Poštnina plačana v gotovini Sp»d. in abb. pos. 3. Qr. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Orzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru. katoliški tednik zide vsak Četrtek Poštni čeJco-vni račun št. 11/5092 Leto 11. Štev. 9 GORICA DNE 28. FEBRUARJA 1946. Cena L. 4. Ob sedemdesetletnici sv. očeta Pija XII. Dne 2. marca bo sedemdeset let, odkar se je sedanji sv. oče rodil v Kirnu, in isti dan bo sedem let, odkar je bil že na prvi dan konklava soglasno izvoljen za vrhovnega poglavarja svete Cerkve in namestnika Kristusovega na zemlji. Njegova podoba Pij XII. je visoke, suhljate postave, visokega in odprtega čela, velikih temnih oči, z ostrimi potezami v obličju, prava poduhovljena, asce-tična osebnost. Njegova odlična prijaznost in plemenitost v vseh kretnjah razodevata človeka iz plemenite družine, ki je že v domači hiši dobil najodličnejšo vzgojo. Kot dijak je razodeval čudovito nadarjenost, nedolžnost in pobožnost. In danes občuduje ves svet v tem izrednem poglavarju sv. Cerkve moža velike svetosti in učenosti, pravega angelskega pastirja širokega obzorja, globoke ljubezni in zares vladarske volje. Njegovo delo O delu Pija XII. so napisali že debele knjige in v kratkem članku našega lista so moramo zadovoljiti s tem, da spomnimo naše čitatelje ki jih mora o sedanjem le na nekatere stvari, vsak katoličan vedeti sv. očetu. Knez miru »Kot vidni namestnik večnega Kneza miru in sprave Jezusa Kristusa je tudi sedanji papež v pravem pomenu besedo knez miru, naj večji borec in tvorec miru in sprave med narodi. Že takoj naslednji dan po izvolitvi za papeža je poslal vsemu svotu poslanico miru, v kateri vabi visoke in nizke, vernike in izven cerkve stoječe, kako naj gojijo pravi čnost, da bo mogel iz nje vzrasti pravi in trajen mir. Isfega leta v maju, ko je čutil, kako se z nevzdržno naglico bliža vihar nove svetovne vojne, je pozval zlasti nedolžne otročiče, naj so zgrinjajo okrog Marijinih oltarjev in prosijo za mir. V vseh letih ni bilo prilike, ki bi jo sv. oče ne porabil, da bi narode klical k spravi in miru. V vseh nagovorih, pismih, okrožnicah in sprejemih neprenehoma govori o miru in predpogojih zanj. 1‘z besed sv. očeta samega, pa tudi iz njegove okolice vemo, da je sedanji sv. oče uporabljal vse svoje visoke di-piomatične zmožnosti v to, da se je dan za dnem trudil, da bi se vojna preprečila, da bi se vsaj omejila, da bi se omilila, da bi so čim p rej končala. — Kdor le malo pozna delo sv. očeta za mir, mora biti kar ogorčen, ko sliši, da gotovi hudobneži, ki so iskali in še vedno iščejo le zdražbo in prepire med narodi, Cerkev blatijo kot nekako povzročiteljico in podpornico vojne. Že trideset let zabijajo ljudem v glavo neumno trditev. da jo papež blagoslavljal orožje, ko bi vendar vsaj katoliški verniki morali vedeti, kako jo že rajni papež Pij XI. grozil tistim, k, netijo vojno, ko jo dejal s psalmistom: »Razprši narode, ki hočejo vojne.«. Tolažnik in pomočnik Ker ni mogel Pij XII. pri prešernih voditoljih narodov doseči, da bi so vojna preprečila, jo skušal čim več storiti za olajšanje bede vseh tistih, ki jih je vojna najbolj prizadela. Predvsem jo molil in vse vernike vabil k molitvi, da bi sedanjo nesreče ne bile dušam v pogubo, ampak le v duhovni prid in poroštvo boljšo bodočnosti za vse narode. Pa ne le z molitvijo, ampak tudi z gmotno pomočjo je skušal lajšati usodo vsem žrtvam vojne. O tem nam priča papeški informacijski urad, pomoč vojnim jetni- kom, internirancem, beguncem, vdo vam in sirotam, ljudem brez strehe radi zračnih napadov itd. Pri sv. očetu so iskali zatočišča Judje, antifašisti, antinaeisti, ko munisti in še drugi, ki mu danes njihovi tovariši plačujejo veliko ljubezen le z grdo nehvaležnostjo. Na tem mestu moramo poudariti da smo imeli po Italiji tudi Sloven co v taboriščih, katerim smo sku šali po svojih skromnih močeh pomagati. V neki dobi nam je bilo prepovedano, tem našim bratom in sestram pomagati. Obimili smo se do sv. stolice in ona nam je izposlovala dovoljenje, da smo smeli njenem imenu priskočiti stradajočim na pomoč. Sv. oče seveda ni mogel pomagati toliko, kolikor lahko pomaga kaka mogočna kapitalistična država, saj je sam odvisen od darov svojih zvestih vernikov in potrebe vesoljne cerkve so silno velike. Toda pri vsem tem jo nudil po vojni prizadetim toliko moralno in materialne pomoči, da mu prihajajo od vseh krajev sveta in celo od Judov in drugih izven cerkve stoječih šte vilue zahvale za vse, kar je dobrega storil med vojno. Usmiljeno srce sv. očeta se kaže tudi v tej uri, ko je toliko ljudi vkljub koncu vojne še vedno v stra hu, v smrtni grozi, v ječah in taboriščih, v lakoti, mrazu, izgnanstvu in begunstvu. Njegovo očetovo srce neizmerno, trpi, ko mora ugo toviti, da toliko poštenih ljudi, tu di škofov, duhovnikov in drugih zglednih vernikov trpi strašno pre ganjenje radi brezsrčnosti »sužnjev očeta laži« (njegove besede v kou zistorialnem nagorovu 20. II. t. L), ki jih ne gane niti usoda lastnih bratov v begunstvu, ampak poznajo za nasprotnike svojih blodnih idej samo maščevanje in nenasitno sovraštvo do popolnega pokončanja. Vemo, da sveti oče trpi tudi radi usode našega naroda in da imamo v tej uri prav v njem najmočnejšo moralno oporo. Dne 25. januarja je minilo pet; let, odkar je sv. oče, kakor jo sporočil po svojem držav nem tajniku nekemu našemu duhovniku, maševal prav za Slovence Julijske krajine. Tako smo prepričani, da pri vseh skrbeh, ki jih ima za vso zadeve vesoljne Cerkve, misli tudi na nas m nam iskreno želi, da bi se naša uso da po tolikem trpljenju zaokrenila Bogu v slavo in našim dušam v največji prid. Opozarjamo, da v Gorici deluje papeška kuhinja tudi za reveže našega rodu, ki pri krvnih bratih ne najdejo usmiljenja. Ne bodimo nehvaležni njemu, v katerem smo imeli v najhujših časih najvplivnejšo oporo in ki nam pomaga tudi danes. Graditelj nove krščanske družbe Sv. oče Pij XII. hodi zvesto po stopinjah svojih velikih prednikov socialnih papežev Leona XIII. in Pija XI. Vedno znova poudarja predpogoje za zboljšanjo socialne pravičnosti, ki je predpogoj reda in miru v posameznih državah in v mednarodnem življenju. Ta novi red, ako naj bo res red in ne največji nered, mora biti zgrajen na moralnih temeljih krščanstva, na katerih mora sloneti najprej prva celica družbe družina in na njej vse ostale socialne tvorbe do države in meddržavnega občestva. Kjer ni moralnih temeljev, tam so le razdiralne sile na delu, katero se morajo krotiti le s človeškega dostojanstva nevrednim nasiljem, katero nujno vodi v suženj- stvo in vsesplošno sovraštvo, ki se konča v popolnem razsulu človeške družbe. Glasnik nadnarodnosti Cerkve in njene edinosti V iskreni želji, da bi našel po vsem svetu čim več sodelavcev, ki bodo gradili vesoljno kraljestvo Kristusove pravičnosti in ljubezni med vsemi narodi, in da prikaže Cerkev v čim popolnejši luči nadna-rodnega občestva in najpopolnejše edinosti, ob katerem naj ozdravi in najde pravo edinost vsako narodno in zgolj človeško občestvo, je poklical v kardinalski zbor številne no- re kardinale iz vseh delov sveta, Pri izročitvi kardinalske rdeče o-bloke jih je spominjal, da morajo biti pripravljeni, za kraljestvo Kristusovo darovati tudi svojo kri, ka kor je bil pripravljen za ovčice dati življenje Kristus sam in kakor mora za Kristusa in njegovo čredo veliko trpeti, tudi sv. oče v sedanji dobi sovraštva. Gradimo tudi mi skupno s sv. o-četom, našimi škofii in duhovniki kraljestvo bQŽje po brezmadežnem Srcu Marijinem, kateremu je sedanji sv. oče posvetil ves človeški rod. Le v zvezi s sv. očetom in sledeč njegovim uavodilom bomo izvoje-vali tudi našemu narodu boljšo bodočnost! IZ ŽIVLJENJA ŠVICA. V Ženevi se bodo te dni sestali predstavniki protestanskih m pravoslavnih cerkva z vsega sveta. Razpravljali bodo o načrtu sklicanja svetovno skupščine vseh krščanskih cerkva leta 1948. Voditelj britanskega odposlanstva bo canterburski nadškof. — Rimski papeži so že večkrat pozvali vse krščanske cerkve na občne