(Štev. 3074, M. —.60). — Novak Vit. op. 27. Trio (quasi una Ballata) fiir Klavier, Violine und Violončeli. Ibidem. (Štv. 3141, M. 7.50). — Isti op. 7. Cjuartett c-moll fiir Klavier, Violine. Viola und Violončeli (glasovi), Ibidem. (Štv. 3131, M. 12). — Isti op. 22. Streichquartett G-dur (glasovi). Ibidem. (Št. 3140, M. 6.—)
—   Isti op. 12. Quintett a-moll fiir Klavier, 2 Violinen, Viola und Violončeli. (Glasovi). Ibidem. (Št. 3135, M. 15.—). — Novdk Vit. op. 6. »Erinnerungen« 3 Klavierstucke, Lipsko-Dunaj, Universal Edition A. G. (Št. 3130, M. 3.—). — Isti op. 9. Serenaden. 4 Klavierstucke. Ibidem. (Št. 3132, M. 2.50). — Isti op. 10. Barcarolen. 4 Klavierstucke ibidem. (Štv. 3133, M. 2.50).
—   Isti op. 11. Eklogen. 4 Kiavierstucke ibidem. (Št. 2134, M. 3..—). — Isti op. 13. »In der Dammerung« 4 Klavierstucke. ibidem. (Štev. 3136, M. 3.—). — Isti op. 15. Drei bohmische Tanze (Polka, Sousedska, Furiant) Ibidem. (Štv. 3138, M. 4.—).
—  Isti op. 30. »Winternachtsgesange« 4 Klavierstucke. Ibidem. (Št. 3142, M. 4.—). — Isti op. 15. Drei bomische Tanze. Ibidem. (četveroročno, št. 3139, M. 5.—). — Razun teh novih Novakovih del je sprejela U. E. v svojo zbirko tudi Dvofdkove dvoročne >Humoreske« (op. 101) v dveh zvezkih (štev. 2369/70 po M. 1.50), Dvofdkov trio »Dumky« (op. 90) za klavir, gosli in violoncello (štv. 2347, M. 6.—, v četveroročni izdaji št. 2346, M. 4.-), Dvofdkove »Romantične kose* (op. 75.) za gosli in klavir (štv. 2368, M. 1.50) in Smetanov II. godalni kvartet F-dur (op. 10), kojega glasovi so dobiti pod štev. 2296 za M. 3.—
Nemška kritika o novih hrvaških operah. V 17. zvezku tekočega letnika nemške revije »Die Musik« (Berlin) se nahaja kratka ocena o Bersovem »Ognju« in o Hatzejevem »Povratku« (Pimeri naši izvirni poročili str. 23 oziroma 36 si.) Kritik Ernst Schulz izraža mnenje, da je Bersova glasba navzlic mnogoštevilnim neizvirnostim večjidel zanimiva, da odgovarja zahtevam moderne muzikalne drame, slikaje različne situacije, da pa vkljub temu ne izgublja melodične črte, in da se odlikuje po dramatični živahnosti. V Hatzejevem »Povratku« pa vidi kritik le posnemanje oholega, kričavega verizma, ki kaže vse slabosti Mascagnijevih posnemalcev. Sodelujoče umetnike (Koroščevo, Polakovo, Jastrzebskega, Vuškoviča, Zuno in pl. Raiča) omenja poročilo zelo pohvalno.
La Fčdčration Artistique (Bruselj) prinaša v 17. štev. 37. letnika stoletničen članek »Centenaire Chopin« iz peresa Josipa Wieniawskega.
Le Menestrel (Pariz) objavlja v 24. štev. lanskega letnika biografsko črtico o Balakirevu, ki ga je spisal znani poznavatelj ruske glasbe ArthurPougin. Tudi v Allgemeine Musik-Zeitung (Berlin) je posvečen anonimen članek v 27. štev. lanskega letnika omenjenemu ruskemu skladatelju.
La vie musicale (Lausanne) prinaša ob osemdesetletnici klavirskega pedagoga Leschetizkega članek »Hommage a Leschetizkv«, spisal Edmund Monod. Istemu jubilantu je posvečen sestavek Arturja Schnabla v Allg. Musik-Zeitung (Berlin) štev. 25. letnika 1910.
The Musician (Boston) prinaša v 2. številki 1910. članek »The music of Dvorak«, spisal Daniel Gregory Mason.
Iz 1. Havdnovega zvezka 6. letnika edicije »Socižte Internationale de Musique, Section de Pariš« (Pariz) je omeniti članek Williama Ritterja »Haydn et la musique populaire slave«. K temu članku se o priliki povrnemo. V 7. številki istega zbornika poroča Nicolas Findeisen pod naslovom »Les dčbuts de Balakirew« o mladosti tega ruskega skladatelja.
