DELAVSKA POLITIKA
fahaia dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto, ilrcdništvo In oprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326.
Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica —
Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski 'dom. — Rokopisi se ne vračajo.
Hefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 35	Sobota,	4.	maja	1935	Leto	X
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14..?35.
Delovnim ljudem
vsega sveta!
Fronta dela
v	Švici.
Dolgo časa je bila Švica za kapitaliste vseh dežel tisti zaželeni paradiž varnosti in nizkih davkov, kamor so mogli mimo nalagati kapitale, ki so jih hoteli odtegniti kontroli svoje države ali rešiti pred razvrednotenjem. Tako se je v švicarskih bankah zbiral bežeči kapital iz vse Evrope. Toda večji del tega bežečega kapitala je odtekal v obliki posojil zopet nazaj v tiste države, odkoder je pribežal. In sredi krize so švicarske banke namesto obresti od tega kapitala začele prejemati moratorije, to je odlašanja dolžnih vplačil. Tako dolguje danes švicarskim bankam samo Nemčija več nego štiri milijarde frankov, ki se jih lahko smatra za izgubljene.
Ker švicarske banke niso s prekrižanimi rokami opazovale tega razvoja, jim ni preostalo nič drugega, kakor da so odtegnile svoje naložbe s trga v tisti meri, kakor je naraščala kriza pri dolžnikih- Tako je Švica kljub (Izgubljenim milijardam ostala še vedno denarno najbogatejša država v Evropi, država z najsolidnej-šo valuto, z najvišjimi cenami in tudi najvišjimi plačami.
Vendar občuti tudi Švica posledice svetovne krize v svojem tujskem prometu, eksportni industriji in poljedelstvu. Pod tem vplivom je postalo tudi v mirni Švici javno življenje bolj nervozno.
Kriza je pretresla stare švicarske meščanske stranke. V zadnjem stoletju sta odločali v Švici katoliško-konservativna in liberalna demokratska stranka. Zdaj se je katoliško-konservativna stranka nevarno približala napol-fašistovski stanovski fronti, dočim liberalna stranka, ki nima nobene prave ideologije, hira na inotranjih razprtijah. Njeno levo krilo se nagiba k socialni demokraciji, njeno desno krilo pa sega v visoki finančni kapital. V kmečki stranki se opaža močno stremljenje za sodelovanje s socialisti.
V tem položaju je švicarska socialna demokracija napravila konkreten načrt za ozdravljenje gospodarstva in s tem prevzela iniciativo za reševanje krize. S 300.000 podpisi je dosegla, da se bo moralo vršiti splošno ljudsko glasovanje o njenih predlogih. Pri tem podpirajo socialiste poleg delavcev intelektualci, uradniki, obrtniki in velik del kmetov. Vse to se zbira proti kapitalizmu pod »fronto dela«. Tako postaja socialna demokracija najmočnejša stranka v državi.
Tako ima že večino v štirih največjih mestih, v Zurichu, Ženevi, Bazltt in Lucernu. S tem, da je socialna demokracija aktivno posegla v reševanje krize, ki naj se rešuje v dobro delovnega ljudstva, je preprečila vsak razmah fašizma in pričakovati smemo, da se bo socialističnim vladam v Skandinaviji kmalu pridružila tudi socialistična vlada v Švici. Tako kaže tudi Švica novo pot socializmu, ki se ne sme omejevati na oznanjanje svojega končnega cilja, ampak mora zajeti žive potrebe vsega delovnega ljudstva in tako pripravljati pot novemu blagostanju ljudskih množic.
Teror na Kitajskem. Kiang Si je bila sovjetska republika. Nedavno so ujeli Kitajci pet bivših ministrov te republike, jih obsodili zaradi veleizdaje .na smrt in takoj usmrtili.
Mednarodna strokovna zveza je izdala za prvi maj manifest, v katerem graja politiko fašizma in kapitalizma ter pozivlje k borbi za socialno in politično demokracijo.
2e več let se nahajajo kapitalistični režimi v kaosu in anarhiji, kamor jih je spravila politična in gospodarska kriza. Vsi delovni ljudje so v bedi. Strah in obup objema vse delovne ljudi, ki iščejo zaman kruha.
Še hujše tepejo te razmere mladino kakor odrasle.
Negotovost je pred njimi, ki jili moralno slabi.
Mislili smo, da so nas strahovi-tosti vojne 1914—1918 kaj izučile, toda iznova groze in ves svet se ba-
vi	z njimi.
Sredi tekme v splošnem ob -oroževanju se nahajamo.
Z vso resnobo se bavi javno mnenje zaradi najnovejših mednarodnih dogodkov z brutalno mislijo, da je
mir neposredno ogrožan.
Povsod se žrtve tega kaosa, te nacionalistične norosti in tega kapitalističnega gospodarstva bore proti krivcem, izkoriščevalcem bede, vojnim dobičkarjem in fašističnim diktatorjem z vso odločnostjo.
Predstraža te ogromne bitke, od katere izida je odvisna usoda človeštva, je kakor vedno organizirano delavstvo. Strastno kakor še nikdar se bori za svoje cilje in v tem duhu praznuje
dan dela, svobode in miru.
Mednarodna strokovna zveza bo storila vse, da ohrani mir in svobodo.
Delavstvo sveta mora pokazati
obnovitev domačega iii internacionalnega gospodarstva po načrtu,
po katerem izgine strah bede in negotovosti iz hiš delovnega ljudstva.
Na podlagi znanstvenih in tehničnih iznajdb kakor tudi izboljšav v opremi in organizaciji gospodarstva se bližamo dobi, ko se bo na
Prvi maj v
Belgijsko delavstvo
je proslavilo 1. maj z velikimi manifestacijami. V Bruslju je stopal na čelu ogromne povorke aktivni minister Vandervelde.
V	Zedinjenih državah
je delavstvo proslavilo 1. maj z obhodi. V Newyorku je bilo v socialističnem sprevodu 100.000 udeležencev.
V	Franciji
so potekle majske svečanosti v znamenju enotnosti delavskega razreda dostojno in veličastno.
Rumunsko delavstvo
je praznovalo 1. maj z obustavitvijo dela in internimi proslavami, kajti v vseh večjih mestih države je še vedno razglašeno obsedno stanje.
1. maj na Poljskem
je bil v znamenju snežnih zametov.
svetu dovolj produciralo, da se izboljšajo življenski pogoji mnogo milijonov mož in žena. Vlade in podjetniki pa uničujejo nalašč življenske potrebščine, s svojo kratkovidno politiko omejujejo razdeljevanje za življenje najvažnejih produktov. Delovne ljudi se s tem oropa deleža in olajšav življenja in primernih mezd, dostojnega življenja se jim ne dovoljuje. Mednarodna strokovna zveza pozivlje k
mednarodnemu sodelovanju, da se odpravi s sveta nasprotje gladu spričo preobilice blaga.
Vsi sloji delovnega prebivalstva vseh narodov, to je, ročnih in duševnih delavcev kakor kmetov, ki jih je kriza vse uničila, se teh dejstev bolj in bolj zavedajo ter čutijo, kako je njih duh upornosti proti kapitalističnemu oblastvu in despotizmu diktature vsak dan živeje. Vedno večje množice se pripravljajo, da se priključijo organiziranemu delavstvu v
boju za splošno osvoboditev.
ATed boja izkušenim delavstvom je to bojevitost pospeševati in poostriti ter zbuditi vse energije in mobilizirati v praktični in gradeči akciji za uresničitev tega velikega dela rešitve in obnovitve človeštva.
Po vsem svetu se morejo in morajo vsi, ki imajo trdno in resno voljo, pridobiti za ideal skupnosti na temelju dela, svobode, pravičnosti in miru.
Naš klic je:
nikakršne diktature! Nikakršnega oboroževanja! Nikakršne vojne! Dela za vse in 40 urni delovni teden!
V	tem, je mir in sreča vsega človeštva !
Krepimo demokracijo in mednarodno solidarnost, ki sta edino jamstvo svobode in miru!