cerkvene zbore, ki jih je držala katoliška Cerkev. Zadnjič se je to zgodilo na vatikanskem cerkvenem zboru leta 1870. Toda ne pravoslavna cerkev ne protestanti so niso odzvali. Sedaj hočejo oni prirediti vesoljni cerkveni zbor. Bomo videli, kako bodo uspeli. POLJSKA. Poljski službeni list je objavil dekret, s katerim priznavajo poljsko »narodno« katoliško cerkev. Njen obred ni v nasprotju z rimskim, toda nova cerkev ne priznava papeževe oblasti. Znana je postala že pred vojno, ker je olajševala razporoko. Dekret, s katerim so jo legalizirali, so ji izstavili na podlagi svobode veroizpovedi. Ta novica nas potrjuje v tem, kar smo že vedeli: sovjetom sedaj ne gre več za odkrit boj zoper vsako vero, kor se jim zdi to le preveč smešno. Zato so pripravljeni pustiti take vere, ki so pripravljene iz vrševati njihove načrte in ukaze, take vere, ki se označujejo za narodne vere. Ne morejo pa trpeti katoliške vere, ker je ta nad vsemi narodi, vesoljna, in noče na noben način postati »narodna vera« in ker je poslušna Kristusovemu namestniku in noč« poslušati nobenih drugih bolj ali manj »genialnih voditeljev«. To si dobro zapomnimo, zakaj da poskusov ustanavljanja kake »narodne cerkve« bo prišlo gotovo prej ali slej tudi v sedanji Jugoslaviji. RIM. V Rimu so izvedli prav zanimivo glasovanje. Ker je v rimskem mestu veliko pohujšljivih časopisov, brošur in knjig, so začeli veliko akcijo, da bi so ta poplava preprečila. Na pobudo rimske katoliške akcije so po vsem mestu razdelili i>o družinah listke s tiskano izjavo, da zahtevajo, naj vlada prepove pohujšljivi tisk in nesramne pi'edstavo ter naj se v ta namen uvedejo novo primerno postave. Takih listkov so razdelili preko pol milijona. Listke bodo potem vrnili podpisane ali ne. Na ta način bodo izvedeli, ali rimsko ljudstvo soglaša s tako nemoralno propagando, ali jo obsoja. — Vsekakor zanimivo lasovanje, ki bi bilo prav, ako bi se tudi drugod izvedlo. — Ob tej priliki je govoril po radiu grof Sforza o svobodi od strasti in zločinov. VATIKAN. Diplomatsko življenje je bilo v Vatikanu pretekli teden zelo razgibano. V enem tednu je ev. oče sprejel pet novoimenovanih poslanikov tujih držav pri sv. stolici: italijanskega, belgijskega, španskega, iz Venezuele ter iz Čile v Južni Ameriki. RUSIJA. Zdi se, da si je radio Moskva nadel posebno nalogo, da napada ob vsaki priložnosti Vatikan in vsak njegov korak. Vsled tega ni nič čudnega, če se je spodmaknil tudi ob encikliki o ukrajiu ski cerkvi v Galiciji. Sv. očetu o-čita, da je z lažmi napadel Sovjetsko zvezo in oblasti v zapadni Ukrajini in da trdi, da je v Ukrajini cerkev preganjana. Vse to kaže, pravi radio Moskva, da je ta enciklika odkrito protisovjetska in protidemokratična, Končno omenja, da ni papež nikoli nastopil s podobnimi koraki zoper nacistično Nemčijo. Na take očitke ni težko odgovarjati, ker so pač dejstva preveč jasna. Če so vsi katoliški škofje v Ukrajini zaprti, če so mnoge cerkve bilo odvzete katoličanom in dane pravoslavnim, če je večina duhovnikov aretirana, če verniki in Škofji ne morejo imeti rednih zvez s papežem, če so odpravili verouk iz šol itd., potem pač ni verske svobode. Če komunisti drugače pojmujejo to besedo, je njihova stvar. Po naše pravimo* da tam, kjer se take stvari dogajajo, ni verske svobode in da je cerkev preganjana. Kar se tiče zadržanja sv. stolice do nacist ičue Nemčije, bi bilo dovolj, da vzamejo v Moskvi v roko encikliko »Mit brennonder Sorge«, pa bodo videli, da ni sv. oče prav za prav nikoli nastopil niti od daleč tako ostro zoper Sovjetsko zvezo, kakor takrat zoper nacistično Nemčijo. Seveda tega narodi v Rusiji ne vedo in zato najbrž radiu Moskva verjamejo. Mi pa vse to poznamo in zato vemo, da se radio Moskva očitno laže, ko tako napada Vatikan. — Reči pa, ki jih delajo Sovjeti, a jih -nacizem ni delal, tudi sv. oče ni mogel nacizmu očitati! Priznanje krščanstvu Italijanski politik in bivši ministrski predsednik Bonomi je na nekem volilnem shodu ital. narodne demokratske stranke izrekel besede, ki zaslužijo, da jih slišijo tudi naši katoličani: »Italijanska krščanska demokratska stranka je prej kot stranka mogočno ljudsko gibanje, k' druži elemente, katere trdno med sabo veže vera in razsvetljuje krščanstvo. Mi se spoštljivo klanjamo tako svetli veri, ki gotovo no more najti sovražnikov, med tistimi, ki, čeprav niso v vrstah krščanske demokracije, vendarle cenijo veliki iii odločilni donos, ki ga je krščanstvo doprineslo in ga bo še doprineslo h kulturi sveta.« Katoličani v Indoneziji Indonezija je zadnje čase na dnevnem redu. Veliko se piše in govori o njej. Na zborovanju v Londonu se je razpravljalo o njej daljo časa. Nas katoličane zanima, kako je tam s katoliško Cerkvijo. Indonezija ima nad 60 milijonov prebivalcev. Večina je mohamedanske vere. Kristjanov je nad dva in pol milijona, med katerimi je 600.000 katoličanov. Ob revoluciji, ki so jo izzvali prenapeti nacionalisti, so katoliški misijoni veliko trpeli. Mnogo misijonarjev je bilo interniranih. Krščanski delavski sindikaji v Belgiji V udruženju krščanskih delavskih sindikatov v Belgiji je včlanjenih 370.000 delavcev. Tako je izjavil Henri Pavels. Skupno udru-ženje komunističnih in socialističnih sindikatov pa šteje 360.000 članov. Moč kršč. sindikatov vedno narašča. Zadnje čase so vložili na vlado močan protest, ker je minister za delo, ki je socialist, imenoval v posredovalno komisijo le dva člana kršč. sindikatov, dočim so komunistično socialistični sindikati dobili v komisiji štiri zastopnike. Na južnem tečaju Na Orkadskih otokih blizu južnega tečaja biva skupina devetih ljudi, kd oskrbuje znanstveno opazovolišče. Od obljudenega sveta so popolnoma ločeni. Vsako leto jih argentinska vlada zamenja z drugimi. Letos bo tej skupini pridružen tudi katoliški duhovnik jezuit p. Lerida, ki mu bo izročena skrb za duše te skupine. Letos bo torej prva sv. maša na tej ledeni zemlji. Ko bo dospel tja, bo v tla zasadil križ z napisom: »Njegovo kraljestvo se bo razširilo do zadnjih mej zemlje«. Postavil bo tam tudi kapelico v čast Materi božji. Im podoba cerkvene vesoljnosti Pretekli teden je bil za vso Cerkev največjega pomona, zato ker nam je pokazal živo podobo cerkvene vesoljnosti. Ta podoba je novoimenovani zbor kardinalov. 3v. oče sam je rekel v božičnem govoru: »Kardinalski zbor mora postati živa podoba cerkvene vesoljnosti«. Zaradi tega je bila izbora novih kardinalov tako skrbna in izvedena s prav določenim namenom, postaviti kardinalski zbor po možnosti zastopnike čim več narodov iz vseh delov sveta. In zbrali so se pretekli teden novi in stari kardinali v tolikem številu, kakor jih še ni videl Rim. Svečanosti so se začele v ponedeljek 18. t. m. Zbrali so se vsi stari kardnali, kar jih je prišlo v Rim, in imeli s sv. očetom prvo tajno sejo. Na tej seji je papež izdal dekrete za nove kardinale in objavil tudi i- menovanja raznih novih škofov. Končno je sv. oče vprašal prisotne kardinale tudi za svet zaradi proglašenja štirih blaženih za svetnike. Ti so: bi. Janez de Britto, bi. Bernardin Realin, bi. Elizabeta Ri-chier des Ages in Frančiška Ksa-verija Gabri ni. V sredo popoldne je sv. oče dal novim kardinalom kardinalske klobuke, in ob tej priliki imel lep govor. V četrtek jo bil javni konzi-storij v cerkvi sv. Petra. Več bomo o tem poročati prihodnjič. Volitve papežu Sv. oče jo izdal novo navodilo za volitev papeža. Kardinali se bodo lahko zbrali tudi v kakem drugem mestu in ne ravno v Vatikanu, kot je bilo določeno v preteklosti. OKNO ZVEZA NARODOV. Gospodarski in socialni svet je soglasno odobril predlog' Združenih narodov, da je treba ustanoviti poseben odbor za begunce. Odborova naloga bo proučiti begunsko vprašanje. Nato bo podal poročilo Svetu pri njegovem drugem zasedanju. Sirija in Libanon sta stavila v zasedanju Varnostnega sveta zahtevo po umiku britanskih in francoskih čet iz njiju ozemlja, Anglija se je uprla, češ da je treba rešiti še mnogo vprašanj pred umikom britanskih čet z Bližnjega Vzhoda. Rus Višinski je zahteval