List 18. Tečaj L. I ne I \ Izhajajo T?sak petek ter stanejo v tiskarni prejemane / celo leto 3 gld: 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld pošti prejemane pa leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača aa Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic v Ljubljani 29. aprila 1892 .......................................■■■•■■Ill.....■■•■■■■■■■■■■■■■■lil...... 11 »i» I Politiški oddelek. " __- ^^ ^^ ^ ^my -J — • ^ italijanski odgovarjala, deželni odbor pa interpelacije na take interpelacije niti odgovarjal ni. S .............................................................. Po deželnih zborih. če je kak slovanski poslanec kaj predlagal v slo vanščini, se predsednik za predlog njegov niti zmenil ni, « da ga ne razume. To je pa že skrajno nesramno. III. češ, Ce mož slovanščine ne razume, zakaj pa prevzel ta Še slabše so azmei za Slovence v tržaškem In posel v deželi, ki je po svoji večini slovanska. Sicer bi v isterskem deželnem zboru, nego v koroškem in štajers^kem Tukaj je pa slovanskim zastopnikom zares treba pravega pa lahko predsedništvo prepustil svojemu namestniku, ki zna hrvatsko. Pa vsaj ne gre za druzega, da se slo poguma, z bi da vztrajajo na ojih mestih. Boriti se jim ni vanščini kratijo pravice večino, temv tudi s ostjo občin Ne da se pa- tajiti, da je mnogo tudi vlada kriva stva na galeriji, kateremu pusti predsedništvo razgrajati po svoji volji, kadar govore slovanski govorniki. da se upajo Italijani tako br vladni zastopnik na postopati. Da bi slovanske interpelacij govore Tržaški deželni zbor je imel malo sej ker vse slovanskih nikov odgovarjal le v slovanščini in tudi važnejše stvar itak reši mestni zbor v svojih navadnih z vso odločnostjo zahteval, da se njegovi govor sejah V Trstu je namreč deželni zbor identičen z mestnim žijo bi kmalu tudi Italijani prijenljivejši postali zabele-. Vsaj svojih malo zborom, samo da se mora sklicati s cesai če hoče opravljati deželnozborske posle, številnih sejah je vendar deželni zbor jasno pokazal svoje sovraštvo do Slovencev. Italijanski poslanci so vprašali skim patentom, je znano, da se Italijani s posebnim pogumom ne odli kujejo Ce pa vlada odstavila profesorja poslanca ker itoval za slovanskega kandidata in tako nekako po le ag stavila si na stran Italij potem pač ni čuda, da se vlado kako da se imenujejo le Slovenci za kanonike. V tej Italijani drznejo naše pravice teptati z nogami interpelaciji se na dolgo in široko toži, kako se pr italijanski živelj v Trstu. Ta interpelacija je prav za prav naperjena školijstvu. od začetka do konca je jasno ka zmatrajo za svojo glavno ki neče proti dovoliti, da se slovenske pridige po Vse zborovž zalo, da Italijani italijaniti vso deželo, če bi to bilo le mogoče o šolskih zadevah in o ustanovah nalog Pri o po-debati so se slišale razne polnoma odpravijo v Trstu, kakor Italij žele Lani je lepe reči. Italijani ovirajo osnovo slovanskih ljudskih šol školijstvo dovolilo, da se slovenska pridiga iz prestolne Ce pa osnove šole ne morejo več preprečiti, pa postavijo cerkve premestila v neko drugo Nekateri tržaški Slo- Italijana za učitelja. Italijanom se dajo ustanove, ce stu ki Italijane poznajo, so takoj izrazili svojo .bojazen dirajo v Italiji ali če celo nimajo avstrijskega dr da bode to imelo slabe nasledke. To se je tudi v istini Ijanstva dočim se hrvatskemu dijaku ne da ustanove » spolnilo, Italijani so dobili pogum in začeli so zahtevati da se dotična pridiga popolnoma odpr Ker pa ško če študira na hrvatski gimnaziji v Eeki. Deželni kulturni svet je v Istri pravi potujčevalni fijstvo takoj njih želji ne vstreže, se pa sedaj zaganjajo v škofa in svetovalce njegove isterskem deželnem vanom kazala vso brezozirnost. Slovanski govori se niso zavod, če tudi je ustanovljen le za povzdigo kmetijstva. Ves njegov odbor je sestavljen iz samih Italijanov, rav- Za po-Istrani so bili zboru je večina proti Slo- natelj mi je celo doma iz italijanske kraljevine vzdigo kmetijstva ni ^ skoro ničesa storil » niti v stenografični zapisnik zabeleževali Da celo besede, celo prisiljeni obračati se do ljubljanske kmetijske družbe katere je jenji zbora 1 slovanščini izustil vladni zastopnik pri otvor- se niso zabeležile. Vlada je na slovanske nekaterih stvareh, ker deželni kulturni svet ni ničesa storil. Na slovanske vloge ta svet niti odgovarjal ni. Sploh oziral. se na prošnje slovanskih okrajnih zadrug ni nič Politični pregled Samo tiste zadruge so temu odboru bile ki imajo italijansko načelništvo pr SI Državni zbor Novo zasedanje državnega zbora pa italijanski poslujej pričelo se je dne 26. t. m. Poslanci zbrali so se v nenavadno Da zbor sklenil, da se globe fn takse ne bodo več stekale bi pa ta kulturni svet imel večjo moč, je deželni obilnem številu, ter so se z ivim zanimanjem pogovarjali o najnovejši siUiaciji, posebno o ustanovitvi okrajnega sodišča Tepli v na Češkem. Mladocehi v okrajne zadruge, temveč naravnost v deželni kulturni ^sled tega dej ahtevajo, da je dati vlada svet Zadru ge s slovanskimi možmi na čelu sedaj nimajo pričakovati nobene pomoči za kmetijstvo. Za deželni kulturni svet bodo Slovani pač plačevali, ali od njega ne bodo imeli najmanjše koristi. zatožbo po katerem se je prekršila ustava pod največ interpelacij Na dnevnem redu bilo je več manjših točk mej njimi Exner predložil je od 20.