Vodstvo mednarodne strok, zveze
inozemstvu
zato so morale proslave na prostem povečini odpasti.
V	Bolgariji
je režim prepovedal Prvomajske proslave in je v nekaterih krajih prišlo do demonstracij in krvavih ra-buk.
V	Avstriji pa so pokale bombe,
zlasti na Dunaju je prišlo do številnih manjših demonstracij proti režimu, ki je prvi maj oskrunil s tem, da ga je pretvoril v praznik reakcije.
Nemški fašizem
je praznoval 1. maj z velikim pom-pom. Ni pa mogel preprečiti, da ne bi delavstvo z ilegalno akcijo opomnilo vso javnost, da je 1. maj praznik mednarodnega proletarijata, ne pa fašistične reakcije.
Veliki ljudski tabor
Vsi se spominjamo iz naše zgodovine velikih taborov, na katerih se je zbiral slovenski narod, da je manifestiral svoj materinski jezik in da je glasno in mogočno izrazil svojo željo in zahtevo po narodni svobodi in samostojnosti. To je bilo v časih, ko se je naš narod upiral nasilni germanizaciji.
Danes smemo povsod govoriti, pisati, peti in se učiti v materinskem jeziku. Prišlo pa je nad naše ljudstvo novo gorje, gorje neusmiljenega kapitalističnega izmozgavanja, ki spreminja delavca v berača, uradnika v potepuha, obrtnika v najslabše plačanega delavca, kmeta v proletarca, mladino v ljudi, ki so obupali nad življenjem še preden so začeli živeti.
Naša zemlja rodi kakor prej, rokodelci so marljivi in spretni kakor vselej, tovarne obratujejo, število delovnih rok se je pomnožilo, tudi število želodcev se je pomnožilo — v zadovoljstvu bi morali živeti, a umiramo v pomanjkanju. Zakaj? Samo radi tega, ker si je kapitalizem zasužnil narod, ker hoče delati zase neomejene dobičke in še namenoma ustvarja revščino, da bi ljudje začeli delati zastonj, kakor so v davnih časih delali sužnji.
Temu se da, se mora napraviti konec. Delovno ljudstvo se mora predramiti, se mora zbrati in povedati, da tako ne gre več dalje. Pred vso javnostjo mora to povedati.
Zato se bo vršil v nedeljo, dne 7. julija t. 1.
veliki ljudski tabor v Celju,
na katerega se bo zgrnilo vse naše delovno ljudstvo. Štajerski viničarji, gorenjski kovinarji, notranjski drvarji in lesni delavci, kočevski in trboveljski rudarji, skratka delavci, kmetje in obrtniki iz vseh krajev Slovenije. To bo tabor, kakor ga Slovenija še ni videla. Vršil se bo v zgodovinskem Celju, kjer je moral naš narod izvojevati najhujše boje.
Vsi imamo malo denarja. Ali za tako potrebno in najvažnejšo manifestacijo ga moramo najti- Vsakdo naj misli na Celje, naj hrani po parah in dinarjih, naj odlaga prihranke, da bo mogel 7. julija v Celje. Vsi, možje in žene, fantje in dekleta, vse staro in mlado, vse kar res pripada slovenskemu ljudstvu, vse mora 7. julija na največji tabor vseh taborov v Celju!
Prirediteljski odbor je vložil prošnjo za četrtinsko vožnjo, organizirali se bodo posebni vlaki, skratka, vse, kar se da, se bo storilo, da se omogoči vsakemu, da pojde v Celje. Samo pripravite se! Pripravite ne le dinarje, pripravite predvsem svoja srca in svoje duše, ker močna volja zmore vse!
ČehoslovaSka proti zniževanju mezd
Dne 29. aprila je izdala čehoslo-vaška vlada naredbo, po kateri se Podaljšujejo delavske kolektivne pogodbe do 1. marca 1936.
S to naredbo ie vlada preprečila, da bi se na umeten način zniževale mezde enako kakor po drugih deželah, ker se tudi na Cehoslovaškem pojavlja umazana in škodljiva mezdna politika delodajalcev. V naredbi je izrecno določeno, da se mezde ne smejo zniževati celo pri tistih kolektivnih pogodbah, ki so odpovedane. Mezdne postavke morajo znašati vsaj toliko, kolikor so znašale dne 27. junija 1934.
Zakaj Je delovni
narod z nami?
Ker hočemo novo družbo
Socialistično gibanje po vsem svetu ima v bistvu enak program. Ta program zahteva
odpravo družabnih krivic,
ki st' nastale zaradi nezmiselnega g os p;. J arsk cg a r eda.
Zakaj je gospodarski red nezmi-selti in krivičen? Ali je treba dokazov za to trditev?
Pač ni treba filozofskih dokazovanj, ker ogromna večina delovnega človeštva čuti na svoji lastni koži, da tisti, ki dela, pa bodi nameščenec, delavec, kmet ali obrtnik, ostaja gla-den in nag, čeprav se pridela na svetu ogromno preveč živil in drugih življenskih potrebščin, ki jih kapitalizem rajši uniči, kakor bi jih privoščil svojemu — bližnjemu.
In s kakšno pravico dela to? Pomislimo samo eno. Človeški duh je ustvaril vse, kar je na svetu. Ne kapital, ne kapitalisti. Človeški um je ustvaril tovarniške, industrijske in poljedelske stroje. Človeški um in roka izdelujeta in pridelujeta vse. Kapitalist pa pravi, da so stroji njegovi in da so izdelki iti pridelki tudi njegovi. Priznavamo. To, kar potrebuje zase, kakor vsak drug človek, naj bo njegovo, če dela. Naj bo! Toda sadovi dela in duha, ki jih ne potrebuje, so last duha in dela ostalega človeštva in
kapitalist ninia pravice, da te . sadove zapira in si s pomočjo teh kupici ogromno imetje, do-čim vse delovno ljudstvo obubožava in strada.
Na tak način postaja množica bednih in lačnih večja in večja, čeprav duh in delo človeštva ustvarja stroje in producira blago v dobrobit sploš-nosti. Moderna produkcija in večja produkcija bi morala človeštvu olajšati življenje. Ker si je pa kapitalizem sadove duha in dela neopravičeno prilastil, se veča tudi trpljenje splošnosti bolj in bolj. To čuti vsak-
do, ki trpi; vsakdo ve, da je to krivica, ki postaja večja in večja ter goni svet v anarhijo, v kaos ter s tem obenem v moralno in kulturno propast.
Edino naše gibanje se načelno bori proti tej krivični ureditvi človeške družbe.
Naš program označuje krivice in pot, po kateri je treba kreniti v politiki, da rešimo ne le sebe, ampak človeški rod.
Razumljivo je torej, da je delovni narod z nami. Morda še ne misli tako kakor mi, morda še ne pozna pravih vzrokov in tudi ne ve, kakšen mora biti izhod iz današnje mizerije. Mnogo je še delovnega naroda, ki čuti zlo, se jezi, preklinja, ne ve pa še, da je za odpravo te strahovite socialne katastrofe organizirana sila, ki bo prinesla izpremembo gospodarskih razmer ter izvojevala narodom pravico do življenja, človeka dostojnega življenja.
V	boju za človečanske pravice sta potrebni dve stvari.
Spoznanje položaja in njega vzrokov in pa organizirana sila, ki naj te vzroke s svojo politično solidarnostjo in močjo odpravi.
V	ta namen pojdemo po volitvah na novo in osveženo delo. Zakaj, same simpatije za nas. samo priznavanje našega temeljitega programa in nejevolja zaradi razmer še ne zadoščata. Treba je več. Treba je dobre organizacije, ki naj vodi boj, zvestih somišljenikov in sodelavcev, ki v vsem delovanju soodločajo in se bojujejo drug ob drugu.
To je predvsem potrebno.
Organizatoričnemu delu se po volitvah posvetimo,
da boclo naše vrste štele več in več zavednih, organiziranih sobojevnikov I v boju za socialne pravice.