takojšen umik, razni drugi delegati so stavili posredovalne predloge. Ko je kazalo, da bo zmagal amerdkanski predlog, naj se prizadete vlade same pogajajo o odpoklicu čet, je Višinski vloži! svoj veto, vsled katerega ne more Svet sprejeti predloga, če zanj ne glasuje vseh pet velesil. S tem je bila zadeva za to zasedanje pokopana. Ameriška. Zveza dela in Svetovni delavski sindikat bosta dobila posvetovalen glas pri ZN. Za začasni sedež ZN so izbrali v New-Yorku »Empire State Buil-ding«, najvišji nebotičnik v tem mestu, ki ima 102 nadstropji ter meri v višino 116 metrov. Skupščina ZN (Združenih narodov). Najvažnejše, kar se je v preteklem tednu zgodilo, je bilo, da je v isti dvorani, v kateri je skupščina ZN pred petimi tedni začela svoje zasedanje, to zasedanje tudi zaključila dne 14. februarja t. 1. Sklepni govor je imel angleški ministrski predsednik Ciement Att-lee. Rekel je: Prišli smo do zaključka tega dolgega in zgodovinskega zasedanja prvega zborovanja ZN. Dosegli smo velike uspehe. Po mojem so bila ta zborovanja velikega pomena. Samo tisti, ki so šli v svojih pričakovanjih predaleč, bodo razočarani. Organizacijo ZN. smo postavili na redne temelje. Ustanovili smo Varnostni svet, gospodarski in socialni odbor ter mednarodno sodišče. V kratkem bomo ustanovili tudi Svet za zaupno upravo. Mednarodna " vprašanja smo razpravljali javno, ljudstvo je bilo o njih obveščano, in ker jih je bilo vsled tega mogoče svobodno komentirati, je delegate podpirala moč javnega mnenja. Imeli smo živahne debate, kakršne oo pri nas (v Angliji) v spodnji zbornici in na zborovanjih sindikatov. Razpravljali smo o mnogih težkih problemih in v mnogih primerih smo napravili prve korake za njih rešitev. Zastopniki različnih držav so mogli izraziti stališče svojih narodov brez vpliva drugih. Predsednik ZN Henry Spaak je nato izjavil, da bo lahko poslal v imenu vseh delegatov svetu poslanico zaupanja in optimizma (dobre nade). Tudi glavni tajnik ZN Trvgve Lie je spregovoril in poudaril, da moramo biti ponižni, ko milijoni ljudi brez obleke in živil gledajo po vsem svetu z novim upanjem v organizacijo ZN. — Res je prehranjeval na kriza dosegla vrhunec in ZN bo morala napeti vse moči, da obvaruje milijone ljudi pred smrtjo od lakote. Zlasti v Indiji je stanje naravnost kritično. Indijski odposlanec Ramasvani Mudaliar je povedal, da je v letih 1942 in 19411 umrlo nad 1 1/2 milijona ljudi za lakoto in da zdaj tam preti enaka nesreča; obrnil se je na tiste države, ki jim jo mod vojno že sama sestradana Indija skušala pomagati s čajem, sladkorjem in tkaninami, —- na Sovjetsko Zvezo, Južno vzhodno in Zahodno Afriko — ter jih prosil, naj dajo iz svojih zalog Indiji toliko, da se bo mogla ohraniti pri življenju. — ZN so v tej zadnji seji odločili, naj vsi narodi 1. letos povišajo proizvodnjo živil, 2. naj spo-roče številke svojih zalog in potreb po žitu in 3. mednarodne organizacije naj se postavijo v službo vlad za zagotovitev prehrane najpotrebnejšim deželam- Kanadski zastopnik jo izjavil, da njegova domovina pošlje vsak dan 1 milijon mernikov žita v prekomorske dežele. TRST. S 1. marcem bodo znatno zvišane pristojbine za brzojave. V SVET JUGOSLAVIJA. V Sarajevu je Rodoljub Colakovič sestavil novo pokrajinsko vlado in obljubil izvršitev agrarnega zakona. Tudi glede razmerja Cerkve do države se je izjavil, da ga bodo v Bosni na pravičen način uredili. Bosansko-Her-eegovinska vlada ne bo zahtevala od cerkvenih služabnikov nič drugega, kot da spoštujejo postave in da so zvesti državljani. Potom ruskega zastopnika Višinskega je jugoslovanska delegacija pri ZN opozorila Varnostni svet na nevarnost poljskih čet v Italiji pod poveljstvom generala Anders-a. Teh da je več kot 120 tisoč in se pomikajo vedno bolj proti severo-vzho-du Italije, da bi se približale jugoslovanski meji. To da pomeni ogrožanje miru v teh krajih. Anglija pravi, da bo to zadevo uredila s poljsko državo. Edvard Kardelj, načelnik jugoslovanske delegacije pri ZN, je s svojim spremstvom dospel iz Londona v Beograd. Milan Nedič, bivši ministrski predsednik jugosl. vlade pod okupacijo Nemcev, ki je bil sedaj pred sodiščem za državno varnost v Beogradu, je skočil 4. II. skozi okno sodišča in se je ubil. V Zagrebu sta odstopila notranji minister Krstulovič in minister vzgoje Vrkljan. — Ker je na Hrvat-skem še pol milijona nepismenih državljanov, so odprli zanje 1300 Nova A Agencija CIP prinaša: »Narodna osvobodilna fronta«, ki je prišla do oblasti v Albaniji, je uvedla diktaturo in pripravlja novo marksistično ustavo. — Volitve v protifašistični svet Narodne osvobodilne fronte (NOF) niso bile tajne. V sedanji Albaniji hoče vlada po vsi sili, da bi se ustanovile nekatere stranke. Pokazati hoče svetu, da vlada v državi politična svoboda, kot jo opeva NOF. Poslala je generala analfabeta Myslim — a Peza, ki je član vlade, v najbolj zaostali del Albanije, v Dibro, da bi tam u-stanovil liberalno stranko. Drugih strank v Albaniji ni. Politično zadržanje sedanje vlade je izraženo v sledečem govoru propagandnega ministra Sefulla Male-■hova: »Kar se tiče političnih strank, se lahko ustanovijo v Ljudski fronti ali izven nje po pogramu Ljudske fronte in po zakonih, predpisanih od Ljudske fronte«. Nekje drugje izjavlja isti minister: »V Albaniji ni razloga, da bi se tvorile stranke. Ljudstvo ne čuti potrebe po njih. Druge stranke bi prinesle neslo-žnost in ošibile politično enotnost. Kdo si želi stranke! Samo sovražniki ljudstva.« V Albaniji se tiska samo en dnevnik, dočim so izhajali pod kraljem Zogom štirje. Maleshova je opisal svobodo tiska takole: »Mnogi izobraženci tožijo, da tisk ni svoboden. Neki naš zakon pravi: Vsi se lahko poslužujejo tiska. Če se pojavi kako gibanje proti Ljudski fronti, bo to tudi lahko imelo svoje Časopisje. Težko pa je, da bi se tako gibanje pojavilo. To pa ni naša krivda, ne krivda demokracije. Ne moremo dovoliti, da se razpravlja o vprašanjih, ki jih je albansko ljudstvo že samo rešilo.« Radi take »svobode tiska« so bili vsi listi, ki so prej izhajali, ukinjeni, tudi če so bili le verski in prosvetni. Vse katoliške tiskarne so bile zaplenjene. Ves tisk je po osvoboditvi le komunističen. Prvič v zgodovini Albanije nima skutarski okraj zastopnikov v skupščini in to po volji vlade, ker je tam največ katoličanov. Nadzorstvo vlade sega tudi v popolnoma verske stvari. Apostolski delegat je bil izgnan. Katoliške šole so zaprte. Jezuit p. Gardin je bil obsojen na 6 let ječe, ker jo vernikom samo o-monil nevarnost komunizma. V mnogih župnijah je bil duhovnik aretiran. Iz vsega tega sledi, da v Albaniji ni demokratične vlade. Vso oblast ima v rokah tovariš general Enver Oxha. Zdi se pa, da vodi vso minister za propagando Maleshova, ki je pred kratkim dospel iz Rusije. posebnih šolskih tečajev z 20 tisoč u-tleležeuci. Neka tvornica zdravil v Ameriki je darovala 5000 stekleničic slovečega zdravila penicilina gospej Simič, soprogi jugoslov. poslanika v Wa-shingtbhu, s prošnjo, da jih pošlje zdravstvenim ustanovam v Jugoslaviji. Maršal Tito je sprejel 8. febr. papeževega delegata, 'ameriškega škofa Mons. Jožefa Patricka Hurley-a. Rali' Stevenson, angleški poslanik pri jugosl. vladi, je 11. febr. nastopil “Svojo službo in predložil svoja poverilna pisma. V Kolasinu so odprli kolektivne (skupne) delavnice čevljarji, krojači, brivci in mizarji. NIŠ. Tanjug poroča, da so bili v Nišu kaznovani vojni dobičkarji za skupni znesek 7,322.890.