Ö00 dr Posl žavnih uradnikov podp Gr r o s s m peticijo za zbolj m tovariši po Da bodo čitatelji vedeli, kako brezozirni so isterski v Sp plač Posl iz dr interpeluj lado zaradi odpusta v • lužbe, istotako poslanec Elm in Italijani, omenimo naj še, da v noben odsek niso volili nobenega slovanskega poslanca, da si je tretjina poslancev slovanska. ki trdijo, da se je s to politično persekucij prekršil državni zakon. Posl. dr. M enger in tovariši interpeluj Tržaški vlado oškoduj nterpeluj adi goljufiv kmetski s tan lado zaradi isterski deželni zbor sta sklenila reso- tristoletnico v ljudskih ravnanja potujočih agentov, kateri Posl. dr. Massafyk in tovariši ;dane prepovedi slaviti Komenskega leto Itali lucijo, da se osnuje italijansko vseučilišče v Trstu. Prošnja za italijansko vseučilišče ponavlja se slednj jan si mislijo, odpre. istotako po Z ač e k Zase danje trpelo bode gotovo do julija mesec, kajti vladni predlo^^i kdor prosi se mu da, kdor trka se mu o d u n a j s k naše dena prometnih P o d no te bota pouzročila dol P azprave Te opetovane prošnje Italijanov bi morale biti v Ceškonemška sprava nam plenumu ni rešil nobene Deželni zbor češki letos v spravne predlo To Slovencem spodbuda, da ravno tako pi vsaki priliki za- lade, da bi ne bila začela razdelitve okt pa motilo htevamo, da se osnuje slovensko vseučilišče ali pa pravna sodišče akademija v Ljubljani, ali če se že za to ne Pravosodni minister je zaukazal da po narodnostih mor vlada Teplici na Češkem. To pa še se osnuje novo okraj je baj celo nikakor odločiti, naj se pa vvedejo vsaj slovenske stolice na kakem že obstoječem vseučilišči. Odjenjati ne smemo, dokler se nam ne izpolnijo naše zahteve. bur^r O vlada do druzega deželnozborskega zasedanj ni vse, minister Kuen-rekel se v levičarskem klubu, da bode v ze dov dela za ra2 nemu zboru vsa delitev okraj Ko deželni goriškem deželnem zbor ugodnej kazalo. so razmere za Slovane pa se lada bode vse načrte predložila dežel-bor ne hotel pritrditi jim, bode azdelitev upravnim potom izvršila. Vse češke stranke Sovraštvo mej Italijani in Slovani se ni tako izstopila zaradi ministerske naredbe. Staročeška komisij topnika sta za narodno-gospodarskem oziru se je marsikaj koristnega ukrenilo, najpomenljivejše je, da se je zbor ielitev okrajev pri nadsodi v Pragi. Ce Rieger ne bode naznanil dveh drugih Staročehov. da stopita v to komisijo, bode pa komi ekel da bi se zidala železnica iz Gorice po Vipavski dolini v Logatec in v ta namen dovolil sto tisoč goldi- astopnikov nadaljevala baj dela brez čeških lahko mislimo Iz povedane Kako bode potem razdelila okraje si narjev političnem oziru pa ta zbor ni razvil nobene P^^eprečili Mladočehi vse prezgodaj bahali pač dovolj jasno, da so se kaže ojimi vspehi, da so da se bode stv prav posebne delavnosti. Videlo se je, da nobena stranka ni ^^ adaljevala brez njih dovolj močna da adi tega se je pa mogla kaj važnega ukreniti, zbor izogibal političnih debat Bas da se deželnozborski volilni red ojim rovanjem proti spravi so dosegli Cehom ugodno ne premeni in veeme v tem smo končali kratek pogled o zborovanji deželnih Str a da vladi tudi v bodoče ne bode težko dobiti nemške deželnem zboru, ko bi je za svoje namene potrebovala šenja Mladcčehov s predlogom, da naj se pravosodnji minister v katerih bivajo Slovenci. Čitatelji ^^^i zaradi rušenja ustave, se pa pač nikdo ne boji, ko vendar za- zborov v kronovinah, so imeli priliko spoznati', kak duh veje v večini teh stopov. Od njih mi Slovenci ne moremo pričakovati naklonjenosti. Zaradi tega moramo veseli biti, da baš v narodnem vprašanji nimajo ti zastopi obširnega delokroga. .. Ko bi se jim dal obširnejši delokrog, bi kmalu član ^ sakdo ve. da je za tak sklep treba dvetretjinske večine. Ravno tako se vlada ne bode bala strašenja, da češki deželni zbor ne bode privolil premembe volilnih in upravnih okrajev, da bodo torej nastale potem zmešnjave v deželi, ker se volilni in pa sodniški okraji ne bodo vjemali Po zakonu z dne 1876 št. 72 XIX. osnovnih zakonov ne imel več veljave, kakor ogerski v teoriji proglaša narodna jednako- lilnih okrajev skleniti z navadno dež. zak. se more taka sprememba vo- odnostni zakon ki vlada v ze dobila brez Mladočehov. Mladočehi Taka večina bode pa že sami čutij pravnost, v praksi je pa madjarščina državni jezik in se je vzlic omenjenemu zakonu kot tak proglasila. Ko koroški, štajerski, tržaški in isterski deželni zbor odlo- avstrijskega tobaka da njih politika ne bode imela vspeha, zato je pa dr. Gregr na nekem shodu volilcem nekako dajal razumeti, da naj poprimejo politike, kakeršne so se držali Italijani, čevali o naši osodi bilo naše stanje kmalu še slabše se niso kupovati druzih tacih stvarij Omenjal je tudi, v kake zadrege bi spravili vlado, ko bi nikdo nego je stanje Slovakov in Rusinov Ogerskem. Komur ne hotel prevzeti izvolitve v občinske letošnje deželnozborsko zborovanje ni odprlo oči da razmere na Češkem, vsakdo astope Kdor pozna da take stv niso izvedlj Mej Beneško in pa Češko je pač velik razloček. Lahi so bili videl, kako nevarno bila bi razširjena deželna avtonomija jedini, Čehi so pa razcepljeni v več strank, na Češkem biva za nas Slovence, to je popolnoma slep in gluh dejanske razmere in mu ni več pomagati za vse mnogo Nemcev ki bi šli na roke vladi, na Beneškem pa nemškega prebivalstva ni. Ko bi bil dr. Gregr le malo resea politik, bi tacih stvarij ne priporočal. Pa njemu je seveda za to, da si krivdo odvali od sebe na narod. Ko se bode K • 143 ona mladočeška politika izjalovila se bode namreč izgovarjal kislino, potem naj se pomoči v vodo nazadnje pa s na narod, ki se nal po njegovih etih pivnim papirjem lepo obriše. Tako pripravljenim cinkovim ker se je je sedaj Bukovina. — Deželni glavar bode baje Eumun Lupul. pločevinam ali žicam da se lahko različna lepo-svetla spreminjasta barva s tem, da se pomoči v edno in isto tekočino in več ali manj časa drži v njej. Najpriprav-nejša tekočina za to je alkolična raztopljina vinokislega bakrenega kisa, ki se tako pripravi: Na tri dele suhega Sedanji deželni predsednik Pace bode prestavi] onemogočil v deželi. Na njegovo mesto pride Plappart ok uradnik v. ministerstvu Sprememba denarne veljave baj ni zagotovlj Vlada močno delnje na to, da se zlata veljava vvede, ali me] dižavnozborskimi poslanci je pa mnogo pomislikov Mladočelii, vinokislega bakrenega kisa se vlije raztopljivo iz 3 delov protisemitje in pa nemški nac Hohenwartovem klubu tudi večina ijonalci so proti zlati velj baj suhega živega natrona (Aetznatron) v 48 delov destilo za zlato vtlj da celo mej levičarji se najdejo mozje, ni posebno navdušena ^^^^ ^^^^ ^^ ^^ ^ tekočino vtakne cinkova ploče od ite veljave nič dobrega ne pričakuj vma, dobi ravno v dveh minutah vijoličasto barvo. v Italija