Zborovalna svoboda na ČehoslovaSkem
Na Čehoslovaškem imajo volilno dobo. Ker se je tam razpasla razvada, da stranke nasprotnikom motijo in razbijajo shode, je notranji minister odredil, da mora oblast zaščititi svobodo zborovanj, ker je v ustavi zajamčena svoboda mnenja in zborovanja. Popolna svoboda je državljanom zajamčena še s posebnim zakonom. Motnje shodov ne kršijo le svobode državljanov, ampak motijo tudi red in so kaznjive po v ustavi utemeljenih zakonih. Oblasti so odgovorne za svobodo državljanov.
Ogromna oborožitev
S tem se redi kapital
Zedinjene države zahtevajo v svojem proračunu 24 novih vojnih ladij in 550 vodnih letal. Razen tega povečanje vojske na kopnem in mornarice.
Ali sl 2e poravnal narol-nlno? 8kko Se ne, stori takoj svojo dolžnosti
Ogromne 1. majske slavnosti v Češkoslovaški
644 shodov
Delavski praznik v Češkoslovaški republiki so kar najsvečanejše proslavili. Višek so dosegli obhodi in slavnosti socialdemokratskega delavstva. Po vseh mestih in delavskih središčih so se vršile že na predvečer krasno obiskane delavske akademije. Gledališča v Pragi, Brnu, Bratislavi in drugod so priredila slavnostne delavske predstave. Tudi radio je bil v službi Delavskega praznika. O zahtevah delavstva je v radiu govoril v Pragi predsednik soc. (lem. stranke sodrug Hampl. Že ob 6. uri zjutraj je praška radio-oddajna postaja dajaia majski koncert iz znanega mestnega parka »Obore«. V Pragi je priredilo soc.-dem. delavstvo ogromen sprevod po ulicah, na kar se je vršilo sredi reke Vltave na otoku slavnostno zborovanje, na katerem je spregovoril tudi zastopnik nemškega socialističnega delavstva. Sprevoda in zborovanja se je udeležila nepregledna množica proletarijata.
Socialistični časopisi so izšli v povečani nakladi in v slavnostni, rdeče obrobljeni naslovni strani. Samo »Pravo Lidu/, centralno glasilo socialistične stranke v Pragi, je imelo 1. majnika skupno z večerno
na en dan
izdajo 36 strani z nebroj članki voditeljev češkega socialističnega po-kreta. V velikanski nakladi je bila razprodana tudi publikacija »1. maj 1935«.
Socialdemokratski listi so obenem objavili seznam kandidatov za volitve v Češki parlament, ki sc bodo vršile 19. majnika in jih z napetostjo pričakuje vsa Evropa, zlasti pa oni, ki se niso izneverili demokraciji. V tem znamenju so se vršili tudi vsi govori socialnih demokratov na 1. majnika v Češkoslovaški. Skupno so priredili majniških proslav v celi republiki samo češki sodrugi nič manje kot 644. V stotine pa so šle tudi proslave bratskih nemških so-drugov, ki so v odločilnem boju s Hitlerjeve? v nemškem delu Češkoslovaške.
Vsa Češkoslovaška je pod mogočnim utisom tega veličastnega nastopa češkoslovaške socialne demokracije, ki gre nedvomno novemu porastu in zmagam nasproti. Jasno, da se tega napredka veseli tudi jugoslovanski proletarijat, ker ne bo brez posledic tudi za nas. kot za vso Evrope'.
Zloraba pojma demokracija
Kapitalizem je za demokracijo, dokler mu služi
Kapitalizem se jako rad tudi po nefašističnih deželah poslužuje fašističnih metod. Imamo stare demokracije pa tudi mlajše. Pri vseh demokracijah skoraj pa opažamo, da je demokracija le krinka, pod katero uganjajo svoj teror ali svojo diktaturo. Da, demokracija, pravijo, toda to moraš storiti, kar mi zahtevamo, če ne, boš ob kruh, ne dobiš kruha itd. Tudi z zastopstvi v raznih korporacijah vidimo, da so kapitalisti v ogromni večini in ostali sloji le v neznatni manjšini in brez pravice odločanja. Kar poglejmo v Avstrijo, Nemčijo ali Italijo itd., kjer ne pusti delovnih plasti do besede. Kje je pošteno zastopan delavec, nameščenec, kmet ali obrtnik? Velika sreča je, če je v raznih zastopstvih K) odstotkov delovnih slojev, dočim je 90 odstotkov kapitalistov njih trabantov.
To trditev potrjujejo tudi dogodki v treh navedenih deželah. Čim je delavstvo doseglo v političnih korporacijah znaten vpliv in je bilo pričakovati, da v kratkem dobi večino, je kapitalizem z oboroženo silo poteptal zakone, ustavo in predvsem vso svobodo delovnega naroda. Tedaj ni bilo več demokracije, tedaj je bilo le protizakonito in krivoprisežno teptanje pravic naroda.
Kapitalizmu je torej demokracija le krinka,
s katero vara javnost. Čim bi se pa morala demokracija praktično uvelja-
viti, je demokracija zlo, ki ga je treba zatreti, da bodo gospodje sami med seboj »demokratično« vladali nad delovnim ljudstvom.
Kljub vsem zločinstvom proti demokraciji, je in ostane demokracija najvišji ideal medsebojnega občevanja in družabnega urejevanja.
Opravičeno torej zahtevamo, da so tudi delovni sloji sorazmerno zastopani po vseh političnih, gospodarskih, samoupravnih in socialnih ustanovah.
Dokler tega ni in ne bo, nimamo demokracije.
Zato svoboda in enakost za vse in popolna demokracija v vseli javnih ustanovah!
Podunavska pred-konferenca v Benetkah ?
Predkonferenca podunavskih držav Italije, Avstrije in Ogrske bo baje v Benetkah. Na tej konferenci bo razgovor o tem, kakšno stališče naj te države zavzamejo na podunavski konferenci. Italija skuša pritegniti tudi kolebajočo.' Poljsko k razgovorom.
Sirite naš list!
Tone Maček:
161
Stuiai lUunbugec
Oddaleč se je iz noči še nekaj časa slišala harmonika godca, ki je spremljal odhajajoče, ostali so pa medtem polegli v topli izbi po tleh, po razgrnjeni sveži slami, ker radi prevelike oddaljenosti ali slabe poti niso hoteli ponoči kolovratiti domov.
Franceta je spočetka jezilo, da mu je bila ta noč na tako neumen način pokvarjena, posebno še, ker so se mu ostali rogaii, da bo moral sam spati. Kuharica mu je rekla, da sc ji zelo smili in da je pripravljena mu nadomestiti družico, kar pa je velikodušno odklonil. Ležeč na slatni, ki mu je šumela pod glavo, si je nekaj časa skušal predočiti tisto, kar se godi v zgornjici in kar bi se lahko godilo, a kmalu so mu postale oči težke, obrnil se je na stran in je zaspal.
V	kamri, kjer sta spala Zavšek in Zavšca, se je žena prepirala z možem:	,
»Pomisli vendar! Čez sto goldinarjev je stala gostija. Kje jih boš
nadoknadil? Žita nimamo prodati. Prašiča smo pojedli. Krava noče biti breja. Vina ne moreš prodati.«
»Eh kaj bi naštevala. Smo jo doslej izvozili, jo bomo še poslej.«
»Za moje hčere pa ne bo nič ostalo. Bodo tudi skoraj godne za možitev. Kje boš vzel doto?«
»No vidiš, za svoje hčere zahtevaš še doto, za Meto je pa Janez ni zahteval. Stala nas je samo, kar smo izdali za gostijo. Smo jo še itak poceni -oddali.«
»No, da je le šla.«
»Ampak njenih rok bomo pogrešali.«
Po poznem zajtrku so se naslednje dopoldne Janez z Meto in France odpravljali na železniško postajo. K j slovesu je tudi Urša prilezla iz zgor-njice. V zadregi se je smehljala, kakor bi se čutila nečesa krivo. Bila je bleda, upadlih oči. Dala mu je roko.