Nemška revija »Die Musik« (Berlin) je posvetila 18. zvezek tek. letnika skladatelju in dirigentu Mahlerju. — V 22. zvezku prinaša zelo instruktivno razpravo o »Najnovejši poljski glasbi« iz peresa drja Adolfa Chybinskega in bio-grafsko-kritičen članek o češkem skladatelju Vitezslavu Novaku, ki ga je spisal glasbeni pisatelj dr. Jan Lorvenbach. V zvezi s prvo razpravo stoje portreti poljskih skladateljev Sigmunda Noskowskega,   Mieczyslawa Karlowicza,   Gregorja  Fitelberga,
Ludomira Rožvckega in Karla Szymanowskega; k drugemu članku prinaša revija sliko Vitezslava Novaka po kamnotisku J. T. Blažka. O obeh spisih poročamo v prihodnjem zvezku natančneje.
Le Courier musical (Pariz) je posvetil 1. šcevilko letnika 1910 Chopinu. Med posameznimi članki naj bodo omenjeni: Camille Mauclair: Sur le genie de Chopin, Elia Poiree: La vie de Chopin (Chopinovo življenje), Camille Bellaigue: Silhouette de Chopin, Paul de Stoecklin: Chopin vu par Schumann, Raoul Pugno: L'ame de Chopin, Wanda Landowska\ L'inter-pretation de Chopin. Tudi v 10. številki je nekaj sestavkov o Chopinu, med njimi posebno zanimiva razprava Camilla Saint-Saensa: »Quelques mots sur l'exekution des oeuvres de Chopin«, ki se peča zlasti z Chopinovim rubatom, z uporabo pedala, s prednašanjem tresljaja (Triller) v Chopinovih delih.
Rheinische Musik- und Theater-Zeitung (Koln^ prinaša v 46. štev. XI. letnika članek o »Ruski klavirski glasbi«, spisal vValter Niemann.
Novi mesečnik »Musikpadagogische Zeitschrift«, glasilo Avstrijske Glasbeno-pedagoške Zveze (Dunaj), objavlja v svojem prvem letniku (Štev. 1, 3 si.) ed drugim zelo zanimivo, zlasti praktično stran predmeta upoštevajočo razpravo prof. V. Golterja o sigurnosti v zadevanju tonov (Treffsicherheit), ki je cilj elementarnega pevskega in sploh glasbenega pouka. V istem časopisu (Štev. 1 in 4) razpravlja Josef Pembauer o taktnem čutu (Taktgefuhl).
Umetnikov življenje in stremljenje.
St. Mokranjac, ravnatelj »Srpske muzičke škole« v Bel-gradu in znameniti srbski komponist, je dobil diplomo pariške akademije znanosti, v kateri ga imenuje za njegove zasluge na glasbenem polju svojim dopisujočim članom.
Skladatelj J. N. pl. Zaje je uglasbil drugo »Sokolsko Sletovko« po narodnih motivih. Ta koračnica je 1101. opus hrvaškega skladatelja.
Feliks Weingartner, dosedanji ravnatelj dunajske dvorne opere, je od jeseni 1912 angažiran kot prvi kapelnik na ham-burški operi.
Hrvaški skladatelj Vilko Novak je dokončal opero »Sveta noč«. Libreto si je napisal sam. Premiera bode v Zagrebu.
Za dramaturga Narodnega Gledišča v Pragi je imenovan praški vseučiliški profesor dr. Otokar Fischer.
Dr. Zdislaw Jachimecki se je habilitiral kot privatni docent za glasbeno znanstvo na vseučilišču v Krakovu.
Milan Predič, suplent na belgrajski prvi gimnaziji, je imenovan za tajnika Narodnega Gledišča v Belemgradu.
Pri Kralj. Hrv. Gledališču v Zagrebu je angažiran kot kapelnik Karel Nedbal, brat znanega češkega skladatelja, virtuoza in dirigenta Oskarja Nedbala.
Milan Balcar, učitelj društva »Zoranič« v Zadru, je dobil od Češke Akademije štipendij v znesku 200 K za predloženo sonato za gosli in klavir.
Novi grobovi. — Dne 2. julija t. 1. je umrl Feliks Mottl, ravnatelj Dvorne opere v Monakovem, 55 let star. Mottl je bil eden najznamenitejših sodobnih dirigentov. (Rojen v Št. Vidu pri Dunaju 24. avgusta 1856.) Največjo slavo je žel kot voditelj bayreuthskih predstav »Prstana«, »Tristana«, »Parsifala«, »Tann-hSuserja«, in »Holandca«. Od 1.1905 je deloval na Monakovski Dvorni Operi.
60