—• dinarjev. Med njimi je Nikola Djulibarič, čigar dobiček so cenili na 2 milijona 850 tisoč dinarjev. O takih vsotah se nam navadnim zemljanom niti sanja ne. Knud Stowman, obveščevalec UNRRE, pa sporoča, da »v severni in srednji Evropi valovi epidemija tifusa. — Največja umrljivost je na Nizozemskem, v Franciji, Belgiji in Nemčiji. Ta val dosega pa že Češkoslovaško in Avstrijo. Istočasno poročajo o tifusovi mrzlici tudi iz Pacifika — na drugem kraju sveta. Kuga, lakota in vojska gredo rade skupaj. ROMUNIJA. Anglija in ZDA sta pripoznali romunsko vlado v zaupanju, da bo izpolnila svoje obljube glede demokratizacije vladnega sestava. Ibanija Tako zvana NOF ni sklop prejšnjih strank, ki so v preteklosti hotele osvoboditi Albanijo tujcev, ampak je albanska komunistična stranka, ki so jo organizirali' tudi tehniki in domačini, ki so bili v tujini, in tudi člani raznih roparskih tolp. V Albaniji so bile prej tudi razne druge skupine, kot n. pr. skupina Narodne fronte, ki je bila nekomunistična, in skupina regalistov, ki so se navduševali za kralja Zoga. Ko je prišla na oblast NOF, je takoj zečela boj proti tem skupinam in proti polkoniuhistom. »Ljudsko sodišče« danes 'obsodi vsakogar, ki je zatožen 1.) da je bil član Narodne fronte, 2.) da je- dal zavetje kakemu »sovražniku ljudstva«, 3.) da je »sabotiral«, 4.) zaradi protikomunistične propagande. Tajna policija N. K. W. D. pazi posebno na izobražence. V nekem okraju z milijonom prebivalcev je bilo likvidiranih 600 izobražencev, med njimi tudi znani p. Harapi. Za rešitev ekonomskega vprašanja je vlada zaplenila vse imetje oseb prejšnjih vladnih krogov, tiska nove bankovce, nastavlja komisarje vsem družbam itd. V zadnjem proračunu je bilo določenih 65% izdatkov za obnovo vojske. BOLEZNI. V Rusiji razsaja zlasti po mestih influenca in oblasti obračajo vso pozornost na to, da bi se ne širila dalje. AMERIKA. Churchil je prekinil svoj oddih na Floridi in je zletel v Washington na obisk predsednika Trumana. 5. marca bosta oba obiskala vseučiliški kolegij v Fulsto-nu, kjer bo Churchil imel pomembno predavanje. OTTAWA. Poročajo, da so baje kanadski strokovnjaki izdali skrivnost atomske sile nekim osebam, med katerimi so bili tudi Člani neke inozemske države. Kanadsko vrhovno sodišče jo dobilo nalog, da vodi o zadevi preiskavo. Zaprli so že več osumljenih oseb. Vse je zakrito v neko meglo in cenzura jo o tej stvari zelo ostra. — Amerika zatrjuje, da pozna samo ona to skrivnost. Ne ameriški vojaki ne civilno o-sebje ne sme sklepati zakona z nemškimi dekleti — poroča »United Press«. Za novega amerikanskega poslanika v Moskvi je bil v zameno za g. Harrimana imenovan general Walter Bedek Smith, dosedanji načelnik glavnega stana generala Ei-senhower-ja. Ohranil pa bo tudi svoj vojaški položaj še nadaljo. ZDA so obdolžile Argentino, da je upostavila totalitarni način vladanja pod dvema zadnjima predsed- .. ■ —L’jg. .'..jjl1 nikoma in da je zlasti vlada Pe-ron-ova odkrito pomagala osnim silam. Spomenica Združenih ameriških držav obsega 131 strani z mnogim dokaznim gradivom in je vzbudila v Buenos Airesu veliko izne-r.adenje. Argentinski zunanji minister Juan Cooks je sklical v svoj urad zastopnike Peronevega ministrstva. Kako se bo- zadeva sukala, bomo poročali. ANGLIJA. Dne 15. febr. je angleška banka v Londonu prvič poslovala ne več kot last zasebnih kapitalistov, ampak kot državna ustanova, kakor je bilo izglasovano v obeh britanskih zbornicah in je sklep podpisal kralj Jurij. Medtem ko se mi oziramo zaman, kdaj nam bo nebo poslalo izdaten dež, so imeli pretekli teden v Angliji in zahodni Nemčiji take nalive, da so vse reke prestopile bregove in je bil promet močno oviran. ITALIJA. Zdi se, da se ognjenik Vezuv pripravlja na močno bruhanje. Veliki oblaki dima in sopare se dvigajo iz njegovega žrela. PERZIJA. V Moskvo je odšlo vladno odposlanstvo, da se bo pogajalo z rusko vlado o zadevi severnih perzijskih provinc, ki jih nadzoruje Rusija — zaradi petrolejskih vrelcev. Italijani naj si Mnogi Italijani so zelo ogorčeni proti komunizmu ali bolje proti komunistom. Silno jih napadajo, govorijo in pišejo proti njim ter jih obkladajo z najgršimi priimki. O tem priča italijansko časopisje. Ugotavljamo pa, da je ta gonja naperjena predvsem! in celo izključno samo proti slovenskim komu-nUstom. Še več! Nekateri mečejo vse Slovence v eu koš, češ da smo vsi Slovenci le banditi, razbojniki, komunisti in — schiavi! Takim ljudem želimo povedati nekaj stvari v resen premislek. 1. — Mi obsojamo komunizem vedno in povsod, ne obsojamo pa vseh komunistov; saj so mnogi le vsega pomilovanja vredno žrtve komunističnih laži in praznih obljub in so se borili za vse drugačne cilje, kakor so komunistični. 2. — Komunizem je treba vedno obsojati predvsem zato, ker je proti najvišjim dobrinam, zlasti proti veri in morali. Italijani pa ga obsojajo samo od meseca maja 1945, ker je pač oropal življenja in imetja tudi nekatere italijanske družine iz Trsta in Gorice. 3. — Največja žrtev komunizma smo prav Slovenci in ne Italijani, kateri niso imeli ne prej ne sedaj niti besede krščanskega sočutja za števline desettisoče pobitih slovenskih ljudi in požganih domov, dočim mi na tem mestu še enkrat z vso iskrenostjo izpovemo svoje sočustvovanje vsem prizadetim italijanskim družinam, ki je komunizem strl njihovo srečo. 4. —- Največji odpor smo nudili komunizmu prav Slovenci in ne I-talijani. Zato imamo danes toliko neprecenljivih žrtev. Ta odpor proti Vsi enako uče Ni malo takih, ki mislijo, da naši škofje niso prav ravnali, ko so svarili pred komunizmom, češ da drugi škofje drugače uče in drugače nastopajo. Te dni pa smo dobili v roko pastirsko pismo škofa iz Bolluna mons. Bortignona, ki v njem prav tako uči, kakor so učili POLJSKA. Iz Varšave javljajo, da je bilo na Poljskem zadnje čase zaprtih nad 100.000 oseb. V enem tednu je bilo izrečenih 24 obsodb na smrt. V Varšavi so vsa javna poslopja zastražena od vojakov in policije. Poročajo, da je bilo v zadnjih tednih pomorjenih nad tri tisoč članov tajne policije. Tožijo, da se upirajo vladi, ker je pod vplivom Moskve. Neki' zastopnik poljskega poslaništva v Rimu jo šel 6. febr. v spremstvu štirih zavezniških častnikov v taborišče poljskih beguncev v Italiji. Spočetka so ga poslušali, nato pa so začeli vpiti: »Komunist! A-gent Moskve! Rdeči izdajalec!« in so ga nabili. Če bi ne bilo v bližini vojaško policije, bi prišlo še do česa hujšega. Poljski poslanik v Rimu je protestiral pri Zaveznikih in italijanski vladi. FRANCIJA. V Parizu je radio 5. II. t. 1. kar malo preveč potegnil meščane. Opisoval je napad atomske bombe v letu 1990. Ker pa mnogi. niso vedeli, da gre samo za fantazijo, ampak so mislili, da napoveduje poročevalec resnično nevarnost, je nastala v mestu velika panika. Bolniki po bolnišnicah so koprneli od strahu, nekaj kino-pred-stav in gledališč je moralo pretrgati svoje predstave, ljudje so bežali v še preostala zaklonišča in v prostore pozemeljskih železnic; zlasti v delavskih okrajih je nastala velika zmeda. Celo o dveh smrtnih slučajih vsled strahu vedo poročati. — Nešteto protestov je naslednji dan deževalo na ravnateljstvo radia, zlasti so se oglašali zdravniki v i-menu svojih zdravljencev. K sreči je dežela ostala mirna, ker je radio oddajal la na krajevni dolžini za mesto. Že uvod v oddajo je bil strašen. Glasil se je: »Moramo prekiniti našo oddajo. Pripravlja se napad z atomsko bombo. Poslušajte natančno naša navodila!« Seveda se bo moral Cleude Dordet, ravnatelj radia, zagovarjati pred sodiščem zaradi svojega »revolucionarnega programa«, ki ga je pa par dni prej napovedal — le da ni natančneje označil, v čem bo obstajal. zapomnijo... komunističnemu nasilju smo mi pokazali in ga še vedno kažemo v času, ko najbolj razsaja, medtem ko se Italijani niso upirali fašizmu, ko je bil na oblasti, ampak so ga slepo oboževali in bi ga še bolj danes, če bi premagal Zaveznike. Lahko je sedaj govoriti proti fašizmu, ko ga ni več. Junak se bori z močnimi sovražniki! 