»Ne zameri France —.«
»Kaj neki?«
»Da ni bilo tako. kakor bi moralo biti. Kakor si upravičeno pričakoval. Veš. nisem kriva.«
Šlo ji je skoro na jok.
»Neumnica, čemu to? Saj se ne
vidiva zadnjič. Drugič ne smeš zboleti. Sicer se pa ne moreva pritožiti. Saj smo se ves čas dobro imeli.«
Skušal ji je povedati par ljubeznivih besed, a je čutil, da ni v njem več tistega razpoloženja do nje, ki ga je sinoči v njem zbudilo vino in ples. Stisk njegove roke je bil rahel, ljubeznivost nekam prisiljena, pred njim je stala zopet -ona prejšnja Urša, ki ga ni mogla ogreti. Obljubiti ji je moral, da ji bo pogosto pisal, čeprav je že v istem trenutku dvomil, da bi mogel to storiti večkrat kot enkrat ali dvakrat z navadno razglednico. Da bi se čimprej izognil njeni neprijetno dišeči sapi, ki jo je ravno v tem trenutku vsiljivo začutil, je hitro ogrnil izposojeni »burmus«. pograbil je pripravljen, z motvozom povezan omot, se še enkrat kratko poslovil in je stopil za novoporočencema, ki sta že odhajala nizdol po bregu. Spremljala ga je sestra, ki mu je pomagala omot odnašati, z Meto je pa šel na postajo oče Zavšek, ki je nosil njen kovčeg in ena izmed polusester, obložena z nekimi svežnji.
Tako je odhajala Meta z Rebri v novo življenje, v novi svet, ki ga je
poznala samo po zunanji strani, v svet, v katerem ne bo zelenih livad, ne cvetočih črešenj, kjer ne bo slišala vriskanja koscev ne petja žanjic, kjer ne bo v toplih jesenskih večerih prisluškovala rahli godbi čričkov po vinogradih. Vsega tega se doma skoraj ni zavedala, odhajala je lahkega srca, ker tisto, česar se je tu edino zavedala, je bilo zapostavljanje in nepretrgano trdo delo. Pogrešala je ljubezni, ki jo sedaj vabi za seboj in je uverjena, da ii bo tudi najdolgočas-nejši kraj na svetu spremenila v vrt novih čudes.
Ko so popoldne prispeli v Hrast-ni, je Janez zadel na ramo Metin kovčeg, France pa je k svojemu omotu vzel še par njenih svežnjev in vsi | trije so jo hitrih korakov mahnili po 1 dolini. Nebo se je medtem gosto pooblačilo, zapihal je oster severnjak in polagoma so začele padati drobne snežinke. Kljub zgodnji uri se je popolnoma stemnilo.
»Hitro stopimo. Obeta se snežna burja.«
»Ne bi rad, da bi mi,burmus’ zmočilo. Bi ga rad še nocoj odnesel nazaj,« je pripomnil France.
se moraš zavedati, da čas hiti. Ali Si v tem mesecu že pridobil »Delavski politiki11 novega naročnika? Opozori na to dolžnost tudi svojega prijatelja! —
»Ni, kar nas Je kovačev ..
Centrala »Svobode« s sodelovanjem delavske godbe »Zarja«, delavskih pevskih zborov »Svobode< Zalog, Dobrunje in Ljubljana ter zborov delavskega pevskega društva »Cankar« (pevovodja Kristo Perko), s sodelovanjem govorilnega zbora in delavskega odra ljubljanske »Svobode«, priredi v sredo, dne 8. maja 1935 ob 29. uri v dvorani Delavske zbornice delavski prosvetni večer za delavstvo po vsej Jugoslaviji. Radio-postaja Ljubljana, Zagreb in Beograd bodo prenašale ta delavski prosvetni večer centrale »Svobode« iz Ljubljane. Med posameznimi točkami bo konferiral pisatelj Angelo Cerkvenik.
Spored:	1.	Scheu: »Delavski po-
zdrav«. Igra delavska godba Zarja«. — 2. j Ivan Cankar: »40 let sem delal«, odlomek J Delakove dramatizacije »Hlapec Jernej«. — | Govorilni zbor »Svobode«. — 3. a) Krnic: i
1. maja so stale vse večje tovarne.
Ljubljansko delavstvo še vedno šteje 1. maj za svoj največji praznik. Uveljavilo ga je zato tudi v kolektivnih pogodbah. Tako je delo v vseh večjih tovarnah na 1. maj počivalo. Pa tudi nekatera manjša podjetja in pisarne j so dale prosto delavcem in name-
— Delavska pesem in beseda.
»Pozdrav prirodi.« b) Scheu: »Delu čast.« Pojejo združeni zbori »Svobod«, 90 pevcev. — 4. Sobčenko: »Na ruskih tratah.« Venček delavskih pesmi. Igra del. godba »Zarja«. — 5. Ivan Cankar: »Oče naš.« Odlomek iz Delakove dramatizacije »Hlapec Jernej«. Govorilni zbor »Svobode«. — 6. a) Scheu: »Noč pretemna...« b) Iv. pl. Zajc: »Slava delavstvu.« Pojejo združeni pevski zbori »Svobod«, 90 pevcev. — 7. Mile Klopčič: »Ceste pred pomladjo.« Recitacija. — 8. Scheu-Cerar: »Vzbujenje duhov.« Igra delavska godba »Zarja«. 9. Ivan Vuk: »Noč pretemna.« Recitacija. — 10. a) Riva: »Dani se.« b) Scheu: »Zdravo hrabri bojevniki.« Poje združeni pevski zbor »Svobode«, 90 pevcev. — 11. Oton Župančič: »Kovaška.« Govorilni zbor »Svobode«. — 12. Danilo Cerar: »Od Urala do Bajlcala.« Igra delavska godba »Zarja«,
Sodrugi in sodružice, Svobodaši in ostalo delavstvo! Zberite se pri radio-sprejemnih aparatih, da bomo vsi ta večer vsepovsod eno.
Centrala »Svobode«.
Del. pevsko društvo »Cankar« v Ljubljani. Letos poteče 10 let, kar poučuje del. pevsko društvo »Cankar« agilni pevovodja Kristo Perko. V proslavo tega bo priredilo društvo dne 6. maja t. 1. ob 20. uri koncert v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Na sporedu, ki vsebuje pesmi od lahke do najtežje skladbe, je tudi nova, do sedaj še ne izvajana delavska pesem Mile Klopčiča, katero bo pel zbor kot uvodno pesem. Ker je zbor »Cankar« dobro znan vsej delavski javnosti, naj torej nikdo ne zamudi posetiti tega koncerta.
sčencem.
Maribor
Pogodba med Rusijo in Francijo podpisana
Dne 1. maja je bila v Parizu podpisana francosko-ruska pogodba, ki določa, da se bodete obe podpisnici v slučaju napada ali ogrožanja medsebojno podpirali.
Doma in po sveta
Opozarjamo vse naše cenj. čita-telje, da uprava našega lista ni priložila tudi današnji številki nobenih letakov oziroma prilog.
Pogajanja za konkordat med Vatikanom in Beogradom so pred zaključkom. Istotako se Čehoslovaška iznova pogaja, da se poravnajo spori med njo in Vatikanom.
Hud mraz, ki je nastopil dne 1. maja po vsej Evropi, je napravil neprecenljivo škodo v vinogradih in sa-donosnikih.
Prosta vožnja za priče pred sodišči. Sporazumno s pravosodnim ministrstvom je prometno ministrstvo odredilo, da imajo odslej vse osebe, ki so v kazenskih zadevah vabljene pred sodišče, prosto vožnjo po železnici. Na železnici se je treba samo izkazati s sodnim povabilom.
Domovinska ljubezen. Kardinal Paccelli je v razgovoru rekel: Domovini moramo biti vdani kot ‘ljubljeni materi, ne pa kot maliku, ki sc ga bojimo. Ljubezen do domovine, ki ustvari iz domovine barbarskega po tiraniji in krvi žejnega malika, ni prava. Naj bog obvaruje vse dežele pred takim bičem! — Tu ima kardinal pač prav.
