaj poleti pasejo govedo in konje. Na grebenu se nam odpre pogled proti Avstriji - na Kepo s Komnico in bližnjimi slovenskimi vasmi. Tukaj se začne najlepši del poti. Hodimo po ne* »3^ ■ • - '&***2***z<^^ Pogled na Šplkovo skupino s planine Grajšice. (foto: B. V.) rah lahko ponudi veliko več kot pa poletje, ko je planinska sezona na vrhuncu. Dnevi so resda krajši, vendar ni več poletne pripeke, zato bomo lažje hodili. Macesni se odevajo v zlate barve, z vrhov pa se odpirajo široki razgledi, saj je hladnejši zrak odpihnil poletni mrč, ki nam je poleti kazil panoramo. Izhodišče izleta je Srednji Vrh (960 m), hribovska vasica nad Gozdom Mar- saj ni sedaj nobenih odcepov več. Presenečeni bomo nad bogastvom voda v Karavankah, po vsaki grapi teče potoček čiste in zdrave vode. Iz gozda bomo prvič stopili pri idilični lovski koči za Lepim vrhom ( 1271 m ). Lovci res vedo, kam morajo postaviti svoje koče! Do sem se lahko celo pripeljete z avtomobilom, vendar bi bil naravnost greh s hrupom in izpušnimi plini omadeževati spokojno naravo. Pa tudi na večih krajih močno zdelana pot ni za vsak avto. Rovt, na katerem stoji koča, obkrožajo strma pobočja, porasla pretežno z macesni. Sončen jesenski dan nam postreže s tolikšnim bogastvom toplih barv, kot ga ni zmožen pričarati no- S kolesi na Dole pri Litiji V vse večji vnemi hitrega življenja si pa včasih le zaželimo stika z naravo. Morda s kolesom, ki nas lahko hitro popelje s ceste na kolovoz, v hrib in dolino, se presavnamo, bežimo pred vaškimi psi, lahko sc tudi zvrnemo v potok... V taki vnemi se je več kolesarjev z Gorenjske, Štajerske in Dolenjske popeljalo po dolini Sopote, od izliva do izvira pri Veliki Preski do Jelenja, Dol, Dobovice, Jatne in Magolnika. V tako kratkem času (nekaj več kot 40 km) pa se srečamo s sotesko, planotami, koše-nicami in prelepimi gozdovi. Povsod najdemo slovenske žive domačije, zares kulturno krajino, ki ji ni potrebno razlagati, kot se danes moderno reče, sonaravno-sti, temveč jo človek enostavno doživi. Ljudje še vztrajajo v svoji vnemi in ljubezni do zemlje. Nehote se človek danes, ko je čas volitev, vpraša, kaj vse jim bodo politiki spet obljubili v svoji sli po oblasti. Kolesarji so jih vsaj srčno pozdravljali. JOŽE PRAH mehkih stezicah čez planine, zlati macesni obkrožajo idilične pašnike Grajšči-ce in Stare planine. Po obeh planinah je polno svizčevih lukenj, naletimo pa tudi na gamsje iztrebke. Znova se nam odpre pogled na Julijce. Špikovi se pridružita še Jalovec in Mangart. Ves čas hodimo-proti zahodu, po skoraj sprehajalni poti, ki poteka pod mejnim grebenom. Vmes lahko še skočimo na Ma-loško poldne ( 1824 m ), vendar je steza na vrh, ki v celoti stoji na avstrijskih tleh dokaj slaba. Udobna, z macesnovi-mi iglicami posuta steza nas pripelje na sedlo med Lepim vrhom in Trupejevim poldnem. Pot se med ruševjem usmeri desno in v dobre četrt ure dosežemo vrh. Trupejevo poldne je najvišji vrh v Karavankah zahodno od Kepe, in čeprav z naše strani ne naredi posebnega vtisa, v Avstrijo pada v strmih skalnatih stenah. Meja teče čez vrh, na katerem stoji visok lesen križ z napisom "Gott schutze Unsere Bergc". Koliko časa bo še moralo miniti, da bomo ta napis razumeli, da naj Bog čuva naše slovenske in nemške gore. Sedaj ta napis še vedno govori o tem, kje je meja med slovenstvom in nemštvom oz. kje so to mejo hoteli postaviti "domovini zvesti". Ta grenka zgodovinska izkušnja se kaže tudi v ponemčenem imenu samega vrha. Slovensko ime nam pove, da je vrh služil za sončno uro kmetu Trupeju, trdni slovenski