5. — Ponovno poudarjamo, da ima fašistična in nefašistična Italija veliko krivdo, da se je pri nas razpasel komunizem. Naši ljudje se niso mogli poučiti iz slovenskega katoliškega časopisja, kaj je komunizem, ker je bilo pod Italijo prepovedano. In vse krivice in vse nasilje, ki ga je Italija izvajala nad našim ljudstvom, je bilo krivo, da je to. ljudstvo, ki je bilo tako ponižano v svojem dostojanstvu in tako užaljeno v svoji narodni zavesti, šlo v svoji nevednosti v drugo skrajnost ter prišlo iz fašističnega dežja pod komunistični kap. 6. — Komunizem dviga danes, svoj rdeči greben tudi v Italiji. \ Romaniji n. pr. so komunisti ubili že dosti duhovnikov. Torej so tudi tam doli banditi in razbojniki in ne samo pri nas. 7. — Po vseh teh pikicah, ki smo jih hoteli deti na i, in če poleg tega premislimo še to, da v Trstu nekateri mažejo nad trgovinami slovensko napise in da v časopisju blatijo tudi protikomunistične borce, moramo zaključiti, da mnogi narodno nestrpni Italijani ne sovražijo toliko brezbožnega komunizma kot takega, ampak le Slovence in vse Slovence, tudi nedolžne žrtve komunizma. naši škofje. V Italiji, pravi škof, je več strank. V katero se sme vpisati iu za katero lahko voli katoličan! »Nekatere ital. stranke šo sprejele v svoj program prave verske zmote: zanikajo lastninsko pravico, ne-razdružnost zakona, dolžnost verskega pouka itd., pri tem pa vedno poudarjajo, da pustijo svojim članom popolno svobodo, da ostanejo katoličani. Tukaj je dolžnost škofova, da pove jasno svojim vernikom: v tej in tej stranki zagovarjajo verske zmote, zato vam je v vesti zabranjeno stopiti v take stranko ali jo podpirati.« Med take stranke, ki so katoličanom v vesti prepovedane, prišteva belunski škof komunistično ter socialistično stranko in »Partito d’a-zione.« Glede ostalih strank pa so verniki svobodni, da po svoji uve-devnosti pristopijo k oni ali drugi, če se jim le zdi, da nimajo v programu nič zoper vero. lhd tem pa Cerkev ne prehaja v politiko, zakaj ona ni kriva, če ima ta ali ona stranka v programu kako versko zmoto. Zmote pa mora Cerkev obsoditi povsod, tudi če jih najde v romanu, in mora pred njimi svariti vernike. Tako uči Cerkev, tako učijo vsi moralisti, tako so učili in učijo tudi vsi naši škofje in disciplinirani duhovniki. Česa nam naj Nekateri bodo rekli: demokracije, ki je res ni med našim narodom, četudi na ves glas trdijo, da je. Uboga demokracija se je morala zgubiti celo iz uradnega naslova jugoslovanske države, ki je iz demokratične Jugoslavije postala FLRJ. Drugi porečejo: miru nam manjka, dasi ni več vojne. Tudi to je res in ne moremo še dogledati časa, ko se bo reklo: angel miru je prišel med ljudi. Tretji spet mislijo, da nam najbolj manjka gospodarskega blagostanja. Pomanjkanje in draginja nas tareta; obleka, obuvalo, vsakdanji kruh — vse je tako tesno odmerjeno, da ne vemo, kdaj bomo rešeni teh skrbi. Četrti bodo spet črez kaj drugega tožili. Groze nam bolezni, suša je že tretje leto, sovraštva je med nami toliko, kolikor še nikdar prej, isto-tako strahovanja m groženj, — pa tudi norosti in razbrzdanih zabav, večnih plesov, zborovanj, sestankov, propagandističnih nagovorov jo toliko, da naše ljudstvo sploh nima časa misliti s svojo glavo in priti enkrat do trezne sodbe. Vsega tega nam manjka, — a naj-Taolj nam manjka zavesti, da je mir dar božji in da si moramo ta dar od Boga izprositi. Sami mu moramo postaviti podlago s pokoro in po-br ljšanjem življenja. »Vojske niso nič drugega, nego kazen za grehe sveta«, je iz Marijinih ust ponovila mala 10 letna fa-timska Jacinta na smrtni postelji v sirotišnici Naše čudežne Gospe v lizboni. »Treba je delati pokoro. Če se bo-! do ljudje spokorili, jim bo naš Gospod še prizanesel. Če pa ne bodo spremenili življenja, bo prišla kazen. < »če bi ljudje pomislili, kaj je večnost., bi vse storili, da se spreobrnejo — je rekla deklica, ki je 13. julija 1917 za trenutek smela videti pekel in je zato vedno mojila in se žrtvovala za spreobrnjenje grešni- Roditeljski sveti Ob začetku šolskega lota so bili po vaseh ustanovljeni roditeljski sveti. Namen te ustanove je jasen: držati stik med šolo in starši, dati staršem vpogled v vodstvo in delovanje šole. —1 Zamisel roditeljskih sve-tov sama na sebi je vsled tega lepa in priznanja vredna. Vendar sedanji roditeljski sveti povsod ne da ja jo tega, kar starši od njih pričakujejo. Marsikaj nam na njih ne ugaja. Prvo, kar ne moremo odobravati, je njihov naziv »roditeljski sveti«. Pri nas so bili starši zmeraj starši, to se pravi tudi vzgojitelji svojih otrok in ne samo roditelji. Zato bi bilo bolj primemo, če bi jih nazi-vali drugače. Drugo, kar nam ne ugaja, je sestava teh svetov. Človek bi pričakoval, da jih bodo sestavljali očetje ir. matere, ki imajo otroke. Torej po njihovo »roditelji«. Toda, ko smo povpraševali, kako je z roditeljskimi sveti, smo zvedeli, da so v njih tudi fantje in dekleta, ki se na šolo razumejo kot mačka na boben. Čudno se nam je zdelo, pa smo poiskali odlok SNOS-a o ustanovitvi roditeljskih svetov. V tem odloku iz leta 1944. je sestava roditeljskih svetov takole določena: Vsak kra- jevni NOO voli po enega zastopnika staršev. Učiteljstvo izvoli iz svojo sredo po enega zastopnika u-čiteljstva. Člani so nadalje vsi prosvetni referenti krajevnih NOO, zastopnik ZSM in zastopnica SPŽZ. Iz tega je razvidno, da to nvso več zgolj roditeljski sveti za vzgojo mladine, saj zastopnika ZSM in SPŽZ nista ne roditelja no vzgojitelja, temveč imajo tudi pomen politične kontrole šole. Ustanovni odlok pravi tudi, da se roditeljski svet demokratično! izbira na Roditeljskem zboru (na zborovanju staršev). Marsikaterega očeta ali mater, ki imata šoloobvezne otroke, smo vprašali, če vedo, kdo so člani roditeljskega sveta v njihovi vasi, pa niso vedeli. Kako in kdaj so jih demokratično izvolili? Tudi nam ne ugaja delovanje teh bolj manjka? kov. »če bi oblast pustila Cerkev v milu in bi dala svobodo sv. veri, bi tudi sama imela božji blagoslov« — jo zopet za Marijo ponovila mala trpinka. Odgovorimo torej na uvodno vprašanje z edino pravim odgovorom : najbolj nam manjka molitve, prave molitve k nebeškemu Očetu za mir in spreobrnjenje od grešne-ka k spokornemu življenju. Ko bo narod kot tak to spoznal in začel vršiti, bo postavil pravo podlag'o za svojo rešitev izpod jarma nesreč. Nova demokratična stranka v Belgiji Belgijski katoličani so imeli prod svetovno vojno svojo katoliško .stranko, ki sta jo sestavljali dve organicizaeiji: organizacija Belgijcev francoskega jezika in organizacija Belgijcev flamskega jezika. Z nemško zasedbo je bila ta stranka ukinjena. Po vojni pa so ustanovili belgijski katoličani novo »Krščansko socialno stranko«, ki ni, kot je izjavil njen vodja Avgust De Schrijver, nadaljevanje stare Katoliške stranke, ampak nekaj popolnoma novega. Njen socialni program je popolnoma nov. V kratkem obsega te važne točke: 1.) Progresiven program, t. 3. skrb, da se uvede v državo družabni red po papeških socialnih okrožnicah. Zemlja naj se pravično razdeli, razmerje med delavcem in delodajalcem naj bo pravično itd. 2.) Braniti praviefe družine in pravice vseh poklicev. 3.) Preobnova državnih ustanov. 4.) Popoln razmah vseh sil, ki jim je pri srcu veličina Belgije. Belgijski katoličani francoskega in flamskega jezika so se združili, da bodo skupno nastopali v političnem življenju ter tako gradili blagostanje svoje domovine na temeljih katoliške vere. svetov. Odkod so dobili pravico, da smejo nastavljati učitelje in učiteljice! Odkod 'so dobili oblast, da smejo tej ali oni učni moči prepovedati vstop v šolo, ko jo še poznajo ne? Kako si drznejo odkloniti učno moč, določeno od pristojne šolske oblasti, samo zato, ker ni »njihova«, ker je drugačnega političnega mišljenja? — Tako postopanje roditeljskih svetov jo držno poseganje v pravice zavezniške šolske oblasti in prestopanje mej svojo kompetence. Roditeljski sveti so bili ustanovljeni po izrecnih besedah ustanovnega odloka kot »posvetovalni organi« v vprašanju šolstva in nikakor niso »kontrolna in ■ adzorniška oblast«. Njihovo dosedanje delo po mnogih krajih razodeva, da gre tu za politiko tudi v šoli in ne za blagor slovenske šole in otrok. O terorju in Primorski dnevnik z dne 15. februarja 1946 prinaša uvodni članek »Smrtna grožnja«, ki ga na splošno odobravamo, ker člen 241 ital. faši-stovskega kazenskega zakonika res 110 more in ne sme imeti več veljave v naših krajih, ki so po tako jasnem in glasnem krvavem odporu zadnjih let pokazali, da so bili le proti volji slov. ljudstva pod Italijo ir. da so pod njo le krivice doživljali