Nemčija gradi podmornice. Nemčija gradi 12 podmornic. Letal pa ima še enkrat toliko kakor Anglija. In Anglija se razburja in oborožuje. V Društvu narodov, kjer ima velik vpliv, pa ne nastopa dovolj odločno za razorožitev. — Zdi se nam, da ima mednarodni kapitalizem, ki hoče imeti velike dobičke, prevelik vpliv v mednarodni politiki.
Neve vrste davek za nemškega kmeta. Kmetje naj brezplačno vzdržujejo Hitlerjeve gardiste. Po nemškem časopisju se vrši te dni velikopotezna propaganda za takozvane »HUlerfreiplatze«. Hitlerju je pomagalo do oblasti sto in stotisoče naivnih ali sfanatiziranih udarnikov, ki so ostali danes, ko jih več ne rabijo, v svetu praznih rok. Nekaj časa so jih izdrževali iz javnih sredstev, a državne blagajne so že izčrpane. Te stotisoče pustiti praznih rok na cesti, pa pomeni za hillerizem veliko ne varnost. Pa so se domislili — na kmete jih pošljimo in kmetje jih naj vzdržujejo zastonj. In takoj je završalo po časopisju: vsak kmet, ki hoče veljati za lojalnega in hoče Fiihrerju izkazati svojo udanost, naj javi v najbližjem uradu, da je pripravljen sprejeti najmanj enega Hitlerjevega udarnika na brezplačno vzdrževanje. Na ta način hoče Hitler svojim bivšim četnikom oskrbeti penzijo, ki jo naj plačajo kmetje. Da tile »gostje« kmetom ne bodo kaj prijetni, je razumljivo; repenčili se bodo po vasi kot gospodarji položaja in delati seveda ne bodo hoteli, ker so se delu že davno odvadili. Nemški kmet bo zopet osrečen z znanimi »einkvartirunga-mi«, kakor smo jih še pri nas pred sto leti poznali.
Ameriške zračne amaconke, pi-
lotinje, so poslale senatu v Washing-tonu vlogo, v kateri zahtevajo ustanovitev posebnih ženskih brigad za slučaj vojne. Predsednik senta jih je poučil, naj v slučaju vojne raje ostanejo doma pri otrocih in starših in naj negujejo ranjence. Bojevite pilotke pa s tem niso zadovoljne in nameravajo vlogo predložiti kongresu.
Mednaroden kongres hranilnic
se bo vršil v času od 20. do 25. maja v Parizu.
Hud potres je divjal te dni v Grčiji in Turčiji. Pri potresu je ogromno ljudi zgubilo življenje.
Pravni nasvet. Nacijski listič nam hudo zameri, kei se preti razveljavljenju naše liste nismo pritožili. Res škoda, da se nismo v tej zadevi poprej posvetovali z juristom (pravnikom), ki je dal uredništvu lističa to modro informacijo, potem bi lahko tudi iz naših možgan skuhali kislo juho.
Delavski praznik 1. maj je tudi letos praznovalo lepo število mariborskega delavstva. Mnogo obratov je popolnoma počivalo. Delavci in delavke so se podali na izlete na Pohorje, k Sv. Urbanu, Sv. Križu itd. Vreme pa je bilo zelo neugodno, ker je po hribih zapadel sneg, vendar pa tudi to ni pokvarilo dobrega razpoloženja izletnikov. Tekstilni tovarnarji, ki v poslednjem času pogosto pošiljajo delavstvo na brezplačni dopust, pa na dan 1. maja menda iz same reakcionarnosti niso hoteli pristati na praznovanje 1. maja. Tekstilno delavstvo žal ni v taki meri organizirano, da bi zatnoglo uspešno nastopili proti izkoriščanju in si s tem tudi priboriti svoj praznik. Zavedajo pa naj se ti gospodje, da bo prišel čas, ko bo tudi delavstvo tekstilne stroke praznovalo svoj praznik 1. maj.
Žrtev poklica. Dne 22. aprila t. 1. se je pripetila kurjaču drž. žel. Hrnecu med vožnjo z brzovlakotn iz Postojne do Maribora težka nezgoda. Pri nalaganju premoga se je z lopato sunil v spodnji del telesa. Nastopile so komplikacije in je nesrečnež dne 2. maja v 35. letu starosti umrl ?ia posledicah prisada. Pogreb pokojnika se bo vršil v so- !
Hrastnik
Prišli so trije gospodje v Hrastnik in so si ogledali Hrastniško kotlino; prvič sem videl te tri gg. v Hrastniku. Nato so prišli v steklarno in so si tudi ogledali, kako se steklo vari, ker tega menda še niso videli. Ko so si to stvar ogledali, so šli iz steklarne in so srečali nekega starčka, ki je šel iz službe, v roki pa je imel svojo fajfo. Tega starčka že vsi Hrastničani poznajo. Je zelo slab v nogah, in ti gospodje, ko so zagledali tega človeka po cesti omahovati, so mislili, da je pijan. Grem mimo gospodov in ker sem bil malo boljše oblečen, so gospodje mislili, da sem njihov vrstnik. Ustavili so me in me vprašali: »Oprostite, gospod, ali ste vi iz Hrastnika?« Odgovoril sem jim, da sem delavec v steklarni. »Vi ste delavec v steklarni?« To se jim je čudno zdelo. Eden izmed gospodov me vpraša: »Tukaj še dobro zaslužite, poglejte tega starčka, ki gre iz službe pijan domov.« Pogledal sem gospode in jim odgovoril: »Veste kaj, gospodje, ta starček je pijan od samega dela. Izmučen je in izdelan, saj je svoje življenje pustil v steklarni. Sedaj je telesno izčrpan, mora pa še vedno delati za svojo fajfo, da jo še lahko napolni, ker stari steklarji ne dobivajo ničesar od podjetnika, da bi lahko živeli.« Nato so ti gospodje kar odšli in se jim je zelo mudilo na vlak, s katerim so se odpeljali proti Ljubljani. — Delavec.
Zagorje ob Savi
Prvi maj je praznovalo naše delavstvo z obustavitvijo dela. Počival je rudnik, zaprte pa so bile tudi delavnice in trgovine. Ker se je že zju-
boto, dne 4. t. m. ob 16. uri na pokopališče na Pobrežju.
Šolski zaključek bo letos na mariborskih srednjih šolah namesto 15. šele 30. maja. Ponavljalni izpiti na gimnaziji in realki so bodo vršili v času od 1. do 10. junija, na učiteljišču pa bodo izpraševanja končana do 8. junija. Šole bodo zaključene 28. junija.
Zaprta advokatska pisarna. Ljubljanski »Slovenski narod« poroča, da je advokatska komora zaprla za dva meseca, t. j. za maj in junij odvetniško pisarno g. dr. Franju Irgoliču v Mariboru.
Javna kuhinja na Slomškovem trgu 6 je razširila svoje prostore. Otvoritev novih jedilniških prostorov v lokalih, kjer se je poprej nahajala Borza dela, se je vršila minuli torek.
Strela je udarila v zvonik pri Sv. Urbanu. Dne 1. maja je med nevihto udarilo v zvonik cerkve Sv. Urbana, vsled česar se je vnel vrh zvonika in je bilo gašenje zelo otežkočeno. Nastopila je požarna bramba iz Kamnice, kateri se je pridružil tudi mariborski gasiiec g. Gustinčič, ki je kmalu prihitel za kamniškimi gasilci na lice mesta. Gasilci so odstranili križ in jabolko, nakar se je posrečilo ogenj lokalizirati. Strela je oplazila tudi radio-aparat v gostilni, ki se nahaja tik poleg cerkve Sv. Urbana. Medtem ko je radio-aparat le neznatno poškodovan, pa je na zvoniku nastala občutna škoda.