Ministerska kriza, ki je proti pričakovanj treh pa lepo temnovišnjevo. Ce se drži pločevina v taki dolgo trajala, je srečno končan Markiju Eudiniju posr vodi 2 minute, postane zelena, v 61 2 minutah le se le protstva poravnati stvar toliko urediti da od stopil le finančni minister Colombo, drugi ministri pa, d so ostali obdržali do posle Začasno prevzel posel finančnega ministra dižavnega zaklada minister Luzzati. Da je kri toliko trajala, ki okoliščina, ker se je po kazalo, da ie finančno st države v se slabej kakor se zlatorumena in v 8V2 minutah pa živorudeča. Ce je tekočina gorkejša ali hladnejša, se pa barve hitreje ali počasneje preminjajo. Čudno je, da se barve preminjajo bas v isti vrsti, kakor so v prismatičnem spektrumu ali Če se pločevina pusti dalje v raztopljini, zgine mavrici. mislilo prvotno. Primanji^'ljaj sklenilo se je pokriti z novimi rudeča bai in se zopet davki in raznimi prihranki. Opustilo se bode namreč več uradov vseučilišč. V Italij sedaj sedemnajst vseučilišč. ste omenjene barve z za-e se pa več dni pusti prla Francija Ykljub temu, da je pariška veliko število anarhistov in se je sploli da je nevarnost pred anarhisti že pri kraj se pomislilo, Pariza četka ali niso več tako žive. cinek v taki raztopljini, se pa prevleče s bakrenim kis cem ki pa nima lepe bar če cinek hitr potegnemo tekočine, ko dobi edno ali drugo omenjenih bar m vest, je Par jasno kaže, koliko moč imajo ondi se ai me zopet z opravičenim strahom navdala histi in ki ga dobro izmijemo z vodo njem zares kaj lepe barve. dobr osušimo, dobimo na Gostilno v kateri so prijeli anarhista Eavachol-a pog so anarhisti dne 2 t. m v zrak Lastniku 2:ostilne, Veryu razdroblj sta obe nogi, morali so mu jih odrezati V dr t ranjenih. Natakar je izdal Ravachol je težko nepoško- dov pač pa le ranjena njegov žena. Med eksplo le zaklical nekdo: Živela anarhija. Dotičnika so zaprli. Časniki Obrtnijske raznoterosti. Kako počrniti rumeno med (mesing) Srebro ali zahtevajo reformo policije. Nekateri listi pi da bi bilo pa baker raztopimo toliko solitarne kisline, da ostane kisli v obilici T umestno da arhiste sodi vojno sodišče ztopino razredčimo z dt potem pa Konečna porotna namažemo^ med. Posušimo jo nad ognjem. Ko je lepo njo črna obravnava proti anarhistu Ra\ dne 27. t. m. in trajala d v dni in tovarišem pričela se Eavachol je pri da je prou2ročitelj atentata v St. Grmainu, ter to zato storil, da je obrnil pozornost na Tudi a tatu. hist Simon je obstal, da je bil soudele ekel. da ibo stanie anarhistov aten pri Sodišče obsodilo je Eavachola in Simona na dosmrtno postala, jo zdrgnemo še gorko s suhim usnjem ali s krtačo, ali pa s pivnim papirjem, ki je z voskom napojen. Mrzlo posrebrnenje kovinskih izdelkov. Malim kovinskim izdelkom moremo na prav priprost način dati srebrno povi v • ki pa eda manj trajna nego pri galvan ječo, druge anarhiste pa ostilo skem ali pa ognjenem posrebernj Srbij kovsko škofij Srbske katolike, kateri spadajo če srbska vlada od te odločiti i pod eceptov Eaztopi nekaj ta namen je znanih srebra v solitarni kislini. in napraviti z Eimom poseben konkordat. Eavno pred kratkim pritožili so se katoliški duhovniki srbski pri svojem škofu Strossmavru, da jim srbska oblastva prepovedujejo imeti sv. mašo in propoved v občinah, kjer ni posebnih katohških cerkva. predsednika zjedinjenih potem pa položi v raztopljino nekoliko svetlega bakrenega plelia Takoj Ta se ti bode srebro sesedlo na dno kot jako fin pi dobro zmij z vodo, potem ga pa posuši Ako hočeš kaj posreberniti, zmešaj v skledici ali pa opisanega srebrnega prahu z na kamnu 1 del 2 deloma kega kamna in Amerika Volitev deloma kuhinjske soli, konečno pa še par käpljic vode pri ega cikni da nastane precej . čista kaša. Okrog prsta se držav vi šila bode se v pozni jeseni. Agitacije pričenjajo pa ß^ega in gostega platna, potem se pomoči prst v na- ze sedaj Demokratična stranka kandidira Cleveland repu bličanska dosedanjega predsednika Har zmes, ter drgne z rejeno katero želimo posrebrniti zmijemo predmet z vodo Obrtnija. susimo Zmešaj njo bakrena ali pa medena ploskev Ko se nam zdi dovolj posrebrnena obrišemo in konečno na gorkem po dele klorovega srebra, 6 delov po tošlj pepelike 2 dela krede in dele kuhinjske soli v fin prah; vanj pomoči zmočen zamašek od probkovine ter ž Kako se dado cinku lepe barve? Za to je treba imeti kolikor je moč, čist cinek njim zdrgni dotični predmet. Konečno ga obriši in posuši Tu omenimo tudi tako zvano p p o s r e b v katerem zlasti ni svinca primešanega. Poleg tega se pa n e n j e, pri katerem ne rabimo nič srebra, a vkljub temu dobe kovine, posebno baker stopi 1 del čistega cina in med srebrno lice. V ta namen del bismuta skupaj, prilij jim^ cinkaste pločevine (plehi) in žice (drati) morajo lepo svetiti. ^ živega srebra in vlij vse skupaj na kamenito pločo Da se pa to doseže, naj se cinek, predno se rabi, močno Ko se shladi, razbij vso raztopino, ter jo presejaj skozi naj izdrgne s kremenčevim peskom, malo namočenim s solno finej sito. konečno pa temu prahu primešaj 11/2 dela 144 m skozi isto sito presajane krede Ta prah se drgne z platneno cunjo po ploskvi, katero hočemo posrebrniti. Lim za jermena. Gronilna jermena z vežemo v različne načine; oba konca združimo z nitjo, z žeblji, ali z drugimi vezmi, ki omogočijo trajno zvezo jermena. V novejšem času so jeli jermenova konca tudi lim at i, ker je zelo priporočila vredno. 