ter da so zato zdaj preporno ozemlje »sub iudice«. Pa je elan-karju zletel izpod peresa tudi tale značilni stavek: »Tisto o terorju in diktaturi v Jugoslaviji je že stara in obraljena pesem, ki vzbuja našemu ljudstvu le pomilovalen nasmeh«. — Ker se je vse slovensko ljudstvo od skrajne levice do skrajne desnice izrazilo za priključitev tega ozemlja k Jugoslaviji, ga je hotel člankar prepričati, da se nima ti ne terorja ne diktature v novi državi. Tu je pa zapel »Primorski Dnevnik« pesem, ki ne odgovarja resnici in ki je niti sam člankar ne verjame. Resnica jo ta, da vladata tam zdaj teror in diktatura, ki pa morata zginiti prej ali slej, če hoče Jugoslavija res biti mati srečnih južnih Slovanov. Ne ubijaj! Radovoljni uboj je tako velik zločin, da vpije v nebo za maščevanje. Jo torej eden izmed vnebovpijočih grehov. Prvi umor je izvršil 1 Kajn nad svojim nedolžnim bratom Abelom iz nevoščljivosti, ker je bilo njegovo srce hudobno. Prišla je prvič smrt v posete v prvo družino. Koliko bridkosti za prvega očeta m prvo mater! Satana imenuje sv. Janez evangelist »morilca ljudi od začetka«, (8, 44; 1, 3, 15). Ker je uboj grozovit zločin, podpira ubijalca sam hudobni duh na poseben način, da zmanjša vsak naravni odpor, ki ga ima človek zoper tak čin. In Kajn ima nešteto posnemovalcev. V popisu trpljenja našega Zveličarja beremo, da je Pilat izbral hudobnega Barabo, morilca, da bi laže dosegel oprostitev Jezusa. Postavil je zoprnega morilca poleg nedolžnega Jezusa. Ni dosegel, kar je nameraval, ker je hudobni duh že obdeloval podle ljudi in jih pripravljal na še mnogo večji zločin, na umor Sina božjega. Začel je pri vplivnih ose bah zbora in pridobil za svoj načrt tudi enega izmed apostolov. Zveličar je bil križan, a je molil za svoje mučitelje: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Kruto umorjeni Zveličar, ki je bil po večkratni javni izjavi najvišjega oblastnika nedolžen, je napovedal; da bo mnogo njegovih učencev radi njegovega imena preganjanih in umorjenih. Sveti Janez Krstnik je bil umorjen na povelje kralja Heroda, naščuvanega od ženske, ki ga je zapletla v nečiste mreže. Mučenci in mučenke, ki jih štejemo na milijone, so bili umorjeni iz satanovega sovraštva do prave zveličavne vere. Poganski morilci so morili kristjane pod pretvezo, da so brezbožni, ker niso hoteli častiti malikov. Kristjani so bili zvesti svoji domovini in tudi poganskim vladarjem v vsem, kar ni bilo grešno, a krivim malikom niso mogli in niso smeli izkazovati časti. Branili so svoje pravo, zveličavno versko prepričanje — in za to so umirali. V vseh časih in tudi v sedanjih najdemo mučence in mučitelje. Včasih zadostuje, da pride kdo ob življenje že samo to, da ne more in noče deliti zmot nasilnežev, samo to, da brani pravico in resnico in postavlja zoper nauk krivih prerokov nauk Jezusov, nauk nezmotljive učiteljice svete Cerkve, ali pa tudi nauk zdravega razuma. V začetku šolskega leta smo javnosti jasno povedali, kakšna mora biti slovenska šola. Rekli smo: »Naša šola mora biti narodna, nravno neoporečna in nepolitična«. Tako šolo zahtevajo tudi Zavezniki. Politike smo imeli v šoli že vse preveč. Zato pa politiko iz šole! diktaturi Naj nam pove g. Randolph Chur-chil, bivši zvezni oficir med Angleži in Titovim glavnim stanom, kakšen je danes tamkajšnji režim. V Dail Telegraphu je 21. januarja t. 1. tako-le označil novo državo: »pol-komunistična totalitarna policijska država«. Naj člankar prečita naš današnji članek: Škof-špijon! Kaj se godi šele nad nižjimi sloji! Je-li to teror ali ne? Naj pove, ako je v državi vse v redu, če katoliški škofje ne morejo več občevati s poglavarjem katoliške cerkve.? Ni li to diktatura? Naj napišemo še označbo ne samo jugoslovanskih notranjih razmer, ampak razmer v vseh državah od Finske črez Poljsko in dalje na jug, ki so prišle pod komunistični vpliv. Napisala je to karakteristiko ameriška novinarka Doroty Thompson v ženskem listu »Ladies Home Journal«. »Pošiljati ljudi v ječe brez obtožbe in obsodbe, streljati jih brea odločitve rednega sodišča, predpisovati točno, kaj ljudje smejo in česar no smejo misliti, govoriti, citati, o- e j iti politično delovanje ljudi v okvir samo ene »vladajoče« totalitarne stranke, obdati vse ljudi v Škof - spijon! ? Pred časom je po jugoslovanskih časopisih posnel tudi »Glas Zaveznikov« in priobčil neverjetno vest, da je jugoslovanska vlada dobila v reke dokaze, kako je škof dr. Srebrnič na Krku od ustašev v svrho špijonaže dobil denar. Škof - špijou! To ne gre na noben način skupaj; pa še tak škof, ki ga mi tu najbolje poznamo kot celega moža in duhovnika v vsakem oziru. Zato nas srčno veseli, da moremo danes jugoslovanski vladi in vsem, si so nasedli tej gorostasni novici ter jo priobčili, postreči z resničnim stanjem te zadeve. Naše poročilo je iz najzanesljivejšega vira. »S podkupnino, ki jo je dobil g. škof od ustašev,« je tako: V decembru 1944 je prinesel nameščenec pri okrajnem poglavarstvu v Krku Martin Mrakovčič vsoto okrog 600 tisoč lir iz Sušaka v Krk. To so bile same mesečne decembrske plače za vse učitelje, občinske in državne uradnike, upokojence, invalide, duhovnike, nadzornike cest in njihove delavce. Kot nagrado za potnino in trud si je Mrakovčič po svoji volji zaračunal 5°/o - to je 30 tisoč lir. Vsi so bili zaradi tega ogorčeni. Škof v Krku je to sporočil oblastem v Sušaku in jih prosil, naj one urede vprašanje nagrade. Kaj so napravili iz tega »Primorski Vjesnik« in drugi listi? Iz vsote 600 tisoč lir so napravili denar, ki ga je škof v Krku dobil od usta-ške vlade v Zagrebu, da špijonira za ustaše.; vsoto naj bi razdelil med duhovnike, da bi mu pri tem pomagali! In nameščenca Martina Mra-kovčiča so napravili kanonika Mra-kovčiča, ki je pa že dve leti in pol prej umrl. Stvar so zavili tako, kakor da je kanonik Mrakovčič 30 tisoč lir poneveril in si jih prisvojil. Na Krku vedo, kaj je na stvari, in se smejejo, da so tudi resni listi tako nasedli. A za to ne ve vsa javnost, pred katero so bili škof in duhovščina oblateni. — Najlepše je pri zgornji zadevi še to, da je kasneje Mrakovčič škofu priznal, da je bila tista nagrada 30 tisoč lir v glavnem namenjena za partizane na Krku kot podkupnina, da bi ga pustili na njegovih poteh na miru. Evo resnice! Zdaj je na listih, ki so škofa oblatili, da krivico popravijo. Drug slučaj. List »Primorski Vjesnik« je pisal, »da so italijanske oblasti odredile, da se mora zapeti slovesni Te Deum po cerkvah na Krku. Župniki so se uprli in izjavili, da ga ne bodo zapeli v latinskem jeziku. Zmagali so in ga niso. A zapel ga je škof na Krku po latinsko. — Evo, kako je klečeplazil pred Italijani!« — In resnica? Dvakrat, takoj na početku, ko so Italijani Krk zasedli, in nato v januarju 1942 je zapovedal škof dr. Srebrnič v Krku, da se ne sme glede bogoslužnega jezika v župnih cerkvah pri javnih liturgičnih opravilih nič menjati. Tam je liturgični jezik deloma staroslovenski, deloma hrvatski. Ako so torej župniki odklenili peti latinski Te Deum, so to storili pozivajoč se na odlok škofa v Krku. V mestu pa je on pel latinski Te Deum, ker se za Italijane v Krku liturgične funkcije vedno vršijo v latinskem jeziku, tako pod bivšo Jugoslavijo in tako tudi danes pod Federativno ljudsko republiko — na pr. na Silvestrovo. V javnosti se škof ne more braniti proti »Primorskemu Vjesniku«, javnosti in v domači hiši z ovaduhi — vse to opravičujejo s potrebo »osvoboditve človeka«. Je-li to diktatura ali ne? Zakaj bi se bali resnico povedati? Mnogo bolj koristno kot varata sebe in druge bo, ako vsi od tu, skrajnega zapada Jugoslavije, vplivamo na jugoslovansko javnost, da se teh metod otrese in da vrne vsem državljanom resnično svobodo. Nekako tako, kot končuje svoj spis Doroty Thompson: »Če želimo, da bomo živeli v kolikor toliko razumnem svetu«, bomo (v vsaki državi) rabili naprednjake, konservativce in reakcionarje v naši sredi, ki bodo vsi delovali in spravili drug drugega v prave meje. Vsak posameznik — prav tako kot vsaka urejena družba — ima leviico ker ni ne listov, ki bi obrambo objavili, niti prostosti za to. O krivicah, ki se gode našemu rojaku škofu Srebrniču v Jugoslaviji, vemo še več. Poleg grdih napadov v časopisju je moral doživeti tudi zelo surov dejanski napad od strani srednješolske mladine obojega spola. Dne 15. novembra 1945 ob 3. uri popoldne se je g. škof vračal s Tr-sata v Sušak. Med potjo je opazil okoli 40 dijakov z gimnazije, ki so kazali napram njemu zelo sovražno razpoloženje. Umaknil se je v župnišče in tam ostal za tremi zaklenjenimi vrati sam, medtem ko je šel župnik o zadevi obveščat varnostne organe. Dijaki in med njimi nekaj dijakinj so vdrli skozi vsa tri vrata s silo v župnišče in tam na skrajno surov način obmetali sedemdesetletnega cerkvenega kneza z repo in gnilimi jabolki 'ter ga vsega oblili s smradljivo vodo. Vse to so prinesli s seboj v 2 košarah. Obleko so mu vso onesnažili, klobuk zbili z glave in ga raztrgali, levo oko pa poškodovali, da se je podplulo s krvjo. Med tem sramotenjem in nasiljem, ki je trajalo eno uro, so vpili: »Evo biskupa, evo bandita, evo pastirsko pismo, da ga čita itd.