domačiji pod severnimi stenami. Avstrijci so gori dali ime Techanti-ger Mittagskogel, po ponemčeni spake-d ranki iz slovenskega imena vasi Tehač, ki leži še kakšno uro hoda nižje od Tru-pejeve domačije. Z vrha je enkraten razgled ne le na Julijce vse do Viša in Montaža, ampak tudi na oddaljene Noriške Alpe in Visoke Ture ter bližnje Baško in Vrbsko jezero, Dobrač in Beljak. Ko se oziraš po vaseh in dolinah tam doli onkraj meje, ti v ušesih nehote odzvanja pesem "Rož, Podjuna, Žila...". Z vrha se bomo spustili v dolino železnice in ob potoku Jerman nazaj v Srednji Vrh. Hoje je za pet do šest ur, vendar se bomo zaradi čudovite narave na poti zadržali veliko dlje. Kljub temu, da ni markacij, pot orientacijsko ni zahtevna. Prav pa nam bo prišel zemljevid Julijske Alpe - vzhod. BORUT VUKOVIČ 24 OukmjB Občanov Delovna akcija v Sarajevu (2) Zadnji dan, v soboto, pa je bila Mladenova hiša pripravljena za betoniranje prve plošče, pri kateri smo sodelovali vsi, in popoldne je bila končana. Na vprašanje, če bo hiša narejena po enem mesecu, je eden izmed mojstrov rekel, da ne, ker ne bo Slovencev. Najbolj zanimivo je bilo, da je bilo polovico deklet, ki so prav tako pridno pomagala, in so se Bosanci temu zelo čudili. Po eni strani so jih občudovali in marsikdo bi si želel takšno dekle za ženo, po drugi strani so bili pa vsi preplašeni, ker so se zavedali, da bi potem še sami mogli precej več delati. Vsak dan med tednom smo imeli zvečer tudi sv. mašo, kdor je pač hotel, je lahko šel. In bilo je prav zanimivo, ker smo kljub utrujenosti bili vsi zbrani pa veliko smo prepevali. En dan smo zvečer celo obiskali župnijo v centru mesta, ki je spominjala na prvokrščanske skupnosti, ker so imeli cerkev globoko v kleti blokov. V nedeljo smo se počasi poslovili od domačinov, ki so bili z nami zelo prijazni in so nam stregli s ćevapčići, burekom in zadnji dan celo jagnjetino. Če verjamete ali ne, te stvari pri nas nimajo istega okusa kot v Bosni, tako kot je potica najboljša doma. Pot nas je nato peljala še v Medjugorje, kjer se je vsak zahvalil za varstvo v Bosni. Nato smo šli naprej do izliva reke Neretve in proti Makarski, kjer smo se še malo namočili v vodi in prespali v čudoviti votlini Veprinj. Domov smo prispeli v ponedeljek, 20. junija. Bil je to teden, kot ga zame še ni bilo. Nikoli si ne bi mislil, da bom kdaj v Bosni, in da bom pomagal pri obnovi hiš. In tudi potem sem čedalje bolj čutil, da ni bilo pomembno, da smo čimveč naredili. Pomembno je bilo nekaj drugega, nekaj kar bi privoščil vsakomur, pa nima vsak priložnosti. Pomembne so neke druge stavbe; tiste ki so se ob teh ljudeh gradile v nas in v njih. Nikoli nisem tako čutil vojne, nikoli prej še nisem razmišljal, kako je vojna grda, in kako smo ljudje grdi, ko delamo tako grozne stvari. Če vidiš porušene hiše na televiziji, je čisto nekaj drugega, kot če jih vidiš v živo. Tudi nekaj drugega je, če ljudi občutiš, če občutiš njihovo bedo in žalost, če občutiš njihov trud za mir. Ne da se povedati z besedami, še manj se da napisati v nekaj stavkih. Bosanci so zelo zanimivi ljudje in je res, da ne delajo toliko kot mi, se mi pa zdi, da znajo toliko bolj živeti življenje, in predvsem to bi se lahko in smo se učili od njih. Mislim, da ne bo nikogar več med nami, ki bi grdo gledal na Neslovence, ki živijo v Sloveniji. Ob takšni .dogodivščini čutiš brate, čeprav socializma in velikih idej ni nikjer več. Ne ustvarjajo bratov in prijateljev veliki ljudje, ne ustvarjajo jih politiki; ljubezen in dobrota sta »orožje« malih ljudi. BLAŽ zadnja stran november 1998 r Mulčkj & mulčice fek. !."