100 delov navadnega lima se moči v vodi 10 ur; potem se ostala voda odlije, lim pa nad ne prehudim ognjem raztopi (ne kuha!). Pridene se mu 2 dela glicerina in 3 dele rudečega, kromovo kislega kalija. rumenjak, ki se najrajši spridi pomaga. To sredstvo torej ne Angleški kmetijski list pa sedaj priporoča: Raztopi kilo vode. To kuhaj pet minut, potem pa kilo soli v prideni nekaj apna. Ko se ta tekočina ohladi, deni vanje jajca. Ohranile se bodo sveže in okusne celih šest me- Želeti je da bi se to tudi pri nas poskusilo Konečno se je se vsa zmes se jedenkrat raztopi in gorka porabi. Jermenova konca treba poprej s pilo nekoliko razpraskati, potem pa se namažeta z opisanim limom m v prežeta med vijake. Lim 20 24 urah. je suh v Tudi je dobro jajca pomoči v vodo, v kateri delo sveže žganega mavca. V začetku tega stoletja je že francoski kemik Par-mentier opazil, da se oplojena jajca manj časa ohranijo nego druga. Zaradi tega naj gospqdinje odpravijo peteline Gasilna voda. Za hitro pogašenje nastalega ognja, v od kokoši, predno začno spravljati jajca za zimo. delarnicah priporočajo razne „gasilne vode", ki dosežejo svoj namen na boljši ali slabši mojster sam pripravi, način. Tako vodo si lahko vsak ako zmeša 60 delov soli, 30 delov mno- galuna in 10 delov sode, ter vse to raztopi v primerni zini vode. Ce imamo v delarnici pripravljen jeden sodček te II Ml Poučni zabavni gasilne vode, smo varni pred vsakim ravnokar nastalim Omenjene soli napravijo čez goreči predmet neraztopno in zgorljivo skorjo in branijo ognja, da se ne širi dalje. ognjem. ne- Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroslav. 251. ^ MIHIH.......lili.......................................................................IIIMIIII.....Hill 41 = l/mo-f lief %#n = ^ f E mMiEMk^m s KmetijsTvo. e ^ä^^^m=^ 8. Svojstva kaučukova; pr7o izdelavanje njegovo. Vulka nizovanje kaučuka. Kaučuk v obrtu Kako ohraniti jajca, da se ne spridijo? Velikega pomena za vsako gospodinjo so jajca. Kaučuk. kakor na trg prihaja, razne je boje ker mu je priprava različna. Kaučuk ima poseben duh^ ki se ne da točno popisati. Najglavnejše svojstvo kaučuka tem, kar skupi za jajca, poravnava male potrebščine za je elastičnost. Cim je toplina večja, tem manja je elastič kuhinjo in pa obleko. Jajca so pa tudi velike važnosti nost kaučukova. V toplini 120® C. se raztopi kaučuk, in za v v meščana. Njemu ne more biti vse jedno, ali dobi kedar se ohladi, nič več ni elastičen. mrazu postane zdrava jajca, ali pa spridena. Za gospodinje je velika kaučuk trd in se ne da raztezati, ako se pa ogreje, z nadloga, da se jajca hitro . spridijo zlasti ob vročem po- novega je elastičen. Ako kaučuk raztegnemo in potem letj Kokoši navadno neso po leti. Ta jajca pa mora zelo ohladimo, ostane tako raztegnjen tudi pri navadnej gospodinja hitro prodati, da se ne spridijo. Ker pa pride toplini, in ako ga na to ogrejemo, zopet veliko jajec po letu na prodaj, so pa jako ceni. Koliko je elastičen. Na ta način napravljajo od kratkega debelega kaučuko- bi imela dobička gospodinja, ko bi mogla jajca spraviti do ede zime vega na z konca dolge in Poskušalo se je z raznimi sredstvi ohraniti jajca, ne topi ne v hladnej ne v gorkej vodi. tanke niti. Ako kaučuk dalje časa aku stoji, otrdne mu zunanje površje. Kaučuk se alkoholu se Tako so se devala v steljo, rezanico, žaganje, oves ali nekoliko napne. V terpentinovem olji, žveplenem ogljenci pepel 5 da zrak ne pride tako lahko do njih. Vsa ta eteru in benzinu se kaučuk najpreje zelo napne, a potem sredstva pa nekoliko pomagajo, ker dostopa zraku se razide v najfinejše čestice, kakor da se je raztopil. popolnoma ne zadržujejo. Na ta način se dajo le večjemu Mnogo laglje topi kaučuk olje kaučukovo, katero se z zsi zimo ohraniti jajca, kar jih naneso kokoši jeseni po destilacijo iz Icaučuka dobiva, a najhitreje se raztopi v V Malem bmai ko že hladneje postaja žvepljenem ogljenci. Ako s tako raztopino namažemo Priporočalo se je tudi že, da bi se jajca namazala kakov predmet, brzo nam izhlapi žvepleni ogljenec, a na oljem ali tolščo. To sredstvo se pa ni obneslo olje in tolšča samo postaneta žaltova, in potem pospešujeta sprijenje jajec. ker še voskom bi bilo pač dobro predmet se vsede tanka prevlaka kaučukova. Na ta načia izdelavajo dandanes mnoge predmete od kaučuka. Kaučuk prihaja na trg takov. da ga ne morejo koj jajca prevleči, ali to je predrago. Omeniti še moramo, da se jajca manj spridijo upotrebljati. Kosovi so nepravilni in tudi nesnažni. Zato ce je treba najpreje, da se kaučuk prečisti in v primerne se pri shranjevanju postavljajo na široki konec, nego na kosove vobliči. ' Kaučuk se da kot testo gnjesti, in zato ozki, tako da je zrak v jajci na ozkem koncu in je z se mu more dati poljubna oblika. posebnih strojih manjšo površino s tekočino v dotiki. kaučuk drobno razrežejo, pri tem delu neprestano teče Priporočalo se je tudi, da se jajca denejo malo v voda, da vso nesnago odnese. Zrezani kaučuk se v po- gorko vodo, da se strdi beljak in se tako naredi kožica, sebnih napravah zgnjete in v večje kosove stlači. Za ki varuje jajce spridenja. Skušnje so'pa pokazale, da se velike kosove imajo železne kalupe, v katerih razrezani \ ta kožica ne naredi na zgornji strani jajca, kamor stopi kaučuk gnjeto. Velike kosove potem z navlaženimi noži 145 v ploče razrežejo; ako hočejo dobiti dolgih, tankih ploč % delajo drugače. 5 Bilo težko našteti vse one predmete, kateri se dandanes od kaučuka napravljajo, ker nima obrta, kateri Cist kaučuk ima ob svojih dobrih svojstvih tudi se ne bi k kaučuku zatekal. Računajo, da se je 1862 slabe, in radi teh bi se mu poraba ne mogla posebno 1873.1 razširiti mrazu otrdne, a v toplini se omeči mnoge «tvari ga izjedajo in tope, vse to pa izostane, ako se kaučuk vulkanizuje. Takov kaučuk prenaša toplino 100<> druge tvari podelalo na celem svetu 80.000 centov kaučuka, a pa že 150.000 centov, in te številke nam najjasneje pri čajo, kako se je poraba kaučuka razširila. in mraz 20^ a ne gubi elastičnosti svoje pa, ki so ga preje topile in izjedale, ne morejo mu do živega. Obrt s čistim in vulkanizovanim kaučukom je dan danes jako raznovrsten. Od kaučuka napravljajo cevi Dopisi. m Od gorenjske strani, 23. aprila (RazQoterosti.) \ razne igrače, samo iz Amerike, bili so Črevlje od kaučuka smo dobivali popreje trpežni, ali zelo dragi in že kedo besedoval čez to ako se v časnike piše o ne- pa mislimo, da to spada ravno tako grdi Pozneje so' začeli v Evropi izdelavati črevlj od čistega kaučuka 1 ali niso bili za rabo. Črevlje od vulka nizovanega kaučuka začel izdelavati Goodvears m navadnih vremenih. ^ med zgodovinske stvari, kakor kaki drugi nenavadni prigodek. Spregovorimo toraj o tem