« Ko se jo zdelo, da so se že naveličali tega prostaškega vedenja, je eden iz podivjano tolpe zavpil: »Ven z njim na cesto!« Takoj so ga začeli pehati in vleči na cesto in tam bi ga bili morda celo do smrti pobili. K sreči je župnik pripeljal tri uradnike Upravnega oddelka, ker se orožniki za to zadevo niso hoteli zanimati, češ da se njih ne tiče. Ti uradniki so mu rešili življenje. Kdo jo odgovoren za tako podivjanost učeče se mladine? Kje je tu verska svoboda, ako se škofje izpostavljajo takim nevarnostim, ko vršijo svojo strogo dušnopastirsko dolžnost — in drugega škof Srebrnič gotovo ni storil? Naš vzorni rojak je to zasmehovanje in zlostavljanje sprejel iz rok božjih kot poseben dar, ki ga je spet daroval Bogu za zapeljano mladino, saj ta gotovo ni vedela, kaj dela, in najbrž pastirskega pisma niti brala ni. Molil je, naj bi iz teh mladih ljudi postali apostoli, kakor je po zaslužen ju trpljenja in molitve sv. Štefana postal iz preganjalca sv. vere Savla -veliki apostol Pavel. Ravno to dni so se pobirali z več ali manj prikritimi grožnjami v pasu B podpisi duhovnikov za Titovo Jugoslavijo z motivacijo: »Vera je torej, na kratko povedano, pri nas svobodna«. Vera v srcu? Da. Duhovnik mašuje? Tudi še, a oznanjevalci vere so blateni, obrekovani; tisti pa. ki živijo po veri in radi hodijo v cerkev, so kot belogardisti zaznamovani, pouk v veri jo oviran vedno bolj — »mladina v Postojni se noče učiti verouka, ker jo preveč zaposluje in se mora učiti Česa drugega« (Mladinski vestnik z dne 9. II. 1946, str. 3) — vse to pa je bliskavica, ki se pojavlja pred nevihto. Naj naše brate-duhovnike povsod po Sloveniji zmodri teh par otipljivih zgledov iz Jugoslavije in naj v svoji izjavi za Jugoslavijo 110 kon-štatirajo, ampak naj rajši terjajo svobodo vere, vesti in Cerkve, ki je Kristusova ustanova Komisija! Člani razmejitvene komisije, ki bo prišla v naše kraje, niso še vsi edini med seboj. Zapadni Zavezniki bi si radi ogledali stvar bolj natančno. Sovjetska zveza pa bi hotela, da si člani ogledajo le središča. in desnico, si-ce in možgane, čustva in pamet, fantazijo za bodočnost in skušnje iz preteklosti.« To so pametne in nazorno podučne besede. Vsaka revolucija je boleča, a iz vsako je človeštvo izšlo z novimi pridobitvami, ki so ostalo po zaceljenih ranah, pozidanih pogoriščih in pomirjenih strasteh. Trdno smo overjeni, da bo tudi Jugoslavija izšla nova in boljša iz teh težkih let krvavenja, — a k temu moramo vsak po svoje pripomoči. Mi kot časnikarji služimo temu cilju najbolje ne s prikrivanjem resnice, ampak z odkritosrčnim priznavanjem hib na našem narodnem telosu. — Zdaj sta največji hibi teror in diktatura, ki jih izvaja K. P. nad našim ljudstvom. Ko smo bolezen spoznali, bo treba najti še zdravilo. Domače novice Nova maša Preteklo soboio je bil v Gorici posvečen v maši\ika e. y. Franjo Godnič, nečak e. g. dekana v Donibergu in brat č. g. župnika v Gradnem. Novo mašo jč naslednji dan daroval v semeniški cerkvi sv. Karla ob navzočnosti svojih staršev in bližnjih sorodnikov. Bogoslovci so se kar najbolj potrudili, da bi svojemu bolehnemu sošolcu pripravili lep novomašniški praznik. Lično so okrasili cerkev iri med sveto mašo so ob spremljevanju gosli peli naše mogočne novo-mašne pesmi. Mlademu g. novomašniku, ki odhaja v zdravilišče v Arco na Tirolsko, želimo predvsem zdravja in potem bogatih uspehov pri delu za duše. Gorica Po kratki bolezni je 1. februarja umrla gospa Marija Kavčič, upokojena ravnateljica ljudsko šole v I-tiriji, v visoki starosti 84 let. V I-driji verjetno ui človeka, ki bi gospe lavnateljice osebno ne poznal, niti dekleta ali žene, starejše kot 20 let, ki ni šla skozi njeno šolo; saj je gospa Kavčičeva na idrijski šoli poučevala iin jo vodilo od 1. 1888. do 1. 11*27., to je 39 let. V celoti pa je u-iUteljevala 45 let. Bila je vzorna učiteljica in ena najbolj vestnih voditeljic na slovenskih ljudskih šolali. Z visoko vzgojiteljsko zmožnostjo in izobrazbo je združevala veliko dobroto in izredno fin takt. Mnogim je pomagala z gmotno podporo, kolikoL- so ji pač dopuščale skromne razmere, znala pa je sveto vati tudi v duševnih stiskah. Zasluženi pokoj jo prišla uživat v Go rico, kjer je preživela zadnja leta. Naj počiva v miru! Otvoritev nadškofijske orglarske šole v Gorici Vodstvo nadškofijske orglarske šole v Gorici javlja vsem Primorcem, da se bo otvorila z mesecem marcem šola za organiste. Šola ima namen, usposobiti učenca za poklicnega organista. Sedež šole se nahaja v Alojzijevi-šču (ulica Don Bosco 3). Vpisovanje kandidatov se vrši vsak dan od 10.-12. ure v šoli. Pri vpisovanju mora kandidat I iodložiti spričevalo dovršeno ljudsko šolo in nravstveno spričevalo, izdano od župnijskega urada. Podrobnejša navodila dobijo i>i'i vpisovanju. Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje Kako bi ne bili veseli zares slovenskega Narodnega gledališča, lepo besede na odru, čiste umetnino, ki jo jo naš narod na Primorskem tako dolgo pogrešal! Povedati pa moramo, dy, gledamo umetnino kot ljudje s svojim mišljenjem, s sv, jim prepričanjem, da jo torej gledamo kot. Slovenci in tudi kot katoličani. Tudi toliko smo žt dozoreli, da vemo, da ni vso zlato, kar se sveti, in da ni vse umetnost, kar s« za umetnino prodaja. Morda vodstvo našega Narodne ga gledališča ui upoštevalo te naše dozorelosti. Izbralo jo namreč malo umetniški program in tudi odrsko-igralsko podajanje no predstavlja dovolj dostojno Slovencev in njihove kulture. Pa pustimo to, saj strokovno kritiko bodo opravili drugi ljudje in drugi listi. Mi moramo spregovoriti kot katoličani in kot katoliški list o zadnji predstavi M. Borove (J. Pavšič) igre »Raztrgan-ci« — z verskega in nravstvenega stališča. Kratka vsebina: Partizani-osvobo-ditelji so v vasi na ozemlju, ki je sicer zasedeno od Nemcev. Ljudje se jih silno prestrašijo, posebno Butarica, ker ve, kako Nemei požgo vasi in selijo ljudi, kjer so vzeli pod streho partizana. Butari-<;a t;e6e v dolino po Nemce. Ko se vrne z njimi, se vname bitka, part i-zanii seveda zmagajo in potem odkorakajo s partizansko pesmijo dalje; izpraznili so mlin in vsi Rutarjevi so šli z njimi. Politične tendence, ki bi jo moral pravi umetnik zajeti precej druga- če, da ne bi bila mestoma tako naivna in vsiljiva, se ne bomo dotikali. Toda kako se v predstavi žali n; š verski čut, mimo tega pa ne moremo. Nekaj prizorov. Ko Butarica zve, da so partizani v vasi, vpije v podobo Matere božje na steni tako smešno in histerično, da kolikor le more smeši vsako molitev. Nato govori kot odsedena, da ji je Marija pokimala, da mora iti po Nemce in izdati partizane. Ko mora končno Butarica zagovarjati svojo dejanje pred partizani, se izgovarja tudi s tem, da ji je Marija pokimala. In partizan se odloči, da je ne bo kaznoval, ker ni ona kriva, ampak Marija in še neki izdajalec, ki je Butarico pregovoril. — Režija Justa Košuto je poskrbela, da so te stvari, ki jih katoličani imenujemo bogokletje, prišle do čim popolnejšega izraza. Prireditelji hočejo, da bi temu ploskali tudi katoličani. Ako bi ne ploskali, bi bili najbrž »izdajalci«. Toda takemu gledališču ne bomo ploskali. Narodno gledališče mora biti za vse, ne samo za brezverce. Zato ne sme vernih gledalcev — t. j. večine — žaliti. To gledališče naj se ne imenuje »narodno«, ampak »partijsko!