Mariborsko gledališče. Sobota, 4. maja ob 20. uri: »Kdo je kriv?« Red B. — Nedelja, 5. maja ob 20. uri: »Veseli kmetič.« Znižane cene. Zadnjič. — Naslednja glasbena premijera -bo opereta »Poljska kri«.
traj obetalo slabo vreme, so daljši izleti delavstva v okolico odpadli.
Kranj
Prvi maj so v Kranju praznovali samo
brezposelni. Reakcija je letos dosegla svoj višek, kajti ni bilo niti podjetja, kjer bi delo počivalo. Za delavstvo ni niti dneva v letu, katerega bi s ponosom, v skupni zavesti praznovalo. Izbojuje ga samo še močna in zavedna strokovna organizacija. Zato se bojimo reakcije, čeprav nam prinaša »dobrote«.
»Inteks«, tekstilna tovarna pri postaji Škofja Loka plačuje svoje delavce po japonskem sistemu. Delavke plačuje po Din 1.30 na uro. To inozemsko podjetje ima glavno tovarno v Kranju, ki pa tudi ne plača dosti več. Tak podjetnik ima res velike zasluge za slovensko ljudstvo. Zlasti tudi pa »dobro obstoji« naš kmet, obrtnik in trgovec, pri katerih kupujejo delavke živ-Ijenske potrebščine. Srečne matere, katerih hčere so zaposlene v tem podjetju. j.
Rakrana za delavstvo je pijančevanje. Najžalostnejša slika je ob plačilnih dnevih, ko vidimo, da nekateri delavci nesejo ves svoj zaslužek v gostilno. Kričavega petja, vriskanja in atifbiksanja je ob sobotah iti nedeljah zvečer največ. Pogostokrat ni miru do zgodnjega jutra, tako da stanovalci ob cestah niti spati ne morejo. To nekulturno početje gre največ na rovaš onih delavcev, kateri imajo doma zastonj stanovanje in cenejšo hrano, kajti kdor mora vse pošteno plačati, nima za pijačo. V tem oziru se odlikuje tudi nekaj kranjskih »meščanov«, čeprav se večina od njih šteje za zelo »napredne«, v resnici pa so nazadnjaški. Centrum kričavega vpitja pa je
Primskovo, kjer je pri nekaterih, posebno pri »nacionalnih patrijotih«, že kar tradicija. Naša naloga je, da brezobzirno zatiramo vsako čezmerno pijančevanje med delavstvom', kajti danes bolj kot kdaj prej potrebujemo trezno mislečih in za borbo ppoti kapitalizmu sposobnih ljudi. Prosperitete kapitalizma bo konec šele takrat, ko bo ob plačilnih dnevih prva dolžnost vseh delavcev, da pri svojih blagajnikih poravnajo članarino strokovnih in kulturnih organizacij, kakor tudi naročnino za delavski časopis. Takrat bo šele konec brezpomembnega besedičenja in nekulturnega »revolucijoni-ranja« po gostilnah; konec denuncijantstva, nevoščljivosti, zahrbtnosti in škodoželjnosti v tovarnah oziroma delavnicah. Na drugi strani pa močen delavski strokovni pokret, ki bo' po svojem časopisu in kulturni organizaciji zmožen voditi borbo proti reakcionarnemu kapitalizmu, za 8 urni delavnik, za boljše delavske mezde, za zaposlitev brezposelnih, za brezposelno in starostno zavarovanje, kakor tudi za vse varnostne in hi-gijenske naprave v podjetju. To .so zahteve, katere more izbojevati le trezno in kulturno delavstvo potom močnih strokovnih organizacij.
Vse delavstvo tovarne »Semperit« obveščamo. da se pritožbe sprejemajo vsak petek od 18. do 20. ure in vsako nedeljo od 9. do 11. ure v organizacijskem lokalu rest. »Semen«. Na pritožbe v podjetju se ne bo oziralo. — Odbor zaupnikov tovarne »Sem-perit«.
Danes, dne 4. maja ob 20. uri se vrši seja »Splošne delavske strokovne zveze«.
Jesenice
Pozor pred lažmi! Izvestna skupina, ki se naslanja na železo čiste, si mane zdaj, ko smo morali shode opustiti, svoje roke. Najprej so se držali v ozadju: na naših shodih se kljub vabilom niso pojavljali, kaj šele, da bi mogli z uspehom ugovarjati preprostim, toda resnim in stvarnim izvajanjem naših govornikov. Zdaj pa so si upali na dan, kakor si upajo ščurki, ko odide kuharica spat in ugasne luči. Korajžo so pokazali na ta način, da so izdali — seveda anonimno okrožnico »Nekaj vprašanj in odgovorov na socialistične hujskarlje in volilne parole«. V tej okrožnici v pristnem tržaškem slogu, ki mu pravijo Nemci »Maul-seuche«, poučujejo svoje agitatorje, kolikšne in katere so zasluge njihovega gospodarskega ženija, ker bi brez takih okrožnic njihovi agitatorji teh znamenitosti gotovo ne poznali; poučujejo jih, kako naj našim agitatorjem odgovarjajo, kadar bodo na shodih zabijali njihovo skupino, kakor da bi mi sploh še imeli shode. S tisto nedolžnostjo in s tistim pobožnim obžalovanjem, s katerim obžalujejo, da delavsko-kmečka lista ni bila potrjena od kasacijskega sodišča, natanko kakor sorodniki in žalujoči | ostali po bogatinu obžalujejo njegovo smrt, če računajo, da jih v oporoki ni prezrl, s tisto nedolžnostjo se delajo nevedne, da shodov ne smemo imeti. Pri tem položaju je seveda tudi samo po sebi umevno, da so si mnoge »hujskarije in volilne parole« naših agitatorjev izmislili ali pa jih iz neumnosti niso sposobni razumeti. Sicer si lahko mislimo, na čegavem stroju so te okrožnice razmnožene, tudi slog je otipljiv, toda ker je celi zmazek junaško anonimen, brezimenski, naj samo na kratko pozovemo vse, ki postanejo žrtve naukov in domisli te okrožnice ali okrožnice št. 1, ki ni dosti boljša, razen so se tam gospodje podpisali in jo zato tudi bolj previdno pisali, naj samo mirno premislijo, kar jim bodo povedale lastne glave, lastna zavest, pa se bodo naglo prepričali vsi, da se še ni kmalu našel takšen zgled nesmiselnosti, ciničnega priznanja brezdelja in zaslug, ki jih okoli nič ni. v sredi so pa prazne. Ne nasedajte nobenim naknadnim »junakom«, ker se Vam v lice lažejo, zavedajte se, da je pogum temelj razredne zavesti, in sledite navodilom zaupnikov! Ne verujte nobenim laskanjem, ne verujte parolam, ki jih na-s sprotniki razširjajo, kakor da so naše. To je vsa Vaša naloga! Driš.
Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri popoldne) velik zgodovinski film »Ljubezni je konec«, ki opisuje dramo Napoleonove ljubezni. V glavni vlogi Willi Forst. Kot dodatek poleg zvočnega tednika še tudi zanimiv film: »Kako izdelujejo železo na Jesenicah«. Sledijo: »Titani neba«.
Ptuj
»Delavsko Politiko« imajo restavracija Berlič in gostilna Jelinek ter brivca Paulič in Pleteršek. — Ostale obrtnike in trgovce bomo vprašali, če se branijo delavskega denarja.
Zdaj, ko na veliko veselje naših nasprotnikov delovno ljudstvo ne bo imelo svoje liste, slišimo govorance tistih, ki so vse storili za ubogo ljudstvo. Medtem ko je o kmetu in vinogradniku še govora, se pa bore malo sliši o trpinu delavcu, ki ga tare brezposelnost. Na to »pitanje« se očividno ne polaga prevelike važnosti.	Volilec.
Predavanja društva akademikov so se začela in končala. Dne 23. aprila je predaval univ. prof. dr. Veber iz Ljubljane o materializmu in idealizmu. Priznavajoč vrline materialističnega svetovnega nazora, ki temelji na znanosti, je vendar skušal dati prvenstvo idealističnemu svetovnemu nazoru. Iz njegovih izvajanj pa nismo mogli dobiti odgovora na poljudno vprašanje: Kako si on zamišlja rešitev človeštva iz tegob. Samostojno misleč človek razume vendar, da bo resnica ostala vedno resnica, pa če bo še tako zastrta s filozofsko krinko.