<;;.' 7.-:77 '■' Piše: DARINKA KOBAL Ilustrira: Tamara K. Lavrič s 7 :? o/ TRICKOVO fcOJS NA v>.\« %w> w\| * |»' ■»»a JE MED VISELO NAJLEPŠE V.7. NE KEGA JUTRA SE JE TO RDEČE, VABLJIVO C ) ZAZIBALO IN OZIVE-LO. LUPINICA JE RAZPOKALA IN NA DAN JE POKUKALA MAJHNA ČR-VIČKOVAc/ IZ SOSEDNUEGAif^JE GLEDAL VEGI, ŽIVAHNEJ- %L£' Kl GA JE PRIJAZN0 POZDRAVIL: »NO, PA SMO TRDE. KER SI TI TRETJI, TE BOM IMENOVAL . JAZ SEM STRGEC, TISTI ZGO- RAJ PA JE ŽERKO« »PRAV, PRAV. SAJ ME SPLOH NE MOTI, DA SEM TRIČEK. LE SPAL BI ŠE RAD. PROSIM, PUSTI ME PRI MIRU,« JE REKEL IN ZLEZEL NAZAJ V< TODA TRIČEK NI IMEL MIRU. V SADOVNJAK SO PRIŠLI SADJARJI. S SEBOJ SO PRINESLI .............................................IN............................................TER SE SPRAVILI K DELU. NALOGA: POVEJ, KAJ SO PRINESLI S SEBOJ, IN RAZMISU, KAJ SO NAREDILI Z JABOLKI? Moč volje in ljubezni Glas in odmev o veliki razstavi ročnih del, ki smo jo septembra pripravili člani Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov (KBBI) v avli Teološke fakultete v Ljubljani, je šel po celi Sloveniji fakultete, ki smo jo bolniki in invalidi spremenili v pravo umetniško galerijo. -»Vstali so iz postelj in invalidskih vozičkov«, so zapisali mediji. - To je čudež, ki ga dela ljuhezen, ko invalidi in bolniki Tamburaši iz Smartna na odprtju razstave. in tudi preko meja. Zakaj o tem velikem dogodku za slovenske bolnike in invalide pišem v Občanu, našem litijskem časopisu, boste spoznali, če boste to doživetje, ki poskuša biti reportaža, prebrali do konca. V letu, ko Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov praznuje 25Tetnico, revija Prijatelj, ki je namenjena prizadetim in njihovim prijateljem, pa 30Tetnico izhajanja, smo člani Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov pripravili v avli Teološke fakultete v Ljubljani od 1. do 8. septembra že 13. razstavo ročnih del bolnikov in invalidov. Tc razstave so vsaki dve leti, njihovo geslo pa je MOČ VOLJE IN LJUBEZNI. Vsaka razstava pa ima tudi svoje vodilo - letošnje je bilo RAZLIČNI SO DAROVI. Kako različni so darovi, je bilo vidno v avli Teološke vstanejo v duhu, iz svoje nemoči in prizadetosti, iz osamljenosti in odrinjeno-sti in se med seboj povezujejo, si darujejo in izmenjujejo različne darove in sadove darov pokažejo tudi drugim. - Takšen namen ima tudi razstava - opogumljati druge, da spoznajo svoje darove in zaživijo Jezusove besede »Vstani in hodi«. Ob slovesnem odprtju je prva spregovorila voditeljica gibanja Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov, Ljubica Zakovšek iz Domžal. Pozdravila je prisotne goste in povabila škofa Jožefa Kvasa, da je odprl in blagoslovil razstavo. »Naj bo ta dogodek slavljenje Gospoda, ki daje moč, in zahvala vsem, ki to moč koristno in življenjsko uporabijo,« je dejal v pozdravnem nagovoru. Navzoči so bili tudi številni bolni in invalidni razstavljale!, naši prijatelji in znanci. Med gosti je bil tudi glavni urednik radia Ognjišče Franci Trstenjak, predsednik SLS Marjan Podobnik in tudi brezovški župan Drago Stanovnik ter še nekateri drugi- Za veselo in praznično vzdušje so poskrbeli moji rojaki, tamburaška skupina iz Smartna. Z veseljem so se odzvali mojemu povabilu, da zaigrajo ob našem velikem dogodku, za kar se jim v imenu Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov tudi najprisrčneje zahvaljujem. Mateja Hostnik iz Smartna pa je v duetu s Polono Malovrh iz Polhovega Gradca zapela in zaigrala himno Krščanskega bratstva - Vstani in hodi. Kot