tudi mi danes kaj malega. V IL polovici posta smo imeli nekaj dnij res tako solnčnih, iz- vanredno toplih, djal bi: rajskih, da je marsikdo želel, naj bilo enako tudi zlasti zadnje dneve Velikega tedna in o danes jih delajo v vsakej tvornici, katera kaučuk izde- yeliki noci, ker imenovane dni in visoke praznike tudi lepo lava nekaterih tvornicah jih izdelajo po 3.000 parov vreme na moc stori vzvišene. Pa, žali! ravno nasprotno bilo na dan. V novejšem času so začeli izdelavati gobe od je, kar je tudi zrakomer že nekoliko dni naprej prerokov taučuka, katere so ravno tako luknjaste kakor navadne gobe. Veliki Četrtek imeli smo dež Ljudj pravijo da je enako Trpežne so te gobe, ali ker neprijetno diše, zato vreme tudi rado na praznik Sv. Rešnj. Telesa. Veliki Petek jih ne trpe po hišah. Rajše pa rabijo take gobe za je zopet deževalo; neki pregovor pa p tudi obilno pohaja, vender čez leto, če i, da ima d^^ž potem malo teka. Se slabše pranje konj, ker ne poškodujejo dlake, vsako nesnago vreme smo imeli Veliko Soboto, Nedelj in Ponedeljek ker lahko iz pero in dlako sijajno uglade. Od kaučuka na- se je med dež ponujal silil več ali manj tudi sneg Komaj pravljajo tudi ščetke, s katerimi se rokavice čistijo. se je človeku zljubilo hoditi izpod strehe. V torek (19. t. m.) Kaučuk se veliko upotreblja za pripravljanje nepremočne jel pa je bučati silni • v ki se je v naslednji noči, zlasti pa tkanine in obleke. ta namen jemljo platno, pa je na v sredo (20. t. m.) spremenil v tako siloviti vihar, kakorsneg se (razun predlanskim) v naših krajih ne spominjamo Ljudj mažejo z raztopljenim kaučukom, kateremu je primešano so se morali kar z vso močjo postavljati v b žveplo, ali pa napravijo tenko polo kaučuka, v katero je metal piš da jih ni okoh Res moramo biti Bogu hvaležni, da škode žveplo ugnjeteno, in to polo s toplimi valjarji pritisnejo na tkanino. Drugej jemljo po dva kosa tkanine, a v sredo P trehah in stavbah niso še silnejši, kakor so; za to tim večje v gozdnih delih Jan. in Leop. Globočiiik so pa azgrnejo polo od kaučuka m to Mih. Taler-ia med Železniki in Jesenovcom. Smrel mej toplimi valjarji ^ koreninami ruvalo, vse leži križem in se škoda ne d je kar se stisnejo. Vse te tkanine gredo potem v peč, da se po- preceniti, dokler se drvarji pospravlj podertine ne polotij polnoma vulkanizujejo Na ta način prirejajo ogrinjala škode bo imel g. Jan. Grlobočnik; pravijo da je smrek za dež, prevlake za potne torbe in razno sedlarsko Vse te predmete često prevlečejo z lakom m robo. potem in prekucDjenih za 2 — 3 tisoč žagovcev (hlodov) razno pobarvajo. Največ poruvanih Pa tudi druga dva imenovana škodo, ker je bilo mnogo lesa v gospoda bosta trpela občutno rasti. Ker je iz- Vrlo važna je poraba kaučuka tudi pri prirejanju Ako se kaučuku primeša 50 ruvane in prekucoj naza kor v toliki maožini težavno zopet ebonita ali trdega gumija tlam vravnati, se je bati, ker so poškodovani deli največ v stermini, da bi nalivi ne odprali persti s časom po- napravili golih dere in odstotkov žvepla, toraj dosta več, kakor se jemlj za polnoma, ter neopravičena, kaže ime bližnjega gozda, ki se Da ta boj ni Plešenice vulkanizovanje pa se ta zmes dobro premeša in pre gnjete a potem greje dalje in v večej toplini, nego se greje vulkanizovan kaučuk dobi se trd in črn kaučuk oi katerega napravljajo stotino raznih stvarij katere na 4 Deželni zbor kranjski. štirinajsta seja. (Nadaljevanje.) 10.) Pösl. Papež poroča v imenu upravnega odseka primešavajo kaučuku razen žvepla tudi še raznih drugih o načrtu zakona glede zgradbe hudournika Pišence pri Kranjski-stvarij. Trdi gumi ali ebonit največ upotrebljajo za glav- gori. Poročevalec poudarja škodo, kojo napravlja ta hudournik vadno izdelavajo od roga ali lesa Radi boje in trdine nike, palice, gumbe, ravnala in stotino drugih predmetov, kaučukom umejo ponarejati navadno kost, tudi slonovo. ta namen raztope kaučuk, potem ga obelijo in zme- apnom ali belo prstjo, in od te zmesi stiskajo Naprav- imenu upravnega odseka nasvetuje nastopni načrt zakona z dne •1 elj Zakon za vojvodino Kranjsko o adbl z šajo najtrje predmete, kateri se izrežejo in izgladijo Ijajo držala palicam in dežnikom, stranice nožem, tipkala glasovirom in krogle biljardom. hudournika Pišence pri Kranjskigor Po nasvetu deželnega zbora ukazujem tako Svoje oivodine Kranjske 1 Zagradba hudournika Pišence pri Kranjskigori se spoznava za podjetj katero je izvršiti iz deželnih pripomočkov 146 S tem pogojem, da primore državni izboljšžvalni zaklad v Zakon zmislu državnega zakona z dne o o junija 1884. gld št. 116. s petdesetimi odstotki na 18.000 potrebščine, torej z doneskom 9.000 gld. in da se udeleženci drž. zak. proracunjene z dne veljaven za vojvodino Kranjsko, o napravi nove okrajne ceste med Sodražico in Hribom ter o opustitvi pri tem udeleže z doneskom dvajsetih odstotkov. tedaj s 3.600 gld. obstoječe, iz Retij ricah čez Mali Log z ribniško - bloško deželno in Goro cesto se držeče, pri Žigma^ stikajoče okrajne^ § 2. Natančneje določiti, kako je izvršiti podjetje, kedaj pričeti ter nadaljevati in kako voditi gradbo, kako je nakazovati v izplačilo doneske državnega izboljševalnega zaklada in dežele, in kako sme vplivati vlada na napredovanje podjetja, ceste. Po nasvetu deželnega § zbora Svoje vojvodine Kranjske- ukazujem na podstavi § 22. deželnega zakona z dne 22. ju lija 1889. dežel, zakon štev. 17. tako: pridržano je ^posebnemu dogovoru med vlado in deželnim § odborom. Ako troški gradbenih 1. V cestnem skladovnem okraji ribniškem napraviti je progo, ki se od ribnisko-bloške deželne ceste pri Sodražici odcepi in drži mimo Gore na Hrib, kjer se stika z okrajno,. proračunjenega na 18.000 gld., omejiti je primerno temu, kar izboljševalnega del ne dosegli zneska y zakonu o vvrstitvi cest cest a dne 2. aprila 1866. dež. šfc. dižavnega se prihrani, jednakomerno doneske zaklada, dežele kakor tudi udeležencev; ako bi pa elementarne nezgode mej gradnjo prouzročile več dela, pokriti bode troške tega dela po v 1. tega zakona navedenem razmerji doneskov državnega