Občni zbor protituberkuiozne lige se je vršil dne 25. t. m. Več o tem prihodnjič.
Poljtane
Do smrti je povozi! neznan avtomobilist dne 30. aprila ponoči 48 letnega pomožnega progovnega čuvaja Jurija Mastin-ška na cesti čez Križni vrh pri Poljčanah. Razmesarjeno truplo nesrečneža je našel nek kolesar.
Pobre2je pri Mariboru
Pogrebno društvo na Pobrežju pri Mariboru vljudno naznanja, da se v nedeljo, dne 5. maja ne bo poslovalo, ker je društveni lokal radi volitev v narodno skupščino zaprt. Prihodnji poslovni dan bo v nedeljo, dne 12. maja.
Volilna seja iehoslo-vaSke socialne demokracije
Složno v volilno borbo za demokracijo
Seji je predsedoval predsednik stranke s. Hampl. V svojem poročilu o položaju je poudaril, da je stranka delala z uspehom kljub težkemu mednarodnemu položaju.
Minister s. Bechyne je poudaril, da je vodstvo stranke dokazalo svoje politične sposobnosti, da je stranka brez velikih pretresljajev v neznosni krizi ostala trdna in za boj sposobna. Demokratične stranke in tudi vlada sama je pripomogla, da imamo v deželi zakonito demokratično avtoriteto in pravni red ljudskih državljanskih pravic. O politiki v državi bodo za bodoče zoRgt odločile demokratične svobodne volitve. Današnja kriza ni kriza socializma, ampak je kriza kapitalizma. Naloga socialne demokracije ni, da rešuje umirajoči kapitalistični red, marveč, da ob njega smrti čuva delovno ljudstvo. Bodoče delo stranke za mir s podporo Društva narodov, z utrditvijo male antante in sodelovanjem z vsemi državami, ki resno hočejo organizirati mir in ga braniti tudi z orožjem*. Stranka je za mednarodno razorožitev in ne bo zaradi tega nikdar pripuščala, da bi se naša vojska zlorabljala za napad, ker je samo defenzivna.
V	notranji politiki bo stranka tudi v bodoče rada sodelovala z demokratičnimi strankami, zlasti bo tesno sodelovala z nemško socialno-demokratično stranko in čchoslova-ško narodno socialistično stranko, ki podpira delavske zahteve in stoji odločno na stališču demokracije ter je neodvisna od meščanske ideologije v delavskih vprašanjih.
Stranka kandidira v celi državi v vseh volilnih okrajih samostojno; na svojo listo je sprejela tudi poljske in židovske sodruge. Socialnodemo-kratične stranke vežejo svoje liste po narodno mešanih krajih med seboj. da ne pridejo glasovi v izgubo.
Po kratki debati je bila kandidatna lista ob soglasju odobrena.
Na konfernci je bilo 180 delegatov iz cele republike.
Tako pojde" na Cehoslovaškem velika socialna demokratična stranka neglede na narodnost, raso ali pleme enotna v volilno borbo. Jasno, da bo imela tudi uspeh, ker narod vidi, da mu je najbolj iskrena in da je najbolj delovna na vseh poljih domače in zunanje politike.
Na Cehoslovaškem so volitve popolnoma svobodne!
ŠPORTNA RUBRIKA
Prvenstvena nogometna tekma SK Dobrna (Dask) : SK Amater 1 : 1 (1 : 0). — V
nedeljo, dne 28. apr. se je vršila prvenstvena tekma obeh navedenih klubov na igrišču SK Amaterja. Med igro je prišlo do škandaloznih dogodkov, ki so jih povzročili drukarji Publika je dejansko napadla igralce. Reditelji so le s težavo napravili red. Ako bo šlo tako naprej, znači to razsulo športa. — Dobrna je predvajala lepo igro. Očividec.
Pristnebrezalko-
holnesadnesoke
lx grozdja, Jabolk, hruSk, rl-blzlja, izborne arome, dobite samo
pri dolgoletnem izdelovalcu
I. Uferdonig, Nova vas
Strelska ul. 2. — Lep senčnat vrt.
Zanimivosti
Tatari, cerkev in šah. — Nad večino Rusije so, kakor je znano, dolgo časa vladali Tatari. Zapustili so samo en pozitiven vpliv. Ruse so naučili šaha! Razširjenost šaha v Rusiji izvira že iz 13. stoletja, ko so jih naučili te igre Tatari. Zato je pravoslavna cerkev dolgo časa najostreje nasprotovala šahu in je proglasila to lepo igro za »smrtni greh« in za »brezbožno spretnost, naučeno od nevernikov«. Rusi se za to cerkveno stališče niso brigali. Tako beremo v neki nemški knjigi o šahu, izišli 1616. 1. sledeče: »Moskoviti igrajo šah zelo duhovito in z veliko marljivostjo. V tej igri so tako spretni, da druga ljudstva ne morejo tako lahko tekmovati z njimi.« Za časa carja Alekseja, sredi 17. stoletja, se je šah neverjetno razširil med ljudstvom. Zato mu je cerkev napovedala podvojen boj. Metropolit Danijel je v vsaki pridigi bičal šah kot zabavo, ki je poleg pijančevanja najhujša pregreha! Ko so nekaj aristokratskih šahistov izobčili iz cerkve, se je vnel med dvorom in cerkvijo hud spor radi šaha. Šele car Peter Veliki je napravil konec temu sporu s tem, da je izrazil željo, naj bi igrala šah vsaka ruska družina. Pod njim se je tudi duhovščina tako sprijaznila s to »brezbožno« igro, da je n. pr. neki metropolit proda! cerkvene zvonove svoje parohije, da ga zvonenje ne bi motilo pri igri!
Kako strastni šahisti so postali Rusi, dokazuje tudi naslednje zgodovinsko dejstvo: Dekabristi, ki so 1825. 1. organizirali neuspelo zaroto proti carju, so prosili v ječi, da bi se jim dovolilo igrati šah. Ko je bila prošnja odbita in je moral vsak upornik sedeti v svoji samotni celici, so napravili jetniki šahovske figure iz kruha in s trkanjem ob zidove so se sporazumevali o Po tezah. Tako so za hrbtom jetniških paznikov organizirali najzanimivejši šahovski turnir v zgodovini.
Originalen zdravnik. — Moskovska univerza je že v začetku 19. stoletja slovela kot prvovrsten znanstveni zavod. Med profesorji so bili nekateri originali, kakor jih je najti samo med Rusi. Tako n. pr. profesor Bogoslovski na medicinski fakulteti. Bil je orjaške postave s prav tako močnim nosom, na katerega je bil učenjak zelo ponosen. Bil je vedno pijan, nihče ga ni nikdar videl treznega. Znanost, je dejal, da zaničuje iz vsega srca in samega sebe je imenoval »živinozdravnika za dvonožce«. Profesor je imel kljub temu mnogo klijentele in zaslužil je mnogo denarja. Nekoč je bil pozvan k bogatemu trgovcu Kromovu, ki je trpel na sklepnem revmatizmu. Profesor mu je rekel, da more pri zastarelosti te bolezni pomagati le »medvedja kura«. Ta je obstojala v tem, da so bolnika položili pod ukročenega medveda, ki naj mu uravna kosti. Na medicinski fakulteti so radi tega odredili disciplinsko postopanje proti profesorju. On se je pa tako-le zagovarjal: »Če
iii
za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. =====
Jugoslovanski „ pla-vosrajiniki" gospoda Vape iz Beograda
Bo že menda res, da izhajajo ljudje iz opic, vsaj tisti, ki tako radi po opičje posnemajo modne norosti, ki jih vidijo po drugih deželah. Prebrisani posamezniki znajo to človeško slabost na prefrigan način izkoristiti. Tak bister talent je tudi beograjski gospod Milan Vapa, ki sam pravi, da je ponosen na to, da je eden izmed največjih industrijskih podjetnikov Jugoslavije. Karijere raznih ducejev in fiihrerjev so mu zmešale glavo in hotel bi sam postati kakšen jugoslovanski duce. V to svrho si je ustanovil svojo gardo »srajčnikov«. Ker pa našemu narodu črna barva ni posebno simpatična, niso to »črnosrajčniki«, ampak »plavosrajčniki«, ki so se prvič javno pokazali v nedeljo na Vapovem shodiču v Zagrebu. Na tem shodu je bilo precej burno in nazadnje je ostal gospod Vapa s svojo plavo četico sam v dvorani. Gospod Vapa se je radovednim poslušalcem samozavestno predstavil kot jugoslovanski veleindustrija-lec in voditelj jugoslovanskega delavstva, združenega v po njem ustanovljenem in po njem vzdrževani »Jugoslovanski radnički zajednici«.