« Saj iz takih predstav glasno kriče znana komunistična gesla: Vera jo opij za ljudstvo! Katoličani so največji izdajalci! Smeši, smeši verska čustva, nekaj bo že ostalo!... Ali ima sedanja Jugoslavija samo tako umetnost? Ali so res vsi drugi kulturni delavci v Sloveniji, ki so ustvarjali drugačna — nekomunistična — dela, zaprti, pobiti in prisiljeni k molku? Ali ni v sloven ski literaturi nič boljših del? O. so! Poznamo dobra dela, umetniška in kulturno pomembna, le »Narodnemu gledališču«, ki je prišlo med nas, niso všeč, morda zato, ker niso komunistična. Upamo, da je bila ta predstava v Trtsu prva in zadnja med nami in da ne bodo- tega igrali drugod po deželi. Drugače nam bo povsem jasno, da so bili poslani ti uradni vladni delavci na kulturnem področju med nas s tem namenom, da rušijo in uničujejo večne narodove vrednote in tradicijo naših pradedov. Tako delo pa ni »narodno«, ampak čisto navadno pohujšanje, ki ne bo ostalo brez božja kazni in mi bomo prisiljeni, vernikom nujno odsvetovati vstop V tako gledališče. TRST. Polkovnik Alfred C. Bow man, višji častnik za civilne zade-c'ev, ki 3e v naši deželi zelo znan, j« odšel na dopust v svojo ameriško domovino. Nadomestoval ga bo pol kevnik H. P. P. Robertson, ki bo imel za svojega pomočnika podpol kovnika E. J. Armstrong-a. G. Bow-man se vrne v marcu na svoje me sto. Od 1. do 11. februarja so izkrcal v tržaškem pristanišču 34.410 ton živil in drugih dragocenih darov i/ Amerike. Od teh je namenjenih za Jugoslavijo 30.420 ton. Kaj bi bi lo, ako bi nas te »kapitalistične« in »reakcionarne« države ne podpirale! Vojaška zvezna uprava sporoča, da dobimo pravočasno žveplo in modro galico in opozarja kmeto-alce, naj počakajo z nakupom teh potrebščin ter naj jih ne kupujejo na črni borzi, ker bodo znatno cenejše. LOGJE Marijina družba žena iz Logov pri Breginju nam piše: Primorski dnevnik je napadel fudi prednico naše družbe. Očila ji več reči, na ka-ere ni vredno niti odgovorili, ' Amen.« „Beseda slovenska...1* Preleklo nedeljo se je vršila napovedana predstava v zavodu Notre Dame ob številni udeležbi. Zadnji del je udeležence spravil v dobro voljo. Najlepše pa je bilo „Dete s kanglico**. Razglas Mestno županstvo v Gorici ponovno naznanja po naročilu Zavezniške vojaške uprave, da morajo vsi oskrbniki in lastniki stavb in zidov, ki so obrnjeni proti javnim ulicam in trgom, poskrbeti, da se takoj izbrišejo vsi napisi, ki kvarijo estetiko mesta. Ob tej priliki se naznanja tudi, da je Zavezniška vojaška uprava dala organom policije stroga navodila, naj poostrijo pažnjo podnevi in ponoči proti vsem, ki bi še nadalje in v katerem koli smislu skušali mazati po zidovih. Stroge kazni so določene za vse tiste, ki bi kršili to odredbo. Obvestilo Vsi psi morajo v javnosti nositi nagobčnik. V javne prostore jih je-prepovedano voditi. Darovi Mar. družba iz Logov 500, somišljeniki iz Kostanjevice na Krasu 50, 50, 50, iz Šempetra namesto cvetja na grob Fr. Černiča 500, in dar 250, M. K. 100, N. N. 100, N. "N. 100, N. N. z željo, da se list razširi 200, >f. N. 100, iz Bodreža in Loga 1405, mlad slovenski dijak 50, N. N. 50; ker jim je Slovenski Primorec všeč, so zbrali Volčani 1500; ker list vse prav pove 100, N. N. 200, zavedna Slovenka iz ŠteVesrjana 100. B. g. 140, N. N. iz Štandreža 300, N. X. iz Solkana 200, prijatelj iz Bima 500. Bog plačaj! GLEDALIŠČE V; priredi v nedeljo 3. marca ob 16. uri v Verdijevem gledališču mladinsko opereto: J kraljestvu palčkov" Pravljično glasbeno igro bo spremlja! orkester prof. Kozmare Vstopnice. Sedeži 60 in 40 lir, stojišča 20 lir - v predprodaji na dan uprizoritve od 9. ure dalje. Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tiskano z dovoljenjem fl.l S. Tisk. G. lucchl - Gorica DVA NAPREDNJAKA Nekega dne sta se srečala v Gori-■ dva stara prijatelja: posestnik z dežele in izobraženec iz mesta. Oba bta bila nekoč vneta naprednjaka in nasprotnika tako zvanega »klerikalizma«, čeprav si še zdaj na stara leta nista na jasnem, kaj je prav za prav ta nesrečni »klerikalizem« in zakaj je tolikega nasprotovanja vreden. Danes je meščan vsaj navidezno vnet pristaš OF. Morda zato in samo zato, ker je OF tudi proti klerikalizmu; da se razumemo, proli klerikalizmu in ne morda proti veri, čeprav mu tudi ta ni prav simpatična in se rad pohvali, da od po roke ni bil več pri spovedi, pri maši pa le ob največjih praznikih, ker si misli, da je pač ta njegova milost Bogu potrebna, dočim on brez milosti božje tudi dobro izhaja. Vaški petičnik jo pa radi svojega premoženja in komunističnega po blepa po njem do OF bolj mrzel, čeprav jo je v prejšnjih časih izdatno podpiral, tako kot so podpirajo zavarovalnice proti tatvini in požaru Ko sta se porazgovorila o zasebnih in družinskih zadevah, sta sprožila še pogovor o OF. Meščan: »OF je najslavnejši podvig slovenskega ljudstva. Vsemu svetu smo dali zgled junaštva in najčistejšega rodoljub ja.« Vaščan: »Jaz sem tudi mislil, da je tako, a danes sodim drugače. V tej stvari gledam komunizem, ki i obenem u narodu nič dobrega ne prinese. Zato mi pravijo, da sem belogardist in bivanje doma mi postaja že življenjsko nevarno. Marši kak človek mojega kova in premoženja je že našel v Sloveniji plačilo tega sveta za vso, kar je žrtvoval za narodno osvobodilno borbo.« Meščan: »To je pa ros, mi »libe- ralci« v mestu smo si skoraj vsi e-dini, da je v OF preveč fašističnega duha nasilja. Morda je komaj pet takih, ki to odobravajo.« Vaščan: »Tudi to je res, da OF vso svoje nasprotnike naziva izda-jalce, izkoriščevalce in zločince. To je grdo duševno nasilje, ki se mi studi.« Meščan: »Tega tudi mi ne odobra-vemo.« Vaščan: »Tudi gonja proti duhovnikom je preveč grda.« Meščan: »Tudi tega ne odobravamo.« Vaščan: »Pri O F imajo glavno besedo komunisti in po vaseh na-tlno oni vaščani, ki so se pod fašizmom zelo slabo izkazali.« Meščan: »Tudi nam je ta reč, zoprna.« Vaščan: »Vsem pametnim ljudem dela velike skrbi tudi mladina, ki se zdaj na različne načine prav načrtno kvari.« Meščan: »Tudi nam goriškim narodnjakom dela ta stvar resne preglavice.« Vaščan: »Kot narodnjaki težko gledamo tudi to neprestano pajda-šenje z Italijani pod firmo nekako protifašistično zveze. Kot narodu so nam bili Italijani vedno sovražni -tudi pred fašizmom. Zakaj Italijani ne prirejajo dvojezičnih prireditev Ta reč je vsekako bolj mednarodna, kot pa narodna.« Meščan: »Tudi mi obsojamo to stvar.« Vaščan: »To pa je res čudno. Vse mi pritrdiš, v vsem se ujemaš menoj. In vendar si ti navdušen za OF, medtem ko imajo mene za belogardista. Kako jo s to stvarjo?« Meščan: »Mod menoj in teboj je -olika. razlika. Ti nosiš svojo misli na jeziku, jaz pa v srcu. Ko nevarnost mine, bomo že prav slovesno izjavili, da smo bili vedno proti O F, kakršna se je izkazala pod komunističnim vodstvom. Danes se teni ljudem ne smemo zameriti , kajti more se zgoditi, da zmagajo na celi črti.« Vaščan: »Pa tistim poštenjakom, ki mislijo kot ti in si upajo to tudi povedati, so ne bojiš zameriti!« Meščan: »Tisti so dobričine, radi odpuščajo in pozabljajo.« Vaščan: »Sedaj razumem, zakaj so vsi. ljudje skupaj vzeti za OP, medtem ko so posamezno vzeti le redki zanjo, razen lahkomiselne mladine. Torej odloča le strah.« Meščan prav zaupne: »In naša neznačajnost. Vedno bolj se prepričujem, da jo med nami pravih mož lo malo. Po pravici povedano se tudi jaz držim moško samo doma, ko se kregam s svojo družino.« Vaščan: »Mi smo pod komuni- zmom to, kar so bili lalijani pod fašizmom in Nemci pod nacizmom. Morda smo v toliko bolj junaki, kor njim so je bilo bati samo dostojno ječe, nam pa gre za glavo...«