izboljševalnega zaklada, dežele in udeležencev. pod št. 65 aa) nevedeno od Cubranke čez Travo Loški Potok in Studenec držeco cesto, kot novo okrajno cesto. , V zakonu o uvrstitvi cest z dne 2. aprila 1866. S 9 dežel cesta. zakon št. drži iz Eetij pod št. 65 čez Mali Log in aa) omenjena okrajna Goro do ribniško- V ta namen, da se pripravi donesek, bloške dež. ceste, s katero se stika pri Žigmaricah, opusti se pride na kot okrajna cesta, kedar se v prejšnjem paragrafu pod na udeležence, in da se morejo vzdiževati vse zagradbene stavbe, vedena proga dodela ter izroči javnemu prometu. osnovati je upravnim potom vodno zadrugo posestnikom tistih naprav, ki se po tej stavbi obvarujejo, ter je uravnati prispevno zakon. § 3. emu ministru za notranje stvari se naroči zvr dolžnost zadružnikov po namenu deželnega zakona z dne 15. maja 1872. § ta zakon. dež. zak. št. 16. Mojemu poljedelskemu ministru je naročeno, izvršiti Načrt zakona se odobri in predlogi manjšine upi odsek se zprejmo in nato seja preneha in lalj ob 5. popolud 12.) Po s k poroča v imenu uprav odseka o zdravstv službi v občinah. Poročevalec na podla Posl. Hribar graja okrajno glavarstvo v Radovljici. poročila deželnega odbora, v katerem predlaga premembo dveh da premalo stori e želni predsednik za baron vodne zadruge. ki so to-li potrebne. paragrafov zdravstv zakona z dne 94 /v aprila 1888 dež Winkle r zao:ovarja okrajno gla- zak št 12, pretr in pojasnuj to prasan na to pa v varstvo in posl. Luck mann dostavlja, da je bila občina kriva, da se je stvar zakasnela. Načrt zakona se vzprejme. 11.) Posl. Lichtenberg o načrtu zakona glede naprave nove okrajne ceste mej Sodražico in Hribom, ter o opustitvi obstoječe, iz menu upravnega odseka glede pavšaliranja troškov za zdr pav ob ubožcev lih troš; etuje Deželnemu odbor se naroča glede za zdravlj ubožcev potrebno poizvedovati ojem času o tem poročati ter nasvete staviti Posl čez Mali Log in Goro drzece, pri Žiffina- baron Schwegel se strinja z nameravano premembo, pred ricah z ribniško - bloško deželno cesto se stikajoče okrajne ceste. Poročevalec v imenu večine upravnega odseka predlaga, da naj se stvar odloži do prihodnjega zasedanja. Posl. dr. Tavčar, se oglasi z predlogom manjšine upravnega odseka, zagovaija zgradbo ceste in predlaga: Poročilo deželnega odbora odbora se vzame v vednost ter se 1.) gradba nove okrajne ceste Hrib-Sodražica odobri po predloženih popolnjenih načrtih; 2.) iz deželnega zaklada dovoli se cestnemu okraju za to zgradbo podporo 15.000 gld.; 3.) o predloženem načrtu zakona naj se preide v podrobno razpravo; 4 ) dežehiemu odboru pa se da zakona ne predloži prej v Najvišjo sankcijo, dokler mu ne bode cestni odbor zanesljivo izkazal, da mu je mogoče ostalo potrebščino pokriti. lag a 24. pa k iprila 4 odstavku § 13 zdravstvenega zakon z dn t 1888 naslednji dostavek jt Čl m amestniki zastopov zdravstv ne smejo biti okrožni zdravniki in tako tudi ne lekarniki dotičnega okoli Dalj predla lednjo resoluc D od se naroča, da se z visoko lad o sporazumi o premembi službene instrukcij dne 16. marca 1889 v tem smislu, da je določba o zdravlj z ubožcev premeni tako d okrožni zdravnik zdravi ubožce skozi dotične pristojbine pa zaračuni na podlagi pristojbin leta, kr. za vsak kilometer por z ičelnikom ziravstve naroča nega okrožja in načelnikom dotične občine. Po treh letih pa naj na podlagi natančnih zapiskov deželni odbor uredi odškod- nino za ubožcev sporazumno z vis. vlado W4 Posl. posl L u C k m a n n TT V • v K a v C1 C. je za Posl. predlog odsekove večine; M u r n i k podpira predlo g istotako manjšine, ker je preverjen, da je cesta potrebna. Posl K lun pravi, da bi se morala železnica graditi tako, da bi bila za vse kraje kolikor mogoče ugodna prometu. Posl. Pak i ž zagovarja predlog manjšine. Posl. Vis nikar govori o potrebi zgradbe ceste. Posl. Šuklje zavrača posl. KI una glede zgradbe železnice. Posl. dr. Tavčar predlaga za slučaj, če bi se predlog se Deželni predsednik bar deželnega odbora omenjene \\ k pravi, da v por določbe glede zdravlj ubožcev niso tako poniževalne, sicer pa ni pr'Oti predlo Glede pristojbin okrožnih zdravnikov obljubuje, da bo stvar preiskal in morebitne nedostatke odpravil. Posl dr. Vošnjak pravi, večine vzprejel nastopno resolucijo: Deželnemu odboru da zdravnikov primanjkuje, upa pa na potrebni naraščaj. Glede ubogih občine ne store svojih dolžnostij. Posl. Pfeifer zdravstvene ): ..De- opisuje naroča, da da nemudoma napraviti podrobne načrte o gradbi cesto Vinice-Ribnica (čez Jurjevice) in da jih potem predloži v prihodnjem zasedanji s primernimi eventuelnimi nasveti." . še poročevalec baron Lichtenberg zagovarja se strinja s predlogom posl. Schwegla, razmere v krškem okraji in stavi naslednjo resolucij želnemu odboru se naroča, da stopi s c. kr. deželno vlado v dve okrožnih zdravnikov na Krškem in na V dogovor zaradi delitve zdravstvenega okrožja Krško okrožji s sedežema Raki to pričela se je nadrobna razprava o načrtu za Ko predlog večine, glasuje kona, ki se glasi se na pr-edlog posl. imenih in se vzprejme predlog manjšine s 17 Pakiža po glasovi proti Zakon 16. Posl. dr. Tavčar nastopi kot poročevalec in predlaga z dne....... veljaven za vojvodino Kranjsko, brez dežel nastopni načrt zakona: nega stolnega mesta Ljubljane, s katerim se prenarejata 147 . in 13. deželnega zakona z dne 24. aprila 1888 dež. zak. št. i2, zadevajočega uravnavo zdravstvene službe v občinah. leta, vsprejel se je načrt zakona in tudi dostavek k § 13. posl. barona Sclnvegla. B 1 e i \v e i s mesto Glede daljavnih pristojbin posl. dr. vitez kr. za kilometer predlaga 12 kr. za Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske oikazujem tako: Člen I. §g 3. in 13. zakona z dne 24. aprila 1888. leta, dež zakon št. 12, sta v svoji zdanji besedi razveljavljena in se odklej glasita tako: vsak kilometer vožnje. Ko govorita še posl baron Schwege I in Kersnik se predlog dr. viteza Bleiweisa odkloni, vsprejmo pa resoluciji posl. Pfeiferja in Schwegla ter predlog upravnega odseka. 