zanimivost naj povem še to, da se je pesem šmarskih tamburašev ter Mateje in Polone slišala tudi na radiu Ognjišče, v oddaji Vstani in hodi, ki jo pomagam soustvarjati. Na razstavi je bilo moč videti več sto unikatnih izdelkov, nekateri prave umetnine, vsi pa prav gotovo biseri, ker se rojevajo in nastajajo v trpljenju in bolečinah. Čipke, vezenine, pletenine, poslikane Mateja Hostnik in Polona Malovrh sta zapeli himno Krščanskega bratstva - Vstani in hodi. Vinko Pestotnik na razstavi med svojimi izdelki. svilene rute, šali, slike, fotografije, vi-traži, gobelini, tapiserije, vezene vizitke, pletene košarice, jaslice... vse to je nastajalo z različnimi darovi in zmožnostmi. Niso pa bili vsi izdelki ročno delo - nekateri so nastali z usti ali z nogo. »To pa je moč volje in ljubezni,« je bilo večkrat slišati obiskovalce, ki jih je po razstavi navadno vodil kdo od invalidov, da so spoznali, v kakšnih pogojih in okoliščinah so nastajali določeni izdelki. Med stoenim razstavljavcem iz cele Slovenije smo bili prisotni z svojimi izdelki tudi trije invalidi iz naše občine. Duška Prah iz Litije se je predstavila z gobelini, vezenimi prtički, s sliko, narisano na svilo, in s poslikanimi svilenimi rutami. Vinko Pestotnik iz Klenika nad Vačami jc eden izmed redkih kolarjev, ki še izdelujejo kolesa za vozove. Vinko je na razstavo poslal nekaj koles -enega za samokolnico (ki je kar precej drugačen od običajnega) in kosišča za Jaslice avtorja tega zapisa. kose. Sam sem razstavljal jaslice iz umetniške keramike, kipce, računalniško potiskane majice, obeske za ključe, odpirače in ogledalca s sliko ali logotipom pa tudi plastificirane osebne vizitke fotografske kakovosti. Razstavo si je ogledalo tudi nekaj naših občanov, med najbolj znanimi naj omenim le ravnatelja šmarske šole Borisa Žužka in tajnika občine Litija Tincta Hostnika z družino. Obiskovalci so odhajali z razstave navdušeni, nekateri ganjeni tudi do solz in gotovo bogatejši za kakšno spoznanje ali nov dar, ki so ga odkrili v sebi. Ena izmed obiskovalk je v knjigo vtisov zapisala: »Če ne bi videla, ne bi verjela. Bog, daj jim še naprej toliko volje in vztrajnosti do življenja. Zdrava sem, pa nimam toliko volje - Bog pomagaj!« Nek drug obiskovalec pa: »Hvala Krščanskemu bratstvu bolnikov in invalidov za razstavo, hvala všem, ki s svojimi čudovitimi izdelki dajete spodbudo drug drugemu, zlasti pa nam, zdravim, saj mnogi nimamo dovolj poguma, volje in požrtvovalnosti, čeprav nas ne ovirajo težave. Občudujem Vas in Vaše izdelke in se Vam toplo zahvaljujem za zgled, ki nam ga dajete.« Naj bodo ta zapis in slike vzpodbuda vsem, tistim, ki vam zmanjkuje moči in volje. Včasih se prava ljubezen in moč pokaže prav v nemoči. Kajti vztrajnost, ki je blagoslovljena, je največ vredna. Foto in besedilo: TONE PLANINŠEK Ustanoviteljica: Občina Litija • Ureja uredniški odbor: Matjaž Berčon (odgovorni urednik). Jože Grošelj, Lučka Hostnik. Marko Jiivančič, Franci Vidie {tehnični urednik) • Lektoriranje: Lea Klopčič • Računalniški prelom in tisk: Delo TČR, d. d. • Izdajatelj: Občina Litija • Naslov uredništva: Občina Litija, Jerebova 14, 1270 litija (za Glasilo občanov). • Nenaročenih fotografij in rokopisov nc vračamo. • Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. • Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. I. RS, št. 4/92) in mnenja mtjiistislva iiiloi niiraiiic (št. 23/88-92) z dne 18. 2. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, /.a katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa"'proi/voiTov.' '..... •••