Nadalje je g. Vapa bil mnenja, da je treba zagrebške delavce iztrgati iz krempljev rdeče in črne internacionale in izpod suženjstva tujega kapitala. Treba je delavce privesti v vabljivo naročje Vapove plave garde in mesto tujega kapitalizma jih naj izžema samo domač, Vapov kapitalizem. Delavci morajo hoteti samo eno, to je nacionalizem, vse drugo bo prišlo samo po sebi. Kaj je tisto »drugo«, seveda ni povedal. Hudoval se je na tuje kapitaliste, ki dobičke, pridobljene v naši državi, zapravljajo po tujih kopališčih, on pa da kot dober Jugoslovan zapravlja svoj denar samo po jugoslovanskih letoviščih. Uveraval je delavce, da ga bodo vedno lahko našli v svojih vrstah, zdaj spredaj, zdaj zadaj. Kedaj bo spredaj in kedaj zadaj, tega ni povedal.
Večina navzočih je med kričanjem, žvižganjem ln zmerjanjem zapustila špasno zborovanje, ostale plave srajce so pa z muziko, ki jim jo je Vapa kupil, zaključile ta cirkus.
Veleindustrijalec — delavski voditelj? No, da legst dich nieder'
bi vi, gospodje kolegi, videli pacienta, potem se ne bi bali zanj, temveč za medveda.« Pacient je res ozdravel in plačal profesorju velikanski honorar. — Profesor je bil izvrsten diagnostik za različne bolezni. Tako je, poklican k neki bogati ma, teri, ugotovil, da se njen dojenček dere — ker je pijan! Mati je bila nad to diagnozo zelo razburjena zlasti, ko je videla, da je profesor sam tako pijan, da se komaj drži na nogah. Vendar se je potrdilo, da je imel pijani profesor prav.. Otroka je namreč podojila pijana dojilja!
Dober jurist. — Originalen tip moskovske akademske družbe je bil slavni profesor rimskega prava Nikita Krilov. Nekega dne je prišel k izpitu njegovih slušateljev kontrolirat zastopnik prosvetnega ministrstva. Profesor Krilov, ki ni trpel nobenega vmešavanja v svoje akademske zadeve, je vprašal kandidata po njegovih starših. Po nekaj vprašanjih, ki se prav nič niso tikala rimskega prava, je dejal študentu:	»Po-
vejte doma, da ste napravili izpit z odličnim uspehom!« Tako je z odličnim uspehom odpravil kakih 20 študentov, ko je zastopnik ministrstva izrazil začudenje nad takim spraševanjem. Profesor mu je odgovoril: »Jaz in moji slušatelji, visoka ekse-lence, se razumemo tudi brez besed. Zato mi ni treba študentov še izpraševati.« Nasvetoval je nadzorniku, naj sam stavi kako vprašanje. Nadzornik, o katerem je profesor dobro vedfel, da nič ne zna rimskega prava, je nato utihnil.
Alkoholik in ietno poročilo carju. — Pod carskim režimom tudi rusko uradni-štvo ni poslovalo po evropskih pojmih. Ko so drugod že povsod uvedli pisalne. stroje, so jih v Rusiji odklonili kot nepotrebno novotarijo. Vse so pisali. Tako so imeli v trgovskem ministrstvu nastavljenega hudega Pijanca samo radi njegove lepe pisave. Vsako leto so ga v decembru zaklenili v sobo, da je pisal letno poročilo ministrstva na carja. V sobo so mu prinesli vsak dan poleg živeža po dve steklenici vodke (žganja), Cez nekaj dni so izpustili iz sobe popolnoma pijanega moža; ali krasno spisano poročilo je bilo le gotovo.
Ruska cenzura in gledališče. — Cari-Stična cenzura je budno pazila na vse literarne spise. Tako je v neki drami črtala prizor o požaru gostilne. Zakaj? Cenzura je utemeljila zaplembo tako-le: »gostilna je bila zažgana, ker so se kmetje zaobljubili, da ne bodo več pili. Ta zaobljuba je bila plod nekega kmečkega zborovanja. Vsa zborovanja so pa najstrože prepovedana. S prizorom požara, ki je nastal kot posledica nedovoljenega zborovanja, bi mogli spraviti občinstvo na prepovedane misli.«
Vsa/ enega
novega naročnika
bom vridobil vsak teden za
Jelm/sRo Politiko"
L
To mora biti trden sklep vsakega zaupnika, vsakega zavednega oroletarca.
Sodrug! Ako boš to izvršil, uspehi ne bodo izostali
Največji zdravstveni zavod na svetu ab
zgrajen v Rusiji. V bližini Moskve je določeno zemljišče 1000 oralov, na katerem se ho začel graditi centralni sovjetski medicinski zavod. Po pripravljenih načrtih bn to največja zgradba te vrste na svetu. V ;hii-žini se že postavljajo zasilna stanovanja žit 300 zdravnikov, tehnikov in inženirjev, ki bodo vodili gradbena dela. Zgradba bo imela deset tisoč sob, od katerih bo 600 .popolnoma separiranih sob za bolnike, ki bo vsaka irnela svoj balkon, svojo kopalničh in posebno stranišče. Vsaka teh sob bo; obrnjena proti solnčhi strani, z izgledom , na vrt, svetla in zračna. V zavodu bo stalno nastanjenih 50 popolnoma zdravih ljudi’, v svrho znanstvenih proučavanj njihovega -Organizma, z ozirom na. vse potrebno, k »čimer se more zdrav človek vedno ohraniti zdravim. Poleg velikih laboratorijev bo -zavod imel tudi poseben živalski vrt s l ln.tKjO živalmi, ki bodo služile medicinskim študijem. Mnoge od njih bodo v korist medicinske vede morale poginiti, na drugih se 'bodo vršile razne operacije, po katerih bodo pod veščimi rokami zopet ozdravile. 8500 sob bo imelo vpeljano mrzlo in toplo vodo. Skozi vse zgradbe bo vodil; sistem cevi. ne Samo za mrzlo in toplo vodo in za ogrevanje, ampak tudi za komprimiran zrak. Zavod bo imel lastno električno centralo, centralno kurjavo in lastno radio-postajo, ki bo vsak dan oddajala ruskemu narodu poučna zdravstvena predavanja. Imela bo tudi lastno proizvodnjo za znanstvene filme. Lastna knjižnica bo prirejena za sprejem 600.600 knjig. V zavodu bo Zaposlenih preko 6000 oseb, ki bodo vse stanovale v neposredni bližini.
Delamo
da Vas dobro in pošteno oblečemo
Naše cene so:
Obleke za delavnik Volnene obleke . . Fantovske obleke .
Hlače ...............
Otroške obleke . .
Športske kape . . Nepremočljivi hubertusi
320, 260, 160
Din 120-160 170-390 110-290 75-160 60-130 10- 18
TIVAR-
OBLEKE
7a konzorcij Izdaja In urejuje Viktor Eržen y Maribem. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. tr Mariboru, predstavite!) Josip Ošlak v Mariboru.