13.) Isti poslanec o prošnji županstev v Kropi in Kamnigorici za premeščenje sedeža okrožnega zdravnika v ^ 3. Kadar zase vsa naložena občina (zdravstv občina) oskrbuj sama Kropo. Prošnja izroči se deželnemu odboru z priporočilom v oprav zdravstv policij s ploh 1.), tedaj pristaja po določilih občinske zdravstva eda izvo- ljenemu občinskemu odboru, oziroma županu rešitev. 14.) Posl. Žitnik poroča v imenu odseka za letno poročilo o letnem poročihi deželnega odbora v § 8. : Šolstvo. Posl. Hribar v daljšem govoru ostro graja naučno upravo 1 topati to ob- jjgj. Yie dovoli koroškim in tržaškim Slovencem slovenskih šol ^ino v tem oziru. Kadar pa se združita dve ali kadar se združi več občin ter predbaciv vladi da goji in se pote za nemščino tudi še v šolah na Kranjskem, ter da jemlje pod svoje ij zaradi skupnega oskrbovanja določnih takšnih opravil v jedno nemški „schulvei Dež glavar D e t e 1 a hoče pred zdravstv^eno okrožje 1., odstavek 2.), tedaj zastopa to okrožje zbor, ki ga izvolijo člani niku ugovarjati, toda posl. Hribar od rekoč da dotičnih županstev izmej sme dež. glav k redu poklicati Dež tistih občanov, ki imajo pravico biti izvoljeni v zastop jedne ki zagovarja učno upravo m pr predsednik baron , da ona postopa omenjenih občin; ta zbor šteje v zdravstvenih okrožjih z menj zakonito Po L u C k m brani nemški „Schulvei m nego 150 000 stanovniki 7 članov in 2 namestnika, v zdrav- stvenih okrožjih s 15.000 ali več stanovniki pa 9 članov in prav Posl 1 da imajo Slovenci na Kranjskem vladi zahvaliti večino. Hribar mu ugovarja, ter pravi, da se imajo Slovenci o namestnike. zahvaliti za večino SVOJ odni zavednosti in še enkrat Ta zbor izvoli izmej sebe kot predsednika in voditelja poudarja, da ima vlada nekak patronat nad nemškim „Schul opravil svojega načelnika in za slučaj, da je ta zadržan, načelnikovega namestnika. emom u Posl baron S C hvv e ge 1 brani postopanje naučnega ministra glede prepovedi slaviti Komenskega v šolah. Povdarj Volitev zastopa zdravstvenega okrožja, kakor tudi na- potrebo nemških čelnika in njegovega namestnika se izvrši v zmiselni uporabi tudi Schwegla, ki šol Posl Svet zavrača barona tudi sin slovenske matere in povdarj a, da so določil, veljajo za volitev županstvenih članov. Nemci oni, ki napadaj in da se Slovenci branij Za Volitev velja za tri leta. Pred pretekom tretjega leta je pravočasno razpisati novo volitev. Poprej izvoljeni pa ostanejo v službi, dokler se ne ustanovi novi zastop. gled naj bodo le razmere v Celji. Poročev Žitnik glede • v • nizje gimnazije v Kranj etuje v imenu odseka resolucijo, Tisti, ki izstopijo. s mejo, ako ni zakonitega zadržka, ki gre na to, da se naj ta gimnazija vender reaktivira. že enkrat zopet biti iz nova izvoljeni. volitvi morebitnih, v zapadnem roku osmih dnij po izvršeni dotičnem političnem okrajnem oblastvu vloženih. ira. Eesolucija se vsprejme. Poročilo deželnega odbora vzame se potem na znanje in vsprejme se mej drugim še resolucija, ki gre na to, da se naj pouk na ljudskih šolah pri volilno pravico posameznih oseb ali vohlno postopanje zadevajočih ugovorih razsodi politično deželno oblastvo, zaslišavši poprej deželni odbor. uredi povsod na podlagi verskega izpovedanj n a j z zklj maternim učnim jezikom in da se nai v to svrho naše učite Ijišče primerno organizuje 13. Služba okrožnega zdravnika je javna služba. Okrožni zdravniki so v prvi vrsti postavljeni za to, da Odlikovanje. Presvitli cesar podelil je naučnemu zakonu m zakona z po njih oskrbujejo občine po dne 30. aprila 1870. drž. zak. št. 68) jim odkazane dolžnosti javne zdravstvene službe. ministru baronu Gautschu veliki križ Leopoldove eda v Odlikovanje. Šolski sluga na C. kr. višji gimnaziji v Ljubljani g. Anton Franzi odklikovan je s srebrnim križcem Postavljeni so in dolžni v zmislu svojega službenega na- za zasluge. vodila zdraviti ubožce tam, kjer za to ni preskrbljeno posebej Občinske volitve v Ljubljani. Pri dopolnilnih Stroške zdi z zdravljenjem ubožcev kako v tudi stroške volitvah v mestni zbor ljubljanski so se vršile ta teden ^a predpisana dotična zdravila plačujejo zdravstv občine in zaključile danes olj so vsi kandidatj oziroma zdravstv okrožj društva" in sicer v HI. razredu 3 „Slovenskega Anton Klein, solastnik Okrožni zdravniki so v zborih zastopov zdravstvenih tisk'^ f Štrukelj, posestnik in gostilničar občin, oziroma zdravstvenih okrožij, poročevalci o zdravstvenih Žitnik Ijarski mojster in posestnik; v II. razredu Jernej . : dr. strokovnih stvareh ter morajo njim, kakor tudi političnemu Danilo Maj odvetniški kandidat, Andrej Senekovič, c. kr Ivan Subic, c. kr. obrtne strokov okrajnemu oblastvu, kateremu so v službenem oziru podložni, gimnazijski ravnatelj po določilih navedenega zakona z dne 30. aprila 1870., poročati o zdravstvenih dogodkih m zdravstvenem stanji svojega službenega okoliša. Službene dolžnosti okrožnih zdravnikov določuje natančneje službeno navodilo, katero, zashšavši mnenje deželnega zdrav- Ant Svetek C. kr računski ident Ivan Knez, posestnik in tr šole ravnatelj; v I. raz-grovec. Ivan Murnik, ces. Eavnikar, deželni knjigo redu svetnik, deželni odbornik itd., F vodja, Franc Terček, posestnik. Za prave člane c. kr. deželnega zdravstve stvenega sveta, izda deželni odbor dogovorno s političnim dež. nega sveta za Kranjsko imenovani so po ministerskem oblastvom. Člen II. Ta zakon stopi v veljavnost z dnem, ko se razglasi. Člen III. Mojemu ministru za notranje stvari je naročeno, zvršiti ta zakon. predsedniku na dobo treh let gg.: ces. svetnik in kaznilniški zdravnik dr. Adolf Ei si, c. kr. okrajni zdravnik dr. Jožef Kapler, c. kr. vladni svetnik dr. Alojzij Valenta pl. March- thurn in primarij deželne bolnice dr. Jožef Dornig. Radeckega slavnost. Spomenik maršalu grotu Po kratki debati, katere so se vdeležili, poro čevalec, Eadeckemu, na trgu pred državnim vojnim ministerstvom na dež. predsednik baron Winkler in poslanec dr. Vošnjak, Dunaji, predočuje nam slavnega očeta vojakov na konji, 148 odkril se je z vso slovesnostjo v nedeljo opoludne. Pri slav- udaril nosti navzoč je bil presvetli cesar s člani cesar; Dunaj bivaj knezi države, veteranci in na tisoče občinstva cesarske hiše, na vojaški in civilni dostojanstveniki iz vse muk da se je nezavestna zgrudila. Da JO JO je v se šil prevelikih enkrat udaril in tako usmrtil, potem pa klet bilo je 1400 Radeckega veterance\ zaprl in se podal domov. Dne 20 t. m vseh skupaj pa nad 14.000. Po na- prepeljal v neki gozd pri pa je truplo sani govoru nadvojvode Albrechta in odgovoru presvetlega cesarja ijeni sin, katerega so priprli dne 24. t. m Eaki jn je ondi pokopal. Neusmi ne taj dej padla je zavesa, topo so rmeli nato pa vojni vikar Belopotocky spomenik blagoslovil. Potem dal si je cesar pred staviti umetnike, ki so izdelavah spomenik in jim je izrazil SVOJO zadovoljnost, posebno pa prof. Zumbuschu. Po slavnosti — Mrtvega našel je Fr. Verliovec v Spodnji dne 25. t. m. v šupi svojega 251etnega hlapca Jan. Kreka. Hlapec doma je bil iz Mlake pri SkoQi Loki in ga je naj-brže zadel mrtvoud vsled preobilnega žganjepitja. ogledal si je cesar še vetei IZ 1848 in 49, potem bilo je pa defilovanje vojakov in vefcerancev mimo cesarja in Redka oporoka Benetkah je umrl neki A. La menika dan 24 spo zovič, doma iz Gorice, star 48 let in neozenjen Svoj pre Povodom te slavnosti na Dunaji praznoval se je moženje v vrednosti do 600.000 gld. volil je v oporoki svoji aprila tudi v Ljubljani slovesno. je mestni župan Grasselli Ob 10. uri položil gospodinji M. A/ z deputacijo mestnega odbora na ki mu je gospodinjila uže petnajst let spomenik Radeckega pred Tivolskim gradom v imenu mestne občine lovorov venec s trakovoma in napisom. Ob 11. uri je brigadir polkovnik Fux v Jiavzočnosti vsega častništva ljub- t Nov list. Na Tr.^tu poleg Eeke jel je izhajati ilu strovani strokovni list za ognjegasce „V at ros: List Ijanske garnizije in civilnih dostojanstvenikov nagovoru V Zvezdi položil po primernem izhaja 95 kr po edenkrat na mesec in stane do konca leta 1 gld imenu vojaštva lovorov venec na spomenik Novim imejiteljem kranjsko-primorskega peš godba igrala Eadeckega potnico in cesarsko himno, polka št. 97 imenovan je fml. baron na tisočine zbrano občinst\ t ätt in II Veteranci pa ]e klicalo gromovito „Slav poveljnik trdnj krakovske doslej se zjutraj ob kar jih ni odšlo na Dunaj, vdeležili •o uri sv. maše pri sv. Jakobu, na to pa so Hrvatska drama. V zalogi knj tudi položili na spomenik venec s in napisom. rumenima trakovoma tiskarne v Zagrebu izšla je drama „Grof Paliž ima pet dejanj Dioničke Drama in je napisal pisatelj Stefan Miletič — Poročil se je pretečeni torek g. dr Andrej Fer- jančič drž- pravdnika namestnik in državni poslanec, z gospo- dičino Juhjo Lenarčičevo, sestro deželnega poslanca gosp. Josipa Lenarčiča na Yrfmiki. Čestitamo! I Kranjske čebele. Pruska vlada ustanovila je v panji kranjskih čebel, katere lični knjigi je 60 kr Prijatelji hrvatskega slovstva se zarjajo na ta nov slovanski proizvod Cena opo- Število železnic v Evropi. Koncem 1890 12 Predavanje Proskau čebelorejno šolo z so kakor znano najboljše. Zavod stane 2100 mark pričelo se je dne 1. aprila in se ga zamorejo vdeležiti tudi učitelji. Umrl je pretečeno soboto nagloina c. kr. višji stav- bilo je v Evropi v prometu železnic, so merile 222.926 Koncem kilometrov, kilometrov. V 3960 kilometrov. teku 1889 bilo jih je pa le za 218.966 leta so se pomnožile torej za ednega Po nedolžnem obsojen. V Gradcu bil je 188S binski svetnik in predstojnik tehniškega oddelka pri dež vladi obsojen na smrt neki Evstahij Holzhauer. Smrtna kazen se v Ljubljani g. Franc V. Ziegler v 65 letu svoje starosti. ni izvršila, temveč je cesar Holzbauerja pomilostil v dosmrtno - Mestna hranilnica ljubljanska. Iz „pravnega od- ^ ^ ^ da je obsojenec popolnoma nedolžen. Najvišje sodišče je za- ukazalo nemudoma izpustiti iz zapora. bora te liranilni ter ui stopila sta gosp. kanonik Andrej Zamej ednik in deželni poslanec gosp. kapelan Žitnik. Ker sta na- bila etoa zastopnika duhovščine pn^Jem prepotrebnem Grozno v v odnem denarnem « ( -•s < odu, je tem bolj obžalovati njihov izstop obči sama maščevanje ika, temveč Ogrskem ne voli imenuje ga lada SI in tako bode kal Razstava „vinarskega in sadjarskega društva postavljen je bil načelnikom neke občine mož običaj vsako leto tudi letos v 1 maja \ Dornbergu na Groriškem — Ustrelil se je v Celovc: neki Maks Kuhler, ki je po poklicu paznik. Samomorilec bil je star i nekega hišnega posestnika v Ljublj edelj dne občane ki je ubog pr pritiskal. V občini nastane lakota in načelnik dobil je v pomoč stradaj očim ivila pri načelnik ojakih dne 22. t. m. stradajoi kljub veliki da jih razdeh. Ker pa oti ni hotel razdeliti zbrali so se kmetovah kr po noči ' p njegovo hišo, ji vrata in straže nad- okna zabili, potem jo pa zažgali. Le z velikim trudom 24 let in je baj sin se je načelnik i m et j pa mu je vse zsrorelo o — Umrl je v Gradci vladni svetnik dr. Herman Bider- mann, dekan juridične fakultete na ondotnem vseučilišči. Pri novih občinskih volitvah v Kranjski gori Draga pipa ali fajfa. Perzijski šah ima pipo, ki izvoljen je bil občinskim predstojnikom go C Kranjske gore, občinskima Budinek iz poneveril je vsa z dragimi kamenji obložena in vredna do 1 milijon ni last šahova, temveč last države. Veliko poneverjenje. Y Frankobrodu na Nemškem gld. Pipa iz Podkorena in Jož. Jakelj iz Ki etovalcema pa gg. Mih. Eazinger sinov, Jager, glavni okolu blagajnik bančne tvrdke Eothschildovih 1,700.000 mark Neusmilj sm. elikonočni pondeljek šel je velika škoda, iz ravnotežja. ter pobegnil. Sicer pa prebogatih Rothschildov ne bode spravila Franc Jerovec, posestnikov sin iz Malega Korena pri Krškem — s svojo materjo v Zamostec k službi božji. Mej potjo pomudila velikanska Požar. Velika panorama na Punaji, kjer je bila st se se v domačem pri poti ležečem hramu. Ondi st podoba » Jeruzalem in trpljenje Kristusovo" raz se močno sprla in v jezi je sin SVOJO mater tako s polenom 150.000 stavljeno, je včeraj pogorela. Tudi podoba, je bila vredna gld. je ogenj popolnoma uničil. « Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki.